237» Ste«. 3ur’:-- ®ha|a fassen nedelj in bralnikov »sak «*B ob 1®. eiirJ dopoSen©. Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica It, 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, ti cer se jih ne priobči. Rokopise se no vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, posmno ter notice isti prostor K 2*— Pri večjem naročila popust. Poštnina platana v gotovini. W MaibSiani, v sredo 19, oktobra 1321« ■ETi-imur/M« (-Z- ifte’- I1J|M££$ Glasilo jugesEov. soclielno - demeStrEliine stranke, Posamezna štev- . Leto V. TeS©f©s$*ka st. 31 £. Naročnina; Po pošti ali z dostavljanjem na dom za telo leto K 288, sa pol Seta K 144, za eelrt leto K 72, za mesce K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravaižtvo e v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.0 i>, OeUeCska tiskarna. Zbor demokratov v Ljubljani. Le prepogost orna čitamo in ču-femo podcenjevati demokratsko stiapko v državi. Kdor ima razum, oči in ušesa, ta mora vedeti eno. namreč, da demokratska stranka kljub vsemu osovraženju, k ljub vsemu izgubljanju na nopulariteti, dela dosledno po določenem načrtu za interese svojega razreda. Tega dejstva ni mogoče utaiiti; s tem morajo vse onozicijonalne stranke računati. Socitalna demokracija računa s tem. Nas veseli odkrit boi in odkrito priznanje meščanskega stališča demokratske stranke, naslednice nekdanjega liberalizma. Če je liberalizem v srednji Evropi že zdavnaj pred vojno odigral svojo zgodovinsko ulogo. jo bilo to posledica razvoia ki v naši novi državi še ni tako daleč, dasi smo pre-Dričani. da prehodna doba uri nas ne bo tako dolga kakor ie bila v srednji Evropi, ker sta vojna psihoza in splošni sociialni čut vendar le tu in znatno pospešujeta razvoj politike in gospodarstva. Kako se bedo orijentirale razne meščanske stranke pri nas v dveh ali treh letih, ie še problem, ki naibrže najde svojo oporo v agrarizmu. Danes ie demokratska stranka v vjadi zato se tudi združujejo razredni pripadniki meščanstva z interesom ob niei. Zbor demokratske stranke je dokazal v svoiih razpravah in v svoiih sklepih, da se zavoda svoie meščanske misije, zakaj v njih odseva izrazito zastopanje interesov kapitalizma. Demokratska stranka ima sicer v svoiem programu delavsko varstvo in so_cijahio zakonodajo, ki ju hoče rešiti sporaz- umno z delavstvom. Toda na tem zboru o vseh teh stvareh ni bilo pozitivnega govora; resolucije, ki so bile sprejete, so celo naperjene proti interesom delovnih slojev. I. to je povsem naravno, ker delavcev na zboru ni bilo. uradniki pa, ki so bili tam. se r\e zavedajo svojega razrednega položaja in pričakujejo le — milosti od meščanskih strank. In ne verujemo, če imajo ti uradniki, ki so se tam žirirali za demokrate. tudi zaupanje uradništva. Marsikatero mnenje se je čulo na tem zboru proti malenkostni socijal-nl zakonodaji in še v tej zahteva meščanstvo odločilno besedo. Zbor demokratov ie toref pomembnejši nego ga v obče smatramo. ker kaže v državotvornem delu svojo doslednost, na drugi strani pa tudi jasno pove. da ie zastopnik meščanstva t£r napoveduje odkrit boj vsemu, kar le nasprotno nje} in interesom njih pripadnikov . Minister g. dr. Kukovec ie govoril tudi o socialni politiki, češ da se utegne razredni boj s sociialno zakonodajo ublažiti. To naziranje pa v socialnem razvoju ni utemeljeno. Razredni