Deževno vreme
v marcu je namočilo spočita polja in kmetje že težko čakajo, da se bo zemlja posušila in da bodo začeli z oranjem in setvijo. —
Foto: A. Mali
t-eto XXXII. Številka 26
•Unovitelji: občinske konference SZDL ~ lenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trti* -  Izdaja  Časopisno podjetje u Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni   urednik   Andrej Zalar
Kranj, torek, 3.4. Cena: 4 din
1979
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija  1974 pa ob torkih in petkih.
LASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
<xna skupina CK ZK Slovenije, ki se bo do L} aprila mudila v *>ila
Skofji Loki
lem, Podbrezjah in 12. aprila v Dupljah Potem bodo kranjski pionirji torbico predali tržiškim vrstnikom.
H .1
i ^kf**1" programih
l^' GLG in vprašanjih industrijske cone na Trati. Slednja tema je sprožila razprave. Gre za sodelovanje med Jelovico in Gradisom in za problem ^pnega izkoriščanja žage. Ker se problem vleče več let in v zadnjem času taja že politični problem, so se na posvetu dogovorili, naj osnovne organi -ije ZKS v obeh delovnih kolektivih ocenijo odgovornost vodilnih delavcev kakšno stanje, v okviru GLG pa je potrebno poskrbeti, da b<> dohodkovna ^ezava med Jelovico in Gradisom stekla. Omenjeni nalogi naj bi uresničili Jkasneje v dveh mesecih. (Ib)
Kurirčkova pošta potuje
|^%[ranj — Gorenjska kurirčkova ki je odšla na pot 17. marca *wV*wio z drugimi štirimi v Slo-'ji. že dobrih deset dni ubira * partizanske kurirske poti iz narodnoosvobodilne vojne po •h  krajih   kranjske občine, bodo  kurirji  s  torbico, v *n hranijo pisma s čestitkami to-Titu za 87. rojstni dan, prišli 2Iato polje, v naslednjih dneh pa *>°do pozravili še na Kokrici, Gol-v Goricah, Preddvoru, na Je-em. v Kokri, Predosljah, Nak-
Invalidi za praznik
^ranj - Na Gorenjskem so medini dan invalidov povezali s °vanjem   desetletnice svojih M invalidov po občinah. Sreča-invalidov, združeno s kulturno fcditvijo, so v soboto pripravili vWnju in v 2ireh, na Jesenicah pa *1 aprila. Pripravljajo se tudi že '^icionalno srečanje invalidov Gorenjske,  ki  bo junija v
V spomin na »zmago
mrtvega bataljona«
Prva gorenjska poslovna skupnost
BLED — S podpisom samoupravnega sporazuma so na Bledu ustanovili prvo poslovno turistično skupnost na Gorenjskem. Na ustanovitev so se pripravljali tri leta, zdaj pa je samoupravni sporazum podpisalo 16 delovnih in drugih organizacij združenega dela. Za podpis so se odločile predvsem gostinsko-turistične organizacije, pristopile pa so tudi nekatere druge delovne organizacije, ki so tesno povezane s turizmom.
Turistične poslovne skupnosti naj bi na Gorenjskem ustanovili še v drugih turističnih krajih in tako poskrbeli za enotnejšo turistično ponudbo ter za skladnejši in dolgoročnejši razvoj turizma. Blejska turistična poslovna skupnost je bila vsekakor nujno potrebna, saj bo tako turizem na tem območju nastopal na tržišču bolj povezano, bolj enotno in bolj učinkovito. V okviru poslovne turistične skupnosti se bodo dogovarjali o vseh pomembnih vprašanjih ter se po dogovoru odločali za najbolj smotrne in racionalne rešitve. r> $
DOGOVORIMO SE
6. STRAN:
SEJE ZBOROV KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Na 6. strani objavljamo povzetke gradiv za seje vseh treh zborov kranjske občinske skupščine, ki bo v sredo, 11. aprila, ob 15. uri v dvoranah občinske stavbe. Delegati bodo odločali o informiranju v kranjski občini, urbanističnih redih za KS Besnita, Visoko, Trstenik in Tene-tiše, določitvi kmetij in nekaterih drugih predlogih in osnutkih odlokov.
MJo mrtvega bataljona« freser-^higade, ki bi sicer morala biti jlJJ^fcmbra, pa so bila zaradi ne-*nih snežnih razmer preložena. LW)boto so bili na vrsti smučarski ^ vse kategorije. Mladinci so "vali za pokal SRS, člani pa *titev »zmage mrtvega bata-V nedeljo so bile na sporedu ?* kombinacije, skoki za slo-*e8a mladinskega prvaka ter "^nje za Jakopičev memorial.
v.
Glasbeno šolstvo danes in jutri
Na minulem tekmovanju učencev glasbenih šol v Mariboru so se na posvetovanju o glasbenem šolstvu danes in jutri zbrali tudi glasbeni pedagogi ter nanizali vrsto težav, ki spremljajo glasbeno šolstvo, jo zavirajo v njenem razvoju.
V Sloveniji je trenutno 52 glasbenih šol, torej jo ima skorajda vsaka občina. Obiskuje jih okoli 11.000 učencev oziroma le 6 odstotkov vse učeče mladine, kar je glede na prostorske zmogljivosti glasbenih šol sicer dovolj, drugače pa odločno premalo.
Niti s pedagogi ni vse v najlepšem redu. Razen tega, da vsi nimajo primerne strokovne izobrazbe, se za ta poklic (posledica razmer in odnosa do glasbenih šol) odloča čedalje manj mladih, čeprav bi že danes za resnično kvalitetno delo rabili vsaj še 200 glasbenih učiteljev, predvsem za godala, pihala in trobila.
Glasbena šola ni le za »imovitc« učence ali za posebneže, to je menda danes že jasno, čeprav povsod žal še ne. Dejstvo pa je, da bi morala »nova« glasbena šola, šola jutrišnjega dne, zajeti veliko več otrok in mladine kot jo z ubogimi šestimi odstotki. Vendar, kako? V programu razvoja osnovnih in srednjih šol Slovenije namreč ni prav ničesar zapisanega o glasbeni šoli. Pa vendar je rešitev in tudi smisel v tesnem povezovanju in sodelovanju glasbene šole z osnovnimi in srednjimi šolami. Celodnevne šole, če bodo takšne kot jih načrtujejo, znajo glasbene do konca ogroziti. Le kdo bo po celodnevnem pouku še zahajal v glasbeno šolo? Zakaj ne bi v kopici krožkov priznali kot dopolnilno dejavnost tudi obisk glasbenega pouka, če že osnovne šole nočejo drugačnega v rednih učnih programih kot je zdaj?
Glasbeni pedagogi v Sloveniji se bodo verjetno morali najprej tesneje povezati med seboj, izdelati skupne osnove za cilje, ki jih zasledujejo. Zal je tako, da če sami ne bodo ničesar zahtevali in ukrenili, bo glasbeno šolstvo šlo svojo pot v vedno večji osami. HJelovčan j
Sanacijski programi ne le na papirju
Na meji rentabilnosti najbolj vidno gradbeništvo in servisi — 15 TOZD in DO je imelo v letu 1978 manjše poslovne sklade kot v letu 1977 — Sindikat, Zveza komunistov in mladina naj budno spremljajo uresničevanje sanacijskih programov
Iz analiz in poročil, ki so prihajala ob akciji zaključnih računov lahko v kranjski občini ugotavljamo, da smo v glavnem dobro gospodarili. Pokazalo pa se je, da v nekaj delovnih organizacijah oziroma TOZD kljub vsem prizadevanjem (ali pa tudi ne) niso mogli prikazati pozitivnih rezultatov: dve TOZD in ena delovna organizacija so lani poslovale z izgubo, kar šestnajst pa jih je bilo na meji rentabilnosti. In sedem od njih je bilo že v letu 1977 brez poslovnega sklada, torej so imele motnje v poslovanju že najmanj dve leti. Med »mejaši« so na prvem mestu gradbeništvo z obrtno in komunalno-stanovanjsko dejavnostjo ter industrija gradbenega materiala, skupaj kar šest temeljnih organizacij. Na drugem mestu je kmetijstvo s predelovalno industrijo s petimi TOZD, za njim pa obrt z remontom in servisom osebnih vozil. Po en »mejaški« TOZD so imeli še v Savi in Elektru.
Veliko se je že razpravljalo o njih, sprejetih je bilo veliko sklepov, da bi odpravili slabosti, toda vedno se je govorilo preveč načelno. Vse po vrsti te delovne organizacije poudarjajo, da so njihovi neuspešnosti kriva slaba tehnična opremljenost, visoka fluktuacija delavcev in pomanjkanje strokovnjakov.
Ce pa pogledamo delitev njihovega čistega dohodka, so vsa po vrsti ves čisti dohodek namenile za osebne dohodke, ki so narasli veliko bolj kot čisti dohodek, če ga primerjamo z letom 1977. Razen nekaj izjem pa je bila masa izplačanih OD nižja od dogovorjene, kar pomeni, da so v takih TOZD bili tudi poprečni OD nižji kot v sorodnih dejavnostih. V večini teh organizacij združenega dela pa je bil čisti dohodek nižji od dogovorjenih sredstev za OD.
Poleg šestnajstih TOZD in DO, ki so v kranjski občini brez poslovnega sklada, je še 15 takih, ki so lani dosegle nižji poslovni sklad kot leta 1977. Prav za te pa lahko pričakujemo, da bodo že drugo leto na spisku »mejnih« TOZD.
Komite občinske konference komunistov Kranj je o vseh teh TOZD in DO razpravljal na zadnji seji v četrtek in poudaril, da se z vsemi problemi, ki tarejo te TOZD in DO, nujno morajo spoprijeti tudi družbenopolitične organizacije, predvsem pa njihove osnovne organizacije ZK. Kjer še nimajo programov aktivnosti za odpravo motenj, naj jih takoj pripravijo in sprejmejo. Programi morajo biti opredeljeni z roki, njihovo uresničevanje pa tekoče spremljano.
Akcijo v zvezi z ugotavljanjem stanja v teh TOZD in DO bodo vodile posebne delovne skupine iz vrst komunistov in sindikalnih delavcev, prav bi pa bilo, da bi vključili tudi mladino, ki je prav pri akciji zaključnih računov pokazala vso pripravljenost za reševanje ključnih problemov. Na konferenci Zveze komunistov, ki bo te dni v Kranju, bodo spregovorili tako tisti, ki so v izgubi, kot tisti na meji: kako mislijo rešiti svoje probleme, če niso dali poročil; zakaj ne. Vsekakor pa je zdaj vrsta na vseh družbenopolitičnih delavcih, predvsem pa na komunistih, da sanacijski programi ne bodo ostali le na papirju . ..
——-
18. STRAN:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj objavlja na 18. strani današnjega Glasa razpis posojil družbeno-pravnim osebam za nakup stanovanj v bloku, razpis za dodelitev posojil delavcem in sklep o razpisu za dodelitev posojil delavcem zaposlenim pri samostojnih
C LAS 2.STRAN
TOREK, 3. APRILA
Primorska poje
V Trstu je bil v soboto slavnostni koncert ob zaključku letošnje revije »Primorska poje«. S tem koncertom so slavnostno sklenili letošnjo jubilejno revijo, v kateri je sodelovalo 11 zborov z več kot 3500pevci.
OdPulja do Crikvenice
Po poti po Istri do Pulja in otokih je štafeta potovala v nedeljo in je potem prenočila v Crikvenici. Povsod so jo pričakali z velikimi svečanostmi, še posebno slovesno pa je bilo v Labinu, Raši, Umagu, Pulju, Rovinju in Poreču. Štafeto so pozdravili tudi mladinci na otokih Pag, Rab in Lošinj.
Težje do avtomobila?
Te dni so se razširile novice o zaostritvi kreditnih pogojev za nakup avtomobilov. Novice so posebno vznemirile občane, ki se nameravajo za nakup odločiti v bližnji prihodnosti. V Crveni zastavi so ob tem povedali, da so sami predlagali bankam, naj upočasnijo ritem odobravanja posojil, vendar poslovne banke tega niso sprejele. Zanimivo je, da je takšen predlog posredovala organizacija, ki skoraj dve tretjini vozil proda za kredit.
Naši kmetijci na Poljskem
Jugoslovanska kmetijska delegacija, ki jo je vodil predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo in član zveznega izvršnega sveta Milovan Zidar, je v nedeljo odpotovala na Poljsko. Člani delegacije, ki jo sestavljajo predstavniki industrijskih, znanstvenih in strokovnih ustanov, ki se ukvarjajo s pospeševanjem kmetijske proizvodnje, bodo predvsem navezovali stike za večje sodelovanje med državama.
Premalo gnojil
V Gospodarski zbornici Jugoslavije poudarjajo, da bomo načrtovani uvoz 150 tisoč ton dušičnih gnojil verjetno le delno uresničili. Do sedaj so denar za uvoz gnojil odobrile le samoupravne interesne skupnosti za gospodarske odnose s tujino v Makedoniji in na Hrvaškem. Hrvaški kmetovalci bodo iz uvoza dobili 12.500 ton dušičnih gnojil, makedonski pa 15.000. Samoupravne interesne skupnosti ostalih republik in Vojvodine pa še niso zagotovile denarja za nakup omenjenih gnojil, čeprav se rok za gnojenje ozimnih posevkov izteka, začela pa se je tudi že spomladanska setev.
Uspeh naših gradbincev
Dograditev velikega hotelsko-turističnega kompleksa v Jalti na Krimu, ki so ga zgradili jugoslovanski gradbeniki, je izjemen dogodek za razvoj turizma na sovjetski crnomorski obali. To je izraženo v oceni, ki so jo predstavniki centralnih organov iz Moskve, krajevnih oblasti in sovjetskega tiska izrekli ob predaji turističnega centra v Jalti. Jugoslovanski gradbinci so bili deležni visokega priznanja.
JESENICE
Razstava v domu JLA
Kranj — V okviru praznovanja 60. obletnice ustanovitve KPJ bodo v domu JLA v Kranju 19. aprila odprli razstavo Nastanek in razvoj oboroženih sil SFRJ. Razstava v obliki odlomkov, citatov tovariša Tita in drugih izvirnih dokumentov (faksi-inilov), uvodnih legend, besedil, kart, shem in skic, fotografij in simbolov prikazuje nastajanje in razvoj naših oboroženih sil. Odprta bo do 27. aprila.
D. Ivanovih
Jutri, 4. aprila, se bo sestalo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic. Člani bodo najprej obravnavali pripombe na stališča republiškega sveta o razporejanju in delitvi dohodka ter osebnega dohodka. Po sprejemu stališč za nekatere osebne prejemke v letošnjem letu bodo razpravljali o osnutku poslovnika občinskega sveta, zatem pa sprejeli informacije o poteku akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, kadrovskih spremembah v občinskem svetu in udeležbi na prvomajski proslavi v Bohinjski Bistrici. Na koncu seje bodo pregledali potek razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. (S)
KAMNIK ———
V četrtek, 5. aprila, ob 17. uri bo v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik potekala 8. seja občinske konference zveze komunistov Kamnik. Dnevni red obsega izvolitev delovnih organov občinske konference, oceno stanja v gospodarstvu po zaključnih računih za preteklo leto in ekonomski položaj v občini ter izvajanje resolucije v gospodarstvu. M.V.
Plodno delo rezervnih starešin
Jesenice — Občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin z Jesenic je imela na začetku marca svojo redno letno konferenco. Srečanja so se poleg delegatov in članov predsedstva udeležili tudi sekretar komiteja občinske konference ZK Franc Kobentar, predsednik občinske konference SZDL Zdravko Crv, sekretar občinskega odbora Zveze borcev Ivan Saksida ter predstavniki občinske konference ZSMS, poveljstva enot JLA iz Radovljice, drugih obrambnih struktur in šolstva. Ob tem je treba omeniti, da je na volilni konferenci pred letom dni prišlo v vodstvu občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin do večjih kadrovskih sprememb. Kljub temu pa je bilo članstvo v minulem letu izredno delavno in uspešno, kar dokazuje tudi prejeto priznanje. Občinski organizaciji ZRVS je namreč republiški odbor podelil za izjemno velik prispevek v razvoju, uveljavljanju in krepitvi organizacije rezervnih vojaških starešin ter za uresničevanje
njenih družbenih nalog zlato plaketo ZRVS Jugoslavije.
Na konferenci je podal poročilo o delu članstva v preteklem letu predsednik organizacije Branko Iskra, ki je obširno spregovoril o številnih akcijah rezervnih starešin. Program splošno vojaškega usposabljanja in idejnopolitičnega izobraževanja so v celoti in dosledno uresničili. Pri družbenih dejavnostih s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite so sodelovali v vseh akcijah Socialistične zveze, Zveze mladine in Zveze borcev; to je v raznih tekmovanjih in pohodih, kjer so rezervne starešine bili organizatorji, mentorji, ali udeleženci. Pomembne uspehe so dosegli tudi na področju podružb-ljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tvorno so sodelovali s taborniki, planinci, strelci in obmejnimi enotami JLA. Dosledno skrb so posvečali tudi izboljševanju politične sestave svojega članstva, prav tako pa so si prizadevali, da je informativno propagandna dejavnost zaživela v povsem novih oblikah.
Jože Urh
Priprave na javne obravnave
Tržič — Na zadnjem izvršnem odboru občinske konference SZDL Tržič je tekla beseda o družbenoekonomskih in družbenopolitičnih nalogah, ki zahtevajo javne razprave in posvete. Gre zlasti za področja kmetijskega gospodarstva, usmerjenega izobraževanja, svobodne menjave dela, planiranja in stanovanjskega gospodarstva v tržiški občini.
Maja Ahačič
nova predsednica
Tržič — Na petkovi volilno-pro-gramski seji občinske konference ZSMS v Tržiču so na mesto sedanjega predsednika Marka Valjavca izvolili Majo Ahačič, študentko pedagoške akademije. Maja je bila doslej predsednica komisije za delo s pionirji pri predsedstvu občinske konference, regijska nosilka za to področje, delala pa je tudi v krajevni skupnosti Ravne ter v raznih društvih.
Podpredsednik občinske konference ZSMS je postal Anton Djukano-vič. predsednik koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva in s pooblastili drugi podpredsednik Boris Kuburič, za predsednika konference mladih v krajevnih skupnostih je bil izvoljen Samo Cotelj. za predsednico komisije za delo s pionirji pa Zdenka Maglica. Razen tega so na seji izvolili še dvanajst drugih čanov pred-sedstva občinske konference.
H J.
Pripravljajo se na volitve
Jesenice — Koordinacijski svet Zveze socialistične mladine v železarni Jesenice je tudi letos razpisal akcijo za najbolj zgledno urejeno volišče v tej jeseniški delovni organizaciji. Tod bodo namreč imeli volitve v samoupravne organe 14. aprila. V akcijo za pripravo volišč se bodo vključili mladinci iz vseh osnovnih organizacij po temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih železarne. Posebna komisija, ki bo na dan volitev pregledovala volišče, bo ocenjevala urejenost volišč in okoliških prostorov, sodelovanje mladih v volilnih komisijah ter obveščanje mladincev in drugih delavcev o volitvah; pri tem bo upoštevala tudi število obvestil, napisov in parol.
J. R
Izvršni odbor je sprejel stališče, naj bodo vsi programi konkretizirani in naj zajemajo le bistvene naloge, ki so za Tržič sprejemljive. Tako naj bi za področje kmetijskega gospodarstva gradivo pripravila kmetijsko-zemljiška skupnost, izvršni svet skupščine občine za planiranje, občinska konferenca ZK problematiko stanovanjskega gospodarstva, občinski sindikalni svet naj bi obdelal svobodno menjavo dela, izobraževalna skupnost pa usmerjeno izobraževanje.
Na seji je predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič podal tudi poročilo z uradnega obiska tržiške delegacije v Zaječarju, kjer so se dogovorili o gospodarskem in drubženopolitičnem sodelovanju med obema občinama. Na poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja v minulem letu ni bilo bistvenih pripomb. Rečeno je le bilo, naj sindikat v prihodnje aktivneje pristopi k reševanju vprašanj v delovni organizaciji, zlasti kadar gre za spore o delitvi dohodka.
Beseda je tekla tudi o praznovanju dneva osvobodilne fronte in delavskega praznika. Obeležili ju bodo s slavnostno akademijo v Cankarjevem domu 25. aprila, na njej pa nameravajo podeliti tudi priznanja OF ter srebrne znake sindikata. Prvomajske proslave v Podljubelju letos ne bo, ker se bodo Tržičani udeležili osrednje slovesnosti v Bohinju.
J. Kepic
Delo krajevnih organizacij Socialistične zveze
S forumov med množice i
Jesenice — Osrednja točka dnevnega reda na nedavni a predsedstva občinske konference Socialistične zveze z Jesenic je ali ob ravnava poročila o poteku volilnih postopkov v krajevnih org&ma-cijah in razprava o delu novo izvoljenih krajevnih konferenc borili stične zveze. Kot sta v uvodu poudarila sekretar konference Sknfe Humerca in predsednik Zdravko Crv, so pri organiziranju krajevnih ganizacij v preteklem mandatnem obdobju iskali rešitve, ki bi kar bolj omogočale uresničevanje statutarnih nalog. Delegate kraj konferenc so tako volili po teritorialnem principu, v organe SZDL vključili tudi delegacije drugih družbenopolitičnih in družbenih atm-nizacij ter društev iz krajevnih skupnosti. Prav zato Socialisti!* zveza že postaja pobudnik in usklajevalec številnih akcij na terenu.P* iskanju organizacijskih oblik je pomembno, kot sta ocenila, tudi 0*1 navijanje vaških odborov in odborov sosesk. Tak način delovanji krajevnih skupnostih namreč omogoča prenašanje aktivnosti s fo» mov med širši krog občanov. Z vključevanjem večjega števila preoW stva v družbenopolitično aktivnost pa tudi odločanje postopno približujejo množicam.
V razpravi so udeleženci seje opozorili predvsem na nekatere slabet v organiziranosti in delovanju krajevnih organizacij Socialista!* zveze. Med drugim so poudarili, da si bo morala Socialistična naa v bodoče skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pna-_, devati za preobrazbo večjih krajevnih skupnosti, saj so soseske in va* ' odbori le polovična organizacijska rešitev. Prav tako so ocenili. * l sedanja kadrovska sestava krajevnih konferenc ni povsem zadovolji« P Ker je v njih manj kot 16 odstotkov mladih, bo treba v prihodnje i** ti več delegatov iz mladinskih vrst. Ob tem, ko so soglašali, da bo a ' poglabljanje delegatskega sistema znotraj Socialistične zveze 0* storiti več kot doslej, pa so pohvalili uspešno delo v več sekcijak * nekaterih koordinacijskih odborih. Takšne oblike povezovaoav katerih članstvo deluje na osnovi interesov, naj bi razvijati vnaprej.
