jjfcajt vsak dw» razen sobot, mM in praznikov. teued daily except Saturdays, Sundays and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upre v n lik i prostori: MftT South Lawndale Ave. Ottice of Publication: SM7 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 Brazilija lovi osiščne podmornice Bojna letala operirajo v ozračju južnega Atlantika. Rusi prodirajo naprej na ukrajinski fronti kljub odporu nemških čet. Ki-tajci obkrožili japonsko armado pri Lunglin-gu. Sovjeti pritiskajo na zaveznike za ustanovitev nove fronte v zapadni Evropi Bio de Janelro. Brasillja, 29. maja.—Brazilija se je odločila za gščito vitalnih pomorskih črt med njo in Združenimi državami in je poslala več sto bojnih letal katera je dobila od Amerike, nad ii Atlantik, kjer zdaj love ¿sisčne podmornice. Letala so že napadla tri podmornice in eno potopila. To pomeni, da je Brazilija že dejansko v vojni z osiščem. Letalski minister je dejal, "da so bila letala poslana v akcijo, da ie zaščiti naša suvereniteta, svoboda plovbe in življenja članov posadk parnikov, ki jih napadajo «isčne podmornice." Vse tri osiščne podmornice so | bile napadene v 125 milj širokem pomorskem pasu med otokom Fernando de Noronhom in brazilsko celino na jugu. Brazilski letalci operirajo bojna le tala, ki so dospela iz Amerike. Osiščne podmornice so v zadnjih dneh potopile sedem brazilskih likov in enega še pogrešajo, je bil najbrže tudi potopljen. Moskvs, 28. maja.—Ruske čete n fronti Harkov-Barvenkova iirajo naprej kljub odporu tlerjevih legij, pravi danes javljeno uradno poročilo. V rektorju te ironte je 5500 nemških vojakov v bitki t Rusi. Drugi komunike pravi, da so Hemci izgubili 82 bombnikov *>padu z ruskimi letalci nad «krajinsko fronto, sami pa so izbili 23 bojnih letal. So-Wska konjenica je prebila *mško bojno črto pri neki reki J sektorju Izjum-Barvenkova. Cez dva tisoč nemških vojakov j bilo ubitih. Sovjetske čete so «onsolidirale svoje pozicije v km sektorju. Uradna časnikarska agentura "ss poroča o bitkah s tanki v J* krajih ukrajinske fronte. ™ je trajala tri dni. Kdo zma-«evteh bitkah, poročilo ne anenja. arktični frpnti so bile voj-* operacije po večdnevnem od-»°ru obnovljene, ko ao tja do-*We nove nemške kolone. B#rlin' 28. maja.—Vrhovno po-JJ«tvo poroča, da sta dve ru-« armadi obkroženi v južnem •ktorju fronte pri Harkovu in fV*varnosU uničenja. Na Ark- \m x. nemšjti bombniki napad- [""Jpoškodovali tri ruske trans- ' porte HeUtnki. Finska« 28. maja.-J,J'skl krogi so naznanili po-£*no zmago finskih in nefnških 2 v bukah * Rusi „a skrajni F**« fronti, ki so ftoji teden ~ ■ vi, da je fronta v Čekiangu še vedno pozorišče ljutih bitk. Melbourne. Avstralija. 28. ma ja. — Glavni stan generala Mac Arthur j a, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile, pra vi, da so ameriški in avstralski letalci izvršili nove napade na japonske letalske baze pri Lae-ju, Nova Gvineja, in Rabaulu otok New Britain. Bombe so razbile sedem japonskih bombnikov na tleh, devet pa poškodovale. Rlo de Janeiro, Brasillja. 28 maja.—Posadka italijanske podmornice se je predala brazilskim avtoritetam v Natalu potem, ko se je 22 članov potopljene nemške podmornice izkrcalo na oto ku Fernando Noronhu. To je nadaljnja evidenca o udarcih, ki jih zadajajo ameriška bojna letala in ladje osiščnim podmornicam. Omenjeni otok je oddaljen dvesto milj od severovzhodnega brazilskega obrežja in 1600 milj od Dakar j a, glavnega mesta francoske Zapadne Afrike. Domneva je, da je Dakar baza osiščnih podmornic, ki napada jo zavezniške parnike v ameri ških vodah. Waahlngton, D. C., 28. maja.— Rusija je povečala pritisk na Ameriko in Veliko Britanijo za ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi. To se je doznalo x)tem, ko je sovjetski poslanik Maksim Litvinov obiskal vojnega tajnika Stimsona. Litvinov je po sestanku z vojnim tajnikom povedal repor-terjem, da Rusija smatra Japonsko prav tako kot Nemčijo in talijo za sovražnico, čeprav državi nista v vojni. Rusija bo obračunala tudi z Japonsko, ko bo strta Hitlerjeva vojna maši-na. Da se to čimprej zgodi, je ustanovitev druge evropske fronte potrebna, da se zmanjša pritisk Hitlerjevih legij na ruskih frontah. pričele Cez 15,000 Rusov FMlo v teh bitkah, dočitn fin-m nrmške izgube ao znašale V uJ>iUh »n 780 ranjenih. ^Agkin*, Kitajska. 28. maja. ™*J«ke čete so obkrožile ja-r, 0 a,niado pri Lungllngu, " n« mu mestu ob burmski ¡T* kl leži zapadno od reke v provinci Junnan. Ta * bila objavljen, po na-Jl i d* b*l° prodiranje ¡¿T armade čez 100,000 »^«tavljeno in da je 15,300 , .n vojakov padlo v bitki ¿U]n v bližini Kinhwe, gUv-h rr.« su province Čekiang "dbiti. ^ n"v* napade na japonske n0* ob reki flal- Jkl " Jlh vr«,i' » r„. "«romno škodo letniki ubili fašističnega voditelja Napad na vojaško posadko v Zadru Rim. 28. maja.—Jugoslovsnski četniki so ubili Orazia Vezia, bivšega tajnika fašistične strsn-ke v Rimu, in več itslijsnskih vojakov v napadu na vojaško posadko v Zadru. Vezio je bil načelnik fašistične policije v Zs-dru. Poročilo o četniškem nspadu na vojaško posadko v Zsdru je prišlo v Rim iz Milana. Vezio je »11 ustreljen, ko se je mudil v obmejnem krsju. Ubile so «s krogle, ki so jih sipali četniki iz strojnic. Zeder je msjhen košček zemlje ob dslmstinskem obrežju. Pod italijansko oblast je prišel I. 1921 in postal je fašističns mor-narična baza In trdnjava Murray obdolžen nelojalnosti Bojkotiranje Lewi-sovega programa Waahlngton. D. C.. 28. maja.— Philip Murray, predsednik Kon gresa industrijskih organizad, in jeklarske unije, je odšel iz dvorane, v kateri zborujejo čla ni eksekutivnega odbora rudar ske unije UMWA, v znak protesta proti obdolžitvam, da ni lojalen tej uniji in da sabotira in bojkotira Lewisov program glede organiziranja mlekarskih farmarjev. Organiziranje vodi petdeseti distrikt rudarske nije. Ta distrikt tvorijo poleg farmarjev plinski in kemični delavci. Resolucija z obdolžitvam! proti Mprrayju je bila predložena v sprejetje na včerajšnji sej eksekutivnega odbora, ki se ie vršila za zaprtimi vrati. Murray je dejal, da resolucija je v na sprotju z načeli dostojnosti. Preden je Murray odšel dvorane, je imel ostro besedno bitko z Lewisom, predsednikom UMWA. Slednji mu je očital da hoče obdržati tri pozicije kot predsednik CIO, jeklarske unije in podpredsednik UMWA Murray je odgovoril, da je Lewfs sam ustvaril precedent, ko je bil predsednik CIO, rudarske u-nije in Delavske nestrankarske lige. Očitno je, da bo Lewis napel vse sile, da odstrani Murrayja kot podpredsednika rudarske u-nije. Murray je na konvenciji eklarske unije, ko je bil izvo-jen za predsednika, izjavil, da bi rad obdržal pozicijo podpredsednika rudarske unije, dokler ne poteče njegov termin, odpove pa se letni plači $18,000. Od-očitev, ali še ostane podpredsednik UMWA, bo najbrže padla .danes. k uradno poročilo pra- Cištka V italijanski fašistični stranki v Rim. 21 maja. - Vodstvo fa šistične stranke je odredilo čist ko, da iztrebi elemente, kl obdolžen! neetičnega obnašanja, se glasi naznanilo Italijanski tisk pravi, da je čistka naperje-proti mali grupi s so na stranki. ki dela profite s špekulacijam v ekonomskih okrožjih. Laboriti odobrili politično premirje Bojazen pred razkolom v delavski stranki London. 28. maja.