boj je naravna posledica kapitalističnega gospodarskega reda. ki ne more prenehati in se ne ublažiti. Kapitalizem bije boi za svoj napredek in obstanek, zato vedno bolj izkorišča delovne sloie. ki se po svoii naravni pravici braniio in bore za svoi obstanek ter končni cilj. Pred seboi »mamo torei močnega nasprotnika. Boi proletariiata bo težak in mora iti tudi vbodoče proti vsem meščansko - kapitalističnim strankam z enako ostrostjo. Brasržniska etiketa pri vladi v Lfubifam. V pondeijek se ie vršila dra-giniska etiketa pri vladi v Ljubljani. Na enketi so bili zastopani najrazličnejši zastopniki, ki Da dejansko večina ni imela interesa na omilje-nju draginje (industrijska zveza, veletrgovci. smetijstvo. trgovska zbornica in druge podjetniške organizacije). Zastopniki delavcev so bili le štirie ali pet. Taka enketa ne more voditi dobrega sadu. ker se bavi le z interesnimi zadevami glede na dobrobit svojih kupčij. Enketa o draginji bi se morala baviti z reformo gospodarstva, s kontrolo nad gospodarstvom. Ustanoviti bi se morala državna verižniška sodnija, ki bi imela nopolno avtonomijo in možnost vpogleda v gospodarstvo tudi tam. kier danes nima nihče vpliva, to ie v tajnosti milijonarjev. Enketa. ki daie dobre svete, zaleže Ie toliko kot Blažev žegen. Našo strokovno komisi io ie zastopal s. Tokan. voz odstopna oddaja blaga za pasivne pokrajine: č) bankam naj se prepove direktno trgovanje z živili. Država naj skrbi za brezobzirno pobijanje nelegitimne trgovine. 2. Uvoz v Jugoslavijo naj se nemudoma do skrajnosti omeii na najnujnejše predmet^ s prepovedjo uvažanja luksuznega bla^a ter z revizijo uvozne carine. Oddaja državnih dobav v inozemstvo je dovoljena izključno le tedaj, če domača oro-dukciia dokazano ne more takih dobav izvršiti.« II. Resolucija, ki io ie predlagal g. svetnik Rohrmann. se glasi: »1. Vlada naj nastavi izjemne železaiške tarife za krmila (posebno za slamo) za preskrbo kraiev. ki danes vsled suše trne pomanjkanje. 2. Vlada naj takoj potrebno ukrene. da se nanovo organizirajo mestne in občinske aprovizacije za najpotrebnejša živila. Te organizacije naj se. snujejo po načelu samopomoči.« III. Resolucija, ki jo !e predlagal zastopnik Nabavljalne zadruge dr- žavnih nameščencev g. ravnatelj dr. Pipenbacher. se glasi: »Nabavlialnim zadrugam rai se takoj izplača potrebni začetni obratni kapital iz vsote, ki se steka v finančno ministrstvo iz vsakoletnih desetodstotnih odtegljajev meseca januarja. Savez nabavtjainih zadrug v Beogradu se pa takoj odpravi, ker je nieeov poslovni aparat daleko predrag.« IV. Resolucija, ki jo le predlagal občinski svetovalec g. Fran Orehek, se glasi: »Ker Je ustanovitev občinskih anrovlzact- ter redno nj;,i poslov a-nie odvisno o.d delovania občinskega sveta in ker aprovizaciie razpolagajo z občinskim imet em. se poživlja pokrajinska vlada, da ukrene potrebno, da bo zamogel ljubljanski občinski svet čim prel poslovati.