I___!±H
Vsi varuhi pridobi
V tržiški občini se že pripravljajo na široko jo Nič nas ne sme presenetiti
TRŽIČ — Akcijo Nič nas ne sme presenetiti, ki naj bi zajela vse delovne ljudi in občane v temeljite priprave na nadaljnjo krepitev obrambe in družbene samozaščite, je sprožila republiška konferenca SZDL, v posameznih občinah pa jo vodijo občinske konference SZDL.
V tržiški občini so priprave nanjo že stekle. Zajela bo vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela ter nekatere družbene organizacije in društva. V temeljnih in delovnih organizacijah jo bo vodil sindi-
Kandidati znani
Tržič — Predsedstvo občinske konference SZDL v Tržiču je na ponedeljkovi seji  razpravljalo o kandidatih za vodilne naloge v občinski konferenci. Namesto sedanjega    predsednika Marjana Jakliča  predlaga Zinko Srpčič, učiteljico v osnovni šoli heroja Bračiča,  sicer pa  članico izvršnega   odbora   občinske konference SZDL, kadrovske komisije pri    občinski   konferenci ZKS, podpredsednico družbenopolitičnega  zbora skupščine občine Tržič, članico skupine delegatov za  zbor  občin  republiške skupščine in članico komisije za statutarna vprašanja in razvoj ZKS pri medobčinskem svetu ZKS za Grenjsko.  Razen* tega  je Zinka Srpčič    v    šoli    še predsednica samoupravne delavske kontrole, pred tem pa je opravljala vrsto drugih pomembnih nalog.
Za podpredsednika predlaga predsedstvo Jurija Korošca, vodjo temeljne organizacije poliu-
retan izdelkov v Peku. medtem ko naj bi bil sekretar še naprej Peter Meglic. H -J
kat, povsod drugje pa na zveza. V pripravah vajo najprej oceniti dc,-prizadevanja na področja bene samozaščite in ljudskega odpora v pos sredinah, zatem pa izd« črte za uresničitev akcije, bo usklajeval svet za obrambo in družbeno to pri občinski konferenci Informacijo o poteku te so v organizacijah zdi dela ter v nekaterih organizacijah in društvih" jeli, za krajevne skupnosti! občinski konferenci SZDL pravljajo gradivo, ki g« b**j sredovali predsednikom kretarjem krajevnih kol kot političnim nosilcem Naloga-  krajevnih k« SZDL je  namreč prvet-tem, da na zborih občane« ferenci   ali izvršnem obravnavajo   namen in akcije ter spremljajo d« vseh odborov, ki so za« pripravo načrtov z« nejše vaje kot so gasil«!*! civilne in narodne zaščite1' dobne.
Gorenjci za dom v Bohinjski Bistrici
Bohinjska Bistrica dom Jožeta Ažmana ki nu* zgrajen do 1. maja, ko bo'1 slavnostna seja CK ZKJ * mačini in ljubitelji Bo se odzvali vabilu krajevi* nosti Bohinjska Bistrica. * cej prispevali. Doslej so » beni dom podarili obvezni«
Gostinska in trgovska
DO CENTRAL Kranj z n. sol. o.
objavlja na podlagi sklepa K) DS in v skladu t določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih proste delovne naloge in opravila ZA TOZD VINO
PRODAJALCA ZA MALOPRODAJO Kranj
Pogoji: pod 1.:
pod 2.:
ZA TOZD DELIKATESA
I. BLAGAJNIKA V BIFEJU
poklicna Ma trgovske smeri, poskusna doba 2 meseca;
poklicna lola trgovske smeri,
I leto delovnih izkušenj v trgovini.
poskusna doba 2 mesecu.
Pismene prijave s potrebnimi doka/ili pošljite V naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovski oddelek
dneh po objavi na
Ji %
nega posojila krajani Btt* *. Bistrice: Helena Korota- PS *
<4
orošev , Jensterle. Albin  Urh. 1
lencinger. Ana in Franc H Lv a, Franc Razdrih, Ludvi* T*«
ca M
da. rranc Kazdrih, Ludvii goj, Janez Pikon, Edvard K* Jože Godec, Jože Mencin. : Znidar, Viljem Gorza. Ivank* ralič, Mehmed Čolarič, Ja** sar. Marija Torkar. Ivana* in delavci osnovne Sole v lM ski Bistrici. Obveznice so še Marija Cerkovnik z Rib?'' laza. Alojz Noč z Jesenic lavci Časopisnega podjetji iz Kranja: Marjan Ajdovec
Baldina Bogataj, Danica _ elena Jelovčan, Darinka > Igor Slavec in Andrej Žalar Denarne prispevke so » namenili: Ludvik $ u ligo j it hinjske Bistrice, Alojz Tišcv-senic, Franc Stros iz Kranj* fr lavci osnovne šole Bohu strica in Vestnik Zagreb, s*** novinarjev.
Svet krajevne skupnosti * rovalcem iskreno zahvali«!.* pričakuje, da bodo lahko i niko doma Jožeta Ažmana še številna nova imena otV*T n ljubiteljev Bohinja.
V.__>
EK, 3. APRILA 1979
.3.STRAN G LAS
do ne potrebuje štipendije
•lić — Kdo ne potrebuje štipen £ Takšna misel se je nedavno *o vsilila slučajnemu obiskoval-Tržiču, ko je tekla beseda o indijski politiki. Občinska kon-p*>cc ZSMS je namreč pripravila *8ovor z učenci in študneti v obči-
0 Stipendiranju, usmerjenem *>aževanju, organiziranosti mla-
1 izobraževanju ter o drugih fih vprašanjih.
:*ptav razgovor morda ni naj-oblika dela, bi od približno mladih učencev in študentov v - občini pričakovali vsaj nekaj ttosti za razpravo ali vsaj bolj-obveščenost o težavah, ki jih ne-Jto tiščijo. Pa ni bilo tako; iovoru je prisostvovalo le 30 Uh ob treh usmerjevalcih raz--e, ki so ga vodili. Konec koncev *i bilo krivično biti preveč kriti-navzoči so pokazali, da nočejo U odmaknjeni od štipendijske t, da hočejo boljšo šolo in da ajo napore  za preobrazbo ter da bi potrebovali več kot -*ud študentov Tržič na papirju. ±} kaj, ko ob razdelitvi nalog med Prisotne ne bi bilo mogoče niti 'td zahtev ter potreb dosledno ^^(fati. Brez večjega odziva vseh ^ev in študentov v tržiški občini bodo nepravilnosti pri štipendi-
jah ostale, javna razprava o usmerjenem izobraževanju jih bo obšla. Klub študentov pa bo ostal prazen.
Morda je naslov tega članka slab. Ali pa tudi ne; kajti mladim v Tržiču pa tudi drugod še ni popolnoma jasno, da je štipendija tudi družbenoekonomski odnos, tisto, kar naj mladega človeka ž v času šolanja poveže z združenim delom. Zato v ZSMS teče akcija za oblikovanje klubov štipendistov v organizacijah združenega dela ter za organizirano reševanje težav šolajoče mladine. V Tržiču razmišljajo tudi o primerni organiziranosti štipendistov izobraževalne skupnosti ter o organizacijski obliki za poi^e-zovanje interesov tistih, ki prejemajo štiepndijo iz združenih sredstev.
Trenutno je stanje kaj klavrno, saj se štipendisti ne vključujejo v samoupravno odločanje o štipendijski politiki, vsekakor pa se jezijo, ko prejmejo štipendijo. Tako razgovor, ki ga je pripravila občinska konferenca ZSMS Tržič, kot našteta dejstva, pričajo o tem, da se učencem in študentom v tržiški občini včasih stvari zdijo preveč enostavne in da vse preveč upajo, da bodo njihove interese znali zastopati drugi. Take čarovnije pa ni mogoče pričakovati.
Priprave na mladinske delovne akcije
j *Qnjski mladinci letos na treh delovnih akcijah. JJ^fl 79, Vlasina 79 in Djerdap 79 — Za »ogre-hi** i^hnirtn nhriin d Stražišču — Evidentira
nje brigadirjev se zaključuje
l*anj - Čeprav je do poletja in fervih mladinskih delovnih akcij | V kot dva meseca, so v občinski brenči ZSMS Kranj že stekle l**ave nanje. Vodi jih center za finske delovne akcije, ki je pred , vi na svoji drugi  letošnji seji ^1 ugotoviti, kaj bo do poletnih L $e potrebno ukreniti, da bodo |5^de pripravljene odšle na delo-
i*^*£ultati dela se namreč ne •t^ajo le z doseženimi in po k ^"ilu tudi preseženimi normami rjtrasah. Zgolj s tem ni mogoče *užiti traka akcije, najvišjega ^nja brigadi, niti brigadirskih k. »Končni seštevek« daje tudi ^Upravna organiziranost briga-r».vključitev v družbenopolitično **%l^nje okolja, v katerem brigadirji i^fc^jo in živijo, idejno izobraže-".jk-I*. kulturno in športno udejstvo-ter  izdajanje  časopisov in
f^v skladu s tem, so menili člani \l   t    Za m'aQ,inske delovne akcije, ^tj^ba za posamezne brigade izde-
h»nirr!imo  in torucn i h df>iavnOSti
Programe interesnih dejavnosti, tem bodo upoštevali kvalifika-'> -trukturo in starost brigadir-Cim bodo brigade oblikovane, Ud. znotraJ nJ'h ustanovili mla-organizacijo in aktiv mladih ^nistovbrigadirjev. opravljanje razlik med manj in
bolj razvitimi pokrajinami v Sloveniji in Jugoslaviji se bo letos vključilo prek 150 mladih iz kranjske občine. Na republiški delovni akciji Istra 79 bo tako kot lani sodelovala mladinska delovna brigada Jože Ce-lar-Tugo iz Preddvora, razen tega pa bodo kranjski mladinci »šolo samoupravljanja« opravili še na dveh zveznih delovnih akcijah: od 9. junija do 9. julija na akciji Vlasina 79 v južni Srbiji in od 2. julija do 2. avgusta na akciji Djerdap 79. V okviru izmenjave brigadirjev med pobratenimi mesti se bo 25 Kranjčanov udeležilo dveh delovnih akcij, na katerih bodo sodelovali z mladinci iz Bitole in iz Nove Gorice. Ze maja pa bo center pripravil dvodnevno lokalno akcijo pri obnovi kulturnega doma v Stražišču. Namenjena bo predvsem usposabljati ju brigad za republiške in zvezne de lovne akcije.
Priprave potekajo po načrtu. V teh dneh se končuje evidentiranje brigadirjev, dokončno pa bodo brigade oblikovane v začetku aprila. Pri tem se bodo skušali čim bolj približati »predpisani« sestavi, tako da bo brigado sestavljalo 25 odstotkov mladink, 10 odstotkov pionirjev, razliko pa mladi delavci, kmetovalci, dijaki in študentje.
C. Zaplotnik
ppodbujajmo dobro delo
^ občinskih \*žbene svete i ^iv°- za skti° seminarjev
H&piti odgovore na svoja vprašanja — Brez pro
bomo mogli ocenjevati oprav
sindikatih   moramo oblikovati — Klubi samoupravljavcev niso —   Delavci mora/o
Ijenega dela
^L* zadnjem obisku pri škof-N^Jkih sindikalnih delavcih je ^w*dsednik republiškega ^Veze sindikatov Slovenije 7v*fl Potrč poudaril, da delo ?^?|Wkih sindikatov ne bo uspe-brez družbenih svetov, ki jV. še organizirajo po ožjih X£»*jih. Od tu bi prihajali tudi y^»°bljeni kadri za pomoč os lim organizacijam, '
hipnosti in podobno. In čim je treba oblikovati te svete, brez delovanja občinskih il?ov tudi republidki sveti ne .     mogli dobro delati.
vedno opažamo, da delegati usposobljeni za svoje po-VMvo. Klub samoupravlja v-S 1 j* sicer tu že naredil nekaj, V toore pa biti le organizator '"Urjev in predavanj. Moral
bi biti tudi mentor, organiziral naj bi razgovore o konkretnih problemih.
Okrog akcije zaključnih računov v Skofji Loki pa je tovariš Potrč pripomnil, da so delavci še vedno premalo govorili o problemih gospodarjenja. Na vsa vpra-vpraAanja pa, ki so jih zastavili ob tej akciji, morajo dobiti odgovore v najkrajšem času. Za to je odgovoren sindikat.
Ocenjevanje delovne uspešnosti posameznika, posebno v skupnih »lužbah, še vedno ostaja pri starem: ocenjujemo po obrazih. Ce hočemo, da bomo delavca nagrajevali po delu, mu je treba postaviti program in potem oceniti izpolnitev tega programa. In oceniti tudi rezultate tega dela. Brez programa dela pa je vsako ocenjevanje neupravičeno in nezakonito za združeno delo.
D. Dolenc
Kakor si boš postlal, tako boš spal, pravi ljudski rek; in tudi pri štipendijah, usmerjenem izobraževanju in podobnih vprašanjih, ki tarejo mlado generacijo, ni nič drugače.
-mv
Spremembe družbenega plana
JESENICE - Izvršni svet jeseniške občinske skupščine je v skladu z oceno dosedanjega gospodarskega razvoja in gibanj do konca srednjeročnega obdobja 1976— 1980 ter predlogi samoupravnih organizacij in skupnosti pripravil osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o osnovah družbenega plana jeseniške občine za sedanje srednjeročno obdobje. Osnutek dogovora je posredoval v razpravo vsem zborom občinske skupščine.
Na seji zbora združenega dela, ki je bila 29. marca, je predstavnik izvršnega sveta seznanil delegate z vsebino osnutka tega dogovora. Ob tem je pojasnil, da je največ sprememb in dopolnitev za tisti del dogovora, ki določa glavne sestavine gospodarskega razvoja.
Med predlaganimi spremembami je treba najprej omeniti nove stopnje rasti družbenega proizvoda, ki jih je narekovala razlika med predvideno in doseženo ravnijo razvoja na posameznih področjih ter nova razvrstitev organizacij v panoge glede na dejavnost. Namreč, hitrejšo rast proizvoda od načrtovane so dosegli v gozdarstvu, gradbeništvu, prometu in zvezah, stanovanjsko komunalni dejavnosti ter finančno tehničnih in poslovnih storitvah, medtem ko predvsem trgovina zaostaja za načrtovano rastjo. Na spremembo stopenj rasti pa je vplival tudi prehod organizacij združenega dela iz ene panoge v drugo zaradi nove nomenklature gospodarskih dejavnosti.
Predstavnik izvršnega sveta je prav tako opozoril, da je stopnja zaposlovanja zaradi boljše organizacije dela, že dosežene visoke stopnje zaposlenosti prebivalstva in zaostajanja na področju investicij manjša od planirane. Med drugim je tudi pojasnil, zakaj je predlagana nova delitev dohodka, manjša stopnja rasti osebne porabe, zmanjšanje obsega naložb v poslovna sredstva pa uvoza in izvoza.
Delegati zbora združenega dela so zatem, ko so se seznanili i opozorilom družbenopolitičnega zbora glede odgovornosti pri sprejemanju tega pomembnega dokumenta, predlagane spremembe in dopolnitve tudi sprejeli- S. Saje
Delegati so vprašali
Kranj — Zadnje zasedanje zborov kranjske občinske skupščine je postreglo z zanimivimi delegatskimi vprašanji. Tokrat izdvajamo dve.
Prvo se nanaša na postavitev javne telefonske govorilnice na kranjski železniški postaji. Po deveti uri zvečer je namreč potnik na postaji odrezan od sveta. Pošta odgovarja, da je telefonska govorilnica na peronu bila. vendar je bila nekajkrat poškodovana ali bolje rečeno razbita. Nove se na tem mestu ne splača postavljati, prav tako pa je plan postavljanja javnih govorilnic za leto lf)79 že oblikovan. Pošta pa se je pripravljena dogovarjati s krajevno skupnostjo o namestit vi govorilnice. Odgovor za delegate ni bil zadovoljiv. Železniška postaja brez telefona, uporabnega v vsakem trenutku, ne more. Namestiti jo je treba na mestu, ki bo nočnim uslužbencem na očeh, vendar kaže pri tem uskladiti in-terese železniške postaje, pošte in krajevne skupnosti.
Drugo vprašanje pa je načelo problem uničene ceste na .Jezersko. Osni pritisk je zaradi tega znižan, kar še posebej prizadene kranjske gozdarje. Tovornjaki morajo na cesto pičlo naloženi, zaradi česar ima GG Kranj dnevno 20.000 dinarjev škode. To že zajeda v dohodek delovne organizacije. Problemi pa se pojavljajo pri avtobusih, katerih osni pritisk tudi presega dovoljene meje.
•jk
Delegati so — delegatov ni
Tržič — Šesto leto že teče naš delegatski sistem in veliko govorimo o njegovih uspehih. O slabostih žal bolj malo (dela, ne sistema). Res je namreč, da je delegatsko delo dokaj zaživelo v družbenopoli tični skupnosti, ne pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Tu se poraja večna bojazen: bomo sklepčni ali ne? Pa niso, največkrat ne. Morda zaradi preslabe obveščenosti, pismenih obrazložitev ali časa.
Na tone papirja porabimo, da občana dele gata seznanimo z vprašanji, ki jih bo treba obravnavati in reševati; sprejemamo dopolnila k dogovorom, samoupravnim sporazumom in druge pomembne stvari. Toda haska je prav malo. Papir leži v predalih, delegati so na smučanju ali kjerkoli, samo na seji ne. Tisti pa, ki so prišli, so prišli zastonj. In to ne prvič.
Kdo je kriv? Mi že ne, bodo rekli delegati, saj ne moremo biti povsod: v družbenopolitičnih organih v delovni organizaciji ali krajevni skupnosti, v samoupravnih organih in morda še kje.
V Tržiču je vprašanje prisotnosti oziroma odsotnosti delegatov precej pereče, zlasti v zdravstveni skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva. Kot opazovalec vem, da so seje, če že so, precej na robu sklepčnosti.
Citiram ugotovitev iz zapisnika četrte seje občinske skupnosti socialnega skrbstva Tržič, ki je bila 20. decembra lani: »Ob analiziranju vzrokov za tolikšno odsotnost delegatov je bilo sklepati, da se delegati seje niso mogli udeležiti zaradi izredno slabih vremenskih razmer. Znano pa je, da so delegacije gradivo za sejo obravnavale. Ker so bili navzoči delegati vseh večjih delovnih organizacij, je skupščina smatrala, da je zastopanost pretežnega števila občanov le podana, zato je bil sprejet sklep, da se sejo vseeno vodi s tem, da sklepi seje veljajo le pod pogojem, če se kasneje pismeno ugotovi, da večina delegacij na svojih sejah ni sprejela nasprotujočih ali drugačnih stališč glede predlaganih sklepov.«
Torej bodo kmalu lahko zasedali kar doma. Napisali bodo stališče delegacije in ga poslali skupščini (če seveda ne bo slabo vreme).
Vsekakor naj bo to v premislek družbenopolitičnim organizacijam, ki so dolžne spremljati delo delegacij v svojih sredinah, da ne bomo ob koncu drugega mandata ugotavljali (tudi) njihovo premajhni) aktivnost. J. Kepic
Da bo dedek Mraz lepši in bolj bogat
Lansko novoletno praznovanje otrok je kljub začetnim težavam uspelo — Akcijo razširiti tudi na ostale gorenjske in ljubljanske občine — Letos 50 dinarjev na zaposlenega — Sredstva naj bodo zbrana vsaj do septembra
Ko sta koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih prireditev dedka Mraza pri Občinski konferenci socialistične zveze in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj pred dnevi ocenjevala lansko novoletno praznovanje otrok, sta ugotavljala, da je akcija kljub večim pomanjkljivostim vendarle uspela. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev je podpisala večina delovnih organizacij in krajevne skupnosti, šole in vrtci so naredili, kar je bilo v njihovih močeh.
Malo je hodilo denarja, posebno tam, kjer je bilo veliko predšolskih otrok. Tu so za darila morali dopla-čevati vrtci, šole ali krajevne skupnosti iz lastnih sredstev. 30 dinarjev na otroka je bilo res malo, koordinacijski odbor pa ni upal prekoračiti te vsote, ki jo je določil na otroka, saj 10. decembra na žiro računu ni bilo skoraj še nobenih sredstev. Pripravljavci praznovanj so imeli nemajhne probleme, saj je prvi denar šele prihajal, ko bi se nakupi in prireditve praktično že morale začeti.
Tudi kulturna in izobraževalna skupnost se tu nista najbolj izkazali. I/biia tekstov in gledaliških del je bi h. prepuščena izvajalcem, niso upoštevali starosti otrok in tudi ni bilo pravega sodelovanja pri razporejanju gledaliških predstav.
Pri obdarovanjih pa se je dogajala vrsta nepravilnosti. Bili so primeri, ko so delovne organizacije podpisale samoupravni sporazum, odvedle sredstva, obenem pa otroke svojih delavcev še posebej obdarovale. Nekaj delovnih organizacij pa prav iz
razloga, ker imajo večje število delavcev iz drugih občin in republik, ni podpisalo samoupravnega sporazuma in so obdarovali otroke vseh svojih delavcev ne glede na to, v kateri občini stanujejo. Menili so, da bi bili nepravični do otrok iz kranjske občine, če bi organizirali dedka Mraza in obdaritev v delovni organizaciji samo za otroke delavcev, ki žive izven kranjske občine. Prav zaradi tega je nujno, da se izvede enotna družbenopolitična akcija za praznovanje dedka Mraza tudi v tržiški, škofjeloški in vseh ljubljanskih občinah.
Letos je treba priprave na novoletno praznovanje otrok dovolj zgodaj zaupati turističnim, gostinskim in trgovskim delavcem, ki bodo skupno lahko pripravili sprevod dedka Mraza. Prav tako mora biti okrasitev mesta in prireditev primerna.
Program del je že pripravljen za vse odgovorne, prav te dni pa v delovnih organizacijah razpravljajo o predlogu spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za praznovanje dedka Mraza: za letos naj bi se odločali za prispevek 50 din na zaposlenega. V teh sredstvih pa ne bo denar le za proslave in obdaritve, ampak tudi za zunanji pravljični videz mesta in naselij. Zagotovo bo ta predlog povsod naletel na razumevanje; v nekaterih delovnih organizacijah so se celo že sami odločali za višji znesek. Sredstva za dedka Mraza pa naj delovna organizacije nakažejo čim prej, najkasneje pa do septembra. D. Dolenc
Davki ostanejo stari
V Tržiču so zavrnili predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979
Tržič — Na zadnji seji skupščine občine Tržič so delegati razpravljali tudi o predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979. Po predlogu dogovora naj bi se v vsej Sloveniji enotno zvišale stopnje davka od obrtTie dejavnosti in od intelektualnih storitev, ki pridejo v po-štev za obdavčevanje dohodka posameznikov.