—Predlog, da se politično premirje nada-juje, je bil odobren z neznatno večino glaaov na letni konferenci angleške delavske stranke. Za predlog je bilo oddanih 1,275,000 [lasov, proti pa 1,209,000 glasov. Opozicija je trdila, da bo premirje pokopalo delavsko stranko da se bo parlament Izpremc-nil v "rajhstsg", ki bo sprajel vse, kar bo zahtevala vlada. Besednik opozicije je bil Aneurin Bevan, član parlamenta, ki je v svojem govoru poudarjal, da se politično premirje lahko razvije v fuzijo konservativne in delavske strsnke. "Neodvisni kandl-datje se bodo pojavili v vseh krajih kot posledica stališča, ki gs je zavzela delavska stranka." e dejal. "Ona je zamudila prill-io. da postane najmočnejša politična grupa in postsvi vlado, ki v resnici mobilizirala vse sile za poraz oslšča v tej vojni." Politično premirje, ki naj ae nadaljuje dokler traja vojna, je zagovarjal najbolj Herbert Mor-rison, člsn Churchillovegs kabineta. On je opozori r delegate, da se je delavska stranka prostovoljno izrekla za podpiranje Churchillove vlade v maju leta 1940 POMANJKANJE DELAVCEV V NACI JSKINEMCU! Produkcija oroija streliva zavrta in PRITISK NA VAZAL-NE DR2AVE Washlngton. D. C.. 28. maja. Občutno pomanjkanje delavcev ovira produkcijo vojnega ma teriala v nemških Industrijah, se glase informacije, katere je federalni trgovinski department prejel iz zanedjivih virov. Iz tega razloga se je drastična kampanja rekrutiranja delavcev v podjarmljenih In vazalnih državah obnovila. V načrtu je podvojitev števila tujih delavcev v nemških in dustrijah in na kmetijah. Zadnje poročilo, objavljeno v aep-tembru preteklega leta, je Izkazovalo uposlitev' 2,139,553 tujih delavcev v nemilih industrijah. Število ni ukljtčevalo čez 1,-500,000 vojnih ujetnikov, ki tudi garajo v Nemčiji. Nacijl skušajo zvišati štavtlo tujih delavcev na šest milijonov v tem letu. Večino tujih delavcev v Nemčiji tvorijo Poljaki. V septembru je znašalo fttevilo poljskih delavcev 1,007,561. Povprečno število poljskih delavcev, ki jih naclji odvedejo v Nemčijo, je 0,000 na teden, i Hitlerjeva vlada je sklenila dogovor s Španijo, s katerim ae e slednja obvezala, da bo poslala sto tisoč delavcev v Nemčijo. ' Hitler pri tlaka tudi na talijo, naj mu pošlje veliko število delavcev, prvotno ae ja talija upirala zahtevi in trdila, da potrebuje delavoe doma, toda x> obisku nacijske komisije v Umu, je Mussolinijeva vlada naznanila splošno konakrlpcljo delavcev za dela doma in v Nemčiji. V septembru preUk-ega leta je bilo 271,607 italijanskih delavcev upoalenlh v nemških Industrijah. Rekrutlranje delavcev v zasedenih in vazalnih državah ae vrši v smislu predpisov zunanjega upoelevalnega biroja, ki ima svoje podružnice v več kra-ih. Sleherni nemški industrl-ec ae mora obrniti na ta biro in mu pojaaniti, koliko delavcev fotrebuje. Taborišča v sovjet-ilh pokrajinah, v katerih so se nahajali ruski vojni ujetniki, so ila izpraznjena in ujetniki po-ani na delo na nemške kmetije. Domače vesti 'Avto ubil rolaka Cleveland.—Dne 26. maja Je bil od avta težko povožen- Louis Prijatelj, star 57 let in doma Sv. Gregorja, član društva SNPJ. Avto ga je podrl na oglu ulic Addiaon Road in Hacker ave. in ko so ga pripeljali v bo nišnico, je v nekaj minutah umri V Ameriki je bil 34 let in vdo-vec. Tu zapušča štiri sinove, dva brata in dve aeatri. Nov grob v Jolleiu Jollet.—Dne 24. t. m. je v bo nlšnici umrl Filip Živec, star 54 let in rojen v Povirju na Primorskem. Zapušča leno, dva sinova In štiri hčere. la PennaylvanUe Pittsburgh.—Pred dnevi je tu kaj umrla Magdalena Briški, Sta ra 52 let ln rojena v Brlgl pr Banja Luki v okolici Kočevja Uničil jo je rak. Zapušča moža štiri sinove—dva sta pri voja kih—in hčer. Ispopolniena vest Chicago.—Josip Svete» kl je 12. maja umrl v Brooklynu, N Y„ za srčno kapjo, kakor ja bilo 22. t. m. poročano v Proavetl, Je »11 naaeljen v Woodwardu, Iowa cjer zapušča ženo. V Brooklyn je odšel za delom, kateraga Je dobil v ladjedelnici. Poleg lane zapušča deset odraslih otrok. Ameriki Je Uvel 40 let ln ttan SNPJ je bil okrog 30 let. Turčija dobila angleške bojne ladje London. 2B maja.—Dokaz, da Velika Britanija popolnoma za-upa Tjurčijl in je prepričana, da •e ne bo uklonila Hitlerjevemu pritisku, je prišel, ko je Izročila fttiri rušile«, tri podmornice in dve ladji za polaganje min Turčiji. Kupčija je bila izvrlena v soglasju « provizijami pogodbe, katero sta Velika Britanije in Turčija sklenili pred dvema letoma. ... . ?eorganiziranje španske armade Vstop tujcem v obmejna mesta prepovedan New York. 28 maja.—Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da nemški častniki hite s reorganl-ziranjem španske armade. To je spojeno s prejšnjimi poročili, da ae bo Španija kmalu pridružila osliču v vojni proti zavezniškim državam. Spenake avtoritete ao že prepovedale tujcem vstop v obmejna mesta Vojaške straže na cestah v obmejnih krajih so bile ojačane. Govornik na moskovski radio-postaji je dejal, da ae je diktator Franco udal natljskemu pritisku in pristal na zahtevo, da mora španska oborožena sila priti pod enotno poveljstvo. Letalski potniški promet omejen ^ Washington. D C , 26 maje — Federalni odbor za civilno letalstvo )e naznanil zečeeno omejitev letalskega potniškega prometa na 22 črtah Pojasnilo je, da je bil te korak storjen v Inte-reeu vojnih prizadevanj. Prizadetih Je 21 meat, j Avstralija povečala delavsko armado Vrni tisoč žensk uposlenih v vojnih industrijah Canberra, Avstralija. 26, maja.—Vojni kabinet ae Je odločil za povečanje delavake armade in zapoalitev večjega števila žensk v vojnih industrijah. Ta bodo nadomeatlle molka, kl ao bili pozvani v vojaško alužbo, Cez 75,000 ¿enak le dela orožnih ln munlcljaklh tovarnah ter ladjedelnicah. Premier John Curtin je naznanil, da bodo vaa sredstva mobilizirana, da ae po veča produkcija vojnega materiala. On Je dejal, da ae Ja dotok orožja iz Amerike v Avstralijo povečal v zadnjih tednih. Premier je naznanil draatiČno omejitev produkcije civilnega blaga ln konatrukclje javnih projektov. Narodno goapodaratvo je bilo temeljito reorganizirano z namenom, da bo v večjem obsegu služIlo vojnim naporom. Vojni minister Forde je prej na znanll ojačanje vojalklh straž v vseh atrateglčnlh obrežnih krajih. Albanci se upirajo Italijanom ' Istanbul, Turčija, 26. maja— Poročila o bitkah med albenaki-mi uporniki In lUlljanaklmi četami, umoru Italijanakega policijskega načelnika v Tirani in dekreti, objavljeni v uradnem glaailu italijanski* vlade, kažejo, da odpor proti italijanski nadvladi narašča v Albaniji. Julijanskega policijskega načelnika v Tirani ao ustrelili trije albanski dijaki, ki so po dejanju pobeg nI IL General DeCaulIe zahteva priznanje London, 26. maja.—Oeneral Charles de Gaulle, načelnik odbora svobodnih Francoaov, je zahteval od zaveznikov, da pri* znajo njegov odbor kot pravo vlado, ne pa kot organizacijo, kl naj le nadalje zbira čete za borbo na stran! zavezniških armad proti osliču General ja dejal, da njegov odbor dejanske repre-zentira francosko ljudstvo, ne pe Lavalova vlada v Vu-hvju. kl Je lutka nrrnlkega diktatorja Hit« Stabilizacija uposlitve v vojnih industrijah Lord Bedford za pravičen mir Nemško ljudstvo ne sme biti kaznovano London. 28. maja.—V zbornici lordov ae je začela debata, kako naj "zmagoviti zavezniki" na atopajo proti Nemčiji po vojn ko je lord Vanalttart, bivši še diplomatiČnega avetovalnega šta ba zunanjega urada, pozva Churchillovo vlado, naj utihne one, ki urgirajo pravičen mir sa Nemčijo. Vanalttart, kl je kma lu po izbruhu vojne izjavil, da je treba Nemce uničiti, drugače Evropa ne bo varna, je imel govor potem, ko je notranji ml-niater Herbert Morrtaon dejal da je proti oatremu postopanju proti nemškemu ljudatvu po vojni. Lord Bedford Je v teku debate argumentiral, da mora Nemčija dobiti pravičen mir po tej vojn In da nemško ljudatvo ne ame »Iti kaznovano za zločine, ki Jih je livrtlla Hitlerjeva klika. "Politika po prvi avetovni vojni je »ila kaznovanje Nemčije v vo* jatkem m ekonomskem oziru,H ja raket Bedford. "Dočim zdaj nalatlramo, da mora biti Nem člja razorožena, ne amejo biti naši nameni popolno uničenje Vemcev v ekonomskem osiru. Zdaj i» ni čaa aa grožnje proti temČijl, ker zmaga zaveznikov le ni na vidiku. Trditev, da je Hitlerjev režim odgovoren za zbruh sedanje vojne, nima pod age. Ako bi bila Velika Bri tanija držala dane obljube, ne bi bil Hitler tajno oboroževal Nemčije," Bedfordu je odgovarjal lord Cranborne, vodja zbornice. "Po dveh letih nacljsklh zločinov in poallatev Bedford le ne more razumeti, da mora biti Nemčija strogo kaznovana," je dejal. "On za sklenitev pogojnega miru, kar je Izdajstvo Velike Brltani-in sveta." Bedfordova agitacija za skle-nI te v pogojnega miru z Nemčl-o Je%* rezultirala v svarilu, da bo aretiran ln poslan v Ječo zaradi prevratnih aktivnosti. ?usf zdrobili )uislingovo legijo Evakuacija norveških civilistov odrejena ftlockkolm. ivedaka. 