« K sklepu enkete ie bila še izrečena želja., da bi pokrailnska vlada ustanovila poseben referat, kjer bi lahko razni interesenti imeli priliko Predložiti svoie želje m nasvete z ozirom na pobijanje draginje živi jenskih oo^rebvMn. Etbin Kristan v Ameriki. (Njegov govor s shoda (Dalje.) Clevelandu.) Na enketi so bile sprejete te-le resolucije: I. Resolucija, ki io ie predlagal mestni tržni nadzornik g. Slavko Plemelj, se glasi: »1. Pokrajinska uprava naj doseže sporazumi med slovenskimi poslanci v svrho skupne demarše vseh strank v Beogradu za revizijo naše agrarne politike v sledečih točkah: a) izvoz naj se uredi z regulačno carino tako, da obdrži domači trg stabiliteto. cen najvažnejših živlien-skih potrebščin. Carina na živila naj služi kot najprimernejši davčni sistem produktivnih slojev; b) odpravi naj se predpis osigu-ranja tuje valute: izvoz nai se dovoli izključno le Droti plačilu v našem denarju; c) v preprečitev pomanjkanja posameznih življenskih potrebščin na domačih trgih naj se določi na iz- V Italiji smo videli, kako so vstale proti delavstvu najreakcijo-namejše sile. Isto se ie zgodilo v Ameriki. V Italiji so se pojavili fašisti. ki so odkrito teroristična organizacija. ki tudi po našem Primorju širi teror -z bombami, strojnicami in drugimi nasilnimi sredstvi. Sličen namen imajo ameriški Ku Klulcsi. Kakor je kaotičen položaj v posameznih deželah, tako ie položaj kaotičen tudi v svetovnem oziru. Pred vojno ie bilo delavstvo združeno v eno internacionalo. Zdaj imamo drugo in tretio. poleg tega pa se je ustvarila na Dunaju nova organizacija, ki deluje za novo Internacionalo ki nai bi združila svetovno delavstvo zopet v eno skupino. Ta organizacija ne Dretendira biti internacionalna. temveč samo dehiie za ustvaritev nove internaci-lonale. Zadnji čas so se začela pojavljati znamenja, da pride po *eh žalostnaih dneh nekaj boljšega, laz nisem bil nikdar optimist, niti nisem priporočal optimizma. Zgodovina ie počasna. in ljudie največkrat napravljajo to nanako. da sodijo zgodovino po lastnem življenju. V vsa ta znamenja vendar kažejo da prihaja čas iztreznitve. m da ie treba zbrati sile proti sovražniku. ne pa iih tratiti med seboj. V Nemčiji ie bil predlog, da se združijo socialne frakcije, ugodno sprejet. Ze za časa Kappove monarhistične revolte ie delavstvo nastopilo složno, in zdaj ob Urzberger-ievi umorit vi. ko ie reakelia zopet dvignila svoi greben, ie delavstvo zopet nastopilo solidarno In monarhistični zarotniki so se poskrili v svoja skrivališča. Na Dunaju je bil stavlien rredlog za združitev raznih frakcil. in ni dvoma, da pridejo pozitivni uspehi. Po voini ie bila v Jugoslaviji razr ceplienost na vseh konejh in krajih. Zdai je že eno leto tega. odkar se je napravilo zadnii poskus, da se združi vse socialistične frakcije. Seve, združevati ie težje kot oa razdruževati. Bila so tu razna osebna nasprotja. poleg tega pa so bili razni deli pred k.ončano vojno razmetani ipod raznimi upravami. Zod avstrijsko vlado so bile tesne vezi med slovenskimi in hrvatskimi socialisti nemogoče. Isto ie bila resnica z ozirom na medsebojne odno-Saie socialistov v Bosni. Bački in Srbiij. ki ie bila seveda kot neodvisna država docela sama zase. Prišli so še povojni dogodki, ki so vse te frakciie zopet med seboj razdelili. Potem je prišlo politično delo. ki je prineslo kritiko in zabav-lianje. in tako se ie povsod ustvarilo še desno krilo, levo krilov in nastal je še nekak centrum. Vse skupaj je bil en sam ogromen kaos. Jasno je, da ni delavstvo v tem položaju moglo doseči nikakega znatnega uspeha. To ie naravno kot, da ie dvakrat dve štiri. Nam je šlo vedno za tem. da se delavstvo združi za boi. kateremu delavstvo ne uide na noben način. In kar velja pri nas. to velia