Povišanje je v skladu z družbenopolitičnimi stališči, ki predvidevajo zmanjšanje dopolnilnega dela na najnujnejši obseg, je zapisano v predlogu. Ta izplačila namreč dosegajo vse večje razsežnosti; za lani ocenjujejo, da bodo v Sloveniji veljala že milijardo dinarjev in se predvsem na področju intelektualnih storitev v zadnjih letih povečujejo kar za 40 do 50 odstotkov, čeprav gre za dela, ki so po določbah zakona o delovnih razmerjih lahko le začasna oziroma občasna. V tržiški občini
je bilo lani na ta način zbrani! 1,139.367 dinarjev.
S povišanimi stopnjami bi dosegli da bi bili ti dohodki bolj obreme njeni kot dohodki iz delovnega raz merja, da torej prispeva več tisti, k dosega večji dohodek. Seveda pa ta davek ponavadi plačuje organiza cija, za katero posameznik opravlj; neko delo.
Izvršni svet skupščine občin« Tržič je predlagal sprejem dogovora izjemo pa le za krajevne skupnosti ki naj bi davek za vzdrževalna dela pri komunalnih napravah plačevale po starem, ker so že itak precej »siromašne«.
Vendar pa v tržiški občini niso bil: za enoten dogovor. Delegati so namreč predlog zavrnili, »ker bi se z nje govim sprejetjem podražile vse obli ke dopolnilnega izobraževanja«, svo je razloge za tako odločitev pa s< imeli tudi obrtniki.      H. Jelovčan
G LAS4.STRAN.
Uspešno poslovanje kranjske
Iskre
Iskra - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko v Kranju je lani uspešno Poslovala - Plan je bil presežen in ustvarili so b23,5 milijona dinarjev za sklade TOZD je imela izgubo
- Le
ena
Lani so delavci Iskre naredili 19 odstotkov več kot leta 1977 in so za 3 odstotke presegli plan. Število zaposlenih se je povečalo za 4 odstotke, produktivnost pa se je dig-nila za 2 odstotka več kot so planirali. Posebno ugodni so rezultati pri izvozu, saj so na tuje prodali skoraj četrtino več kot leta 1977 in za 8 odstotkov več kot so predvideli. S takšnimi proizvodnimi uspehi Iskra gospodari skladno z zahtevami resolucije o uresničevanju plana razvoja Slovenije v tem srednjeročnem obdobju. Ustvarila je 623,5 milijona dinarjev čistega dohodka, namenjenega za sklade. S tak.šnim poslovnim rezultatom se je delitveno razmerje v čistem dohodku močno nagnilo v prid akumulaciji.
Le TOZD Elektronika Horjul ugotavlja izgubo, ki jo bo v celoti
pokrila z lastnimi in združenimi sredstvi. Kljub ugodnemu rezultatu celotne delovne organizacije pa bodo v vseh temljnih organizacijah, zlasti tam, kjer niso ustvarili dovolj čistega dohodka za vse potrebne sklade, podrobneje preučili poslovanje in sprejeli ukrepe za izboljšanje gospodarjenja.
Kranjska Iskra je že leta 1977 rekordno veliko izvozila. Lani so prodali na tuje za 54,4 milijona dolarjev, kar je dobrih 53 odstotkov izvoza SOZD Iskra. Na prvem mestu je po iztržku od izvoza TOZD Elek-trooptika, sledijo Števci, ATC in druge temeljne organizacije združenega dela. Iskra z izvozom v celoti pokriva uvoz.
Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je lani znašal v Iskri 5.763 dinarjev, kar je za 24 odstot-
kov več kot leto prej in 7 odstotkov nad planom. Vzrok za prekoračeva-nje plana je predvsem v izplačevanju stimulacije, ki so jo lani začeli uvajati v TOZD.
Doseženi celotni prihodek je bil lani za četrtino večji kot leta 1977. Podobno je tudi s čistim dohodkom. V primerjavi s celotnim dohodkom pa se je čisti dohodek povečal od 22 do 28 odstotkov. Največ čistega dohodka so temeljne organizacije namenile za izboljšanje gmotne osnove dela, za rezerve in za sklad skupne porabe.
V Iskri se zavedajo, da so doseženi uspehi plod velikih vlaganj v zadnjih letih in usmeritev v elektroniko in elektronsko telefonijo.
A. Boc
V Bistrici vrstne hiše
Na Pav lino vi jasi v Bistrici bodo prek stanovanjske zadruge Kranj gradili 33 vrstnih hiš
Tržičani za hitrejši razvoj
Plan razvoja tržiške občine namenja največ pozornosti boljšemu gospodarjenju in še zlasti naložbam v osnovna sredstva ter zmernejšemu žalovanju
posh
TR2IČ - Letošnji družbeni plan razvoja tržiške občine, ki so ga v torek in sredo sprejeli delegati skupščinskih zborov, posveča največ skrbi hitrejšemu razvoju gospodarstva. Stopnja reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela namreč stalno pada, tako da imajo denar v glavnem le za enostavno reprodukcijo oziroma za vzdrževanje proizvodnih zmogljivosti.
Zato bodo že letos napeli vse sile, da bi dvignili rentabilnost, ekonomičnost in produktivnost dela. Razen zapisane 4-odstotne rasti produktivnosti bodo posvetili posebno pozornost tudi povečanju družbenega proizvoda, ki bo dosegel skoraj 1,2 milijarde dinarjev in bo po predvidevanjih kar za 25 odstotkov večji od lanskega. Skladno z njim bodo naraščala tudi sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb in bodo znašala skupaj 826 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi za akumulacijo ostalo 151milijonov dinarjev, kar predstavlja 84 odstotkov več kot lani.
Na dosego teh ciljev bo vsekakor vplivala tudi na 2 odstotka omejena rast zaposlovanja, ki jo
bo mogoče uresničiti le ob večjem deležu strokovnih delavcev, ob racionalni uporabi in uskladitvi proizvodnih zmogljivosti, ob modernizaciji procesov in sodobni organizaciji dela.
Velika slabost tržiškega gospodarstva so iztrošena osnovna sredstva, kar priča, da naložbam doslej niso posvečali dovolj pozornosti. Napako bodo skušali delno popraviti že letos, ko bodo za naložbe namenili 246 milijonov dinarjev. Pri usklajevanju in usmerjanju naložb bodo upoštevali nadomeščanje nerentabilnih proizvodov in gradnjo na zemljiščih, ki niso primerna za kmetijsko obdelavo. Tako je industrijska cona na Mlaki, kamor nameravajo postopoma preseliti celotno industrijsko proizvodnjo iz mesta in tistih predelov, kjer širitev ni več mogoča.
Tržiško gospodarstvo ima dokaj ugodne možnosti za zunanjetrgovinsko menjavo, zlasti tovarna obutve Peko, ki pokriva kar 80 odstotkov vsega izvoza. Letos v Tržiču predvidevajo 13-odstotno rast izvoza, pri uvozu pa se bodo skušali omejiti le na najnujnejšo opremo in suro-
vine H.Jelovčan
TR2IČ — V tem srednjeročnem obdobju naj bi v tržiški občini zgradili 342 družbenih stanovanj v usmerjeni in 273 stanovanj v zasebni gradnji, skupaj torej 615 stanovanj. Vsako leto bi potemtakem morali dobiti 100 do 115 novih stanovanj, kar pa še zdaleč ni res. Lani jih je bilo na primer le 66; 24 družbenih in 42 zasebnih.
Zamudo bo zdaj v slabih dveh letih težko nadoknaditi, čeprav so usmerili vse sile v pospešeno gradnjo stanovanj. Tako bo že do konca aprila vseljivih 52 stanovanj v blokih in 15 v obnovljeni Perkovi hiši v starem mestnem jedru, do konca leta pa prav toliko še v Lončarjevi hiši, medtem ko pogovori o gradnji štirih (ne le dveh) stolpičev v Bistrici še
Telefoni v Podnartu
Podnart - Po dogovoru s PTT podjetjem v Kranju in krajevno skupnostjo Podnart, bodo na območju vse krajevne skupnosti Podnart aprila začeli z gradnjo telefonskega omrežja. Predvidevajo, da bodo vsa dela zaključena do konca leta 1979.
Krajani, ki so se odločili, da bodo telefonski naročniki, bodo s krajevno skupnostjo Podnart podpisali pogodbe. Z njimi se bodo obvezali, da bodo prvi obrok 5.(XX) dinarjev plačali takoj, dva obroka po 5.000 dinarjev pa v letu 1980 in 1981, skupaj torej 15.000 dinarjev. Razen tega bodo sodelovali pri gradbenih delih.
Tisti krajani, ki bi se odločili za telefonski priključek kasneje, med gradnjo ali po dograditvi, bodo morali plačati ves znesek v enem obroku. V ceni pa bo poleg sedanje vrednosti še vrednost zemeljskih del, kar znaša po dosedanji oceni okoli 22.000 dinarjev.
Ciril Rozman
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Kam
na študij (3)
V prejšnjem sestavku smo zlasti opozorili na občutno lakoto po diplomantih tehnike, ki se odraža z razpisom kadrovskih štipendij. Tokrat bomo pregledali še nekaj ugotovitev in s tem pisanje o študiju v višjih in visokih šolah tudi sklenili.
Ekonomsko-organizacijsko področje bistveno bolj vleče diplomante štiriletnih strokovnih šol in manj gimnazijce. Vsekakor pa to področje »kraljuje« med študenti ob delu, saj jih domala polovica (49,3 odstotka) obiskuje prav šole, ki vzgajajo ekonomske in organizacijske strokovnjake. Razmerje bode v oči in ga bo potrebno v prihodnje popravljati, ne seveda administrativno, ampak skladno s kadrovskimi načrti. Podobna, čeravno manj poudarjena, so razmerja na pravno-upravnem področju.
Zanimivo je, da so študijske namere gorenjskih srednješolcev po sestavu na omenjenih osmih področjih zelo podobne nameram v Sloveniji. Pomeni, da je interesno študijska naravnanost Gorenjcev domala enaka drugim Slovencem. Jasno pa je, da s skladnost-
jo ne moremo biti kar zadovoljni, saj gre verjetno v obeh primerih za podobno splošno družbeno ozadje, ki kroji namere študentov in s katerim še zdaleč nismo pomirjeni.
Bližina šole igra pomembno vlogo. Morda si prav s tem lahko razložimo sorazmerno šibko zanimanje za šole v Mariboru in hkrati povečano zanimanje za VŠOD iz K ranja in nekatere druge šole. ki imajo dislocirane oddelke v Kranju. S tega vidika predlagamo, da bi tudi tehniške šole ustanovile nekaj dislociranih oddelkov na Gorenjskem (podobno kakor FNT -montanistika na Jesenicah). Najbolj upravičen bi bil študij strojništva in elektrotehnike, kjer se prav prek visokega števila kadrovskih štipendij kaže izrazita potreba po teh stroko' njakih.
Delež razpisanih kadrovskih štipendij za višje in visoke šole po gorenjskih občinah (brez dopolnitev in popravkov, ki so nastali po »uradnem roku«) razkriva naslednjo podobo: največji delež na novo razpisanih kadrovskih štipendij ima Kranj (0.497 odstotka na število zaposlenih), torej občina, ki je že tako daleč spredaj po deležu teh kadrov. Druge občine dokaj zaostajajo. Pohvaliti moramo Skofjo Loko (0,379 odstotka na število zaposlenih) in Tržič (0,302 odstotka), ki sta se mogoče že zavedla zadnjih mest na tej lest vici, medtem ko je nizek delež v radovljiški (0,216 odstotka), še posebej pa v jeseniški občini (0,157 odstotka).
V treh nadaljevanjih smo razgrnili le del spoznanj, ki so nastala ob širši analizi naših skupnosti. Bodočim brucem smo razdelili podatke, nekaterim družl>enim dejavnikom pa celotno analizo, ob kateri bi se kazalo zamisliti in z združenimi močmi tudi nekaj spremeniti. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju na stežaj odpira vrata za resnični vpliv združenega dela na šolstvo, tudi tisto, v katerem sedijo študenti višjih in visokih šol.
Franc Bel čir
trajajo. Težava je namreč v tem, da odkup tolikšnega števila stanovanj ni zagotovljen.
Premaknilo pa se je že na področju gradnje zasebnih stanovanjskih hiš na nekdanji Pavli-novi jasi v Bistrici. Vprašanje, ali naj bi gradnjo do prve plošče poverili Splošnemu gradbenemu podjetju Tržič ali pa bi zidali prek stanovanjske zadruge v Kranju, ki pokriva tudi tržiško občino, je zdaj rešeno. Ugotovili so namreč, da bi bila postopna organizirana gradnja prek stanovanjske zadruge dosti bolj sprejemljiva, zlasti pa cenejša.
Celotno zemljišče bodo najprej komunalno opremili, kar bo po predračunih zneslo približno 8300.000 dinarjev, ki pa jih bodo lahko zbrali tudi s krediti pri samoupravni komunalni interesni skupnosti Tržič oziroma z namenskim varčevanjem pri banki.
Izvršni svet skupščine občine Tržič je zemljišče že dodelil stanovanjski zadrugi Kranj, njeni člani pa so postali tudi bodoči lastniki vrstnih hiš, ki bodo s tem imeli precej ugodnosti pri strokovnem nadzoru del in nakupu gradbenega materiala brez davčnih obremenitev. Imajo tudi že gradbeni odbor, ki bo vodil zidavo. Računajo, da bo na ta način komunalno opremljeno zemljišče vsakega posameznika stalo nekaj manj kot 290.000 din.
H. Jelovčan
Potek**
Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektmntmhmd
Kranju je lani dosegla zelo dober poslovni uspeh
Cesta v Karavanke
JESENICE  - Dovozi sta do prezračevalnega karavanškega predora, kal gradnjo in delno reksaa* cijo investirata skupnost za ceste iz LjdP in gozdno gospodarstvo^ bo   namenjena ot_ gradbišča južnega pi valnega jaška za cestni skozi Karavanke, po južnem pobočju Ki in sicer na področja ske občine Dovje, kjer najkrajši     poti po\ gradbišče prezračevi ška na Kladjih z cesto   J esenice — Rateč* brana trasa poteka v po sedanji gozdni poti! kih in travnikih in le C gozdu. Tako je glede stvo narave najugc merna pa tudi zato, kc sta poleg glavnega služila kmetijstvu in stvu.
Pridobivanje zemlji j a   oddelek    za ur_ gradbene in geodetske pri jeseniški občinsl ščini sporazumno z Glede na pomembnost' in potrebo po čim hit ter nemotenem poteku je izvršni svet predlagal zborom    jeseniške obi skupščine, da razpravb predlogu odločbe za uf tev javnega interesa pri nji dovozne ceste do pr* valnega jaška karava« predora. Ker so đak zborov  predlog poj skupščina občin« izdala ustrezno odi«
Higiena šepa
Radovljica — Radovljiška sanitarna inšpekcija je lani opravila več pregledov v obratih družbene prehrane. Tako so pregledali 273 obratov in v primeru prekrškov ustrezno ukrepali. Ugotovili so, da so higienske razmere v večini obratov zadovoljive, z nekaj izjemami. Tako še vedno ni urejena trgovina v No-menju in na Cešnjici. Zaradi slabih higienskih razmer so začasno zaprli hotela Mladinski dom v Bohinju in Šport hotel na Pokljuki. Posebno pereče pa je bilo na smučišču Zatr-nik in na K obli, kjer je gostinskih obratov premalo.
Pri pregledu šolskih in vzgojno-varstvenih ustanov so se izkazali kot posebno neprimerni prostori Posebne osnovene šole in kuhinja osnovne šole v Gorjah.
Pod stalnim nadzorom so bili vsi javni vodopreskrbni objekti. Redno so jemali vzorce pitna vode za bakteriološke analize. Tako so odvzeli 360 vzorcev, od tega je bilo 57 slabih za-
radi povečanega števila vodi. za katere so ugot voda bakteriološko slaba Hrani. Še vedno pa niso v v upravljanju strokovnih cij in nimajo varstvenih ščitenih zbiralnih problem je preskrba*s vaseh Pod gorami.
Skupaj s komunalno komunalnim podjetjem it inšpekcija sodelovala pri organiziranega odvoza s sameznih krajevnih skuL_ segli so precejšnje uspehe, bodo nadaljevali tudi leto* beti bodo morali za novo deponijo smeti, saj je sedanj cija pod mostom Radov vzdržna. Poseben problem vedno kmetijsko posestvo i na Bledu.
Na blejskem in na bobin močju je tudi vedno več di lišč, avtomobili pa redno kar ob obalah jezerov.
KŽK Kranj
TOZD AGROMEHANIKA, TRGOVINA REZERVNIH DELOV
Kranj, Koroška cesta 25
Nudimo vam 200-, 340 z lepot ntmi napakami
in 5(K)-litrske sode za škropilnkv
L
50 % popusta
Pohitite, dokler imamo zalogo, sezona škropljenja se pričenja.
5. STRAN. G
26. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma v Beogradu
— «a»—---—
Festival potrebuje injekcijo
Mausar razstavlja
Beograd — V beograjskem domu sindikatov je bil od 16. do 23. marca ^•e 26. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma. Le-i^*oinji festival je dajal obiskovalcem •iaj bledo podobo filmske manifesta-ije, ki je bila nekoč poznana in njena po vsem svetu. Projekcije so odvijale v skoraj praznih dvoranah. Med vsemi udeleženci festivala »srvtorji, gosti, novinarji, kritiki) je iftla  neko   malodušje, hladnost, ^■fašno je kazal celoten festival. Kdor je resnično želel gledati fil-je imel veliko možnosti, saj je ^Uo v osmih dneh prikazanih okoli *50 novih jugoslovanskih kratkih filmov. Vendar pretirane želje za gležnjem takšnega števila filmov ni *azal nihče, saj je bilo veliko takih, katere smo se vsi spraševali, kaj J*pčno na tem festivalu in ali ne bi mogoče bolje, če bi se pojavili na *ak*nem amaterskem festivalu.
Filmi, ki so bili predlagani za nagrade, so bili razdeljeni v šest zaključenih večernih ciklov; prikazanih je bilo 66 filmov, mednje pa so razdelili okoli trideset nagrad. Festival je pač končan in sedaj nima smisla razglabljati o pravičnem in nepravičnem dodeljevanju nagrad, o pravični in nepravični izbiri in podobnem.
Oglejmo si raje delež Slovencev na tem festivalu. Prikazanih je bilo 15 filmov, od tega jih je bilo 9 v ured-nem delu festivala. Razveseljivo je, da so se razen Viha filma letos pojavili še nekateri drugi producenti, čeprav le z namenskimi in ekonom-skopropagandnimi filmi. Tako so se predstavili tudi SM Delo, Unikal in DDU Univerzum. Na festivalu je doživel največji uspeh ravno slovenski epp film, saj so dobili vse tri nagrade slovenski reklamni filmi: zlato medaljo Beli nomadi-Toper režiserja Jožeta  Pogačnika, srebrno Mleko
Brezplačna Sapramiška
Gledališka vzgoja je potrebna — Akcija Prešernovega gledališča ob letu otroka
Kranj — Prešernovo gledališče, ki svojih predstavah za odrasle red-skrbi tudi za gledališke predstave otroke, je v zadnjem času teme-o predrugačilo gledališko delo, ki namenjeno najmlajšim. Verjetno »pominjarno učinkovitih ur prav-ki so svojo vitalnost in potreb-izpričevale več let. Ta oblika lališČa za otroke je počasi usah-t Gledališče je ure zamenjalo s fetavami. Toda ob tem delu je gledališka vzgoja drugotnega jr^roena. Pravilno spoznanje gleda-
na
da potrebuje obiskovalce, ki ^do znali vrednotiti gledališke do-jj~*ke, je nujno zahtevalo drugačno ij^jniovanje in predvsem način dela predstavah za otroke in predam z otroki.
V letošnji sezoni je gledališče zalo  s  strokovnjakom režiserjem j \jzetom Domajnkom strnjeno gle-^Itfko vzgojo povsod, kjer vladajo fc^j minimalni pogoji in zanimanje. ^ ^snici na ljubo moramo zapisati, ^ marsikje ponujene pobude ne ajo ali celo nočejo izkoristiti; vse-1 pa gledališče ugotavlja, da je po-
buda padla na plodna tla, saj v marsikaterem šolskem kolektivu vključujejo učence v novo obliko gledališke vzgoje.
Tako gledališče postavlja na prvo mesto gledališko vzgojo, šele potem je mogoča pradstava, ki jo otroci naštudirajo in prikazujejo. Prvi uspeh takega dela je gledališka postavitev Sapramiške Svetlane Ma-karovič, ki jo je režiser z vrsto sodelavcev uprizoril s kranjskimi gimnazijci.
Zbor delavcev Prešernovega gledališča se je odločil, da to predstavo, ki je namenjena in primerna za predšolske in šolske otroke do 6. razreda, ponudi vsem, ki se zanjo zanimajo, brezplačno. Kot pravijo v gledališču, je to samo skromno darilo otrokom ob njihovem letu. Akcija je vredna vse pozornosti in bi v prihodnje morala obvezovati. Ne samo ob letu otroka, ampak vsako leto bi morali otrokom nuditi brezplačne gledališke dosežke, saj se prerado zgodi, da vstopnina (čeprav nizka) marsikomu prepreči vstop v gledališko dvorano. M. L.
^pramiAku Svetlane Makannič igra/o r Prešernovem gledališču brezplačm
m$to: M.Aljančič
IZŠEL LITERARNI LEKSIKON Pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, ki deluje v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je izšlo prvih pet roopičev Literarnega leksikona, ki ga je zasnoval ter sestavil njegov al-»betarij (2000 gesel, od tega 84 glavnih), hkrati pa napisal njegovo prvo uvodno študijo, posvečeno literarni teoriji, akademik Anton Ocvirk.
Gre za obsežno in izjemno pomembno edicijo, zasnovano znanstveno kar se da neoporečno in hkrati moderno: izhajala bo postopoma v manjših snopičih, ki bodo kompleksno obdelovali posamezna gesla, skupaj pa sestavljali zaokroženo celoto. »Da se dvignemo nad vso normativno in poučno razlago literarnih pojavov, smo zasnovali delo, *i je v celoti znanstveno in teži k razjasnitvi perečih vprašanj, oprto na •^narodno dogajanje in razumevanje besedne umetnosti v raznih do-J*h pri raznih narodih, da bi doumeli, kako je bilo pri nas,« je zapisal Anton Ocvirk v spremni opombi k vsakemu od petih zvezkov.
MUZEJ ŽELEZNIKI Od nedelje, 1. aprila, naprej je muzejska zbirka odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure.