26 maja. Večina članov takozvane Quia-ilngove legije, ki je bila |x»lana na ruske front«, ja bila pobita po l*oroč!ilh, ki so prllle sem iz Osla. Uradno poročilo Qulalingove vlade objavlja vesti o članih le-Ifije, ki so padli na ruskih frontah. Norvtilka legija je bila organizirana preteklo leto. Kljub Ouisllngovl propegsndl, kl hoče ustvariti drugačno sliko, se Je prijavilo le okrog dvesto prostovoljcev za boj proti Itusljl. Čez tisoč drugih je stopilo v legijo pod pritiskom pr«mi«rja QuiaJin-ga. Ti ao bili poslani najprej v Nemčijo, kj«r so jih n«m!k! vo-aški častniki izvežball, potem [M so odšli na ruako fronto Druga poročila javljajo bojazen pred zav«zni!ko Invazijo Norveške med nacijl. Quielirig in n«m!kr avtoritete ao izdelale načrt« glede hitre evakuacije civilnih prebivalcev is obrežnih mest, Več tiaoč civilistov se Je umaknilo v vzhodne pokrajine. Federalna agentura bo najemala delavce NOVE REGULACIJE NAZNANJENE Waahlngton. D. C.. 28. maja.— Federalna komisija za mobilizacijo človeške alle, kateri načelu je Paul V. McNutt, ae Je odločila za stabilizacijo zaposlitve delavcev v vojnih industrijah. To pomeni, da bodo morali delavci obdržati sedanja dela v teh Industrijah, da se ustavijo premeščanja v druge, ki Jim obljubljajo večje plače In druge ugodnosti, Program,' da delavci opravljajo sedanja bistvena dola v vojnih Industrijah, je bil odobren na tedenski seji članov McNuttove komisije. McNutt je na tej aeji poudarjal potrebo u-veljavljenja novih regulacij, da se mobllisira vsa raipoložljiva delavska sila za vojne napore, da se produkcija vojnega materiala dvigne na najvišjo mogočo atopnjo. Člani komisije ao zavzeli stališče, da odhajanje delavcev is ene induatrlje v drugo ovira produkcijo vojnega Materiala. "Piratstvo" delavcev je zavzelo velik obseg zlasti v letalski Inu adjegradnltki industriji Ur deloma v avtomobilski, kl ja bila »reurejena za produkcijo Un-tov In vojalklh motornih vozil. Regulacije ae ne tičejo poljedelskih dalavoev. Komisija za mobllixlranje človeške sile bo v smislu odobrenega programa kontrolirala gibanja delavcev. To pomeni, da delavec, kl je uposlen v letalski aH drugi Industriji, ki je udele-lena v produkciji bojne opreme, ne bo mogel puatltl dela brez dovoljenja federalnih avtorlUt. Delavce bo najemala federalna uposlevalna agentura In U bo tudi odločala glede transferlra-nja delavcev. Uradni krogi so priznali, da osvojitev tega programa je v »istvu reglmentaclja delavcev, takršna je v diktatorskih državah. Izjavili so, da bo enforsl-rana v Ameriki le v vojnem ča-au. Po Izvojevanl zmagi bo likvidirana. Uradniki niso na Jasnem glede detajlev enforstranja. McNutt dejal, da so načrti glede obveznega dela v vojnih Industriell predmet dlskuzlj. "Ker so ae ndustrlje podvrgle vojnim regulacijam, pričakujemo, da bodo tudi delavci sprejeli vladne ukrepe z navdušenjem." je rekel. 'interval dežele v tej vojni ao prvi ln vsi drugI morajo biti" potisnjeni na stran." Cestapovci ubili 20 nemških vojakov Ktrogram še prilično dopadel. Na odru sem videl tudi br. Johna Jankovicha in še nekega drugega pionirja (ime sem pozabil), oba od ustanoviteljev društva in oba sta nekoliko povedala o društveni zgodovini—br. Jankovich je povedal nekaj več. Ne morem iti naprej, da bi nekaj več ne povedal o tem pionirju društva Triglava in jednote. Br. Jankovich mi je po programu dejal, da bi lahko govoril celo uro o društvu in njegovi preteklosti, jaz pa sem si mislil, če bi hotel govoriti tudi ves dan, pa bi morda še ne povedal vseh težavnih izkušenj kakor tudi bolj veselih dogodkov iz 35-letne zgodovine tega društva, kajti lahko bi napisal celo knjigo o nji. On je bil skoraj vedno v uradu tega društva, bodisi predsednik ali kak drug odbornik. Moral je tudi marsikakšno trpko požreti, ko je zapravljal čas in denar in pridobival nove člane, in sicer ne za svojo lastno korist, marveč za korist drugim. Udej-stvoval se je tudi v socialističnem klubu in sploh povsod se je rad odzval in deloval, kjerkoli je bilo v korist jednote, društva ali delavstva. Mnogokrat je na priredbah društva ali drugače imel krajše ali daljše govore, v katerih je navduševal rojake za nadaljnje delo na še neizoranem polju. Bil je tudi ustanovitelj barbertonske federacije SNPJ, ki danes obsega okoli tucat društev in ima močno blagajno. Radi prostora ne grem dalje, povedati pa je treba, da je br. Jankovich res vreden častnega priznanja kot marljiv in požrtvovalen delavec za napredek društva 48 in jednote, poleg drugih številnih in aktivnih pionirjev društev SNPJ širom Amerike, ki so orali ledino in katerim gre zasluga za lep napredek jednote.— Radoveden sem bil tudi, kako igrajo "Barbičevi bojsi" iz Cleve-landa. Slišal sem pohvalne izra ze od strani plesalcev in drugih. No, pa ni nič čudno, saj so neprestano igrali kot bi imeli "piece work". France je pri vlečenju meha bolj "švicel" kot podpisani v tovarni. Le udeležba bi lahko bila Še večja. Joeeph I rman. 535. Walter Citrino, tajnik Brit-akega kongresa' atrokovnih unij živi doma pri mami, drugo hči Angelo v. Chicagu, omoženc Patla, in mlajšo hči Fanny, o moženo Kurtz v Duluthu, "Minn, kakor tudi brata Silvester ja J Livingstonu, kj^r sta bila sose-da, v starem kraju pa mater in brata, ako nista umrla med tc vojno. Dotičnemu poročevalcu bi to rej svetoval, naj se v bodo« bolje informira predno da v jav nost. Pričakoval sem, da bc mogoče kaj poročal tajnik tam-kajšnjega društva 96 SNPJ John Vidmar, s katerim sta bili tudi soseda, ker pa ni nié, se« se pa jaz odločil, da popravi« omenjeno poročilo. Pokojni je spadal k društvu 96 SNPJ v Livingstonu, III., Ii nemškemu društvu Workmen Sick and Death Benefit Society g sedežem v New Yorku in ü Progresivni rudarski uniji. Sva ječasno je spadal tudi k drugi« društvom, ker se pa v dvanaj< stih letih mnogo spremeni in povrhu še kriza, mi je znano le o omenjenih organizacijah. Pokopan je bil civilno 17. a< pri la na pokopališču Memoria] v Stauntonu, 111. Pogreb je bi) veličasten. Imel je kakih 21! vencev cvetlic, ki so jih nosili dekleta iz srednje šole. To je U mnogo za ubogega delavca, kaj< ti siromak se je skoro vse svoji življenje v potu svojega obrazi ln z žuljaviml rokami mučil pod zemljo. Dragi Andrej! Dolgo casa si rinil pod zemljo, končno si pi le našel pravi prostor, kjer bd za vedno mirno počival. In vs iz srca želimo, naj ti bo lahki gruda nove domovine. Ti si a rešil trpljenja sveta, nas pa k čaka. Blag mu spomin! Fr. Plassolta st., 584. O pokojnem svaku Mllwsukee.—V Prosveti z dne 6. maja Je nekdo Iz Livingstona, III., pomanjkljivo ln napečno poročal o smrti mojega svaka Andreja Klavora. ki je umrl 13. aprila v bolnišnici Bernard v St. Louisu. Mo. V tistem poročilu je rečeno, da je umrl po šestmesečni bolezni zs rakom, da je bil rojen v Kalu pri Bovcu in da zapušča ženo, aina in hčer. Moj pokojni svsk je bil operiran v sapniku za rakom. Po daljšem času je zdravnik izjavil, da je srečno prestal in da gre lahko domov. Nesrečne! se je pe redi oslabelosti prehladi!, nakar ga je napedls pljučnics in ga ugonobila po Izjavi dotič-nega špecialista. Rojen Je bil v Mslniku pri Bovcu ns Primorskem Star je bil 60 let, štiri mesece in deset i 5 dni. Zapušča ženo (mojo se-__ stro). sina (v Penni), starejšo',^) t» ajib hči Mimi, omoženo Stranko, ki l|a»a S pota Po zračni pošti sem preje tužno vest od mr. Ivana Zupa na, urednika Glasila KSKJ, a Clevelanda. Ta vest je bila krst ka: "Hud udarec zame in n mojo družino. Danes mi je u« mrla moja soproga." K temu naj pripomnim, da jt pokojna mrs.- Zupan imela tr« njevo pot življenja. V bkromno sti je vzgajala veliko družino Bila je vestna mati. Na mojem potovanju po deželi sem ji* večkrat obiskal.. Bila sva sku-paj, ko se je poslavljala od (> caga in se pripravljala za odhod v Cleveland in se pogovarjala a življenju. Blag jr spomin, druJ žini pa moje sožalje! Matija P ogorek. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 20. maja 1922) Domače veeti. Vedno več pritožb od odpisnikov Prosvete de sloyenskih stavkokazov v rui darskl stavki. Dele veke veeti. Rudarska unija v Illinoisu spet zsvrniis separatni pakt z operatorji Inosemstvo. V Rimu je izbruhnila generalna "J»;;» znak protesta zoper fasi-t««» napade na delavske orKsnizaeije in zavode. Sovjetsks RuaiJs. V Rusij. * letos obeta bogata letina ob * gi. Razmere se obračajo ns w ---- SLOVENSKA NAROP** PODPORNA JEDNOTA IsdsJs svoje pobSkadJelais ■O Ust Pressais as kon« - in mM Idej. Nibabee w ~ |r-«i. ^ ^ k» ehâêejae Tesel esti iz podjarmljene re domovine PROSVITA JOJI V JUGOSLAVIJI x va Hrvatska, 30. decembra «Delnice 27. decembra — i,-ob desetih dopoldne je bil tseru pogreb delniškega *** in kanonika SUvka a, ki ga je zločinska ko-iJna roka ustrelila o bo- a Hrvatska: V decembr-itevilkah in delno v janu-prinasa na sleherni stra- i velikimi črkami nadpis: novac jest kuna," kar po-E da se narod še vedno nI E na nova imena in da de-Ue vedno po starem imenuje r • bena in uradna poroče-družba 'Croatia* javlja:' k hrvatske vojske in h oddelkov Mustafa Ka-ji iz Banja Luke je padel ¡osni v borbah s komunistič- in četniškimi bandami. ♦ atski Narod, '18. aprila: r velikega vstaškega __ in zastopnik Nikola Jurije padel junaške smrti v bor-proti komunistično-četni-im bandam v okolici Bugoj- r " . :> fciter Lloyd iz Belgrads: Bel-ijski prebivalci smejo na cest-fcleznico samo s posebnimi picami s številkami, ki jih ija belgrajsko županstvo. lavas iz Sofije: V spopadih in 10. aprila v Bosni, ko [idredi vstaškega polka iz Sami stopili v boj proti hrvat-komunističnim upornikom Petrove gore, je padlo 257 hrvatskih komunistov in srbskih u-por^ikov. Ranjenih je bilo nad 600. Po tem boju je bilo mogoče zavzeti nekaj vasi severno-vzhodno od Sarajeva. Te vasi so bile^v zadnjem času v oblasti hrvatskih in srbskih komunistov. * Havas iz Budimpešte: V Srbiji morajo vsi židje prijaviti oblastem -vse svoje premično in nepremično imetje. Prav tako vsa tista imetja, ki so jih izročili ali prodali nežidom. Po tem ukazu se rinorajo ravnati tudi cigani. (Ukaz se seveda nanaša samo na tiste kraje Srbije, ki so pod oblastjo generala Nediča.) s Madžarska brzojavna agencija: "V berlinski filharmoniji je bila proslavljena obletnica "Neodvisne". Pri tej priložnosti je imel Budak razgovor, v katerem je dejal: 'Hvaležni smo Madžarski, ker je bila v zgodovinskih dnevih lanskega leta na naši strani in ker je Madžarska še pred 10. aprilom 1941 podpirala idejo hrvatske neodvisnosti. Mi tega nikoli ne bomo pozabili.' Pester Lloyd: "Kulturverband je imel „v Novem Vrbasu slav-nost, ki se je je udeležil poslanik Hamm. Izjavil je: "Deželo smo v skupnih bojih osvojili iz rok Turkov in Nemcev. Danes se Madžari ni Nemci skupaj bore proti slovanski nevarnosti v Evropi. Zato mora prebivalstvo Bačke za svojo boljšo bodočnost sodelovati z Madžari in Nemci." Iiji razsr jenih os STEVENS RALEIGH, ■day Evening Post, 25. apr. 1942 no fojike pripravljajo pot ports Hitlerja In Hlrohlta Bfora, 18. jan.—Danes je ija postavila Madžarski in iji zahtevo, da pošljeta v vijo 8 divizij vojakov za preti vojski generala Draže viča.—The New York York, 12. febr.—Nepre-va jugoslovanska vojska o nove sile za pomladansko *vo z namenom, da zbere te 250,000 do 300,000 mož, danes angleški. radio. «je ujel CBS.—The Sun, »York. «don,29. julija 1930.—Upor- * vojska, ki je povzročila * Nankinfia, je rešitev Ki-Postopno se ji je posrc- 'Wvariti iz razmerja 10:-Ijiponskimi in kitajskimi iz-■J111- 1937 razmerje 1:1, ka-«a* poroča Čungking. Po Sarani so se zmanjšali ki-"«roiki za vojsko in dvig-Jpwwku Kajti Kitajaki da-"'veepot robno uvažati težnja razen letal, Japonic mora izvažati svoje ljudi kJ<*r se morajo boriti pvi. Fobitost japonskega ki mora prenašati udar-nnl.ivnc vojne, je razvid-zaplenjenih pisem, PPnSla v Cungking in iz ve-' Povečanja samomorov Wnikimi vojaki—po sta-navadi.—Daily Telo-r Morning Poat, Lon- iz Evrope in iz Daljna nanašajo na naj-l^rjcno Upomiško boje-f .7 )*• svet doslej po- P«jorniško bojevanje, ki K"*«, ogromnim voj-r, a ,JP°rniško bojeva-kJUL,,,'rT1 mn<*1 vojaški sodlj0t da bo po. II r'v"1l° zmedo in obup «n Japonci tn ki bo ^ Ulfl(' i*»t do njihovega kr> t, % M brniška bojevala -H»,o zgodovinskih tT/ vojna je najbrž bila taki vojaki, puško in potem I» J" ikr ni"> združe- ^ dv* >«*! je preteklo po nemškem razdejanju v Poljski in vendar poljske uporniške čete še vedno skačejo iz zasede in iz temnih gozdov in ubijajo sovražnika. V Rusiji so posebej izučene in organizirane čete ostale v ozadju nemške vojske, ki je prodirala. Kdo ve, če nimajo prav. ti "ponočnl vojaki" zaslugo za zlom nemškega prodiranja proti Moskvi v decembru lanskega leta, kajti znano je, da se jim je posrečilo uničiti nemške prometne zveze. V Jugoslaviji so četniki generala Draže Mihajloviča udarili v noči 25. junija s tako silo, da lahko trdimo, da so skratka pregnali nemške in talijanske vojske iz domovine. Ker niso mogli premagati Srbov in Črnogorcev s svojo orgsnizirano 'Wehrmacht', sestavljeno iz tankov, topništva in letalstva, so Nemci sedaj zvalili policijsko službo na Madžare In Bolgare. Kitajska uporniška vojska, ki šteje sto in sto tisoče vojakov, a morda tudi milijone, drži Japonce na 5 ali 6 mestiH zapletene v petletno vojno, ki je njihove prejšnje uspehe v severni Kitaj-ski in vzdolž glavnih železniških prog in rečnih dolin spremenile v grenak žolč. Iz Bornea in Jave prihajajo poročila o angleških, nizozemskih in domačinakih pripravah za uporniško bojevanje. Iz Avstralije, kamor se bliža nevarna plima, prihaja glas, da bodo avstralske dobrovoljske obrambne čete izurili zlasti za ta način bojevanja. Neki vplivni častnik Združenih držav je priporočil, naj se orgsnizirajo posebej trenirani oddelki v posebnih uni-formah za ta način bojevanja in naj se ga nauče tudi konjeniške Zakaj se vse to dogsjs? V vojni, za katero so dolgs lets pripravljali in učili obložene vojake? Zakaj ves svet sedaj občuduje nekaj, kar bi Amerikanci nazvali "indijanski način bojevs-nja." Du kov L Id ee petkasulelo Hitlerju Vojni strokovnjski dajejo to le pojasnilo. Nsjprej, pravijo, vojna je prav toliko stalns in ne-tzpremenljivs kot drugi pojavi v človeški zgodovini Izpreml-Oja se in asimilira potrebam vsakega razdobja posebej. Lahko bi celo dejali.' <4* ima svojo modo Drugo, pravijo, vojna ima svoje vzroke in posledice—kM vsi drugi pojsvi v vesoljstvu. Tretje, v vojni se zelo pogo- sto pojavlja slučaj Davida in Go-lijata, Braddocka in Indijanca, Lawrenceja iz Arabije in Turkov v prvi svetovni vojni. Naciji so napadli Jugoslavijo z velikansko premočjo. Njihovi vojaki so bili sijajno izurjeni. Njihovi "stuke" so bombardirali vsako srbsko letališče, vojaški most, predor, utrdbe in skladišče bencina. Tisoči njihovih tankov, oklopnih avtomobilov in motor-ciklistov, oboroženih kot bi bili ljudje z Marsa, so razbili oddelke staromodne jugoslovanske vojske, razvite v staromodnih obrambnih črtah. V nekaj dnevih so nemški avtomati izbrisali vso jugoslovansko vojsko z geografske karte, razen—četnikov, srbskih in črnogorskih borcev, ki so zavrgli vse nauke o moderni vojski in se vrnili ne samo v svoja oddeljena planinska skrivališča in utrdbe, temveč tudi k staremu srbskemu način odpora. Nemška vojaška sila, pravijo vojni strokovnjaki, si je mu>ra-vila svoj lastni protiutež. Osem let je Hitler pripravljal svojo armado robotov—'mož brez obličij', kot jih je nazval pisatelj Edgar Mowrer, iz njih je napravil vojsko, proti kateri se ne more nobena druga vojska boriti na stari način. Ta protiutež so oddelki, ki se priplazijo, presekajo in umaknejo; oddelki, ki se pritihotapijo ponoči in dvignejo mostove v zrak; oddelki, ki se prikradejo iz temnih planinskih sotesk in potem izgube; oddelki, ki brez glasu napadajo stražarje in majhne patrole In jim prerežejo vrat; oddelki, ki trgajo telefonske zveze, zrahljajo tračnice na železniških progah, požiga jo vojašnice, podtikajo dinamit pod bivališče glavnega poveljništva in počenjajo tisoče drugih stvari. A to so oddelki, ki jim najbolj izurjena vojska ne more do živega, tako kot vi ne morete s palcem in kazalcem prijeti kaplje živega srebra. t In oni tolčejo Hitlerja. Tolčejo malo tu in malo tam, tolčejo ga zdaj v Rusiji in Jugoslaviji, tolčejo ga na Kitajskem, kjer se je vtelesil v Hirohitu. Sama narava je s svojimi zakoni ustvs-rila te protibscile v krvi Srbije in Kitajske, ko je nemška in japonska in vojaška bolezen zagrozila z uničenjem slabo pripravljenih narodov in vojske. Vzrok in posledice? Ko se narod, slabo oborožen, z majhno vojsko in brez priprav ni mogel uspešno ustaviti Nemcem in Japoncem, ker so bile njihove vojske odlično opremljene in uspešne zaradi svojega dolgoletnega pripravljanja, je bila posledica tega, da se je vse ljudstvo polotilo