za ves svet. Kakor imamo pričakovati združitve socialistov v Jugoslaviji, tako jo Imamo pričakovati po vsem svetu. če hoče delavstvo doseči reši* tev. tedaj mora imeti moč prema-gati kapitalizem povsod. Vsi dosedanji poizkusi, da manjšina vlada večini, so se dozdai izkazali neuspešnim. Delavstvo mora dobiti na svojo stran večino, tedai bo šele uspešno. Ta pogoi je neizogiben. To pomeni, da moramo pridobivati nove moči. To je stvar, o kateri ie treba te« meliito razmišLievatj. Vprašanje ie, da-li bo moglo socialistično delavstvo kdaj nastopiti kot prava armada s samo enim ciljem pred očmi, s samo eno mislijo, kateri se morajo vse druge podreiati. Treba Je. da mislimo znanstveno soci jalf stično, človek oostand lahko revolucionar, a vendar ostane le človek. Tu ne gre za boj * angeli! ali avtomatu temveč z živimi ljudmi. Dozdai se še ni znašlo take mašine. da bi ljudi na eni strani notri metali na drugi strani pa pri« haiali ven novi ljudje enakih misii. Ljudje imajo različne glave, različne misli. Iz tega sledi, da moremo lluftt pridobiti le. ako pustimo ljudem njih glave in njih misli. Socijalizem bo mogoče izvesti le, kadar se organizacija razširi po vsem svetu. Cilj mora biti enoten. S tem ciljem so sooiena gotovo enaka načela. Kadar pride do sporazuma radi teh tedai moremo doseči svobodo v svojih lastnih vrstah. Svoboda mišljenja mora biti Priznana v vseh tistih ozirih, ki sc ne tičejo poglavitnega cilja. Delavstvo mora biti tolerantno, če pomislimo, kaj socijalizem pomeni, tedaj taka toleranca ni težka. Sai to. kar misli socializem uresničiti, nima biti nika-ka kasarna, temveč družba, kjer ima vsak član izvršiti svoie delo. a ima poleg tega uživati svojo svobodo, da se veseli ln sanja kot sam ve in zna. Zato mora imeti delavstvo prvič voljo za dejo. Drugič, sposobnost, da izvede sociialno revolucijo to se pravi, da mora biti delavstvo tako sposobno, da nadomesti vsakega kapitalističnega slugo. Produkcijo in distribucijo mora razumeti bolie kot takozvani trgovski kapitani na Wall Streetu. Delavstvo mora biti pripravljeno na eventualne žrtve. V tein procesu bi morda začasno nastala Dotreba, da bi se mot alo več LISTEK. H. Mann — Ivan Albreht: SIROMAKI. Roman. (Dalje.) Zdajci je opazil Balrich, da se nista razumela — in hotela sta se pa vendar ljubiti0 Moral bi bil obstati pri tem, da gresta skupaj na grob. Zdaj ga ona natolcuje, da ji predba-civa otroka, da ga ji bo mogoče vedno pred-bacival. »Tega ne,“ je čutil. »Tega prav res ne. Toda ona je vživala svoje življenje, pred-no sem bil jaz tu. Poznala je drugega, in menda celo dva. Zdaj mestoma o meni ne misli do-bro.“ Bila je dvajsetletna, toliko stara kot on; in tudi on je bil že imel dvoje deklet. Ostalo mu ni od tega ničesar, in lahko bi ljubil zdaj kot prvikrat. Samo, zakaj neki to, ki se zdi včasih tako tuja, kakor da prihaja iz čisto drugih krajin. In preko nje je nenadoma zagledal svojo sestro Leni, nedotaknjeno, neobte-ženo in v srečo verujočo. To je njegova kri, njegova krajina, blaga bodočnost. Ta tu, kako trudnal Je li neki čutila, kaj misli? Obtožujoč je še enkrat uprla vanj svoj pogled in je rekla z glasom, ki je hotel raniti: »Pazi na svojo sestro Leni! Ona ni pred otrokom nič bolj varna nego me druge.“ Toda Balrich se ni dal raniti. Krepko je vzel njeno roko v svojo in je rekel nežno: „Tvoje dete je bito blago in ljubko dete.