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA
V sredo, 4. aprila, ob 18. uri bo Janko Krek vodil predavanje IZRAEL, drugi del, z diapozitivi.
V četrtek, 5. aprila, ob 17. uri bodo otroci Osnovne šole Cvetko polar s Trate pripovedovali novejše angleške pravljice svojim vrstnikom.
V petek, 6. aprila, ob 18. uri se bodo v knjižnici sestali škofjeloški *iMentje.
režiserja Jaka Jundiča in bronasto TAM  1  režiserja Jureta Pervanje.
Vzporedna prireditev festivalu je bilo srečanje jugoslovanskih filmskih akademij (Ljubljana, Zagreb, Beograd). Akademije so imele tudi svoje projekcije kratkih študentskih filmov. Razveseljivo je, da so bili najugodneje sprejeti ljubljanski filmi, in to predvsem pri gostih iz tujine.
Za konec lahko rečem, da festival takšen kot je, potrebuje osvežilno injekcijo: kako ta injekcija izgleda, naj ugotovi organizator festivala, ki si je v dosedanjih 26 letih obstoja nabral verjetno ogromno izkušenj in mu to ne bi smelo predstavljati posebnih težav. B. Grlj
Škofja Loka - V galeriji na Loškem gradu je odprta razstava del članov likovne skupine pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka. Predstavlja se 24 amaterskih likovnikov: Milan Dolenc, Jože Fakin, Martin Goričanec, Alojz Igličar, Jakov Hure-Delmati, Matevž Jenšterle, Miro Kačar, Marija Kajzar, Ernest Kavčič, Janez Kordež, Ljubomir Kožic, Vinko Mohorčič, Vane Mole, Andrej Perko, Pavel Pipp, Peter Pipp, Vinko Podobnik, Mirko Polajnar, Rafael Potrebuješ, Rafko Primožič, Edi Sever, Severin Sever, Ber nard Sraj in France Tavčar. Večina se ukvarja s slikarstvom v oljni, akva relni ali drugi tehniki, en sam z grafiko, pet jih izraža svoje zamisli v leseni plastiki ali v bakreni pločevini.
ć^gr     Komisija za delovna razmerja
B^ Jugobanka
Temeljna banka Ljubljana n. suh. o.
vabi k sodelovanju za novo ekspozituro v Kranju:
1. kontrolorja — vodjo izmene
Od kandidata pričakujemo, da ima:
— srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali gimnazijo,
— tri leta delovnih izkušenj na področju varčevanja prebivalstva — po hranilnih vlogah, tekočih in žiro računih ter devizno-valutnih poslih ali na sorodnih delih,
— da je pripravljen delati v dveh izmenah.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vabimo vse, ki želijo postati delavci naše delovne skupnosti, da pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Delovna skupnost JUGO-BANKE — temeljne banke Ljubljana, Titova 32, oddelek za kadre.
O izidu izbire bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh od dneva opravljene izbire.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o.
Komisija za delovna razmerja
Delovne skupnosti skupnih služb Kranj
objavlja prosta dela in naloge
za Delovno skupnost skupnih služb — de! Kranj
1 STATISTIKA
2. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
3. DVEH ADMINISTRATIVNIH REFERENTOV
za Delovno skupnost skupnih služb — del Jesenic
4. ADMINISTRATORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. in 2.: dokončana srednja izobrazba ekonomske smeri, pod 3.: dokončana srednja izobrazba upravno administrativne smeri pod 4.: dokončana srednja izobrazba upravno administrativne ali ekonomske smeri
Delo se združuje pod 1, 2 in 4 za nedoločen čas, pod 3 za določen čas — nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom. Poskusno delo traja dva meseca.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., Kranj, Gosposvetska c. 10 - kadrovska služba.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za sprejemanje prijav.
Škofja Loka — Po prvi razstavi, ko je bil v škofjeloškem mestu odprt nov razstavni prostor, je Loški muzej pripravil že drugo razstavo v sejni dvorani občinske skupščine. Predstavlja se Jože Peternelj-Mausar, ki danes živi in dela kot svobodni umetnik v Zireh. Za sabo ima vrsto samostojnih in skupinskih razstav, prejel je več domačih in tujih nagrad. Zato je bilo o njegovem delu napisanih že dosti kritiških ocen. nekatere je organizator razstave domiselno nanizal v spremnem listu k razstavi.
Anatole Jakovskv ob razstavi v Morgesu v Švici: »2e nekaj časa opažamo, in sicer povsod, pa naj bo v Evropi ali v obeh Amerikah, istovetno spremembo v umetnosti in to zahvaljujoč nekaterim slikarjem, ki jim pravimo ,naivci', ki si upajo delati proti  toku. Jože Peternelj je eden teh. Seveda se ne razlikuje od drugih njemu podobnih, ki so v trenutku, ki je prišel iz njihove notranjosti, začutili zaskrbljenost, obenem pa jih je narava ganila do tolike mere, da odslej ne morejo drugače kot izražati svojo ljubezen v vsaki svoji sliki. Zakaj resnično, če ne bi bila v njem ta nenehna strast, zatem ta povezava, skoraj poltena, z vsakim trenutkom, ki ga vidi, bi človek ne začutil niti hladne modrine snega, niti vročine julijskih popoldne-vov.«
Umetnostni kritik V.Maleko-vič iz Zagreba: »V mistični tišini Peterneljevih dolgih zim občutimc vznemirjenje. Tako nam odkrije monumentalno arhitekturo narave in iskreno prostodušnost umetnikovega očesa. Velika prednost izvirnosti, da spontano slika pejs       ki so več kot slika. Ali je i) slovenska umetnost skromnejši istočasno iskrenejše slikarje vaškega življenja? Isti ritem obvladuje oblike na nebu in na zemlji. Slikar tudi ni koncentriran le na vsebino upodabljanja, ampak   tudi  na  likovni problem V istem trenutku, ko je fernel celo praznino neba ustvaril plast ič no, se je njegovemu slikarstvu od prlo okno z dobrimi obeti za bodo< nost.«
Umetnostni zgodovinar dr. Ivan Sedej: »Peternelj se razkriva kot nadarjen idiličnemu razkazovanju kmečkega življenja predan slikar. Za okvir svoje slikarske pripovedi uporablja na žirovski kot spominjajoče pokrajinsko ogrodje. Kljub posameznim realističnim detajlom, se spretno izmika suhoparnemu prepisovanju narave in ilustriranju preprostega kmečkega življenja pred vsem z manjšimi deformacijami.«
Pesnik in prevajalec Ciril Zlobec: »Peternelj pobira na svoji pot tisto, kar smo drugi morda vse pre hitro pozabili.«
Pavlina ob razstavi v Mali galeriji: »Kaj mislite, da v naši galeriji lahko razstavlja vsakdo, ki mu tc pride na misel? Mar ste res tako naivni?« Popolnoma naiven. »Zakaj pa tega niste tekoj povedali: Vrata naše galerije so vam odprta.«
Komisija
za delovna razmerja Osnovne šole
Stane Žagar Kranj
popravek k objavi 30.3. 1979 pod točko 3.:
2 SNAŽILKI
za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Poskusna doba 1 mesec.
G LAS 6.STRAN ® KRANJ
13. seja
zbora združenega dela,
14. seja
zbora krajevnih skupnosti, 13. seja
družbenopolitičnega zbora kranjske
občinske skupščine
bodo v sredo, 11. aprila 1979,
ob 15. uri v dvoranah
poslopja
občinske skupščine
Dnevni red
— izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil — ugotovitev sklepčnosti zbora
— oblike in metode informiranja za delegatsko odločanje — osnutek družbenega dogovora o informiranju v občini Kranj
— predlog odloka o organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Kranj
— predlogi detajlnih urbanističnih redov za KS Besnita, Visoko, Trstenik in Tenetise
— osnutek odloka o določitvi in upravljanju lokalnih in nekaterih nekategoriziranih cest v občini Kranj
— osnutek odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
— predlog prečiščenega besedila odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj
— predlog družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR SLoveniji in določitev delegata in njegovega namestnika v odbor udeležencev tega družbenega dogovora
— predlogi in vprašanja delegatov in delegacij
Osnutek odloka
1307 zaščitenih kmetij
Osnutek odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij, temelji na 3. členu tega zakona. Občinske skupščine morajo namreč z odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti določiti kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja. Pri določanju kmetij pa je treba zlasti upoštevati, naj kmetija zagotavlja lastniku primerno preživljanje pa tudi smotrno izkoriščanje kmetijskih in gozdnih zemljišč, varovanje krajine in pomen kmetij za splošni ljudski odpor.
Na podlagi teh določb zakona je kmetijsko zemljiška skupnost odločila, da se zaščitijo kmetije, ki imajo već kot 3 ha obdelovalne zemlje. Opravljena je bila tudi javna razprava o vsebini osnutka zakona, zato so izpolnjeni pogoji za predlaganje osnutka odloka skupščini.
V osnutku odloka je predvideno, da se v kranjski občini zaščiti 1307 kmetij od 3500, kolikor jih je na tem območju.
Načrtne j ša in hitrejša stanovanjska gradnja
Da bi izboljšali pogoje gospodarjenja v stanovanjskem gospodarstvu in uresničili srednjeročni plan, v Sloveniji pripravljamo družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje
Namen družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje v SR Sloveniji je na največji možen način zagotoviti uresničitev srednjeročnih planov stanovanjske graditve, postopno izboljšanje pogojev gospodarjenja v stanovanjskem gospodarstvu ter povečanje intenzivnosti gradnje stanovanj. Dogovor naj zagotovi tudi bolj smotrn in učinkovit nadzor družbe ter boljšo kakovost stanovanjske gradnje. Prav v tem naj se doseže racionalizacija stanovanjske graditve kot osnovni pogoj za zmanjšanje stroškov gradnje in njihovo stabilizacijo.
Racionalizacija mora biti kompleksna in zahteva od udeležencev sistematično sodelovanje in koordinirano delo glede izvajanja gradnje, reševanja problemov, skrbi za sistematično delo strokovnih služb, dosledno izvajanje programov in uveljavljenje dohodkovnih odnosov.
Da bo racionalizacija uspešna, dogovor jasno določa načela in naloge, ekonomska razmerja med dejavniki, sistem in organizacijo dogovarjanja, kakor tudi neposredne obveznosti udeležencev. S tem naj se doseže učinkovitost racionalizacijskih ukrepov na področju planiranja neposrednih priprav, pospeševanju ter industrializaciji stanovanjske graditve.
Dogovor tudi določa izredno pomembnost izdelave srednjeročnih programov racionalizacijskih ukrepov in ustanovitev odborov udeležencev dogovora,
DOGOVORIMO SE
katerega naloga bo izdelava in uresničevanje kratkoročnih in srednjeročnih programov racionalizacijskih ukrepov. Dogovor naj bi podpisali vsi, ki lahko kakorkoli vplivajo na pocenitev stanovanjske gradnje.
Na pomembnost omenjenega dogovora kaže tudi priloženi kratkoročni program za letos in prihodnje leto, ki vsebuje naloge, ki so že zajete v veljavnih družbenih dokumentih in zakonskih določilih.
Osnutek odloka
Upravljanje lokalnih cest
Po zakonu se javne ceste razvrščajo v magistralne, regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste. Regionalne ceste določi skupščina SR Slovenije, lokalne in nekategorizirane pa občinska skupščina.
Predloženi odlok našteva lokalne ceste po merilih, ki jih določa zakon. Nekategoriziranih cest odlok ne našteva, so pa to vse javne prometne površine, kakor jih opredeljuje zakon in ki niso lokalne ceste. Odlok poleg razvrstitve lokalnih cest določa tudi upravljavca in gospodarja in razmerja med upravljavcem in organi skupščine.
Posebna je v odloku določba o dovoznih cestah k posameznim objektom, ki jih vzdržujejo in gradijo tisti, ki jim ti objekti služijo. Glede poljskih in gozdnih poti pa imajo isto pristojnost največji uporabniki teh poti, gozdne prometnice pa se urejajo po zakonu o gozdovih.
Bolj de delegatsko obveščanje
Dobro informiranje je eden temeljnih pogojev za.uspešno delovanje delegatskega sistema. Le dobro obveščeni delegati lahko s svojimi odločitvami oziroma odločitvami ir. predlogi delegacij pozitivno vplivajo na družbeni razvoj ali reševanje posameznik zadev. Da bi obveščanje dobilo mesto, ki m gre, v kranjski občini pripravljajo poseben dogovor o delegatskem obveščanju.
Gradivo, ki prihaja pred delegate, obravnava sedanje stanje * področju delegatskega informiranja v občini. Na temelju izhodišč * ugotovitev o sedanjem stanju izvršni svet občinske skupščine predla? organiziranje posebne informativne službe in njeno povezavo z vir informiranja v občini, se pravi s službami, ki pripravljajo gradiva a delegatsko odločanje. Občinski sistem informiranja pa je potreb* vključiti v republiški in zvezni sistem. Gradivo za seje oziroma povzetke gradiv pa naj se objavljajo v posebnem delegatskem informatorju j£ pa v povezavi s sredstvi javnega obveščanja. Glede na izbor meta* informiranja bo potrebno zagotoviti tehnično osnovo za pripravo inftr mativnega medija. Da bi lahko vse to delovalo, bo potrebno orgaa-zirati mrežo informatorjev v temeljnih samoupravnih organizacij -' skupnostih. Će pa v gorenjski regiji obstajajo interesi, naj bi ustane«* skupno radijsko postajo.
Informativno službo bi ustanovili skladno z družbenim dogovore* v katerem so opredeljene njene naloge kot tudi obveznosti subjekt** informiranja. Predvsem se obveznosti slednjih nanašajo na pravočis* dostavo gradiv.
Družbeni dogovor določa tudi načela za sestavo povzetkov gn* predvidena pa je tudi možnost povratnega informiranja. DoloČer « ključ, po katerem naj bi podpisniki dogovora financirali delovat informativne službe. Za letos pa bi zagotovila denar občinska ščina iz proračuna občine. Usklajevalno in nadzorno telo info službe je svet udeležencev družbenega dogovora. Delegati v imenujejo ob podpisu dogovora.
Poudariti velja, da je predloženo gradivo o informiranju za gatsko odločanje vključno z družbenim dogovorom sestavljeno osnutku in bo občinska skupščina o dokončnem sprejemu predlagan* ukrepov in podpisu družbenega dogovora sklepala po obravnavi jf pomb in predlogov, ki se bodo zbirali do konca aprila 1979.
Organizacija enot in štal civilne zaščite
Osnutek odloka je razdeljen v štiri poglavja. V prvem je pojasnjeno, kaj je civilna zaščita, kaj obsega in kdo se vključuje vanjo. Pojasnjuje tudi obveznosti društev, družbenih organizacij ter organizacij združenega dela, ki so posebnega pomena za civilno zaščito in se zato vključujejo v priprave in delovanje v civilni zaščiti.
Drugo poglavje določa vrsto enot glede na njihove naloge, organe, ki te enote ustanavljajo v občini, krajevni skupnosti, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, državnih organih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Tako kot so v drugem poglavju določbe o ustanovitvi in vrstah enot civilne zaščite, so v tretjem poglavju določbe o ustanovitvi in imenovanju štabov za civilno zaščito. Opisane so tudi posamezne naloge štabov za civilno zaščito, izjema je le občinski štab za civilno zaščito, ki ima naloge že določene z zakonom o ljudski obrambi. Posebni člen določa tudi imenovanje raznih komisij, ki bodo imenovane po potrebi za naloge, ki jih štabi za civilno zaščito ne morejo sami opraviti. Te komisije bodo sestavljene tudi iz delovnih ljudi m občanov, ki niso razporejeni v civilno zaščito.
V četrtem poglavju so prehodne in končne določbe. V njih je zadolžen izvršni svet. da izda v b' mesecih po sprejetju  tega  odloka  navodilo za
uresničevanje, oddelek t— obrambo pa za uresničevanje dajanje strokovnih navodil, ' deni so tudi odloki in sklep s j j a civilne zaščite, ki se z u* vijo tega odloka v 8 dneh po i ju, razveljavijo.
Občinska priznanja
Pri praktični uporabi odloki deljevanju priznanj v kranjski ni, ki je bil sprejet na seji skupščine leta 1975 ter sni in dopolnjen na seji zborov o skupščine septembra 1976 <*e \ katerih členih pokazala nost glede pristojnosti prec v nekaterih drugih Členih m ; samezna priznanja ni bil ^ predlagatelj oziroma tisti, fcj mnenje. Ob tem so se pokaza*! nekatere redakcijske poman* sti, kot so vrstni red členov rs1 katere druge.
V dopolnjenem in spi odloku so vsebinske in i pomanjkljivosti odpravljene membe besedila so v predloška  natisnjene z velikim Odlok  sedaj  tudi predvide* družbenopolitični zbor odloča :* rebitni spremembi oblike občine Kranj oziroma plakete.
Osnova
za pripravo prostorskega plana
Pripravljeni so predlogi detajlnih urbanističnih redov za KS Besnica, Visoko, Trstenik
in Tenetiše
Sprejemanje sklepov o detajlnih urbanističnih redih po posameznih krajevnih skupnostih, kjer ni sprejet urbanistični ali zazidalni načrt, je v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju, ki določa, da se morajo območja, kjer ni sprejet urbanistični ali zazidalni načrt, prostorsko in urbanistično urediti tako, da se določi način urejanja in asanacija naselij, namenska uporaba zemljišča in njihova komunalna oprema. Se posebej je treba opredeliti pogoje za gradnjo kot so lega, funkcija, višina in oblikovanje ter velikost stavbnih zemljišč. Posebej je pomembna določba, da se smejo kot gradbena zemljišča uporabiti kmetijska zemljišča manjše proizvodne vrednosti.
To so načela, po katerih Domplan pripravlja posamezne detajlne urbanistične rede, upoštevajoč zaokroženo funkcijsko območje, ki lahko sega prek meje krajevne skupnosti. Doslej je skupščina sprejela štiri detajlne urbanistične rede. Izvršni svet jih sedaj predlaga pet, ostali detajlni urbanistični redi pa bodo pripravljeni v skladu z odlokom o urbanističnem redu. Ta določa, da se celotno območje krajevnih skupnosti, ki ni urbanistično urejeno, uredi po funkcijskih območjih z detajlnimi urbanističnimi redi in bo tako vse območje občine urbanistično in prostorsko urejeno in ovrednoteno, kar bo pomembna in koristna osnova za pripravo prostorskega plana.
___I
Z odlukom razvrstitve lokalnih cest bodo določili tudi upravljavca
oziroma * >spoda rja prometnih p<M>rii*r**\
15.STRAN G LAS
V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO
humane namene. V pretekli mandatni dobi so razen tega zbirali še star papir, krpe, oblačila in obutev ter sodelovali pri očiščevalnih akcijah v Šenčurju. Sprožili so tudi akcijo za organizirano odvažanje smeti. Izjemno dobro dela podmladek Rdečega križa v osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja, saj šolarji organizirajo različna predavanja in se vključujejo v številne šolske akcije.
F. Erzin
NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače
Opisuje Črtomir Zoreč
Laacovo — Pot iz starega dela Radovljice na Lancovo je u Linhartovega trga proti nadvozu nad železnico zelo ozka in nevarna. Zato so se odločili, da speljejo novo cesto do mostu čez Savo na Lancovem. Ta cesta je v spodnjim, delu že popravljena, v zgornjem delu pa je še makadamska. Ker pa dela še niso zaključena, je na njej hitrost omejena. — B. B.
SKRBIJO ZA PODMLADEK
Šenčur — Osnovna organizacija Rdečega križa v Šenčurju trenutno šteje 1210 članov. Njihovo delo je dokaj razvejano. Vključujejo se v krvodajalske akcije, veliko skib pa namenjajo tudi socialnim vprašanjem. Tako vsako leto ob dnevu žena obiščejo ostarele žene in jih obdarijo, podobno storijo tudi ob novem letu za otroke, v tednu Rdečega križa pa zbirajo denar za
Današnje Crnelo (spodnji ravninski grad)
Lipnica - Učenci osnovne šole v Lipnici so se med prvimi na Gorenjskem vključili v prizadevanja za lepo okolje. V okviru tega so že imeli več očiščevalnih akcij in pri tem tudi zelo lepo uredili okolico šole. Odločili so se tudi, da bodo imeli v prihodnje še več akcij v naseljih, kjer so učenci doma. - B. B.
M KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO
Zadnji dan tečaja so se slušatelji odpravili na pot, po kateri bodo že nnlon oodili turiste. p 11
Tečaj za turistične vodiče
Škofjeloško turistično društvo pripravilo tečaj za turistične vodiče — Vodniška služba bo začela
delati že poleti
Skorja Loka — V začetku meseca marca je Turistično društvo iz Škofje Loke pripravilo tečaj za turistične vodiče, ki se ga je udeležilo 42 slušateljev: 14 dijakov škofjeloške gimnazije, 21 članov študentskega kluba, dva delavca iz Gradisa in pet iz Alpetoura. Štiridnevni tečaj je obsegal vrsto predavanj o bogati preteklosti loškega ozemlja, gospodarskem razvoju, pomembnih dogodkih iz NOB, razvoju turizma. Slušatelji so spoznali znamenite osebnosti in ba-jeslovje škofjeloškega mesta in njegove okolice. Zadnji dan tečaja so se odpravili na pot in obiskali cerkev na Suhi in v Crngrobu, spomenik v Dražgošah, sprehodili so se po starem delu Škofje Loke.
Vodniška služba bo začela delati že letošnje poletje. Tečajniki bodo morali opraviti še izpite, za katere bodo razpisane teme. Vsakdo si bo lahko izbral temo, ki jo bo želel zagovarjati, seveda pa bo moral poznati celotno gradivo. Po uspešnem preizkusu znanja bodo vodici dobili potrdila za opravljanje vodniške službe do konca leta 1980.
Pobuda škofjeloškega turističnega društva je vsekakor vredna pohvale, saj bo organizirana vodniška služba prispevala pomemben delež k razvoju turizma v občini. Dobro pripravljena predavanja in številna udeležba na tečaju pa priča, da zanimanja za vodniško službo v Skofji Loki ne manjka. M Volčjak
»Nič nas ne sme presenetiti«
Tržič — »Nič nas ne sme presenetiti« je geslo, ki bo letos tržiške gasilce precej namučilo, če se bodo hoteli dosledno držati. Za uresničitev bo namreč treba ustvariti vse pogoje in izdelati podrohjn delovni program. Glavna ovira pri tem je gasilsko orodje, ki se izredno težko dobi, čeprav je denar zanj namenjen. Zato Tržičani menijo, da bo potrebna široka akcija v vsej Sloveniji za možnost nakupa orodja.