orožja in iz tega je zopet sledilo, da se je v narodu prebudilo ognjevito rodoljubje. Tako se je pojavil četniški vojak. Zanimiv človek. Stoletja so mu dajali imena hajduk, Frči-schuetz, partizan, fran-tireur, ro-kovnjač, gorski csr, neregularec, komitaš, condottiere, pocestni razbojnik in še mnoga druga. Navzlic temu je četniško bojevanje priznan način vojskovanja. Danes imenujemo tako bojevanje "guerilla", kar je španska pomanjševalna oblika za besedo "guerra", ki pomeni vojna. V prostem prevodu pomeni ta beseda "majhna vojna". Prvič je dobila pravno podlago in omenjanje v mednarodnih pravnih krogih na haški mirovni konferenci I. 189». Pod imenom "neredni borci" je prišla v razpravo 26 narodov, ko so se delala nova vojna pravila kot korak bližje k večnemu miru L. 1907 je 44 narodov—tedaj vse neodvisne države sveta—vnovič potrdilo te sporazume. Pomošna vojaka Pravila ao dejala, da prebivalci napadenega Ozemlja lahko pmatovoljno primejo za prožje in da s samim dejanjem postanejo zakonita vojna stranka, čeprav Diao imeli časa organizirati ae v pravilne čete z uniformami In voditelji—pod pogojem seveds, ds se držijo vojnih zakonov In običajev. Iz tega sledi, ds imajo guerilske In neregulerne čete za konlto pravico boriti se proti sovražniku, četudi nimajo uniform in predplaanega orožja. Ce ao Nemci po porazu redne jugoslovanske v«jake upali, da Sodo nalet H1 na tako reslgnecljo kot v Norveški In Franciji, jih je noč 2S. juni>a 1S*I robato prebudila Iz sanj. Od mraka do So rr od skrajnega zahode 4o skrs) negs vzhoda so to noč na pedali • S četniki. Mostovi in amudnišiuce orožarne in železniške proge elektrarne in tovarne streliva brzojavni drogovi in skladišča prehrane so leteli v zrak med strašnim grmenjem na nad 300 milj dolgi črti in 200 milj široki posejani vse skoz z vasmi in mesti. Še isti hip so bile vse telefonske zveze na vsem ozemlju pretrgane ln Nemci niso mogli organizirati svoje obrambe. V Sme-derevu je zletela v zrak smod-nišnica. Zagrmelo je tako, da se je odmev slišal vse do Budimpešte—tako vsaj pravijo. Ker ni bilo telefonske zveze in ker niso povsod imeli radijskih aparatov, so majhne nemške vojašnice pošiljale glasbenike do mesta, kjer so bila glavna po-veljništva nemške vojske. Prišlo jih je malo. Cetniki so jih polovili iz zaaede, po naprej napravljenem načrtu. To delo so opravili večinoma poedinci, ali kvečjemu manjši oddelki. Večji so uničevali vojašnico za vojaš nico z nemškimi Četami po vaseh in po mestih. Po velikih mestih—v Belgra du, Kragujevcu, Nišu, Cetinju, Splitu, Sarajevu, Zagrebu—so se te noči vrstile eksplozija za eksplozijo, požari in poulični napadi iz zasede. A zjutraj—v skladu c guerilskimi pravili, ki pravijo, da se je treba umakniti še preden dobi sovražnik sape za vrnitev udarca—so bili četniki že na varnem v svojih pastirskih kočah in drugih skrivališčih visoko v gorah. Nemci in Italijani so sc seveda zdramili in hoteli vrniti udarec. Pa so napravili račun brez krčmarja. Skoraj vsako kazensko ekspedicijo, ki ao jo sile osi-šča poslale, so uničili iz zasede na planinskih potih. Iz italijanske vojašnice v nekem črnogorskem mestu so umaknili vse vojake v neko utrdbo in jo dobro zastražili. Od tedaj so noč za nočjo nanjo padala bombe—metali so jih četniki s. nekakšnimi 'fračami', ker topov- niso imeli. V nekaj dnevih je bila italijanska vojašnica, V kateri so stanovali štirje polki, do tal porušena. Razdraženi Nemci in Italijani ao tedaj vrgli cele divizije, drugo za drtigo in vse izvrstno oborožene v boj protf četnlkom. Celi eskadroni bombnikov in strmoglavih letal so grmeli nad mesti in jih spreminjali v razvaline. Po nekaterih mestih so po-^ brali vse prebivslstvo, gs postavili ob zid, može, žene in otroke —po nekod 4000, drugje 6000. Požigali so mesta do tal in s težkimi tanki poteptali razvaline v tla. Najprej so jih pobili 100,000, potem 200,000, zatem 300,000. Zdaj pravijo, da jih je &00.000 padlo v krvavih nusiljih, ki so jih počenjali Nemci. Kakšne so bile posledice? Jugoslovani, ki prej niso bili četniki—prebivalci celih mest in vasi—«o prešli na stran generala Mihajloviča. Po zadnjih vesteh je čctnlška vojska močnejša kot kdaj prej. Četniki so se oborožili, si uredili vellks skladiščs streliva, obleke in hrane, ki so jo odnesli iz zavzetih vojsšnlc sovražnika. Celo znatne količine topov in oklopnih vozil so jim padle v roke. To je že stars stvsr, ds so četniki glede preskrbe z orožjem odvisni od sovrsžnlks. . . . Cetniki genersla Mihajloviča se nsjbrž nikdar ne bodo spustili iz svojih planinskih utrdb In skrlvslišč in se bodo borili kot redna vojna organizacija. ... Te Izkušnje, čeprav se še niso do krsja Izpolnile, so utrdile mišljenje, ds se o neregularnem vojskovStaJu lahko sodi kot o vojni umetnosti z neizbežnim uspehbm. 6r se vzamejo v obzir nekatera dejstva In če se tako vojskovanje ravna po priznanih načelih. Tako govore Nemci Od MeaaotlnMa de SlalISe "Ogledovali smo se po zvestih In zanesljivih prljsteljih. Našli smo jih In jih bomo našli še več." Dr. Goebbels, Zbor stranke, 13. S. 1930. Ob 25-letnici maj • niške deklaracije (Silvo Kranje: "Kako itno se sediniti") Dne 30. maja letos bo poteklo 23 let, odkar je prišla v svet slavna majniška deklaracija. Gotovo je na mestu, da ob tej priliki ponovimo glavne točke iz zgodovine te za Slovence in vse Jugoslovane tako važne iz j a ve. V marcu 1917 je izbt uhiiUa ruska revolucija, ki je dala tudi tedanjim dunajskim oblastnikom precej misliti, Naslednji mesec je Amerika napovedala vojno Nemčiji kot odgovor sa brezobzirno potapljanje ladij po nemških podmornicah. Sploh so se stvari tako sukale, da je postal absolutizem v Avstriji nemogoč. Zato je bil za dan 30. maja sklican državni zbor, na katerega so se vse stranke skrbno pripravljale. Hrvatsko-slovenski klub je imel važno aejo v Gradcu že ob koncu leta 1916 in je sklenil sodelovanje s češkim klubom v državnem zboru in sploh v politiki. Združeni nemški na-cionalcl in krščanski socialci so pa zborovali 16. februarja 1917 in zahtevali uzakonitev nemških zahtev po znanem paragrafu 14 še pred sklicanjem državnega zbora. S tem so hoteli že naprej preprečiti vsak poskus svobodne besede v državnem zboru. Proti nemškim zahtevam je odločno protestiralo predsedstvo Hrvatako-alovenskega kluba na seji 7. marca na Dunaju. Še isti dan se je pridružil CeAkl klub in ugotovili ao popolno as-glasje političnih nazorov. Sedaj je dozorela tudi koncentracija slovenskih strank. Isvr-ševalni odbor narodno napredne stranke je sklenil 24. maja, da morajo jugoalovanakl poslanci "z največjo odločnostjo zahtevati v okviru monarhije združitov in oaamosvojitev vsega našega naroda." Kot prvi pogoj za U-spešno parlamentarno delovanje pa smatra stranku enotno organizacijo poslancev. Naalednji dan Je izrazil ožji Nvet Slovenske ljudske stranke "trdno prepričanje, da ss skoraj uresničijo težnje hrvatako-slo-venskega naroda po celotnem združenju v okviru hababurške monarhije. Ker so v tem temeljnem teženju vse hrvatsko-slovenske stranke edine, jih po-zivlje SLS na edinstveno delovanje v vseh zakonodajnih sestopih." Že v januarju 1917 so sa bili tudi dalmatlnaki poslanci izrekli za skupen naatop in tako so se 29. maja združili Hrvatsko-slovenski, Dalmatinski in Narodni klub v skupni jugoalovan-ski klub, čigar predaednik je postal dr. Anton Korošec, podpredsednik pa dr. M. LaginJa. • Sklicamo parlamenta po treh letih absolutizma je bil važen dog• Avi, PSI—f, IU. MIT So Lawn*«to Ava. CtUesao. Ill MST So UwRSal* Ava . Chiea«u. HI. MIT So. Lawn Oat* Ava- UMMfu. IU. ■ mm as. uwmms Ava . ciusses. ut. HIT Bo. UwnSalo Av*., ChlS«eo. III. fsm. JM I. 1MM St., CMwUnd. ORto . — A*« chMse* si. AV» . Chicago. IU. SJI . wsmdsn MIT Su l4twnd«l« -• ssn Ss* Ummm 't®0 a«. IfnlMro Ava, Strwyn. Ill IWT So. TramMt Av«. Chicago, III. B. MSth at.. Ctovalsad, O. ANTON shu--- Nanr vrata n i frank karri ANDREW WDRldiZ. močnik JOHEl'IIIN K! •--r...........ÄS fšeše SU Lnmm. Pa. IMll Muahoka Av«. Ctavaland. Ohl« •j-.-TPS Po rati Av»., Johnatow*. M. m s. m u« atrMt. ci«v«isnd. omo PRANK P.AITZ. prm MILAN MEDVBftlUC ANDREW anVM JOHN OLV________ PRED MALOAI______Z f. f. ARCH Ro. Lawndat« Av«. Chleafo, m ~ Arsats Av«.. Ctovslasd. OEM HIM Snudan. Dairoll. M loh Ml 8s. Proapact Av«. daran do« Hills. Ill ' ■ Umiki.....