“ Ni ji dovolil, da bi se bila oprostila, in nazadnje je popustila, je lahno omahnila nanj, iž njenih zaprtih oči pa so pritekle solze. Počasi, ob mraku in v vetru, sta prišla v »Delavski gozd," kjer so stale klopi. Objeta sta sedla na vlažnomrzlo klop, pod velikimi črnimi vejami brez listja. Pred njima tovarna, in za tremi vrstami tovarniških poslopij je zahajalo solnce, s progami oblakov prevlečeno liki z dimom. Strmela sta v zarjo in sta mislila oba, kako bi bilo dobro na toplem. Za njunim hrbtom, za visoko leseno ograjo se je razprostiral »Gosposki gozd“. Ob kraju divji in zapuščen, je bil proti notranjosti vedno bolj gojen, poln cvetja ln zavarovan proti vetru In zoper hude, koprneče poglede, slednjič pa je kot diven vrt obdajal vilo »Višino,“ prepovedani paradiž. »Tam ne zebe nikogar,“ je dejalo dekle. Delavec je dejal: „ Tam lahko preživljajo, kogar ljubijo/* Solnce je bilo že zašlo. Ker je jel veter veti hladneje in je pričenjalo deževati, sta vstala. Tilka je hotela domov, Balrich pa je stremel proti tovarni. On da ve za zavetju proti dežju. Tudi Tilda ga je razločno videla: bili so vagoni, ki so vozili iz tovarne na kolodvor. Dekle se je branilo iti noter. »Ker imajo cunje v njem tako slab duh?" je vprašal on. Ona je odgovorila: „Kaj meni to! Saj živim vse svoje žive dni med cunjami." In pustila je, da ji je pomagal noter. »Pa je vendar suho tu na cunjah11, je dejal. »In celo toplo", je šepetala ona in se je prepustila njegovim poželjivim rokam. Ker je bila na njegove grudi naslonjena in je v temi iskala njegovih oči, jo je objel, s svojimi mislimi sam. Kar premoremo, najboljše je to; in še celo to poostruje položaj. Ljubezen je urejena za razmnoževanje proletarcev. „Za Hesslinga delamo, celo tu, — in seveda tudi za naše voditelje. Hessling ln naši voditelji so si edini v tem, da ne moremo biti nikdar dovolj mnogobrojni. Kajti obojim je treba človeškega materijala-“ Dekle je reklo: »To imamo vendarle. Tega nam ne vzame nihče. Poljubi me, dragecl“ Zdajci pa sta planila vsaksebi. Nekaj je treščilo v steno in med vrati se je pojavila velikanska senca. Paznik! Psoval je drhal, ki po lepih cunjah uganja svoje packarije. Ko Jo Balrich stopil ven, ga je uradnik pograbil iti mu je skušal z žejno svetiljko posvetiti v obraz. Balrich pa ga je pahnil v stran, je potegnil še Tildo za seboj, — in že sta bežala. Zmerjanje ju je spremljalo, ko sta tekla v dežju, — in v temi že drug za drugega nista vedela več. Sele blizu pokopališča sta se našla spet. Pod svetiljko jo je šele videl, kako je premočena. Ko ie zbežala, je namreč popustila svojo ruto v paznikovih rokah. Takoj je slekel suknjo in ie ogrnil njo in sebe ž njo. Cisto drug k drugemu sklonjena sta šla, eno odelo, in človek bi mislil, eno srce. Ali ona je trepetala od mraza in on od jeze. Kantina je bila le še malo razsvetljena la nobenega glasu ni bilo iz nje. Samo pred vrati sta spoznala Simona Jaunerja — in pri njem, ob zidu, dve senci, ki sta bili videti kot dvoje gospodov. Ali ni to sam gospod višji nadzornik — m oni celo, moj Bog! Prihuljeno sta se plazila mimo, eno odelo in eno srce. Za njima je rekel gospodov glas: „Tako dobro se imajo taki ljudje. (Dalie prih.) Slran 2. NAPREJ. Stev. 237. delati kot pa pod kapitalističnim sistemom. V Rusiji smo videli, da so morali boljševiki podaljšati delavni čas. Gotovo bi «c bilo v Rusiji veliko več doseglo, če bi bilo delav- stvo ra/umelo vse, kar se je od njega zahtevalo. V ta namen je potrebna toleranca in disciplina. (Konec prih.) Kršitev isredbe o zaupnikih. 