Na sobotni redni letni konferenci občinske gasilske zveze v Tržiču so razen tega sprejeli še več drugih sklepov. Ugotavljajo, da je strokovna raven še vedno prenizka in da s tem nastajajo organizacijske težave, zlasti pri vodenju društev ter njihovem poslovanju navzven. Te pomanjkljivosti bo treba čimprej odpraviti. Podobno bo treba poskrbeti tudi za mlade člane in se pri tem povezovati z osnovnimi organizacijami ZSMS in z osnovnimi šolami.
Ugodno pa so ocenili sodelovanje z drugimi društvi oziroma zvezami v domovini in tujini. Občinska gasilska zveza je pobratena z občinsko gasilsko zvezo iz Palilule v Beogradu, s Ste Marie aux Mineš iz Francije ter s Selami na sosednjem Koroškem.
Na konferenci je bilo podano tudi poročilo poverjeništva Gasilskega muzeja Slovenije. Iz Tržiča je v muzej včlanjenih 11 gasilskih društev oziroma 71 članov. Letos bo pristopilo še industrijsko gasilsko društvo BPT s 30 člani. Razen tega so sklenili, da bodo v Kurnikovi hiši uredili občinski gasilski muzej, v katerem bodo vsi važnejši dokumenti, stari stroji in prapori, seveda če bo za ti' primerke dovolj prostora.
>J. Kepic
KRANJ
priporoča        °d 1 5. 3. do 15.4. 1 97g
Ugoden nakup opuščenih programov pohištva in pohištva z manjšimi transportnimi poškodbami
— regali za dnevne sobe ZNIŽANO
— sedežno pohištvo
— kuhinjsko pohištvo
— bela tehnika
— in razno kosovno pohištvo
Kuhinjsko pohištvo in belo tehniko dobite v salonu kuhinjskega pohi
štva na Titovem trgu v Kranju.
Ostalo pohištvo pa v salonu na Primskovem.
Cene so ugodne, količine omejene, zato ne odlašajte!
KRANJ VAS PRIČAKUJE.
od 20 — 40 %
OBIŠČITE NAS TUDI NA 18 MEDNARODNEM SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA V KRANJU
(12. zapis)
LJUDSKA JUNAKINJA -REZKA DRAGAR
Ze nekajkrat sem o njej (kot narodni heroini) pisal: tako pri Krašnji v Črnem grabnu, njenem rojstnem kraju, kot tudi pri Lancovem pod Radovljico, kjer je izkrvavela kot talka. Njene vnanje podobe pa nisem mogel pokazati. No, sedaj lahko to storim.
V Dragomlju (glej zapis št. 2), večjem kraju južno od Domžal, so svojo osnovno šolo poimenovali po naši junakinji. In ne le to. Tudi njen doprsni kip so postavili pred šolo. Izdelal ga je v bronu akademski kipar Stane Kolenc. Kip je oblikovan v nadnaravni velikosti in predstavlja čvrsto, odločno ženo, nekdanjo tekstilno delavko in hrabro revoluci-onarko že v letih pred drugo svetovno vojno.
GRAD ČRNELO
Res, skok od Dragomlja do Čr-nelega pri Radomljah je kar precejšen, a drugače ne gre, ker si le tako prihranim Domžale za poslednje zapise o teh »sprehodih«.
Brž je treba povedati, da tega gradu, ki je do danes še ohranjen (po vnanjem in notranjem sicer kar precej   izmaličen),   v Valvazorjevem času še ni bilo. Pač pa je stari kranjski zgodovinar še videl stari, prvotni grad, na vzpetini (danes imenovani »Hribarjev grič«) nad ravnino. Po Valvazorjevi upodobitvi je bilo staro Črnelo (po nemško: RottenbUchel) kar mogočna grajska stavba, s stolpom v sredini notranjega dvorišča in visokim obrambnim obzidjem. Tudi starost starega črnelskega gradu je kar spoštljiva: v listini je prvič omenjen Že 1. 1297. Sigmunid Lamberg je stavbo docela obnovil, popravil in utrdil 1. 1449 (plošča z goriškim napisom, ki govori o tej prezidavi, je danes vzidana v veži novega, spodnjega gradu). Staro Črnelo je bilo znano tudi kot gostoljubno pribežališče in skrivališče preganjenih lute-ranov.
KMEČKI PUNT
Najbrž je malo takih primerov: da bi nek graščak prepustil strelni top upornim kmetom, ki so napadali drugega graščaka.
No/to se je dogodilo prav tu. Dra-gomeljski graščak Franc Glanhofer se je pridružil upornim kmetom zoper črnelskega Andreja Lamberga.
Celo top je prepustil »kmečki drajni«. Ti so seveda Črnelo dodobra porušili, tako da je moral Lamberg po letu 1515 postaviti v ravnini nov grd. novo Crnelo.
Je moral že biti dragomeljski Glanhofer neki posebno gorak črnel-skemu Lambergu. Drugače si tega — sicer le enkratnega — sodelovanja med graščakom in puntarji, ni mogoče razlagati. Možno je bilo po sredi tudi versko sovraštvo do lute-ranov in njihovega grajskega zaščitnika? Kdo ve, kako je bilo vse skupaj v resnici?
Sledov o starem gradu na griču je kaj malo; vse je prerasla travna ruša in čas stoletij. . .
Na vrtnarsko razstavo v Bonn
Kranj — Hortikulturno društvo iz Kranja obvešča člane in druge občane, da za prvi maj pripravlja petdnevni ogled vrtnarske razstave v Bonnu.
Cena izleta je 4900 dinarjev, rok za prijave s predplačilom pa 7. april. Prijave sprejema Turistična agencija v hotelu Creina, ki daje tudi vse druge informacije.
Zanimivo je dejstvo, ki je nekako lastno številnim gradovom v domžalski okolici: nenavadno hitro so menjavali lastnike. Za Črnelo je znano, da so bili prvi njegovi gospodarji plemeniti eosDodie Rotten-biichli; 1. 1310 je Črnelo od njih kupil Nikolaj Piers (ali Pieso, Pyrs). Ko je njegov rod izumrl, so prišli na grad Lambergi, za njimi rod grofa Vajkarta Saurana, nato rod Ivana Baltazarja Raspa in končno rod Apfaltrernov. Le-ti so vztrajali do konca druge svetovne vojne.
Za današnje stanje gradu Črne-lega pa res ne morem reči nobene vzpodbudne besede. Ena sama zanemarjenost. Papirnica Količevo in Živilska industrija Emona, ki jima je bila po osvoboditvi zaupana grajska stavba (in pristave), sta pač gluhi za take stvari: dobro, skrbno gospodarjenje s premoženjem, ki ti je prepuščeno v upravljanje.
OD VIRA DO RADOMELJ
Sprva, na pogled, naj bi to poglavje zajelo idiličen sprehod skozi severne domžalske vasi. V resnici pa je to pot, ob kateri so nanizana večja in manjša industrijska podjetja. Saj se na področju Domžal zares — da drastično povem — kar tare industrijskih obratov. Očitno je bil kraj za naselitev tolikerih industrij prav posebno mikaven in primeren.
Tosama — Tovarna sanitetnega materiala (sanitetne tkanine, ovoji, vate, obliži, sanitetna konfekcija, izdelki za prvo pomoč, higienski izdelki ipd.). Tovarna stoji na Viru, tik pred odcepom ceste v Dob. Zaposluje okrog 800 delavcev, pretežno žensk. Precejšen del (čez polovico!) svoje proizvodnje prodaja tovarna v druge naše republike, del proizvodnje pa celo izvaža v inozemstvo. — Iz majhnega predvojnega obrata se je tovarna razvila v veliko, sodobno proizvodno podjetje.
Helios, kemična industrija (s tremi obrati: Domžale, Količevo in Srpenica) je po številu zaposlenih drugo veliko industrijsko podjetje ob naši poti od Vira do Radomelj. Tovarna daje kruha kar 740 delavcem. Izdeluje pa razne barve, kite, lake, emajle, premaze, smole, lepila ipd.
V Količevem bomo videli tudi znano Papirnico, ki zaposluje okrog 720 domačinov. Njena proizvodnja se omejuje na papir manj zahtevnih vrst, izdeluje predvsem karton, lepenko, lesovino ipd.
Ze blizu Radomelj stoje veliki obrati lesne in pohištvene industrije Slovenijales z okrog 360 zaposlenimi. V izvoz gre kar tri četrtine proizvodnje! Njihovi izdelki: sedežno in tapecirano pohištvo, parket, ladijski pod. zidne, stropne in talne obloge.
Kip Rezke Drugar pred dragomelj-sko Osnovno šolo (ki nosi tudi njeno ime).
11. balkanske igre v alpskem smučanju in tekih
Zmagoslavje naših v Vitoši
VITOSA, 1. APRILA, (od natega poročevalca) — Nafta alpska in tekaška odprava na balkanskih igrah slavi. Osvojila je celo tisto kar nismo pričakovali. V zbiru zlatih srebrnih in bronastih odličij sr bili najbolji!. Osvojili so skupno kar 7 zlatih, 6 srebrnih in 6. bronastih kolajn. Dvakratna balkanska prvakinja je planinka alpinka Meta Jerman, po en naslov so osvojili Boris Strel ter Jure Franko med alpinci in Ivo Čarman v tekih, članska moška štafeta in mladinska. Levji delež temu uspehu so drugi dan dodali tekači. Čeprav smo pri članski štafeti na 3 x 10 km pričakovali srebro, smo osvojili zlato. Naša trojka je danes tekla kot se nikoli. Jelencu Cvetu Potokarju in Dušanu Djuričiču je uspelo, da so premagali favorizirano štafeto Bolgarije. Veseli se torej vračamo iz Bolgarije.
SLALOM ZA POPANGELOVA INJERMANOVO
Po dnevu preložitve so se končno začeli prvi obračuni v slalomu in tekih. V obeh disciplinah so naši reprezentantje dosegli več, kot smo pričakovali, čeprav so mladinci razočarali. Prijetno so presenetili tekači v vseh treh konkurencah. Članski slalomski obračun se je začel več kot razveseljivo. Na prvi progi je povedel Križaj, ki je drugouvrsčenega Kuralta prehitel le za 13 stotink sekunde, prvega favorita Petra Popangelova iz Bolgarije pa za nekaj več kot sekundo. Na četrtem mestu dobimo Magusarja, medtem ko Stiel na mehki progi ni najbolje ujel smučino, a je bil vseeno Sesti. Na drugi progi, ki jo je zakoličil nas trener Filip Gartner, je domačin Popangelov dokazal, da je pravi slalomist svetovne vrednosti. Z izredno napadalno vožnjo je postavil vse na kocko in uspelo mu je, da je izničil prednost Križaja in prvič zmagal na Balkaniadi. Vsi napadi Kuralta in Magusarja niso obrodili sadu. Vseeno pa je bil Jože drugi, vodilni Bojan po prvi vožnji pa tretji. Strel je moral že v zgornjem delu proge v sneg.
Mladinci so že po prvem nastopu razočarali. Res je da je bil Jure Franko v tem nastopu drugi, vendar to ni pomagalo, da so v tej konkurenci ostali brez odličja. Sicer je moral odnehati že na prvi progi, ista usoda pa je na drugi doletela Franka. Slavili so trije domačini. Najbolje uvrščeni Jugoslovan je Grega Benedik iz Žirovnice, ki je bil četrti.
Enako kot bolgarski mladinci, so slavile nafte mladinke. Meta Jerman, Natafta Blažič in Polona Pehare so v tem slalomu osvojile vse. kar se osvojiti da. Veselje v našem tafx.ru je bilo po tem uspehu popolno. Sicer je bila najhitrejfta v prvi vožji prav najmlajša kranjčanka Natafta Blažič, Meta Jerman pa Sele četrta. V drugi vožnji so bile nase fte bolj napadalne. Meta je bila najhitrejfta, Natafta je druga, Polona pa tretja. Uspeh, ki ga nismo pričakovali.
NAŠI TEKLI KOT ŠE NIKOLI DOSLEJ
Nafti tekači so dosegli skoraj popolni zadetek v črno. V članski konkurenci sta Maks Jelene in Tone Djuričič osvojila srebro in bron. Mladinci so tudi pokazali, da je vsa tekaška bodočnost pred njim. Ivo Čarman je zmagal, Dušan Djuričič je drugi, Dušan Potokar pa četrti. Jeli Jelov-čan se je odlično borila med mladinkami; bila je tretja.
Smučino so morali prestaviti na nižjo lego. Veter, ki ie močno pihal, in novi sneg so naredili svoje. 2e narejeno progo je veter sproti zametoval. Zato so potegnili novo križno, ki je imela le 2,5 km dolžine. Tu so se nafti več kot odlično znašli. Tek članov na 15 km je pričakovano dobil Bolgar Ivan Lebanov. Toda nafta dva, Maks in Tone, sta se dobro držala. Bila sta v ospredju zanimivega tekaftkega obračuna. Vendar je Ivan Lebanov vzdržal vse napade naših dveh in osvojil fte tretje zlato za svojo reprezentanco. Jelene in Djuričič pa sta si pritekla srebro in bron.
Ivo Čarman in Dušan Djuričič pa sta ugnala vse ostale v teku mladincev na 10 km. Temu uspehu je botrovalo Se četrto mesto DuSana Podlogarja. Lepo je bilo gledati naSe tri mladince, kako »grabijo« kilometre. 2e na prvi polovici proge je bilo jasno, da sta Ivo in Dušan tako hitra, da sta na koncu poti zasluženo slavila dvojni uspeh. Prijetno nas je z bronasto kolajno presenetila mlada kranjčanka Jeli Jelov-čan. Jeli se je dobro kosala z boljšimi Romunkami, ni odnehala in zato tudi uspeh. Vsem iskrene čestitke.
Kolesarstvo
Savčani ničesar ne obljubljajo
Kolesarji kranjskega kluba stopajo v novo tekmovalno sezono bolje pripravljeni —  Vrsta zahtevnih nastopov za državno in klubsko reprezentanco
KRANJ — Lanska kolesarska sezona je bila za kranjski klub Sava precej boleča preskuftnja. Obljube, ki so jih dajali pred začetkom zahtevnih tekmovanj doma in v tujini, so le napol uresničili. Veliko so izgubili z Bojanom Ropretom, ki je že na majski etapni dirki Alpe-Adria padel in se ni uspel popraviti do konca sezone, poleti pa sta prenehala fte Mirko RakuA in Mirko Kraker. Tako okrnjena članska ekipa res ni mogla poseči po vidnejftih uspehih. No, precej jih je kljub temu bilo.
Zato Savčani v letošnjo kolesarsko sezono stopajo brez velikih obljub. Prav je tako, saj bi nas sicer morda spet lahko razočarali. Obljubljajo le, da se bodo čimbolj potrudili.
Kaže, da so na novo sezono dobro pripravljeni. Počitka od zadnje lanske dirke na stezi v Stražišču praktično sploh niso imeli. Strokovni delavci v klubu so namreč ugotovili, da je bila  posledica skromne
Pri mlajših najboljši Marn
PULJ — Kolesarski klub Siporez iz Pulja je v nedeljo organiziral dirko za mlajfte in starejše mladince. Udeležilo se je je skupaj okrog 80 tekmovalcev iz večine klubov, nekaj pa jih je odšlo na otvoritveni kolesarski dirki, ki sta bili istočasno v Beogradu.
Kranjski klub Sava je sodeloval v Pulju. Mlajši mladinci so vozili na 57 kilometrov dolgi progi od Pulja do Barbana in nazaj, starejši pa od Pulja do Labina in nazaj 87 kilometrov.
V starejši skupini je prišlo istočasno na cilj več kolesarjev. Kljub temu je zmagal Zagrebčan Pavlic, ki je bil v sprintu najhitrejši <xl Savčanov pa seje Kurent uvrstil na šesto mesto. Se bolj razburljiva je bila dirka mlajših mladincev. Kranjčan Marn je dobri dve tretjini proge vozil sam in prišel v cilj z devetimi skundami prednosti pred zasledovalci. Solidni v tej kategoriji so bili še Tunič na petem mestu. Bogataj in Kavaš. H ■'
bere tudi v pripravah, v katerih so tekmovalci imeli premalo stika s kolesi. Zato so v času od I. novembra, po končani tekmovalni sezoni, do marca letos sploftne fizične priprave vsebovale veliko več vožnje s kolesi. V tem času so tekmovalci prevozili poprečno po 9000 kilometrov, kar je približno 3000 več kot lani.
Da so bolje pripravljeni, se je že pokazalo na nekaterih letošnjih uvodnih kolesarskih dirkah (prvenstvi v ciklokrosu, kro-nomcf-r v Zagrebu), na katerih so zabeležili prve uspehe. Veliko je pokazala tudi nedavna preskuftnja od Budve do Poreča, na katero so Savčani tako kot lani povabili tudi vrstnike iz Nemčije in Češkoslovaftke. Ali so bili gostje slabši kot lani al; pa no bili nafti veliko boljši. Trener Franc Hvasti meni, da bo držalo drugo.
Trenutno so člani kranjskega kluba na sklepnih pripravah v Bidgenu (ZRN), kjer se bodo udeležili tudi nekaterih dirk na stezi in cesti, sredi aprila pa bodo začeli redne priprave na domačem dirkališču v Stražišču.
Letošnja članska ekipa Save Šteje deset tekmovalcev; od teh jih ima j>ct (Kopret, Udovič, Frelih, Kraker, RakuS) zvezni razred, Cuderman. ki bo letos prvič vozil v članski konkurenci, pa je perspektivni tekmovalec. Udeleževali se bodo zahtevnejših domačih in tujih dirk za državno reprezentanco. Po dogovoru z zveznim kapetanom Edvardom Kajkovičem in strokovnim svetom za vrhunski šport pri kolesarski zvezi Jugoslavije je namreč vsak klub prevzel del nalog.
Med najtežje letošnje preskuftnje državne reprezentance vsekakor sodijo dirka v Alžiriji, ki se je od Savčanov udeležuje Frelih, več dirk po Italiji (april), dirka miru Varšava — Berlin — Praga (maj), dirka po Jugoslaviji (nuni in julij), svetovno prvenstvo (avgust) ter balkanske in mediteranske igre. Med najpomembnejšimi mednarodnimi etapnimi tekmovanji na domačih tleh, ki se jih bodo Kranjčani udeležili pod »zastavo« kluba, pa no Se Alpe-Adria, dirka po Srbiji, po Vojvodini, po Slovaški, pt>deenjevati pa ne gre niti vseh državnih prvenstev in kopice zahtevnejših enodnevnih preskuSenj.
H Movčan
DRUGO ZLATO ZA METKO, STREL IN FRANKO PRVA
Nihče na zaključku balkanskega prvenstva ni pričakoval, da bomo Jugoslovani danes presenetili vse. Ze v veleslalomu smo osvojili kar tri prva mesta, čeprav je Bojan Križaj zaradi gripe ostal v postelji, smo v članski konkurenci osvojili prvo mesto Borisa Strela in tretje Miša Magusarja. Boris je odlično opravil z domačinom Petrom Popangelovom. Sicer je v prvi vožnji bil najhitrejši Jože Kuralt. Toda Kuraltova zmaga je bila skaljena zaradi njegove drzne vožnje. V spodnjem delu je »zapel« vratica, odpela se mu je smučka in konec je bilo upov na zmago.
Mladinci so na isti progi kot člani dosegli velik uspeh. Če smo bili z njihovimi uvrstitvami v slalomu razočarani, so to v veleslalomskem teku popravili. 2e po prvem nastopu je bilo jasno, da bomo slavili. Že po prvem nastopu je bilo jasno, da bomo slavili. Jure Franko in Peter Sitar sta vozila izredno. Vodilnima naSima pa se je pridružil Se Grega Benedik. Jure in Peter se nista dala presenetiti. Franko je vozil celo bolje kot Popangelov in bil v članski konkurenci šele drugi. Za trojni uspeh je Benediku /manjkalo le borih 18 stotink sekunde.
Meta Jerman je slavila tudi v veleslalomu. Natafta Blažič je osvojila tretje mesto, zaradi napak pa sta morali odnehati Polona Pehare in TjaSa Krajnšček.
KOLAJNE
zlata srebrna bronsta skupaj Jugoslavija  7 6 6 19
Bolgarija     3 4 4 11
Romunija     2 2 2 6
TEKAČI PREKOSILI SEBE
Štafetni članski tek se je končal v naSo korist. Ze prvi Jugoslovan Maks Jelene si je pritekel 20 sekund prednosti pred Bolgarom. Ta naskok je potem vzdržal tudi Cveto Podlogar. V tretjo predajo sta nato Sla zmagovalec solo teka domačin Lebanov in Tone Djuričič. Tone je na 10 km praktično prekosil sebe. Tekel je tako hitro, da mu Lebanov ni mogel slediti. Iz kroga v krog je bil hitrejši, tako da je v cilj pritekel z več kot dveminutno prednostjo. TakSnega uspeha ni nihče pričakoval.
Po pričakovanju je pri mladincih po 3,5 km dolgi krožni progi bila prva naša trojica. Dušan Podlogar, Dušan Djuričič in Ivo Čarman. Tudi jugoslovanske mladinke so presenetile. Simona Krničar, Andreja Vrhovec in Jeli Jelovčan so se dobro kosale z Romunkami, a več kot drugega mesta niso mogle osvojiti. Nasvidenje prihodnje leto v Romuniji.
REZULTATI: SLALOM ČLANI: 1. Popangelov (Bolg.) 96,42, 2. Kuralt 97,29, 3. Križaj (oba Jug.) 97,78. MLADINCI: 1. Angelov (Bolg.) 100,69, 2. Sodov (Bolg.) 104,09, 3. Štefanov (Bolg.) 104,51, 4. Benedik (Jug.) 104,60. MLADINKE: 1. Jerman 81.7.:, 2. Blažič 82.28. 3. Pehare 82.63 (vse Jug).
VELESLALOM ČLANI: 1. Strel (Jug.) 2:01,06, 2.Popangelov (Bolg.) 2:06,23, 3. Magušar (ug.) 2:08,08, Mladinci: 1. Franko 2:06,05, 2. Sitar (oba Jug.) 2:08,26, 3. Angelov (Bolg.) 2:09,58, 4. Benedik (Jug.) 2:09,73. MLADINKE: 1. Jerman (Jug.) 1:06,05, 2. Cvetanova (Bolg.) 1:07,86, 3. Blažič (Jug.) 1:08,93.
TEKI (15 km): 1. Lebanov (Bolg.) 51; 59.75, 2. Jelene 54:05,72, 3. T. Djuričič (oba Jug.) 54:16,36, 5. C. Podlogar 54:55,25. 6. Reberftak (Jug.) 55:02,79. MLADINCI (10 km): 1. Čarman 36:22,32, 2. D. Djuričič (oba Jug.) 37:13,66. 3. Lugosik (Rom.) 37:26,78, 4. I). Podlogar (Jug.) 37:57,91. 7. Bider (Jug.) 39:33,31. MLADINKE (5 km):
1. Popoiu 22:57,69, 2. Lagusiv (obe Rom.) 22:59.04, 3. Jelovčan 23:22,64, 6. Krničar 23:57,57, 11. Vrhovec 24:47.06, ŠTAFETE ČLANI (3 x 10 km): I. Jugoslavija 1:55:00.