—JB W«M«Mr A v«., Psm, tU «II Chsslnut Si . N. S . PHMharsh, Pa Stanekom vstal drt Korošec in prebral majsko deklaracijo. Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na podlagi narodnostnega načela In hrvatskega državnega pravu, naj ae vse zemlje monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, zedinljo pod žezlom haba-burško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bo prosto vsakega gospodstva tujih narodov in zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda se bodo zavzeli 1 vso ■Uo. S tem pridržkom ae bodo podpisani udelelevali parlamentarnega dela." Ta majska deklaracija nI bila v bistvu nič novega, saj se Je v glavnem ujemala a Krekovim Eedlogom, ki gu je bil sprejel ajnski deželni zbor ob aneksi-Ji Bosne in Hercegovine leta 1908. Zato javnost tudi nI mog-la slutiti, da bo U "majska deklaracija" postala Izhodišče velikemu narodnemu gibanju in a tem mejnik v slovenski in jugoslovanski preteklosti. Beseda o habsburŠko-lorenski monarhiji je bila takrat seveda edina možnost in'nihče ji nI u-govarjal, kar ni drugega kazalo v tistih časih. Jasno je pa bilo vendarle vsem, Slovanom in Nemcem, da bi tudi takojšnje uresničenje dekoracije |K>menl-lo le prehodno stopnjo do popolnega zedlnjeBja vseh Jugoslovanov. Kajti napol samo-Nt^}na habsburška Jugoslavija M jMileg neodvisne Srbije in !rne gore ne mogla dolgo ob* stati. Vse tri bi se po razpadu monarhije nujno združile v eno, Tako si je predstavljal že takrat bodoči razvoj tudi dr. Krek in za njim večji del izobražencev v HLB, ki ae po padcu ca-rizma v Rusiji niso več bali verske nestrpnosti od strani pra-vosiavja, o porazu centralnih držav pa po naatopu Amerike tudi ni bilo več dvomiti. Le tega ni takrat nihče pričakoval, da Je razpad Avstrije že tako blizu. Prvi odmev majske deklaracije v avstrijskem parjamentu Je bil seveda odločen protest Nem-eev zoper taka "dTžavnoprevna stremljenja". Naalednji dan Je ceaar v prcstolnem govoru napovedal neke uetavne In upravne pretit edbe In izjevll, da bo V to svrho odložil svojo prisego na ustavo, obenem je |m poudaril, da Je dualizem podlaga za moč monarhije. Tudi Clam-Martlnic Je v svojem govoru poudarjal, da more ostati ogrska državna polovica nedotaknjena, Jugoslovanskega vprašanja pa nI omenil. Ob koncu junija je moral Clam-Martinu.* prepustiti evoje mesto Keidlerjtf, ki je aestavll uradniški» vlado. ,r tydler se je kazal Jugoslovanom naklonjenega In ceaar aam jih je vebll v vlado Jugoalovanakl klub je gleaoval za sočasen proračun, Cehi pe ne. Par dni ne to >e bilo pPoglešefMi po-■MJošfemje političnih krlveev, ki je vrnilo svobodo poslancu Gra-fenauerju in mnogim češkim politikom. V parlamentu ao isvolili poseben odaek, ki naj bi pripravljal revizijo ustave na podlagi narodna avtonomije po okrožjih. V to svrho je Seidier skušal sestaviti parlamentarno vlado Is zastopnikov strank. To ae mu je posrečilo in ob koncu avgusta 1917 je v vlado poklical dr. Ivana 2olgei Ja, ki je bil prvi slovenski in Jugoalovanakl minister v Avstriji Ker se je pa državna vlada še naprej dualis-ma prav krčevito držala, Ja Jugoslovanski klub še nadalje vztrajal pri majski deklaraciji in v opoziciji. Opozicijonalno stališča Jugoslovanskega kluba je krepko podprla domovina, Slovenija. Na povabilo škofa Jegliča ao dna iS. septembra podpisali deklaracijo C poleg škofa samega, ki je pod-iaal na prvem mestu: kanonl-a Kalan in Gruden, dr. ftuster-šič, dr. Tavčar, Dr. Trtller, Mo-škerc, Vidic in Žnlduršlč. Pri otvoritvi Jesenskega parlamentarnega zasedanja se Je Seidier izrekel soper češko ln Jugoslovansko deklaracijo. Govoril je le o neki narodnostni avtonomiji v okvirju krunovin in duslistične države. Tedaj Je Jugoslovanski klub svojo opozicijo poostril do skrajnih možnosti. Dfkltuacijska misel aa Ja g veliko silo širila po vsem Jugu. Zlasti se je pa pogreb dr. Janeza Kreka (dne 13. oktobra) razvil v veličastno Jugoslovansko manifestacijo Kreluivesa pogreba so se udeležili tudi Cehi in Hrvatje, • Ob odprtem grobu dr Kreka Je predsednik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, govoril pomembne besede: "Dvignite glsve, ker pribil-žujs se Vaše odrešenja. Roko v roki hočemo stopati svojo pot nsprej, da dosežemo zedinjenje Jugoslovanskega naroda Bodite složni, odUičnl, dosledni, da df>se2ete veliko Idejo svojega na-roda." Kako je majniška deklaratlja vžgala najširše narodne plasti, Je pokazalo še tisto leto, nadaljevalo pa nastopno leto ISIS. Ni dvoma, da večina naših rojakov v Ameriki in Kanadi živo spominja tedanjih dogodkov in bodo ob 2ft obletnici s mešanimi čusl vi mislili nanje. Majniška deklaracija pa Ima danea ob svoji 2ft letnici spet pomen, ki mu bo šele bodočnost mogla pogledat! do dna . . , —(JIC) Nmirt m si>ikanj* plat vojakom »projot Waahington, D. C., 2S. maja,— Nam, da ae pUSa proatebom ¥ armadi in pomorščakom zviša ne 160 na meeee« Je bil sprejel v nižji kongresni zbornici f SH proti II glasovom Po sprejet J« je bil poslan senetu, kjer bo ne>-brže tudi odobren Sedanja pleča je 121 na mesec v prvih šli-1 ih mesecih služba, nakar ša na S30 v prihodnjih masnih ut potem ne S4S. IZ NAŠIH KRAJEV ZOFKA K VEDER HRVATARJI (Nadaljevanje.) Nikdar bi Jerčka ne bila mislila, da bo tako veeelo plesala na Jernejevi gostiji.' Ko sta do-plesala, jo je Miha peljal k mizi in ji natočil vina. Prav pred ženinom sta stala. —Pij, le pij! Saj si moje dekle, Jerčka, kaj? —je govoril Miha. Prikimala je in pomočila ustnice v vino. Ko je dvignila pogled, je zardela; Jernejeve lepe, rjave oči so jo ujele. In nakrat ji je bilo vendarle nekako hudo. Škoda, škoda! S tresočo roko je povzdignila kupico še enkrat in boječe napila Jerneju;—Pe bodita srečna s Katro!— —Tudi ti, Jerčka, tudi ti bodi srečna,—je za-mrmral Jernej in pristavil porogljivo;—saj nisi brez fanta, no!—Jezen je bil, da bi bil temu Mihu golobrademu na j rajše položil pest v obraz. Vstal je in zaklical godcem:—Polko, pa hitro!—Jerice je bila že izginila ven. Jernej je pograbil Katro in zaplesal ž njo po hiši. Koleno ge je bolelo ali ni maral za to, vedno hujše je vrtel. Katri jo spodletelo in skoro bi bils padla.—Štor, nerodni!—je siknil srdito. —Kakor, da ne vem zakaj si jezen. Ljubica, Jerica, ti menda še po glavi.... —Molči!—Njegova pest se je tsko silovito stisnils okrog njenih rok, da je zaztokala in po-bledela. Sovrsžno in goreče ji je pogledal v oči in jo peljal zopet k mizi. Ali dobre volje ni bil nič več. Pil je ves večer sli vedno bolj je bil čemeren. O polnoči so prišli fzntje pet pred hišo. Stzro pesem, ki je doživels kdo ve koliko rodov. Staro pesem v slovo samskemu stanu, staro pesem o težavah, križih in skrbeh zakonake-gs življenjs. Prostost je proč! veselje je proč! mladost je proč! Nevests se je ns glss jokala sredi hiše, okrog nje so stale žene in ji jemsle venec z las. Jernej je sedel pri mizi in žal mu je bilo. Obema je bilo žal. In fantje so zunsj peli dolgo, počssno, staro pesem in na koncu so trikrst zsukali. Žalostno se je rszlegslo v noč. Potem pa so godci zaigrali in pili, peli, jedli in plessli so do tretjega dne. Ni bil srečen zakon. Ali ns deželi se to ne pozns in nihče o tem ne govori. Samo, ds mož žene revno vsak dan ne pregsnjs in pretepe. In tegs Jernej ni delal. Sevede je takoj prvo nedeljo zakegljsl v krčmi preko petnajst goldinarjev ali to je že prej večkrat delal in fantovske nsvsde se ne odlože tako hitro. Hujše je bilo, ko je čez teden dni pri Petronovih ne kartah le enkrat toliko izgubil. In Petronovi! Stari Petron je dober gospodar, skrben in varčen, aamo kart ne sme videti. In vsako nedeljo ao igrali pri njem v hiši, ali pa kar v skednju ali v šupi. Troje sinov je imel Petron. Korenjaki, vieoki, silni, kakor hrastje. Lepota jih ie bilo videti. Ti ao kaj prinesli iz Hrovaškega! Tudi «Uri je bil le junačlna, trden in gibek in le vedno je hodi z njimi dol v šume. Kvartači pa ao bili vsi enaki, oče in sinovi. Po vasi so govorili, ds je letos stari Petron obigral vse tri sinove za ves zimakl zaslužek prav do zad-njege krejcarja. In to ni bilo malo! Katra je takrat jokala vso noč, ali ni si upala po Jerneja k sosedu. Morda bi jo še nabil, ozmerjal pa bi jo čisto gotovo in sram bi jo bilo pred vasjo. Drugače al je bila mislila zakon. Dobrega nI imela nič. Skorp vesela je bila, ko je moral ostati Jernej za dobrih štirinajst dni po poroki doma. Koleno ga je bolelo. Posedal je okrog, vpraševal za masti, prahove In olja in mazal nogo vsak dan z drugim mazilom. Siten je bil, samo peoval je, prav nič mu nI bilo všeč. In sredi največjega dela je sedel doma. Katra je bila jezna, da nič ne pomaga na polju, zraven mu je pa privoščila vse bolečine prav iz zrca.