1 možakar ie bil pred (Dopis iz Štor Tiri Celju.) Dne 13. t. m. se ie vršila z »Berg-itnd Hiittenv/crkom« v Štorah razprava sil ode ureditev mezd in drugih delavskih razmer na podlagi spomenice Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani. Razpravo ic razpisal oddelek za soci-ialuo skrbstvo (delavski odsek), ki ■ ga je zastopal višji komisar gosnod dr. Mrak. Osrednje društvo kovinarjev ie zastonal tajnik sodr. Gol-rnajer. tajnik sodr. Krušič rudarje, ■ okrožno tajništvo celjsko sodr. Leskovšek in tovarniški zaupniki. Zvezo indusiriicev ie zastopal gosn. dr. Gorjup. Tovarno je po naročilu a:. ravnatelja Hruschke zastopal voditelj ? mezdnih knjig g. Paulič. ki obenem ! tudi vodi seznam članov organiziranih v Jugoslovanski strokovni zvezi ki sestoii »že« iz 30 članov, in to , evidenco vedi v pisarni ravnateljstva. Omeniti ie še treba, da sta ta dva gospoda in večina uri Jugoslovanski strokovni zvezi organiziranih nekdanji zagrizeni pristaši »Schulvereina«. in jim drugega ne gre po glavi kakor, kako bi škodovali tamošnjemu izmozganemu delavstvu. Gopoda Pauliča treba, da si ga še rnajo bolje ogledamo. Ta ti rudar in kot že zgorai omenjeno. zagrizen j sSchujvereitiar« — danes ie klerika- j lec — je prišel do uradniškega me- j sta. za katero mu nismo nevoščljivi, j Tu ie postal čisto navaden hlapec kapitalizma, ki hoče delavstvo tirati v obtro Zapisnik razprave, ki ga je podpisal tudi zastopnik tovarne, priznava zaunniški sistem, kakor ie bil naveden v SDomenici Na društvenem shodu, ki se ie vršil isti dan zvečer, sta bila izvoljena glavni zampnik in niega namestnik, ki sta se takoi drugi dan predstavila ravnatelju ki ju na je. kliub temu. da je zastopnik tovarne dan prei podpisal zaDisnik, ni hotel priznati in ie v svoii »sveti nemški iezi« odpovedal dvenia že leta in leta tam zaposlenima delavcema službo. Ker ie zaupništvo zakonito m gre tem gospodom samo za to. da napravijo anarhijo med delavstvom ni jim pa z_a delovno disciplino, opozarjamo merodajno mesto, da povedo odločno tem »Schulvereinar-iem« kaj ie dovolieno in kaj ne. Ako se to ne ukrene, se ie bati. da pride med razburjenim delavstvom do izgredov. ______ hovega junaštva. Posledica: mrtvi fn ranjeni na obeh straneh. Vendar pa hujša prede fašistom. V Poggio Tempesti n. pr. so kmetje napadli ponoči gručo nacionalističnih junakov, ki je prišla s slabim namenom, jo zapodili in si za spomin obdržali par njenih mrtvih in ranjenih. + Vstaja v Indiji se je razširila tudi Izven pokrajine Malabar. + Občinske volitve v Berlinu. Pri volitvah v berlinski občinski svet so dobili večinski socialisti 324.000, neodvisni 297.000, komunisti 145.000, nemški nac!o-nalci 310.693 glasov, nemška ljudska stranka 248.000, demokrati 120.000, cen-trum 56.000 in gospodarsko udruženje 77 tisoč glasov. + Grški dezerterji, ki so zbežali na otok Kreto, so se tam dobro oboroženi dvignili proti grški oblasti in zahteva}), da se takoj odstrani kretski namestnik in grške vojne ladje. Dezerterjev je nad 2 tisoč. ____________ Dnevne vesti. Brzojavi, MINISTRSKI SVET. LDU. Zagreb. 