2. Bolgarija 1:57.01. 3. Romunija 1:59,06. MLADINCI (3x5 km): 1. Jugoslavija 57:40,52, 2. Romunija 58:53,42, 3. Bolgarija 59:18.99. MLADINKE (3 x 3 km): 1. Romunija 44:33,92, 2. Jugoslavija 45:32,93, 3. Bolgarija 46:38,01.
I) Humer
Plavanje
Odlični rezultati v Zagrebu
ZAGREB, 31. 3. in 1. 4. 79. - Tudi to zimsko prvenstvo je pokazalo velik napredek plavalnega Sporta, predvsem v Sloveniji. Med finaliste je prišlo tudi več plavalcev iz naših najmlajših klubov - Branika iz Maribora in Velenja.
Triglavani so bili ogorčen boj z množico odličnih plavalcev Mladosti - OKI iz Zagreba, in bili na koncu državnega prvenstva za 547 točk prekratki za naslov tudi moštvenega prvaka Jugoslavije.
Najboljše rezultate in absolutne državne rekorde sta dosegla Barhka Stemberger na 400 m mešano s časom 5:09,03 in Borut Pe-trič na 100 m delfin - 0:57.19, 200 m delfin - 2:04,37 in 400 m mešano - 4:35,48; Borut je dosegel državni rekord tudi za starejše mladince na 100 m kravi s časom 0:52,54 ter Vesna Praprotnik na 100 m delfin — 1:08,20 - državni pionirski in absolutni slovenski rekord.
Končni vrstni red ekip: 1. Mladost -OKI 22.426 točk. 2. Triglav 21.880. 3. Fuži-nar 19.928, 5. Rudar, Trbovlje 9.849. 7. Ljubljana 4.516, 9. Branik 3.314. 10. Ilirija. Ljubljana 1.946, 12. Velenje 1.291.
I S
Ples košarkarjev
KRANJ - V soboto, oh 20. uri bo v hotelu ( reina prvi ples košarkarjev. Vse ljubitelje košarke vabimo, da se 7. t. 1979 zberejo in obudijo spomine na pretekle dogodke, ki jih ni bilo malo. Za zabavni program bo poskrbel ansambel Modrina, organiziran bo srečolov, ne bo pa manjkalo tudi druge /uhave v kulturnem programu.
Vstopnice so že v predprodaji. Vabljeni! (' M
GLAS
pokrovitelj spomladanskega področnega krosa 1979
Kranj - Komisija za atletiko pri ZTKO Kranj in ateltski klub Triglav sta prevzela organizacijo spomladanskega gorenjskega prvenstva v krosu, ki bo v soboto, 21. aprila 1979. ob 10. uri na Strupijevi jasi pri stadionu Stanka Mlakam v Kranju. Tekmovanje je posamično in ekipno, občinske reprezentance pa bost posebej točkovane za vseekipno razvrstitev v moški in ženski konkurenci. Število prijavljenih v posameznih kategorijah je neomejeno, za ekipo pa štejejo le štirje prvouvrščeni tekmovalci-ke. Tekmovalne kategorije in dolžine prog so naslednje
Ml. pionirji (roj. 1966 in kasneje) 1000 m,
ML pionirke (roj. 1967 in kasneje) 1000 m,
St. pionirji (roj. 1964 in 1965) 1500 m,
St. pionirke (roj. 1965 in 1966) 1000 m,
ML mladinci (roj. 1962 in 1963) 2000 m.
Ml. mladinke (roj. 1963 in 1964) 1500 m,
St. mladinci (roj. 1960 in 1961) 3000 m,
St. mladinke (roj. 1961 in 1962) 2000 m.
Člani (roj. 1959 do 1945) 5000 m,
Članice (roj. 1960 in starejše) 3000 m.
Veterani (roj. 1944 in starejši) 3000 m,
Pripadniki JLA 3000 m.
Prijave sprejema AK Triglav, Partizanska c. 39 Kranj, do 18. 4. 1979. Pobudnik letošnje akcije spomladanskih krosov (lani je na jesenskih k" po vsej Sloveniji nastopilo okoli 150.000 občanov vseh starosti) je komisija za au žičnost pri Atletski zvezi Slovenije, pobudo pa so sprejeli in podprli vsi pokajiaski listi. Tako je pokroviteljstvo nad spomladanskim gorenjskim prvenstvom v krasa prevzel GLAS, glasilo SZDL za Gorenjsko, ki bo zmagovalnima ekipama v «a»-
ekipni razvrstitvi podelil pokala v trajno last.
L Kav
Memorial Zdravka Križaja
FIS tekm o vanje v veleslalomu in slalomu za /n
ške na Zelenici
TR2IČ - V soboto in nedeljo, 7. in 8. aprila, bo na Zelenici že drugo tekmovanje v veleslalomu in slalomu za memorial Zdravka Križaja, enega izmed ustanoviteljev alpske smučarske šole in najzaslužnejših mož za razvoj smučanja v tržiftki občini. Prireditelj Smučarski klub Tržič in organizator Smučarska zveza Jugoslavije namreč v teh dneh pripravljata FIS tekmovanje v veleslalomu in slalomu za moške, ki se ga bo po pričakovanju udeležilo okrog 120 tekmovalcev iz skoraj vseh evropskih držav in seveda tudi domovine. Izmed naSih najboljših alpskih smučarjev se bo tekmovanja udeležil tudi domačin Bojan Križaj, kateremu bo to zadnja pre-skušnja v letoSnjem letu. Kot je izjavil, bo
zanj to tekmovanje zelo pomembno, sn « bil Zdravko Križaj njegov stric in očiatfc' dobro znani tržiški alpski smučarski **-Bojan je v njej požel tudi prve tekmo****
uspehe.
Start obeh tekov veleslaloma, ki b— dolga po 1200 metrov, bo v sobotooklr V nedeljo ob istem času pa se bodo tek valci pomerili v slalomu na 700 metrov ar gih progah.
Pokrovitelj letošnjega tekmovanj. * memorial Zdravka Križaja in FI*< teksr vanja je tržiška občinska skupačiaa. * pomoč organizatorjem pa so priatomle n* številne trtiftke in druge delovne orasi* cije. maj«
D K
Odbojka
Kljub izgubi velik korak
Čast gorenjskih odbojkarskih ligašev v preteklem kolu so zmago rešili Kroparji. Blejci in Blejke so se v svojih konkurencah pomerili s trenutno vodilnima ekipama in bili poraženi. Tekmovanje v moški republiški ligi je pred sklepnim delom. Ekipa kroparskega Plamena si je v preloženem srečanju zadnjega kola v derbi srečanju v začelju reSila »kožo«. Z zmago nad zadnje uvrščenimi Trebnjami z rezultatom 3:1 so si podaljšali svoj republiftki status vsaj za eno leto.
V nedeljo, 8. aprila, bo v Brezovici v Ljubljani sklepni turnir za razvrstitev ekip od petega do osmega mesta med slovenskimi ligaši. Nastopile bodo tretje in četrto uvrščene ekipe vzhodne in zahodne odbojkarske skupine. Med njimi tudi Zelezar. ki je v svoji konkurenci zasedal tretje mesto.
XXXIV. državno prvenstvo v smučarskih tekih
Še nastop na najdaljših progah
KRANJ - Smučarski klub Triglav, takaika sekcija, ki je bil organizator že prvih disciplin na državnem prvenstvu v smučarskih tekih v Planici, bo organiziral Se prvenstvo na najdaljših tekaških progah.
Na Pokljuki bodo 7. aprila ob 8. uri startali člani na 50 km, mladinci rojeni 1959-62 na 20 km, enako dolgo progo pa bodo imele tudi mladinke od letnika 1962 naprej.
Prijave sprejema SK Triglav, sekcija za teke. do 5. aprila. 64000 Kranj p.p. 137.
KOM K NT ARJI^S POSAMEZNIH Metalac iz Siska : Bled 3-0 ns-ia «-15:11) Blejci so na gostovanju 1 ^Bs* kljub porazu zapustili soliden vtia. Va*a» ekipa v drugi zvezni odbojkarski ImX ni imela lahkega dela z borbenim vseh treh nizih se je odvijala dokaf^u cena borba vendar vsakokrat aQ bffiT* ključnih delih nizov domačini - - -Blejci ostajajo na petem mestu ijTViTaVr ne lestvice. "
Bled : Koper 1:3(7:15, 10:15, 15i*fci» Koprčanke so od vseh ekip, fcj • _a I gostovale na Bledu, prikasal!? "S kvalitetno igro. Moštvo izkušenih ima* z zrelo igro dokazalo, da ni po n«kc»-prvi kandidat za vstop v drugo zv«r«-a»» Blejke so si po svojih močeh nrii^aTnr vendar preko možnosti, ki jih m^Tr nutno, niso mogle. Spet so dobro i
mrp*i. v ooliu na i«» hilr» *_        ,   **1 j
>edno aro* boj is * i
mreži, v polju pa je bilo še napak. Blejke so tako izgubile < slov prvaka. Zasluženo bodo noTvL.7 jetnosti dobile ta naslov Koot*. il dar pa so Blejke v letu dni n7r^Tu IS korak naprej, manjka jim  ie 3?^, težih srečanj.
Po srečanju je izjavil Sašo I iz Kopra: »Z zmago na Bledu mL *r korak bliže drugi zvezni ligi, f>b*Iaai treba pohvaliti za izredno borbenosti«* I ke so nas presenetile z odlično ijrraT* padu.« *««■
Serjan Stane, trener Blejk: »Na** d# je premlada za tako težka are*nni»^»a» = bilo toliko začetniSkih nanak >
Nogomet
Šahovsko prvenstvo Gorenjske
RADOVI-11CA - Šahovska zveza Gorenjske prireja od 7 do 10. aprila v Kranju letošnje prvenstvo Gorenjske v šahu za pokal maršala Tita. Na prvenstvu bodo igrali člani in članice.
Pravico do igre ima pri članih 1« moštev sd Kranj, Si) Radovljica, domačin ftS mskp'> Tomo Zupan Kranj, po dva moštva z občinskih prvenstev in ostali do št 16 po množični udeležbi na občinskih prvenstvih Moštvo sestavljajo 4 člani m l igralca v rezervi, člani pa
kol po Švicarskem sistemu fMjAlClM Cl ank BO V TOREK. 1. aprila. OB II!.'| KI v prostorih SS MSKPD Tomo Zupan v Kranju. Staneta Žagarja 11. i n
sotnost  pr. ,rci.....|..  |l obenem prijava «U
tekmovanje!
ga članice |c prvenstvo odprto. Moštvo sestavljata 2 članici in I rezervna
Žrebanje /a vse članu I pa bo
pred prvim KOLOM
Pristopnin« člane M 200. /a članice pa 100 dinarjev iukhA -
r.Ncnatvn bo v restavracij, . Elektromehanika v Kranju. Savska M«l, ,„ sicer v soboto. 7. aprila, od 16. do 20 ur. v nedelp,. I, aprila. <*< ■»■ *° »»' fj J* ' ' 20. ure. v ponedeljek.!, aprila^odl»T d« 20 ure in v torek. It. aprila, od
Prvaki v obeh konkurencah pridobijo pravico igr..n,a na republiškem prvenstvu za pokal m-rSala I ..... dru*-»uv.•Scena niši v •• pS bodo rezerve
Jalova premoč
SNL - zahod, Kranj : Kamnik 9 Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev "i*
V tekmi dveh slabih naapr©*nik*» * gostje nekoliko srečno, a kljub varan * služeno, osvojili obe točki. Domačisi ' imeli sicer manjšo terensko premoč, k: * je niso kronali z goli. Neučinkovita iT« napadu in dve napaki obrambe pa so poglavitne slabosti domačinov. Cean* * bili borbeni vsi, to ni zadoetovaloT IV Kranjčani počasi ostajajo pri dnu k*»tev SNI. - zahod, res pa je, da nihče ne a*"*" lja volje, saj se zavedajo, da le delo is ning dajeta tudi rezultate, ki so ada prej kot obetavni.
ZAČETNE NERVOZE Kekreativci so začeli s prvenstv ONL. Vodeča Ssvs je premagala Naklance. Korotan je izboril neodlo zultat v Šenčurju, Kokrica pa je * „ nad Trhojami ujela stik z vrhom. Prt**' čenje je pripravila borbena ekip« Bril**1 zmago nad Primskovim. A očitno ». 1 Untofljani še niso obupali in se še aise >* mirili z zsdnjim mestom. Pri mladinci* *' derbiju kola ekipa Filmarjev retniairaJj »♦ kokrici. Naklanci pa so z zmago nad Pra* skovim ostali v borbi za prvo mesto.
Pri drugih selekcijah so pionirji Naklc* ostali na drugem mestu, saj so prem**' igralce Britofa, Primskovljani pa so i za* Ko nad Savo Se naprej na čelu.
M Sat*
Turna smuka preložena
Zaradi novega snega bo turna smuka z Male Mojstrovke v ne del jo. 8. aprila. Odhod bo ob 4 K izpred hotela Creina v Kranju
17.STRAN G
Vsi naslovi na Bled
Na republiškem prvenstvu v klasični kombinaciji nastopilo 45 tekmovalcev
POKLJUKA - Na letošnjem republiškem prvenstvu v klasični kombinaciji so imeli po pričakovanju največ uspeha tekmovalci z Bleda, učenci Franca Ambroži-ča. ki se v Sloveniji med trenerji najbolj prizadeva, da bi dvignili raven klasične kombinacije na viijo raven. Med ostalimi klubi velja pohvaliti se TVD Partizan Krile, ki je imel poleg Bleda največ nastopajočih. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je v nedeljo v teku odstopilo več tekmovalcev, tako da je prvenstvo končalo le dve tretjini nastopajočih. Prvenstvo je vzorno organiziral SK Bled.
VRSTNI RED: člani - 1. Vidic 2. Zupan (oba Bled). 3. Pudgar (Predmeja), 4. Krivec (Lokve). 5. Dovžan (Jesenice); starejši mladinci: 1. Kokalj. 2. Beznik (oba Bled), 3. B. J o* t (Križe); mlajši mladinci: 1. S. Beznik (Bled). 2. P. Jost (Križe), 3. Pokoren (Žiri); pionirji: 1. Fajfar (Bled), 2. Erjavec, 3. Ber-gant(oba Ilirija).
■]. Javornik
Smučarski skoki
Benedik in Lotrič najboljša na Pokljuki
POKLJUKA - Ob dokaj ugodnih snežnih razmerah je smučarski klub Bled v soboto na Pokljuki izvedel tradicionalno spominsko tekmovanje Memorial zmage mrtvega bataljona Prešernove brigade, ki bi •icer moralo biti že v decembru, a je odpadlo zaradi prehudega sneženja. Nastopilo je okoli 90 skakalcev iz 15 kluSov v članski in mladinski konkurenci. Med 'linije po hudi borbi zmagal Kranjčan B.' \e Benedik pred Ilirijanom Marjanom Ki., j-jem. V mladinski konkurenci je prijetno presenetil Rajko Lotrič z Jesenic, ki je prepričljivo zmagal pred favoritom Tepešem. Mladinci pa so hkrati tekmovali tudi za pokal SRS.
REZULTATI: ČLANI: 1. Benedik (Triglav) 224,5 (48, 49, 2. Križaj (Ilirija), 223,5 (47,5, 49,5), 3. Peternel (Triglav) 213,5 (47. «*). 4. Cimiar (Triglav), 5. Pudgar (Predmeja), g. Vidic (Bled), 7. Jenko (Križe), 8. Flnigar (JLA) itd.
MLADINCI: 1. Lotrič (Jesenice) 237,6 (48. 48,5). 2. Tepeš (Ilirija) 220.6 (47, 47), 3. Globočnik (Triglav) 219,2 (45, 48), 4. Beton (Triglav), 5. Žagar (Ilirija), 6. Baloh (Jesenice), 7. Bizjak (Triglav), 8. Komel (Ilirija), 8- Jemec (Jesenice), 10. Ferlan (Ziri), 11. Justin (Jesenice), 12. Gašpirc, 13. Finžgar, U. Kancilja (vsi Triglav), 15. Suzič (Ilirija) itd.
LOTRIC REPUBLIŠKI MLADINSKI PRVAK
POKLJUKA — Kljub neugodnim vremenskim razmeram je smučarski klub Bled zelo dobro pripravil 50-m skakalnico Pokljuki za letošnje republiško mladinsko prvenstvo v skokih. Med tekmovanjem je ves čas snežilo. Nastopilo je 40 mladincev iz 14 klubov. Zanesljivo je zmagal Rajko Lotrič, član Jesenic. Srebrno kolajno je osvojil Kranjčan Miro Bizjak, bronasto pa Bogdan Finžgar (Triglav). Rezultati: 1. Lotrič (Jesenice) 222,6 (44, 48), 2. Bizjak (Triglav) 207,8 (45, 43,5), 3. Finžgar Triglav) 200,8 (44,5, 42,5). 4. Baloh (Jesenice) 197,7 (42. 42). 5. Jemec (Jesenice) "7,5 (43, 42), 6. Beton (Triglav) 195,5 (40,5, 42), 7. Ferlan (Ziri) 191,1 (41,5. 43), 8. Sink (Triglav) 183,0 (39,5, 40,5), 9. Justin (Jesenice) 182.7 (39, 38,5), 10. Šinkovec (Ziri) "2,3 (39, 39,5), 11. Kancilja (Triglav), 12. Globočnik (s padcem - Triglav), 13. Martinjak (Triglav), 14. Gašpirc (Triglav). 15 Bernard (Triglav), 16. Eržen (2iri) 17. Cimžar (Triglav), 18. Krolnik (Žiri), 19. Do-l'n«r (Ziri), 20. Kavčič (Žiri).
LOTRIC BOLJŠI OD ČLANOV POKLJUKA - Smučarski klub Bled je v nedeljo organiziral tradicionalno tekmo-vfnje v skokih na 50-m skakalnici za Jako-Pičev memorial. Vsi nastopajoči (60) so nii-•tftpiji v eni skupini. Najbolj se je odlikoval mladi Jeseničan Lotrič, ki je zanesljivo fB**gal. Rezultati: 1. Lotrič (Jesenice) «M (44, 48), 2. Tepe* (Ilirija) 218,1 (46. 4<). 3. Bizjak (Triglav) 207,8 (45, 43,5), 4. fiBžgar (Triglav) 200,6 (44,5, 42,5), 5. Žagar (Ilirija) 198.9 (44. 41.5) 8. Peternel Triglav) 198.3 (43,5, 45). 7. Baloh, 8. Jemec J**»« Jesenice) 9. Križaj (Ilirija). 10. Beton .J.Jsvornik
SOZD Alpetour Škofja Loka
ponovno objavlja na podlagi sklepov komisij ..a delovna razmerja naslednja dela in naloge v:
TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj
1 VEC DELAVCEV ZA DELA KLJUČAVNIČARJA
2 VEC DELAVCEV ZA DELA KOVINOSTRUGARJA
3. VEC DELAVCEV ZA PRIUClTEV V KOVINARSKI STROKI
Pogoji za sprejem:
pod 1.: poklicna šola za poklic ključavničarja ali varilca. Poskusno delo 2 meseca.
pod 2.: poklicna šola za poklic strugarja in 1 leto delovnih izkušenj.
Poskusno delo 2 meseca, pod 3.: končana osemletka. Poskusno delo 1 mesec.
Za vsa dela je pogoj odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
TOZD Potniški promet Kranj
1 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV ZA DE ŠKOFJA LOKA 2. 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV ZA DE KRANJ a 1 VOZNIKA AVTOBUSA ZA DE RADOVLJICA
Pogoji za sprejem:
pod 1M 2., 3.: poklicna šola za voznike motornih vozil, 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil in izpit D kategorije. Poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas.
Kandidati morajo imeti stalno bivališče pod 1. v bližnji okolici Škofje Loke, pod 2. v bližnji okolici Kranja in pod 3. v Kropi ali Podnartu.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška c. 5 in kadrovski oddelek v Škofji Loki, Titov trg 4/b 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
1V i.-jHfiai3tLilAS.£.l_j U'v -iti 5 ijiiibJ l £
murka s*+i"is
Poslovalnica ki!:. £ ELGO Lesce
vam na mednarodnem ■■^s^ kmetijskem
H B/ in gozdarskem sejmu -■ _ I   B'' v Kranju >lJ W . od 6 do 1 6 aprila 1 979 -^B   Br ' priporoča nakup: tj^^Kr      —  bele tehnike ^^aBuA       ~~ akustike aL —  drobnih gospodinjskih
I ^wfy strojev
.fJL>^.        Oglasite se
v paviljonu MURKE
Lesce v Kranju od 6. — 16. 4
OBVESTILO
Obveščamo cenjene kupce, da bo prodajalna Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11 od 1. aprila dalje odprta ob sobotah od 7. do 13. ure.
Dežurna pa bo ob nedeljah od 7. do 11. ure.
Priporočamo st' z;i nakup ob sobotah od 7. do 19. ure v ostalih prodajalnah
TOZD - Delikatesa:
— prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84,
— prodajalna Hrib, Preddvor,
— prodajalna Klemenček, Duplje,
— prodajalna Na vasi, Šenčur,
— prodajalna Krvav« c, Cerklje.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
K.
zavarovalna skupnost triglav
Odbor za delovna razmerja pri delovni skupnosti
Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJE ORGANIZACIJE DELA AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV v sektorju financ, računovodstva
in informatike
2. ŠKODNE MANIPULACIJE
v oddelku kmetijskih zavarovanj (ponovna objava)
Za delovna opravila in naloge pod točko 1. se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri za avtomatsko obdelavo podatkov ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj s tega delovnega področja.
Za delovna opravila in naloge pod točko 2. pa se zahteva srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj.
Pod točko 1. bo sklenjeno delovno razmerje s polnim delovnim , časom za nedoločen čas, pod točko 2. pa s polnim delovnim časom za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
K prošnji za pridobitev lastnosti delavca morajo kandidati priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis.
Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za oddajo prijav poteče 15. dan po objavi.
O izbiri prijavljenih kandidatov bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ZARJA o. sub. o. Jesenice, Titova 1
objavlja prosta dela in naloge
s polnim delovnim časom za nedoločen čas
1  BLAGAJNIKA Z OBRAČUNOM OSEBNIH DOHODKOV v Delovni skupnosti TO
Pogoji: končana osemletka,
eno leto delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del je treba dostaviti v 15 dneh od objave na naslov: ABC POMURKA — Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Jesenice, Kadrovska služba, Jesenice — Titova 1.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku.