—Ne bo vsaj igrat hodil okoli. Jernej je začel čitati. Mohorjeve knjige, evangelij in "Domoljuba" je naročil pri kaplanu. Dve desetici je dal naenkrat, ko ga je mladi gospod nagovarjal, da naj se naroči. Ali takoj s prvo številko je imel nesrečo. Precej ns prvi strsni je čital nekaj o Židih in o kron-princu Rudolfu. "Da kronprinc Rudolf še živi . . je bilo zapisano črno na belem. Kar privzdignilo ga je. Hitro je poslal po "Meksi-kanarja" Poldeta, ki je bil s cesarjem Maksimilijanom v vojski in ki se gotovo razume na take reči o cesarski hiši. _ k _ —Princ Rudolf še živi,-je pozdravil Poldeta, —novine pišejo.— —I, saj sem vedno pravil, da živi,—je začel Polde.—Nikoli ni umrl,—kje! Kadar on pride, boš videl, kako bo, Jernej. Boljši časi, boljši časi! Ta je imel kmeta rad, ta bi nam dal kaj zaslužka v cesarskih iumah. In mastnega! On ni bil tak, da bi odiral revne ljudi. Pa novine pišejo že, da je živ? Dete, dete, to sem vesel. Zdsj pride kmslu nazaj in prevzame cesarstvo. Ssj so gospod cesarski oče že stari, Bog ml grehe odpusti, človek se rad odpočije. Dete, dete!— Jernej je bil vesel, da je bral tako novico, ponosno je pokazal staremu Poldetu list in mesto, kjer je bilo razločno natiskano; "kronprinc Rudolf še živi." —Jejminsta, da sem še to doživel! Veš, Jernej, tako sem pa vesel! Skupaj prideta z Maksimilijanom, meni verjemi. Jej, jej! To ti je bil tudi gospod! 2 njim sem šel čez morje, pa vidiš, škoda, da sem že star, še enkrat bi šel.— Dolgo sta modrovala oba in stari Polde je skoro jokal od ginjenosti. Zvečer je vedela vsa vas, da prideta Maksimilijan in Rudolf nazaj. V novinah je pissno! Vsški trgovec se je pri-dušal, da ni res, da Jernej samo brati ne zna, ali nihče mu ni verjel. Saj so sami čitali zlog za zlogom s težko muko. Pisano je. Vsak bi glsvo zasUvil, da sta Maksimilijsn in Rudolf Še živs. In še danes se skregate s polovico vasi, če trdite, da ni res. Jernejeve noge je postajsls vedno hujša, koleno je vedno bolj bolelo in otekalo. Prej bi bil še prikrevsal do trga k zdravniku, zdaj pa ni bilo misliti na to. In voz najemati? Tri gol-dinsrje bi hotel vsak! Jernej je še čakal. Pre-gnoji se, pa bo bolje. Pregnojilo se je, ali nič ni bilo bolje, noga je še vedno bolj otekala. Par dni je že trdo ležal, kričal je od bolečin, niti premakniti se ni smel. Kstrs mu je morala streči. Ali bala se ga je. Preklinjal jo je in tisto uro, ko si jo je obesil ns vrat.—TI si kri-vs! Coprnica, pojdi, da te ne vidim!—In zagnal je za njo, kar je imel v roki, krožnik, steklenico, karkoli. Nazadnje so sačeli misliti na zdrsvniks. Treba bo ponj. Sila je. Počakali so še en dan in eno noč, potem pa so vendar poslsli k njemu. Popoldne je prišel. Naj prvo Je odprl okno, potem je zmetal vsa olja, obkladkc in mazila, ki so stala na polici, na cesto. In klel je, da so se iskre kresale. Vse je psoval s tepci in buteljni, kdor mu Je priAel blizu. Strašno je bil jezep. — Takrat pošljete po me, ko vam že voda v grlo dere. Potem naj pa doktor pomaga! Saj nisem vedež!— Pretipeval je nogo in dejal:—Če jo bo treba odžagati, ae sami sebi lshko zshvslite! Z vodo bi bili spirali takoj v začetku, pa seveda brez peckarij ne morete živeti! Prokleti ljudje!— (Dalje prihodnjič.) Povest jugoslovanske žene Coordinator Of fire of Information Je • poarcdovanjem Jugoslo-vanakrga Informacijskega Centra saprt. il Draanko Mohoro-vil In t MohorovlOa. da bi na radiu In v Jenkih, ki Jih obvladata, povedala bvoJo k* od hrt ()ha ala pristala in lu prinašamo njuno zgodbo v »lovenskem prr-4 vodu: Doma aem Iz mesta Grešac. v hrvatski banovini v Jugoaiaviji. Poročila aem ae pred šestimi leti in poleg aetlaj rojenega otročlč-ka imam še hčerko Vesno, rojeno v Turčiji, kjer je bil moj mož v službi pri jugoslovanskemu poslaništvu. Po nemškem napadu ns Jugoslavijo Je bil premeščen najprej v Jeruzalem tn potem v Capetown Pred štiii* ml meeeci ao mojega moža po kliceli v New York v slu* bo hrvatskega bane dr. Subašiča Moj mož je odšel ne pot dva tedna prej kot jaz. Napravila sva v»e, da bi odpotovala skupaj, pa ae nI poerečilo. Rekli ao mi, da ne smem odpotovett, ker pričakujem v aprilu otroke; zakaj «fine pozneje pustili, mi ni mano Morda je to bile moja sreča. kajU tudi ladja, a katero je moj mož potoval, Je bila torpedirana in vprašanje Je, če bi se rešila oba, če bi jaz odpotovala z nJim. Že nekaj dni po odhodu mojega moža so mi v Capetownu dejali, da lahko odpotujem s prvo prihodnjo ladjo, vender so odločitev prepustili meni. Zavedala sem se nevarnosti potovanja z ladjo v teh čaaih, a tudi svojih dolžnosti, ki jih imam kot iena in mati do svojega mola. Težko je živeti v tujini, ločena drug od drugega tn v neprestani negotovosti. Ns potovanje sem odšla z mnogo vere in zaupanja in nisem se bele. Ml Slo-jvanl smo malo fatallstl In pri nas doma smatrajo strah ze sra-moto. Bila aem srečna, de po-I tujem z ameriško ladjo. In nl-wm se /motila. Ver na ledji Je bilo lepo dobro in čisto. Ne morem najti besed, s katerimi bi izrazila svoje občudovanje za požrtvovalnost, odločnost in dobroto kapetana. častnikov in mornarjev, a }>oaebej še dr ConlyJa, zdravnika na ladji. Tudi potniki so bili vsi prijazni in Iju-betnlvi z menoj, Jugoslovani prav tako kakor Amertčarft — mn«>gl med njimi so danes mrtvi. Potovanje je bilo kakor po navadi vae do torpodiranja Morje je bilo do južno ameriške .obale v glavnem mirno, poten pa vse bolj nemirno, dokler se vreme ni Izpremenilo v poletno nevihto, ki je trajala v času. ko amo bili torpedirani in ki amo vealuli v rešilnem čolnu. Potniki ao živeli kakor navadno živijo potniki na majhni čezoceanaki ladji na dolgem potovanju. Moje delo se je omejevalo na skrb in nego hčerke Vesne, ki Jo je mučila morska bolezen, a se je drugače dobro držala. Kapetana sem srečala vsak dan in vedno me je prijazno vprašal, kako mi gre. Dr. Conly ni bil samo zdravnik, ampak tudi dober prijatelj; redno me je pregledovel in ugotavljal, da je moje sUnje nor-melno, a prosil me Je, naj ga pokličem, če bi ga kaj potrebo-vela Neka silno simpatične e-meriika potnica s dve leti ste-rim otročičkom mi je bile ne potovanju mati in sestre hkratu. Srce me je bolelo, ko aem izvedele. de Ji uaode ni prizeneale. Hrana je bile dobre in imele aem svežega sadje, kolikor aem ge potrebovala za sebe tn ze o-troka Celo neprijetne veje za nepad me niso mnogo motile, ker aem ostajala v kabini, kadar ae nisem dobro počutile. Ko smo ae nejmenj nedejeli. | le tik pred ciljem nešege pote. (eo nas v, nedeljo okrog ene popoldne t or podirali. Torped " Prizor Iz delavskega filme. "Native Land". zadel prvič v zadnji del ladje. Bila sem v kabini z Vesno, ki je oblečena ležala v postelji. Udarec je bil strašen; kabina se je vsa streela in razpočila in skozi odprto okno se je začel valiti smrdljivi dim od eksplozije. Takoj sem vedela, da smo torpedirani, zgrabila sem hčerko in poskušala odpreti vrata. Zaradi razdejanja se vrata niso dala takoj odpreti in končno sem jih vdrla z vso silo. Ni bilo časa, da bi vzela s seboj rešilni pas in torbico s papirji,. In denarjem. Potniki in posadka so hiteli po hodnikih in krovu k svojim mestom pri rešilnih čolnih. Povsod je vladal red; nič panike, nič prerivanja in nič hrupa ni bilo. V tej težki sutuacijl sem občudovala prlstotnost duha potnikov In sijajno vedenje kapetana in posadke. Na stopnicah sem se spodtaknila in padla, a mornarji so mi pomagali na krov in mi pripeljali tudi hčerko, ki sem jo pri tem izgubila. Ladja se je nagibala in tonila. V moj rešilni čoln je prišel tudi dr. Conly. Ka-petan je ostal na svojem mestu in se mu ni mudilo v rešilni čoln. Naš čoln je nekaj časa visel ob boku ladje, ki se je potapljala, potem pa je prišel drugi torped, ki je zadel ladjo spredaj In vrgel naš čoln v vodo. Bali smo se, da nas