18. okt. O včerajšnji seji ministrskega sveta poročajo listi, da se je pretresalo poročilo ministrskega predsednika Pašiča o naši zatnanji politiki, posebno z ozirom na Albanijo. Minister Spaho je vprašal radi konvencije z Italijo glede ribolova. Vlada ie sklenila, da se ta konvencija z naše strani ne pgdpiše, temveč da se vprašanje ribolova reši v trgovinski pogodbi. Sklenilo se je, da se ustanovijo samostojni odseki ministrstva za trgovino v Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu in Splitu. Podpisan ie ukaz. s katerim se dr. Perič ; potrjuje za župana v Ljubljani. SKLICANJE SKUPŠČINE. LDU. Belgrad, 18. okf. Na včerajšnji seji ministjskega sveta se ie sklenilo, da se ima smatrati seja narodnega predstavništva, ki se skliče za 20. t. m., kot nadaljevanje dosedanjih sej. Na seji ie bilo podpisanih tudi nekaj ukazov notranjega ministrstva ki veljajo za Srbijo in Vojvodin-) SAMOZAŠČITA AVSTRIJE. LDU. Dunaj. 18. okt. Odsek za zunanje zadeve je po kratkih izvajanjih zveznega kancelarja dr. Sclio-bra sprejel nastopni predlog: Postopanje ententnih sil pri ratifikaciji trianonske mirovne pogodbe dokazuje, da očividno nočejo izvršiti važne te-ritorijalne določbe st. germainske državne pogodbe, in sicer ravno ene, ki so usrodne za Avstrijo. Z ozirom na to. da se ie položaj vsled tega iztpremenil. se zvezna vlada po - oblašča. naj nadaljuje v Benetkah pričeta pogajanja in naj jih s pridržkom ustavne odobritve zaključi. Pri tem pa mora odločno varovati ime-rese Avstrije in turškega prcbival- StVt” ITALIJA IN ALBANIJA. LDU. Belgrad, IS. (ZNU.) Po vesteh iz Pariza je delegat miriditske republike pri zvezi narodov dobil od predsednika republike obvestilo, da se Italija radi tega protivi pošiljatvi preiskovalne komisije v Albanijo, ker se tam nahaja sedai silno mnogo italijanskega vojnega materiiala in turških častnikov iz Kemalovc armade, ki so bili na italijanskih ladjah iz Male A?.:, je prepeljani v Albanijo in da vse to služi Italiji samo kot orožje, da vodi vojna proti Jugoslaviji. STAVKA BERLINSKIH TISKARJEV. LDU. Berlin, 18. (DKU.) Ker so se organizacije založnikov v Berlinu izjavile solidarne z zoložništvoin Rudolf Mosse v stavki tiskarjev, so danes dopoldne IzitU le trije socialistični listi in »Kreuzzedtung«. NOV NAPREDEK V ZDRAVNIŠKI VEDI. LDU. Pariz, 18. (Havas.) V akademiji znanosti je dr. Reux predaval o znamenitem francoskem izumu- ki se t:če zdravljenja sifilitičnih. Gre za medinišične injekcijo bismutovili soli. Kakor je poročal Reux, je ozdravelo na stotine bolnikov, katere so lečili s tem zdravilom. PRESKRBA STRADAJOČIH RUSKIH OTROK. LDU. Moskva, 17. (Brezžično.) Češkoslovaška je izjavila, da je pripravljena, prevzeti štiristo ruskih otrok z ozemlia. kjer je lakota. Otroci naj se pripeljejo sa mo do poljske meje, od tam dalje bo vse preskrbela češkoslovaška vlada. Pelftline vesti. + Zemljoradnlkl za Protlča. Na kongresu zetnljoradniške stranke v Vel. Beč-kereku so sprejeli sklep, da pojdejo nje poslanci Protlču na roko pri njegovi akciji za »revizijo« ustave. — In seveda za njim v vlado, kar pa se ne sme javno povedati. + »Arbelter Zeltuug« poroča, da ie vodstvo socialno - demokratične stranke sklenilo odgodlti strankino zborovanje za nedolčen čas. Kot vzrok se navaja, da zaupniki stranke sedai ne smejo zapustiti svojega mesta, ker je avstrijska republika ogrožena