Skupščina občine Škofja Loka
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve
razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja
vzgojno varstvenega zavoda Škofja Loka
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da izpolnjuje pogoje za učitelja srednje šole in ima najmanj višjo izobrazbo (pedagog višje šole oziroma pedagoške akademije ali diplomiran pedagog, psiholog oziroma socialni delavec);
— da ima vsaj pet let prakse v vzgojnovarstvenem ali vzgojnoizobra-ževalnem delu.
ven m
Kandidat mora biti pedagoško razgledan, družbenopolitično akti imeti ustrezne organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom, v katerem so tudi podatki o dosedanjem delu, v 15 dneh na naslov: Skupščina občine škofja Loka, Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, Poljanska cesta 2, Skofja Loka.
domplan
KRANJ - ČEST^JLA ST. 6 V   •   TELEFON 21-875. 24 440
Popravek k objavi v Glasu dne 30. 3. 1979:
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod 3., kjer objavljamo za enega delavca dela in naloge za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Za dela in nalogo pod zap. St. 3 in 4 se lahko prijavijo tudi začetniki.
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku DO Domplan Kranj.
V« kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 10 dneh po objavi.
V naravi, ki jo je tako brezmejno ljubil, je tragično omahnil naš najdražji
oči
TONE PREST0R
roj. 7. januarja 1941 dipl. veterinar iz Tržiča, Ročevnica 91
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 4. aprila 1979, ob 16. uri na pokopališče v Tržiču.
Za njim žalujejo: žena dr. Marija, Marko, Špela, ata, mama, ata Hanzi, mama Dorca, brata Janez in Lojze in sestra Nada z družinami
Tržič, Kranj, Naklo, Preddvor, Kassel, 2. aprila 1979
G L/A S18. STRAN
TOREK. 3 APRILA
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST  OBČINE KRANJ
Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj s sklepom 7. seje skupščine SSS občine Kranj z dne 29. 3. 1979
RAZPIS POSOJIL DRUŽBENO PRAVNIM OSEBAM -ZA NAKUP STANOVANJ V BLOKU I. SPLOŠNI POGOJI
1. člen
Posojilo po tem razpisu lahko zaprosijo:
— družbeno pravne osebe (v nadaljevanju: organizacija), posamezno ali več organizacij skupaj, ki združujejo del stanovanjskih sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od leta 1978. do 1980 (Uradni vestnik Gorenjske St. 14-182/77).
2. člen
Posojila se dajejo za nakup novih družinskih in samskih stanovanj od proizvajalcev stanovanj ali pooblaščenih organizacij, ki se gradijo na območju občine Kranj in bodo vse-ljiva po programu v letu 1979, za katere bodo sklenjene pogodbe o nakupu.
Organizacije, katerih TOZD ali obrati so na območju drugih samoupravnih stanovanjskih skupnosti, sredstva pa združujejo v SSS občine Kranj, kjer je sedež organizacije, lahko dobijo posojilo po določilih tega razpisa tudi za nakup stanovanj na območju, kjer je sedež TOZD ali obrata.
3. člen
Obrestna mera za posojila je 4 %■ letno. Po poteku 10 let od pričetka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 % letno.
4. člen
Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske PE Kranj v višini 50,000.000.00 din.
5. člen
Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje.
II. POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA DRUŽBENO PRAVNE OSEBE
6. člen
Organizacija dobi pravico do posojila:
— če ima srednjeročni program in letni program za leto 1979 za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev;
— da sodeluje z lastno udeležbo, in sicer:
a) organizacija, katere povprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki v letu 1978, plača lastno udeležbo najmanj v višini 10 % od zneska, potrebnega za investicijo. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 16 let,
b) organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je enak oziroma je do 20 % nad povprečjem mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki za leto 1978, plača lastno udeležbo v višini najmanj 15 %. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 14 let,
c) organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je nad 20 $ od povprečnega osebnega mesečnega dohodka na zaposlenega v republiki za leto 1978, plača lastno udeležbo v višini najmanj 20*. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 10 let.
d) organizacije, katerih dejavnosti se financirajo iz sredstev samoupravnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in iz proračuna, niso obvezne zagotavljati lastno udeležbo pod točko a, b in c. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 20 let.
7. člen
Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga in sredstva amorti-zarije hiš. 8 č]en
Višina zaprošenega posojila ne more presegati 1,5-kratnega zneska, ki ga je vplačala organizacija do 31. 12. 1978 na račun združenih sredstev v banki, znižanega za že odobrena posojila organizaciji in njenim delavcem. Organizacije, ki so združile do 700.000,00 din. lahko zaprosijo za posojilo do višine 5-kratne-ga zneska združenih sredstev v banki do 31. 12. 1978, znižanega za že odobrena posojila organizaciji in njenim delavcem.
9. člen
Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah. Polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali več stanovanj ne morejo biti nižje od polletne stanarine za to stanovanje ali več stanovanj, ki bi jo posojilojemalec plačal po predpisih o stanarinah.
10. člen
Prednost pri odobritvi posojila imajo tiste organizacije, ki še niso dobile posojila iz sredstev po razpisu SSS občine Kranj in tiste, ki so se razpisa udeležile v letu 1978 in jim ni bilo odobreno posojilo.
III DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, PE Kranj, predložiti:
— kupno pogodbo za stanovanje, overjeno na sodišču od strani prodajalca, če jo je prosilec že sklenil,
— srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
— sklep organizacije o najet ju posojila.
— dokazilo o lastni udeležbi. Vse informacije in sprejemanje zahtevkov
po tem razpisu opravlja Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, PE Kranj - stanovanjski oddelek, Prešernova b. Kranj, vsak dan od 10.-12. ure razen sobote, do 20. aprila 1979.
.»•moupravna stanovanjska skupnost oUhu Kranj Preds* -Hnik skupirine: Franc FLANDKR I. i
Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve, objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj s sklepom 7. seje skupščine SSS občine Kranj z dne 29. 3. 1979
Razpis za dodelitev posojil delavcem
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1. člen
Razpisa se lahko udeležijo delavci tistih družbeno pravnih oseb, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od leta 1978 do 1980 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14-182/77).
Delavci lahko zaprosijo posojilo za:
— nakup standardnega stanovanja v okviru usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje na območju občine Kranj po programu za leto 1979;
— dograditev standardnega stanovanja v individualni hiši na območju občine Kranj, ki je že zgrajena do vključno III. gradbene faze;
— rekonstrukcijo stanovanjske hiše na območju občine Kranj, kadar prosilec s to rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine, ki z obstoječimi površinami ne presegajo velikosti standardnega stanovanja za njegovo družino;
— za nakup montažnih hiš, na območju občine Kranj, če je že zgrajena prva plošča ali rezervirano zemljišče na Bantalah.
Posojilo se lahko zaprosi tudi za stanovanje, ki se gradi oziroma kupuje zunaj občine Kranj, vendar na območju občine, kjer ima TOZD ali obrat, pri katerem delavec združuje svoje delo, svoj sedež. Posojilo se lahko zaprosi tudi za gradnjo stanovanj zunaj občine Kranj, če se delavec dnevno vozi oz. se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi hišo (ne velja za nakup stanovanj).
2. člen
Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, PE Kranj, in sicer za nakup stanovanj in ostale namene v višini 15,000.000.00 din.
3. člen
Razpisa se lahko udeležijo le delavci:
— katerim njihove organizacije dajo soglasje za odobritev posojila,
— ki redno namensko varčujejo najmanj 6 mesecev,
— ali imajo sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev po bančnem pravilniku o vezavi (velja samo za nakup stanovanj in montažnih hiš), .
— ali imajo do objave razpisa sklenjeno posojilno pogodbo z banko na osnovi namenskega varčevanja oz. vezave sredstev.
Za delavce, katerih povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 3.542,00 dinarjev pri nakupu stanovanj in montažnih hiš, oz. 2.956,00 din pri ostalih namenih, določilo o namenskem varčevanju in odobrenih posojilih ni obvezno.
Delavci, ki so dolžni namensko varčevati, morajo ob odobritvi posojila predložiti potrdilo organizacije, da mu bo od osebnega dohodka redno odtegovala obroke namenskega varčevanja do poteka varčevalne dobe.
4. člen
Za stanovanjske objekte, za katere je bilo že odobreno posojilo po razpisu katerekoli samoupravne stanovanjske skupnosti, ni možno po tem razpisu zaprositi za posojilo, ne glede na to, kdo od družinskih članov je najel posojilo.
5. člen
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis, posojilo za standardno stanovanje.
Delavec, ki kupuje ali dograjuje stanovanje, katerega površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem razpisu posojilo za večjo stanovanjsko površino.
Velikost standardnega stanovanja je:
— za 1—4-člansko družino je 60,5 do 68 kvadratnih metrov,
— za 5-člansko družino je 68 do 75 kvadratnih metrov,
— /a 6-člansko družino je 75 do 83 kvadratnih metrov,
— za 7-člansko družino je 83 do 100 kvadratnih metrov.
Za izračun vrednosti standardnega stanovanja v blokovni gradnji in montažni gradnji se upošteva orientacijska (ena za 1 kvadratni meter v višini 10.000,00 din.
Za izračun vrednosti standardnega stanovanja v individualni gradnji se upoštevajo stroški gradnje za 1 kvadratni meter ugotov 1 jeni za leto 1978 (din 6.390,00) p<> odloku o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja /rm ljišč na območju občine Kranj di| vestnik Gorenjske, št. 16/78).
6. člen
Obrestna mera za posojilo je 1 ', letno. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja poso jila se obrestna mera za neodplačani del poso jila poveča na 6 v/< letno
7. člen
Najdaljša odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme biti 20 let pri nakupih stano vanj oziroma 18 let pri ostalih namenih. Najkrajša  doba   je 5  let   Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu m že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega osebnega dohodka prosilca Obveznosti do 1 leta se ne upoštevajo kot obremenitev V primeru, da prosilec ni kreditno sposoben, zakonec pa združuje delo na območju druge samoupravne stanovanjske skupnosti, se pri odobritvi posojila upošteva kreditna sposoh nost obeh zakoncev.
Prosilci, ki imajo glede na socialno stanje možnost, da zaprosijo 55 % posojila pri nakupu stanovanj, montažni gradnji in 45 B posojila pri ostalih namenih, se jim odobri posojilo z odplačilnim rokom 20 oziroma 18 let, vendar pa mesečni obrok odplačila posojila ne more biti nižji od 300,00 dinarjev.
Na zahtevo SSS občine Kranj se lahko ob ugotovitvi večjega odstopanja anuitete od OD, v času odplačevanja posojila, mesečni obrok poveča do 1/3 OD, ki ga bo posojilojemalec takrat dobival.
Redno odplačevanje posojila se zagotovi s predložitvijo administrativne prepovedi.
8. člen
Prosilec, ki zaseda družbeno najemno stanovanje, je dolžan, da po dograditvi oz. vselitvi v kupljeno stanovanje izprazni najemno stanovanje, razen če predloži potrdilo organizacije, ki ima razpolagalno pravico, da v njem lahko ostanejo ožji družinski člani.
V primeru, da prosilec ne izprazni stanovanja in ne predloži navedeno potrdilo, mora posojilo vrniti v celoti.
9. člen
Posojilo lahko dobijo le kreditno sposobni prosilci.
- 10. člen Za standardno stanovanje lahko najame posojilo tudi več družinskih članov, če izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru vsota posojil ne more presegati višine posojila, ki jim pripada glede na povprečni mesečni dohodek na člana družine.
11. člen
Za izračun povprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebne dohodke. Za člane družine štejemo: oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu in se bodo preselili v novozgrajeno hišo oziroma stanovanje.
12. člen
Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevan denar in posojilo, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v banki, ne štejejo pa se posojila, ki jih je P™*1' lec dobil od organizacije direktno iz sklada skupne porabe oz. na podlagi vezave teh sredstev v banki.
13. člen
V primeru, da odobreno posojilo iz skladov skupne porabe oziroma v banki odobreno na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe presega 30 — 35 1 od vrednosti standardnega stanovanja v individualni hiši, se za presežek zniža možno posojilo po tem razpisu.
14. člen
Posojilo se zavaruje z vknjižbo zastavne pravice oziroma zaznambo vrstnega reda v zemljiški knjigi.
Pri nakupu stanovanj in montažnih his v naselju Bantale se posojilo zavaruje do vknjižbe v etažni register s kreditno sposobnimi poroki.
15. člen
Prednost pri odobritvi posojila po tem razpisu ima delavec, ki:
— nima stanovanja
— ima neustrezno stanovanje
— ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine
— ima večje število družinskih članov
— invalidnost, bolezen v družini
— bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo oziroma kupljeno stanovanje sprostil družbeno najemno stanovanje
— ima stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze (ne vtlja pri nakupu stanovanja).
16. člen
Prosilec lahko proda pred poplačilom posojila kreditirano stanovanje oziroma stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določa pogoje in način poplačila preostalega dolga.
17. člen
Će komisija, ki ho pripravljala predlog za odobritev posojila, ugotovi, da so podatki, ki jih je navedel prosilec v prošnji /a posojilo, neresnični, bo prosilec izločen i/, nadaljnjega postopka za pridobitev posojila.
18. člen
Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje
II  POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA NAKUP STANOVANJ
19. člen
Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup stanovanja in gradnjo montažne hiše v osebni lasti in potrebna lastna udeležba,
izražena v odstotku od (ene standardnega stanovanja, sta razvidna i/ naslednje tabele:
ie /mi~.;i |)n\|in'i
m mesečni doho ili'k  ii.i .l.in.i <i ril
zine v primerjavi
s |)nv|iirimm mi-sečnini . I.' 11. I k. ii n v SUS /;i I IM7K
(Ti »MKl I
5 .« 9*»a
x m   -  c iq
|j I i e
S 5 ? S i Bi li I ^
IS o £ o «, 9 M m" • z
llllf
st ■ a *
do 60 '
(3.542 din) -0''
nad 60-90 '<
(nad 3.542 - 5,813) 25 nad 90 - 120 '<
(nad 5.313-7.0841 :,() '"' nad 120 "•
(nad 7.084) ;{r>
55 9 50 % 45 'V 40
III   POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA OSTALE NAMENE
20. člen
Višina posojil«, ki ga delavec lahko dobi /a namene i/  I  ('lena tega la/pisa tra/eii /a na men i/  1!» člena) m potrebna lastna udeležba izražena v odstotku in znesku v odvisnosti 00
cene standardnega stanovanja, sta razvidna u
naslednje tabele
Ce znaša povpr. mes. dohodek na (Mana družine v primerjavi s povprečnim mes. os. doh. v SRS za I. 1<»7H (5.9031
Lastna udeležba — najmanj
Možno poaoa* Po tem iif* * — na j>e:
do 50 %	%	din	%	dir
				
(2.956 din)	25	108.630	45	195io- f
nad 50 - 75 %				1
(nad 2.956-4.428)	30	130.356	35	152.0K f
nad 75-100$				
(nad 4.428-5.903)	35	152.082	30	mM
nad 100-120$				
(nad 5.903-7.084)	40	173.808	25	IfjfJl
nad 120$				
(nad 7.084)	45	195.534	20	
Izračun je izdelan za standardno stas* I vanje v individualni hiši, 68 kvadratnih mf trov za 1—4-člansko družino. Za vsakega b* i daljnjega člana pa se površina poveča v stifrf
d u s 5. členom tega razpisa.
21. člen
Najvišje možno posojilo se zniža za usn*
ni del zgrajene višje gradbene faze.
IV. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k zahtevi* za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih p**
siki dobijo v Ljubljanski banki, Temeljni f ki Gorenjske, PE Kranj, predložiti:
- izjavo organizacije, da se lahko uk*-žijo razpisa,
- potrdilo organizacije o višini povpr* nega osebnega dohodka za leto 1978 (ob* zakoncev),
- potrdilo prijavnega urada o številu d~ žinskih članov,
- dokazilo o namenskem varčevanju hranilna knjižica samo na vpogled predložitev posojilne pogodbe,
- potrdilo o premoženjskem stanju:
1. pri nakupu stanovanja v bloku se:
- kupno pogodbo na ime prosilca ali» konca, overjeno na sodišču od strani prod*] jalca (če je prosilec že sklenil kupno pogodb*
- dokazilo o lastni udeležbi,
- eventualne sklepe o odobritvi p sklada skupne porabe s posojilnimi pogoji:
2. pri nakupu montažne stanovi hiše v naselju Bantale še:
- eventualne sklepe o odobritvi sklada skupne porabe s posojilnimi pogoji.
- dokazilo o lastni udeležbi (razvida«3
zahtevka),
- gradbeno dovoljenje (pred sklenitvi posojilne pogodbe),
- potrdilo   o   rezervaciji zemljišča objekta (predloži Jelovica Šk. Loka),
- kupoprodajno pogodbo od Jelovice > Loka (pred sklenitvijo posojilne pogodbe):
3. pri ostalih namenih še:
- overjen prepis ali fotokopijo ga dovoljenja na ime prosilca ali zakonca.
- zemljiško knjižni izpisek z datusn* izdaje od 1.3.1979 dalje na ime prosilca *H zakonca,
- predkupno pogodbo sklenjeno s prVJ vajalcem (velja za nakup montažne hiŠeir*!
Bantal),
- kupoprodajno pogodbo za mon hišo s proizvajalcem (pred sklenitvijo jilne pogodbe (velja za nakup montažne H izven Bantal).
V INFORMACIJE Vse informacije in sprejemanje zaht po tem razpisu opravlja Ljubljanska t» Temeljna banka Gorenjske, PE Kranj -novanjski oddelek, Prešernova 6 Krsni. 26. 4. 1979, in sicer:
za nakup stanovanj in montažno gradnjo:
ob sredah od 11. —17. ure oh petkih    od 11. — 17. ure
za ostale namene:
ob torkih od 11. — 17. ure ob četrtkih od 11.—17. ure
Samoupravna stanovanjska skupnost obline if\
Predsednik skupščine: Franc FLANDER, [ r
Na podlagi finančnega načrta Samot**'] ne stanovanjske skupnosti  občine Krsr '
skupščina SSS občine Kranj na 7 seji H
29. 3. 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu za dodelitev posojil delavcem J** slenim pri samostojnih obrtnikih, ki:
- kupujejo etažno stanovanje v ase^
lasti.
- dograjujejo standardno stanovaa«
individualni stanovanjski hiši,
- rekonstruirajo individualno stanov*
sko hišo,
- kupujejo montažno stanovanjsko a?
1.
Razpisa se lahko udeležijo delavci. ki& žujejo svoje delo pri samostojnih obrtniki I le-ti vplačujejo sredstva v solidarnostni novanjski sklad občine Kranj od skupni
zneska izplačanih osebnih dohodkov.
2.
Prosilci morajo predložiti zahtevku za-]
sojilo:
a) potrdilo samoupravne stanovaaj* skupnosti, da delodajalec plačuje stanovi*' ski  prispevek  v solidarnostni stanovanj**
sklad;
b) potrdilo delodajalca, da ima s prosk** sklenjeno redno delovno razmerje;
t•)' soglasje osnovne organizacije sindiafB delavcev, zaposlenih pri samostojnih ob-"" kih 3.
Posolilo  je razpisano do skupne v$a* 1,000DOO.OO din. 4.
Za vse ostale pogoje pri odobritvi paonjr* se smiselno uporabljajo določila razpisa * dodelitev posojil delavcem, ki je objanj«* v tej štev ilki »Glasa«.
.Samoupravna stanovanjska ukupnost občine k«*
Predsednik skupščine: Franc FLANDKR. 1. r
19.STRAN G LAS
egp
Komisija za delovna razmerja
Embalažno grafičnega podjetja
Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge:
1. POMOČ PRODAJE IZDELKOV IN USLUG
2. STROJNO STAVLJENJE KNJIGOTISKARSKIH STAVKOV
3. SPLOŠNA POMOČ PRI STROJU
4. NAKLADANJE IN RAZKLADANJE
V skladu z določili pravilnika o razvidu del in nalog se od kandidatov poleg splošnih pogojev zahteva tudi:
pod L: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri z dvema letoma
ustreznih delovnih izkušenj in znanjem strojepisja; pod 2.: KV strojni stavec in 2 leti delovnih izkušenj; pod 3. in 4.: delavec brez poklica in 6 mesecev delovnih izkušenj.
7' vsa objavljena dela in naloge se zahteva 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v 15 dneh po objavi na naslov: EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 82. 0 izbiri kandidatov bomo udeležence objave obvestili v 8 dneh po izbiri kandidatov.
Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o.
Delavski svet razpisuje dela in naloge:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA
2. POMOČNIKA DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1.: visokošolska izobrazba medicinske, pravne, ekonomske ali politološke smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki;
pod 2.: visokošolska izobrazba medicinske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki.
Za navedena dela velja, da morajo imeti kandidati organizacijsko vodstvene sposobnosti, pravilen odnos do samoupravljanja in da so moralnopolitično neoporečni. Izbrani kandidati bodo sprejeti za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o., Kranj, Gosposvetska c. 10, z oznako: »Za razpisno komisijo«.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — z n. sol. o.
Kranj, C. JLA 2
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas:
1. ORGANIZIRANJE IN SPREMLJAVA STROJNE OPREME IN ENERGETIKE
2. NADZOR DELA
NA GRADBENIH OBJEKTIH
:i. ORGANIZIRANJE IZDELAVE
IN SPREMLJAVA INVESTICIJSKIH PROGRAMOV
Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
pod L: diplomirani strojni inženir, dve leti delovnih izkušenj, pozna vanje predpisov s področja energetike;
pod 2.: gradbeni inženir, tri leta delovnih izkušenj v gradbeništvu, strokovni izpit in poznavanje predpisov na področju gradenj in varstva pri delu;
pod 3.: ekonomist, tri leta delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja in poznavanje metod planiranja in finančnega poslovanja.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi.