ne bi zsjele žice in vrvi z jambora, ko se je brod potapljal, pa se k sreči nič takega ni zgodilo. Ko je bila ladja pod vodo, smo zaveslali čez potopljeno ladjo ln se oddaljili s hitrostjo, ki jo je nemirno morje dopuščalo. Blizu nas se je prevrnil drugi rešilni čoln ln dolgo sem gle-dala dva moža, ki sta se obupno oklepala prevrnjenega čolna. Njima se nismo mogli približati, pač pa se nam je posrečilo rešiti neko misijonsrko z nekega splava. Življenje v čolnu je bilo težko in nevarno. Valovi so neprestano pljuskali v čoln, a k sreči je bila voda toplejša kot hladni zrak in dež, ki je padal na nas. Moški so se vrstili pri veslanju. Dr. Conly je tudi veslal in sploh nisem vedela, da je ranjen. Častnik je izvrstno vodil čoln in mislim, da je njegova zasluga, ds se nismo prevrnili. Sedela sem ns klopi in držsla hčerko v naročju. Ni bila preveč nemirna in nekaj čase je dobro spela. Pozno zvečer sem začutila bolečine, za katere pa nisem mislila, ds so bolečine pred porodom. Čez dve in polure se je zsčel porod; dr. Conly je takoj priskočil na pomoč in mi izročil otroka zsvitegs v edino suho stvar v čolnu, turban neke moje sosede. Novorojenčka aem skrila v ne-dra, da ga zavarujem pred mrazom ln vodo in ga tako nosila vse do rešitve. Speti nisem mogle in ne hotele, naslonila sem se na sosednega mornarja, otro-čiček pa je neprestano jokal, ker fea nisem hranila. Končno se je zdanilo in prišel je nov težak dan v slabem vremenu. Zvečer se je pokazalo letalo in z nJim mnogo upanja ze nas vse, kajti letalo nas je opezilo. Potem je priila drugi temne noč na morju in s njo v drugič negotovost. Pozno ponoči sem nenadoma opazile ladjo, ki se nam Je bližele. Zdele te mi je o-gromna. Tega trenotka ne bom nikoli pozabila. Reševanje je bilo hitro ln v redu. Nejprej ao dvignili otroka in ko sem še sama prišla na ladjo, sem videle, de je bile krasne bojne ledja. Moja prve misel je bile. da bi otroka imenovali po rušilcu Jesse Ro-perju. ker sem povedala tudi poveljniku. Potem je šlo vse lahko In gladko. V udobni in topli kabini sem se počutil« dobro navzlic bolečinam v nogah, polnih podplutb od Sfdenja v čolnu; 46 ur smo bili nI vodi. dovolj In preveč. Izkrcali smo se v Norfolku ln odšla sem z otrokom v bolnico Sv. Vincenta. Tu sem imela najboljšo oskrbo. Vsi so pazili name, zdravniki, usmiljene sestre ln Ameriški rdeči križ. Vsem se nsjlepše zahvaljujem. ▼se drugo je še preveč dobro znano neutrudnim in senzacij željnim časnikarjem. Mislim, da so o meni pisali kar preveč. Kaj naj povem o svojih prvih vtisih v veliki ameriški državi? Mislim, da je dosti, če ponovim tisto, kar sem dejala v Norfolku. Vsi, prav vsi so bili do mene dobri, pazljivi in plemeniti. Posebno mesto v mojih spominih pa pripada vašim čudovitim in hrabrim mornarjem, tistim s tor-pedirane trgovske ladje in njim z odrešilnega rušilca. i e Njen mož Mohorovič je pa pripomnil: Kot oče Jesse Roperja naj še jaz malo dodam k izjavi moje žene. Samo toliko, da je bila moja ladja torpedirana v vodah Zahodne Indije in da so me zdravili v neki tamkajšnji bolnišnici. Moja ladja je bila angleška, potniki pa Angleži in Ame-rikanci. * Z ženo bi rad poudarjal, da vsa stVar v najinih očeh ni bila tako težka, čeprav je redka. Spada pač v vrsto vojnih neprijet nosti in strahot. Celo majhna se nama zdi, če pomisliva na junaške mornarje vaših in zavezniških mornaric, ki ¿o v takih nevarnostih vsak dan, če pomislimo na grozote v Rusiji in na tragično in žalostno usodo moje drage domovine Jugoslavije. Najine nezgode odtehta čuetvo, da sva se dejansko udeležila trpljenja vsega človeštva v borbi za zmago dobrega nad zlom, a zma ga pravične zavezniške stvari bo prinesla boljše dni vsemu člo-vfštvu. Jugoslovanska mati v to trdno zaupa. Končno sva srečna, da se nama je sin rodil v ameriškem čolnu in med ameriškimi junaki. Prepričana sva, da bo on, ki je svoje prve ure preživel pod zvezdnato ameriško zastavo, ponosen NIKAR SE NE UZRU JAJTE! VI slišite na radio, čltate časnike in ves ta direndaj naših vojnih dni vam obrača lelodec. Bodite mirni ln vzemite Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l, časom preizkušena telodčnlca Je milo odvajalno sred stvo, popularno v ti deleli že nad 80 let. Trinerjevo grenko vino po-vspeiuje apetit in nJega grenke snovi pomagajo povečati pretakanje ie-lodčnlh sokov in prcbavL Nova primes Vitamin B-l je bila prldjana njegovi formuli in rs napravila boljšega kot kedaj prej. Vitamin B-l poveča apetit in daje to ono kar navadno primanjkuje vsakdanji ameriški hrani, več kot vsi drugi Vitamini potrebni zdravju. Kupite Trinerjevo grenko vino s Vitaminom B-l pri vašem lekarnarju in vtivaj-te kakor je predpisano na nalepljeni znamki na steklenici. Bodete zadovoljni z uspehom in se dobro počutili. Kupite tudi obrambne znamke in bonde! A ko ga ne morete dobiti v vaši soarttihi, pošljite $1 25 aH $«.80 na Joseph Trlner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III., in dobili bodetr cn0 ali Seat steklenic Trtnerjevega grenkega vina z Vitaminom B-l, poitnine prosto.—(Adv.) t uro svojega rojstva. Sigurna sva, da bo Jesse Roper, ko bo zrastel in razumel čase in o-koliščine, v katerih je bil rojen, svoje prve misli posvetil veliki Ameriki prav tako, kakor svoji msli a junaški Jugoslaviji, ki danes tako trpi. A da se bo to zgodilo, jamči- va midva in zlasti njegov ti, ki ga bo znala pošteno ii vilno vzgojiti prav tako ki je znala ohraniti življenj« vzlic morskim valovom harnemu vremenu. ' Živele ameriške Združen žave! iz- živela Jugoslavija! ............... NOTE! » Save this copy of PROSVETA It ie needed for VICTORY! SAVE PEOPLES GAS DRUZBA NAZNANJA OTVORITEV SREDIŠČA TEČNOSTI HRANE ■ Te urad Jo organiziran ▼ interesu pro-greme Narodne TečnoetL oddelek v obrambo zdravja in dobrobiine posluge— Paul V. McNuti, direktor. if Ker je zdravje ln energija vsakega delavskega moža in žene veliko odvisno od pravilne dijete, hoče vsaka patriotič-na gospodinja napraviti svoj delež za Ameriko, in to s poslugo tečne, pravilno odmerjene hrane. Da se pomaga Chikaškim ženskam rešiti probleme tečne hrane po znižani ceni, je Peoples Gas družba organizirala urad središče tečnosti ali "Nutrition Center". Tu lahko dobite brezplačno dobra pojasnila za načrte, kupovanje, hranjenje, pripravljanje, kuhanje in serviranje vojne hrane. ** ' Vabljeni ste prosto uporabiti "Peoples Gas Nutrition Cpnter". Pridite in poslu-žite se vseh pojasnil, ki jih potrebujete, kako ravnati z vašimi dolarji za večji nakup v vrednosti hrane . . . kako po-. streči energijo-gradečo, pravilno izmerjeno jed (obede). KUPITE U. S. OBRAMBNE HRANILNE ZNAMKE PRI VAŠEM BLIŽNJEM PEOPLES O AS URADU TISKARNA S.N.P. ■PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Ud. v slovenskem, hrvatskem, sloriškssi ngleškem jeeBcu In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JiJU-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vse pojasnite daje vodstvo tiskarne. Cans smerna, ualjsko dalo pw Pišite ge Informacija na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-5? S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLD TEL. ROCKWELL 4004 naročite SI dnevnik PROSVET« Pe sklep« IS. tedna konvencije sa lahko naroči na lisi Pro.w*J prlšiele eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ana družina k eai n«<* " ----- - - «u MČUea ** Uit______— www -______ ------pa člani le plešejo pri ssssmaeiu IIJ^ Sep*OS prišteje k naročnini. Tor«j aadaj nI * da Jo bat predrag aa člane SMPJ. Ust Proareta Je raia laitniaa i i mmA Mul list vsak «a. Je v vsaki družini nekdo Id M rad šllal lisi vsak PeJeaJlot—VseleJ kakor hitro kateri teh članov preneha blU flj SNPJ, aH če se pveseU proč od družina In bo sahtevai sam •vol» tednik, bode moral tisti člen Iz dotične družina, ki J« tako *upa naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznanJU upravniitvti in« in obenem dopločaU dotično vsoto listu Prosveta Ako u*« ™ stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto narociu» Cena listu Preaveln Je« Sa Zdrni. drftave In Eennde OSJO Za Clcero ln Chicago )• ~ I tednik ln__4J0 1 ladnik In--------------- K ijl kupon, priložite 1 v planu In si neroMSa Proaveto. mm T** Id »e va*a issisisi J. Ave. m. u s it ki oe k -efl nar*** t) 01 «) 01