vsled burške Krize. + Fašisti navzlic prisegam v tistem manifestu, o katerem smo zadnjič pisal!, vseeno še vedno zgago počenjajo. Celo še hujšo, ker ne napadajo samo komunistov, ampak so pričeli sistemaitSčno »delovanje« tudi proti socialistom. V Milami so I se stepli, v Florenci so se stepdi in v Sieni. [ Iz sto drugih krajev -poročajo o delih nji- Žitni zavod. Gosp. Jovan se huduje v včerajšnjem »Slovencu« nad neko našo notico, ki • smo jo priobčili povodom registracije novega Žitnega zavoda. Gosp. Jovan pa je zgrešil pravi naslv, ker notica ni bila namenjena njemu, temveč — »Novemu času«. Go§p. Jovanu gotovo r.i neznano, s koliko demagogijo je »Novi čas« dan na dan dolžil našo stranko »zveze« zdaj z Jadransko banko, zdaj pa z g.Praproinikom. In na vsa ta obrekovanja je g. Jovan molčal! Zakaj ni takrat povzdignil svojega glasu! — Ker smo mi v omenjeni notici konstatirali samo golo resnico, se g. Jovan ne sme prav nič hudovati. Mi mu njegovih stikov z bankami ne očitamo, ker smo — vsaj glede zadružništva — tudi mi mnenja, da se mora v sedanjih razmerah izbegavati vsemu, kar bi rr/>glo motiti skupno gospodarsko delo. Tega prepričanja pa mi nimamo šele od včeraj. Mislimo, da tudi g. Jovan ni tako pozabljiv, da se ne bi več spominjal zadružne organizacije v težavah, kljub ostremu medsebojnemu političnemu boju, nismo izrabljali njihovih težkoč. Enako bi pa postopali napram zadružnim organizacijam katerekoli stranke. Novi Žitni zavod je sicfcr privatno podjetje, če Ima pa res zaivj obveljati načelo, ki ga g. Jovan v »Slovenčevem« članku oznanja, da ima služiti kolikor mogoče splošni koristi, mu ne bomo metali polen pod noge — če se bo namreč v resnici tudi ravnal po tem načelu! Ampak, — izzivati se ne bomo pustVH o TISKOVINC *A SOLE, EUPAM-SfVA IH URADE. NftJKCBER-KEJSE PLAKATE IN VABILA ZA ŠKODE EH VE32LIC& letne zaključke KAJMOBE6SMEJSA ISR£E«*A ZA TISKftNIE ČASOPISOV, KNJ*C>, BROŠUR «©. STER&OTIP3J&. HTOeRMUll. Iz strok, organizacij«. Stavka krojaških pomočnikov v Ljubljani traja dalje. Vzrok stavke je, ker se gg. mojstri, ki ne zaslužijo ravno malo, z vsemi močmi upirajo povišati plače svojim pomočnikom. Da ne bode javnost napačno informirana o vzroku stavke, in se • danjih plačah krojaških pomočnikov prinesemo v jutrajanji številki »Naprej-*« jasno sliko. budilke,«-I hadke, verilice, ESa6t>S«©»s«'ebr,'|i o.otas* Sn porečrce prstane kupite najbolje pri A. Letnik, i?r@r iw zlatar. Celi e, ea«s-s «- 4 Fopravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro pla* čujem po najvišji ceni. „TRIGLAV“ Jtsgoslov- Szdelovalnica perila Lasti ika: GENICA & 0RAGO VOJSKA, LJUBLJANA, Vojvoda Hišica cesta 21 Varstvena *namka. naznanja, da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa,W v cenah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po celi državi. amo na e j ,/TRIGLAV* J. P-» Llubliana. pes® D Jadranska banka a sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod - " najugodnejšimi pogoji. =-------------—= Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor? Kranj, J LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ............. Trst, Wien. ...................." Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. crzxjn*r~>i'av**T*.vit*M izdainlcli; Iva1.! Mlina**. Tj sit UCitcliske tfsltume v Ljubljani. Od govorni urednik’- Maks Žaiiaf.