ZAHVALA
MALI	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Prodam PEĆ za centralno ogrevanje (34.000 kal.), znamke radiator iz Zrenjenina. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Mulej Zužana, Lancovo 14, Radovljica 2266
Prodam kvalitetno SENO. Žeje 5, Duplje 2281
Prodam SENO, Cešnjica 26 pri Podnartu 2308
Imamo STARO GAŠENO APNO za beljenje, kakor tudi v KOSIH. Šlebir Alojzija, Sp. Stranje 2, bivša gostilna 2311
Prodam rabljeno SPALNICO ter kuhinjske ELEMENTE po ugodni ceni. Tomažič Branko, Struževo 80, Kranj 2348
Prodam KRAVO pred telitvijo. Burja, Bled, Za gradom 7 2379
Po ugodni ceni prodam macesno-va dvižna garažna VRATA, širine 220 cm. Stanonik Franc, Zminec 54, Škofja Loka 2380
Prodam 15 mesecev staro TELI-CO simentalko. Dražgoše 53, Železniki 2381
Prodam osemindvajset 6,5 m dolgih »SPIROVCEV« s kleščami. Pod-blica 25 2382
Prodam težko KRAVO simentalko po teletu. Dolar Franc, Želeče 10, Bled 2383
Prodam en teden staro TELICO od dobre mlekarice. Bled, Partizanska 18 2384
Poceni prodam »PUNTE« in »BANKINE«. Dedivanovič Djuro, Kranj, Kokrški breg l/a, tel. 24-641
2385
Prodam KOSILNICO bes, širine 110. Čop, Koroška Bela 9, Jesenice
2386
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 13, Naklo 2387
Prodam odlično ohranjen črnobel TELEVIZOR. Jeglič, Cesta l.maja 61/11 2388
Zaradi selitve prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK. Rogl Franci, hotel Jelen, Kranj 2389
Prodam dobro ohranjen športni OTROŠKI VOZIČEK. Preddvor 13
2390
Prodam KRAVO pred telitvijo. Rupa 11, Kranj 2391
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Drinič. Zg. Brnik 60 2392
Prodam KRAVO simentalko po teletu. Zasip. Stagne 27 2393
Prodam večjo količino SENA. Gortnar Zofija, Podlonk 14. Železniki 2394
Prodam orehovo HLODOVINO. Z g. Besnica 26 2395
Prodam TELEVIZOR minirama. kasetni RADIO in KALKULATOR. Telefon 26-789 2396
KUPIM
I NOSILCE, dolge okrog 10 m. kupim. Veber. Zali log 24, 64228 Železniki 2345
Poceni kupim KAVČ in OMARO. Naslov v oglasnem oddelku. 2414
Kupim dvoredni PLETILNI STROJ in otroško KOLO za starost 7 let. Telefon 27-506 2415
VOZILA
Prodam dele za SIMCO 1501 (vrata, streho, stekla). Tel. 75-236
2245
Prodam SIMCO 1501, letnik 1972. registrirano do novembra 1979. Telefon 75-236 2246
Po ugodni peni prodam dobro ohranjen avto NSU. registriran do februarja 1980. Koder Branko, Kokra 41. Jezersko 2337
Prodam eno leto star MOTOR SL-15. Vinčič Slavko, Valburga 1, Smlednik 2251
Prodam osebni avto MERCEDES 220 D, letnik 1970. Naslov v oglasnem oddelku. 2397
Prodam dve leti in pol staro ZASTAVO 125-P. Hrast je 135, Kranj, tel.: 24-523 2398
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in starega očeta
ANDREJA POTOČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem
Številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku Vinku Gunu /.a lepo opravljen pogrebni obred
ter pevcem za žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi!
Rovt, 26. marca 1979
Prodam PONY EXPRESS ter sprednji pokrov za ford taunus, letnik 1972/75. Rakovec, Podlubnik 168, Škofja Loka, telefon 62-707 2399
Prodam dele za ZASTAVO 750 (streho, stekla in drugo). Vizjak Milan, Zali log 13, Železniki 2400
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik  1974. Ogled je možen vsak dan.   Krmelj   Janez,   Andrej nad 14, Škofja Loka 2401
Prodam APN-4, dobro ohranjen. Bajt Brane Zminec 9, Šk. Loka 2402
Prodam ŠKODO, letnik 1970, registrirano do marca 1980; in KOSILNICO bes. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 2403
Nujno prodam MERCEDES 11-13 kiper, registriran. Vukota Boro, Našičeva 5, Tržič 2404
Prodam registriran VW 1200, starejši letnik. Kranj, Predoslje 85 2405
Prodam M-15 ford MOTOR, V-izvedbe. Zalaznik, Studeno 21, Železniki 2406
Prodam PRIKOLICO za osebni avto z dodatnimi stranicami in rezervnim kolesom. Eljon, Zadružna 8, Kranj 2407
BMW 2002, letnik 1974, prodam. Novak Olga, Janeza Puharja 10 — vrtec, Kranj 2408
Prodam MOPED avtomatic ex-press. Kranj, Nartnikova 5 (Labore)
2409
Po delih prodam NSU 110. Cenjene stranke naprošam, naj se zglase na naslov: Grubič Aleks, Struževo 2/b, Kranj 2410
Prodam generalno popravljeno MOTORNO KOLO puch 250. Naslov v oglasnem oddelku. 2411
Prodam PEUGEOT 204. Informacije po telefonu 50-340 2412
Kupim avto MOSKVIČ ali VVARTBURG, do 30.000 din na kredit. Ponudbe pod šifro: AVTO 2413
Prodam ZASTAVO 750, cena 7500 dinarjev ter PONY EXPRESS in TOMOS avtomatic. Golniška 1, Ko-krica, Kranj 2416
STANOVANJA
Iščem SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Nova zaposlitev 2417
Sprejmem sostanovalca. Informacije vsak dan od 19. do 20. ure. Smledniška 108, Kranj 2418
Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici za dobo 2 do 3 let. Ponudbe pod: Reden plačnik 2419
Prazno ali opremljeno SOBO vzamem v najem za vikend. Pod šifro: Bled-Gorje 2420
Kupim večjo sobo ali GARSONJERO na Bledu. Šifra: Gotovina
2421
Miren mlajši zakonski par brez otrok išče primerno STANOVANJE za dobo dveh do treh let. Možnost predplačila. Informacije po telefonu 22-601 2422
ZAPOSLITVE
Iščem mlajšo žensko domačinko, ki ima veselje do strežbe. Pogoj je dokončana osnovna šola. Javite se osebno v slaščičarni ŠINK, Kranj, Titov trg 1 2425
1 POSESTI
Manjši PROSTOR oddam za mirno obrt v bližini Reteč z vodo, trofazno električno napeljavo in centralnim ogrevanjem. Šifra: V maju
2423
Kupim gradbeno PARCELO, po možnosti za montažno gradnjo od Šk. Loke do Ljubljane. Tel. 69-284
2424
IZGUBLJENO
Izgubil sem DENARNICO z denarjem, osebno izkaznico ter drugimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Drolc Milan, Sidraž 1, Cerklje 2426
OBVESTILA
TRIO igra na porokah in manjših zabavah. Ponudbe pod: NARODNO ZABAVNA GLASBA 2191
SERVIS za čiščenje tapisoma. itisona s sodobnimi sredstvi in popolno garancijo izvršuje usluge po Gorenjski tudi v družbenem sektorju. Zaupajte nam! Kličite po telefonu 22-043 od 14. do 20. ure 2193
Popravljam in previjam elektromotorje, transformatorje in električno ročno orodje. ELEKTROMEHANIKA, Sodnik Jože, Šenčur, Mlakarjeva 5 2275
Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: K T Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Tiskarna in kartonaža
GORENJSKI TISK Kranj, n. sol. o. TOZD REPROTEHNIKA Kranj, b. o.
Na podlagi sklepa DS TOZD Reprotehnika Kranj, b. o.
se objavlja ponovno
licitacija
preše za probne odtise »ZETACONTE«
delovnega formata 65 x 95 cm za izklicno ceno 140.000 din.
V ceno je vračunan prometni davek.
Licitacija bo v petek, 6. 4. 1979, ob 10. uri v vhodni avli Tiskarne in kartonaže Gorenjski tisk Kranj, n. sol. o.
Ogled je možen od objave licitacije dalje v dopoldanskem času. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki imajo pred pričetkom licitacije plačan 10 r4 polog od izklicne cene na žiro račun številka 51500-601-15031 SDK Kranj - TOZD Reprotehnika Kranj, b. o.
Komisija bo izbrala najboljšega ponudnika ter ostalim vrnila vplačani 10 % polog v 10 dneh.
TOZD REPROTEHNIKA Kranj, b. o.
LIP, lesna industrija Bled
TOZD lesna predelava Podnart, n. sol. o. Podnart Odbor za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
I KUHARICE 2. MIZARJA
Pogoji za zasedbo: pod 1.: PK kuharica,
opravljen tečaj osnovnega znanja o higieni živil,
delovne izkušnje 3 leta.
Poskusno delo 1 mesec, pod 2.: specializirani poklic za strojno obdelavo lesa, 3 mesece delovnih izkušenj v strojni obdelavi. Poskusno delo 1 mesec.
Prijave za navedena dela in naloge sprejema LIP Bled, TO lesna predelava Podnart, 64244 Podnart do 17. 4. 1979.
Potrošniki naj povedo, kakšen
šotor bi radi
Ljublja na — V soboto, 31. marca, je Induplati iz Jarš pri Domžalah postavil svojo letošnjo kolekcijo šotorov in predprostorov za počitniške prikolice v kampu Štern na Jezici. Novi Šotori so oblikovani racionalneje, prostor je bolje izkoriščen, v notranjost prodre več svetlobe, lepe so barvne kombinacije. Našo pozornost je pritegnil tako imenovani potovalni šotor. Njegova prednost je majhna teža in enostavnost, zato je primeren za izlete s kolesi, za motoriste, kot rezervni šotor, lahko bi mu tudi rekli Šotor za mlade.
Induplati iz Jarš predstavil letošnjo kolekcijo šotorov in predprostorov — Hkrati z anketo zbiral predloge in pripombe potrošnikov
Vendar pa namen razstave ni bil zgolj predstavitev letošnje kolekcije, temveč je Induplati želel slišati mnenje potrošnikov o kvaliteti in drugib lastnostih šotorov. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so izpolnili anketo, v kateri so povedali, kako so bili zadovoljni z bivanjem pod Indu-platijevim šotorom, kaj jih je motilo, če so imeli težave pri nostavlja-
Slab kilometer od smetišča pri Tenetišah se je neznani občan takole znebil odpadkov. Očitno se mu je zdelo do smetišča predaleč. Foto: A. Mali
Nepravilno prehiteval
Zabnica — V četrtek, 29. marca, ob 18. uri se je v Zabnici pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila, šestindvajsetletni Janez Jelovčan iz Šutne je peljal od Škofje Loke proti Kranju. Ko Je v Zabnici pripelje1 do križišča za Šutno, je nameraval zaviti levo. V tem trenutku je za njim vozeči voznik osebnega avtomobila, šestintridesetletni Milan Hreščak iz Kranja začel prehitevati. Med prehitevanjem je s prednjim delom zadel v levi blatnik Je-lovčanovega vozila, tako da je slednjega zaneslo v levo in je najprej zadel rob pločnika in se nato zaletel v hišo Zabnica 14.
Pri nesreči se je voznik Hreščak teže ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Izsilil prednost
Kranj — V petek, 30. marca, ob 21.50 je voznik osebnega avtomobila Danijel Lavtar, star^9 let, doma iz Zabukovja, vozil po Gorenjesavski cesti proti semaforskemu križišču' pri Iskri v Kranju. Pri prvem semaforju se je postavil na pas za zavijanje proti Iskri oziroma Planiki. Ker je imel zeleno luč, je zavil v levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Tako je zaprl pot Mirku Udirju iz Gorenjesavske ceste v Kranju, ki je vozil naravnost proti obvoznici. Udir se je zaletel v bočni del Lavtar-jevega avtomobila. Pri trčenju je Udir padel po cesti. Po nesreči sta se voznika dogovorila o škodi in odšla domov.
Približno uro in pol kasneje pa se je Udir oglasil v kranjskem zdravstvenem domu, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno ključnico in udarjen prsni koš. Vendar poškodbe niso bile hujše in so ga napotili v domačo oskrbo.
Čelno trčenje
Voznik osebnega avtomobila, j>et-desetletni Vinko Gob Z Bleda je v petek, 30. marca, ob 21. uri vozil po Alpski cesti iz Lesc proti Bledu. Ko je pripeljal v križišče s prednostno cesto, je izsiljeval prednost sedemindvajsetletnemu Tonetu Hemicu iz Ljubljane, ki je vozil po glavni cesti proti Bledu. Voznik Remic je skušal nesrečo preprečiti in je zavil v levo, vendar je kljub temu prišlo do čelnega trčenja na sredini ceste. Gole se je v nesreči težko ranil, voznik Remic pa laže. Gmotne škode na obeh vozilih pa je bilo za 80.000 dinarjev.
Umrl v bolnišnici
V četrtek, 30. marca, je v jeseniški bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Jožef Kepic, rojen leta 1927 iz Mlake pri Komendi. Kepic je hi I sopotnik v vozilu, ki ga je vozil Filip Ahčin iz Vodic pri Ljubljani. Nesreča se je pripetila 25. marca pri bencinski črpalki v Radovljici, ko je Marjan Dolenc zapeljal s črpalke na cesto in s tem zaprl pot Ahčinu in je prišlo do čelnega trčenja.
Posvetovanje v Ljubljani - Republiški odbor zveze združenj borcev NOV je včeraj v Ljubljani pripravil posvet s predstavniki občinskih in medobčinskih odborov oziroma svetov ZZB. Na posvetu je govoril tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Andrej Marine, in sicer o gospodarskih in političnih razmerah v naši državi. Medtem ko je o političnih razmerah podal ugodno oceno, pa je v našem gospodarstvu še vedno precej pomanjkljivosti. Cene preveč naraščajo, neravnovesje je tudi med ponudbo in k'ipno močjo prebivalstva. Družbeni proizvod raste počasneje od mase osebnih dohodkov in podobno. Andrej Marine je spregovoril še 0 družbenoekonomskih odnosih naše države s tujino. Da bi pospešili izvoz, bo treba sprejeti nekatere ukre[>e za omejevanje notranje konjunkture, je med drugim dejal.
Begin pri Sadatu — Na povabilo egiptovskega predsednika Sadata je včeraj pripotoval na enodnevni obisk izraelski premici Begin. Govorila sta zlasti n umiku izraelskih čet s Sinaja.
Britanci odšli z Malte - S 1 .aprilom je prenehala veljati 180-let na vojaška zveza med Malto in Veliko Britanijo. Na slovesnosti v I,a Valletti so s simbolično spust it -vi j o zastave združenega kraljestva na Malti zaprli Re zadnje britansko oporišče. S tem se je začelo novo obdobje v življenju te sredozemske otoške države, ki se je opredelila za nevtralnost in neuvrščenost
Spanci volijo — Danes Spanci spel prihajajo na volišča. Tokrat volijo lokalne organe oblasti, kar naj bi pomenilo tudi začetek spuščanja demokracije v bazo španske družbe, v kateri se je doslej zadrževala stara oblast.
H.)
DEŽURNI NOVINAR: 21-860
Nesreča na lovu
Tržič - 1. aprila med 14. in 17. uro je osemintridesetletni živino-zdravnik Anton Prestor iz Tržiča odšel na lov skupaj s sinom Markom z namenom, da bi odstrelil divje koze, ki bolehajo za garjami. Odstrelil je tri kozorogove samice. Dve so lovci odnesli in zakopali. Pri tretjem odstrelu pa je prehitro prišel do koze in narkoza še ni prijela, zato se je koza prestrašila in je zbežala. Prestor je nekaj časa skupaj s sinom sledil živali. Ko sta prišla do neprehodnega terena, je sinu naročil, naj se vrne proti cesti, kjer »;a je v avtu čakala mati. Skupaj sta potem čakala na očeta do 18. ure. Ker se je delala noč, P res to rja pa Se ni bilo z gore, sta žena in sin odšla na Postajo mejne milice n;t Ljubelju in zaprosila za pomoč.
Ob 20. uri je živinozdravnika odšla iskat skupina 8 gorskih reševalcev in dr. Robič iz Tržiča. Nekaj čez 21. uro so ga našli v vodi Muščenik, z glavo obrnjenega v smeri toka vode. Čeprav je bila globoka le 15 do 20 centimetrov, je bila za živinozdravnika usodna. Ugotovili so namreč, da je zdrsnil s skale pri Begunjskem plazu in priletel naravnost v potok, kjer se je po izjavi zdravnika dr. Ro-hiča, zadušil. L. R.
Povozil jo je vlak
Prvega aprila ob 5.10 je mednarodni vlak na Godešiču pri Škofji Loki povozil Dano Alten, rojeno leta 1931, iz Škofje boke.
nju šotora, kakšne barve so jim všeč, kaj bi bilo treba izboljšati. Z anketo zbrane predloge bodo obdelali, rezultate posredovali razvojni službi, ki jih bo upoštevala pri oblikovanju proizvodnega programa za naslednje leto.
Naš kupec je zahteven, pravijo Induplatijevi strokovnjaki. Natančno ve, kaj hoče. Učijo ga izkušnje, saj ima na dopustu dovolj časa, da spozna vse dobre in slabe plati šotora, pod katerim biva. Ker skušamo narediti dober šotor, ki bo imel tudi lep izgled, smo se doslej obračali na trgovce in skušali dobiti od njih napotke. Letos smo se prvič obrnili direktno na potrošnike. Prihodnje leto se bomo na akcijo še bolje pripravili.
Poleg tega, da v Induplatiju skušajo upoštevati želje potrošnikov, redno zasledujejo sejme v tujini, saj je kampiranje v svetu bolj razvito kot pri nas. Tesno sodelujejo s tujimi proizvajalci, zlasti z veliko evropsko firmo Gotschalk. Ker dosegajo evropsko raven cen, uspešno prodajajo na tujem trgu. Induplati je edini slovenski proizvajalec opreme za kampiranje, v Jugoslaviji pa ima vodilno mesto. Prednost mu daje lastna proizvodnja platna in ogrodja. Oprema za kampiranje namreč predstavlja le 8 odstotkov celotne proizvodnje, ostalo obsegajo tehnične tkanine in zavese. Vendar pa prav na račun kvalitetne opreme za kampiranje Induplati kuje svoje ime. Da gre dobro v prodajo, pričajo največ 12-dnevne zaloge. Vse naše alpinistične odprave, od Makaluja do Eve-resta, je opremil Induplati. Ko tuji kupci izvedo za to, se zlahka odločijo za nakup. Pri Induplatiju želijo naše vrhunske športnike in alpiniste opremljati z raznovrstno specialno opremo. Tako so v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije izdelali posebne anorake, s katerimi so danes opremljeni gorski reševalci. V sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenije pa snujejo najboljši šotor za tabornike.
M. Volčjak
Letošnja novost je potovalni šotor — manjši Špik in večja Zelenica — pnm ren za izlete s kolesi, za motoriste, kot rezervni šotor, skratka šotor za miem
- Foto: A. Mali
Voda kaznuje
Izvršni svet kranjske občinske skupščine obravnaval primere škod, kijih je povzročila podivjana voda med zadnju*
večdnevnim deževjem — Če bi bili objekti v in ob strugah dobro grajeni, tolik nih poškodb ne bi bilo
KRANJ - Od zadnjega deževja in neurja na Gorenjskem, ki sta povzročila na cestah, mostovih in obrežjih veliko škodo, prihajajo na izvršni svet kranjske občinske skupščine poročila o povzročeni Škodi, prošnje prizadetih za pomoč in priporočila strokovnih ter inšpekcijskih organov, kako odstraniti škodo in se zavarovati, da se ne bo več ponavljala. Vsa žarišča škode imajo nekaj skupnega. Gre za objekte, izpostavljene podivjanim vodam, ki jih posamezniki ali organizacije le za silo krpajo, ne poskrbijo pa za trajne rešitve. Veliko dela in tudi denarja je
Fičko je omagal, zato je bila dobrodošla pomoč traktorja — Foto: F. Perdan
čeprav nas /e skoraj res marec neusmiljeno močilo, 80 se le
našli dnevi, ho snu, lahko odšli e bližnji gOtd, Ml 80 ga
pobelili zvončki. Po bo šopek za mamo. ta tovanšieo...
bilo že vloženega vanje, pa _ ljenega učinka ni. Takšno rt* nanje je izredno drago, mofo* še dražje od ukrepov, da * objekti ob nemirnih vodah trr no rešijo in obvarujejo. V katerih primerih je bila' tati* pot že začeta, pa so ostala de* na pol poti. Največkrat gre * dotrajane ali na pol zgraie* jezove, lesene mostove in stase vanjske objekte na izpostavil nih legah, ki pa niso zadoso* varovani.
Navajamo le nekaj primero« ki so jih izvršnemu svetu posre dovali prizadeti občani inšpekcijske službe in štab za elementarne nesreče pri skupščini občine Kranj. Prvi je leseni jes n« Kokri pri Oljarici v Britofu. U decembra leta 1976 ga je n Kokra skoraj odnesla in ( povečala nevarnost poplav Kranju in možnost nana proda. Jez je do tega tren dobro  služil   namenu, zato posebna komisija Še istega mes* ca naročila lastniku jezu £$ Kranj, naj ga obnovi do i iu»» leta 1977. KŽK je z vodarji* sklenil dogovor o obnovi m" bila podivjana voda hitrejša k' februarja naslednjega leta f porušila.  Struga   Kokre   s* * dvignila za skoraj 4  tnetre * poplavila stanovanji Alojza k> jeka in Gabrijele Zelnik iz P?f doselj. V bližini je izliv Bek«1 Kokro, ki pa je zaradi rtovi*** struge Kokre otežen. Bivanje' tej zgradbi ni več mogoče saj * utegnejo   poplave    v primer* visoke vode ponavljati. Še ft I sebej kritično je bilo ob zada«* 1 letošnjih poplavah.
Voda grozi tudi Francu S*" 1 telju in v manjši meri Jase* Marinšku ter Marjanu Škaraboo i iz Struževega. Nevarna je tata* | voda, zasut pa je tudi bliia> hudourniški kanal. Odtok vode < Savo   je   s   tem onemogočen Rešitev  se  ponuja   v uredfr posebnega odtočnega kanala & Save, graben po vasi  pa ka* zasuti.
Tretje žarišče pa je pri dc mačiji Vladimirja Terana s Zgornjih Dupljah. Reka Bistrit* je ob januarskem deževju spremenila tok in se zajedla v rodovitno zemljo. Položaj je kritiče* saj se bo Bistrica ob prve* prihodnjem večjem deževja * bolj zajedla v zemljišče in s te« ogrozila Trnovčevo kmetijo. Rešitev lahko zagotovi le kamor met na levem obrežju Triiskt Bistrice.
Omenjeni primeri niso edini vendar so za zdaj najkritičnejši Čeprav so prizadeti občani sami voljni sodelovati, pa bo sanacij* terjala precejšnja sredstva. N jih lahko najti. Primer letošnji poplav nas uči, da bo treba * prihodnje za te namene nasanjati več denarja in ga imeti * rezervi za posredovanje v «&• Najboljša in trajna rešitev pa j* odstranitev kritičnih mest i« zagotovitev takine obrambe, da ji tudi tako podivjana in narasla voda ne bo kos. Sicer se utegne* letošnji primeri ponavljati.
J. Košnje«