MUZEJSKI RAVNATELJ St. 244 LJUBLJANA Jt^JOST-AVI J (a&MHpM v Trata, t tetrtak, 13. oktobra 1M7, EDINOST Številka U LetvUk Lil (Jr*dailt«o «■ vpesvadtro: T«t (JU »lica S. Fimcmco fAoU 30. T«- i Ido« 11-97 Doptn n*i m pot&iajo fekHateo va^daišim. ofUsi »kl«-r-t^^fr. hi d«nar pa npriTnilhru. Rokopisi «o bo vra£o{a. Noiraakiroaa pisna so a« spr«|«M|o. — Last, saioiba ta tisk Tiskvas «Ediaost». todovadaiitvo ▼ O o r i o i s alica Giaon* Cordoeci it 7. L a. — ToloL it 321 Gkni fe odgovorni uredniki pral. Filip Poste. Sole, cfflakl In starSI Začelo je šolsko leto, začele so diskusije o šoli, dijakih, starših. Vse to pač jasno dokazuje, da je vprašanje šol in Studiranja zelo aktuelno in vredno javnega splošnega razpravljanja.. Kadi tega je treba, da o-stane zanimanje javnosti osredotočeno še dolgo in dolgo na tem vprašanju, kajti danes je ono menda, poleg ekonomskega vprašanja, za našo neposredno - i al j no bodočnost velike važ-t fili istočasno se v teh naših javnih raipravah pojavi vprašanje: za kaj naj pripravljamo n*3o mladino, s katerim studijem naj ji pripravimo čim lažjo ter ugodnejšo pot v življenje. Vprašanje, ki si ga stavimo, je zelo težko in ponovno se je ze skušalo odgovoriti nanje; ono odloča pač za vse življenje. Misli, ki jih razvijamo, naj bodo le eno* izmed stotero navodil za Studiranje v sedanjosti m bodočnosti. Ce opazujemo in študiramo razne statistike srednjih in drugih »oi, vidimo n. pr., da so razne humanistične in znanstvene gimnazije, tehnične šole (realke) in drugi taki zavodi prenapolnjeni, medtem ko so n. pr. strokovne šole danes prazne, predvsem kmetijske. Radi jasnosti preglejmo nekoliko statističnih podatkov, predvsem glede strokovnih šol: V preteklem šolskem letu je v Italiji obiskovalo 35.000 učencev razne mdu-s tri j al ne zavode, 14.000 učencev je obiskovalo trgovske šole in kesnaj 2C00 učencev je obiskovalo kmetijske šole. — Industrijskih šol imamo 95, izmed katerih je 19 nekakih industrijskih univerz, ki jih obiskuje 12 000 učencev, in 11 profesionalnih ženskih šol, ki jih obiskuje 1800 učenk. Nadalje imamo 10 univerz za trgovske vede. katere obiskuje nad 5000 dijakov, a zraven tega 55 drugih trgovskih šol. Za kmetijstvo imamo šest univerz, med katerimi je najbolj obiskovana ona v Bologni, in 23 kmetijskih srednjih šol, katere obiskuje malo nad 1000 učencev, in to kljub temu, da so agrarni pro-fesijonisti danes tako iskani. Ce na podlagi le tukaj podanih statističnih podatkov začnemo študirati ta pomankljaj na raznih strokovnih in profesionalnih šolah, posebno kmetijskih, in če nadalje študiramo prebivalstvo, pridemo do tehle zaključkov: Jasno se nam danes kaže vedno bolj in bolj naraščajoče število šol in dija-štva. Premalo se je danes še spoznala bistvena vrednost dela, obrti, kmetijstva itd. Vsakdo, pa če mu je le omogočeno, bodisi gospod ali kmet, gleda, da bi spravil svoje otroke vsaj v srednje šole, pač zato, ker drugih ni veliko, ker pač tudi drugi tako delajo, ter da bo otrok če že ne velik pa vsaj majhen gospod. Če opazujemo statistike o Studiranju že v predvojnih letih, bomo opazili, da je že takrat vse sililo v srednje šole, ki so bile najsigumejša sredstva za dosego uradniškega stanu, kajti ta stan je bil pač edino «gospodstvo», ki smo ga imeli. Toda že tedaj so se čuli glasovi raznih razsodnih ljudi, ki so opominjali starše, da ne silijo svoje otroke v takozvano «inte-ligenco», kajti predvsem nam je potreben močan, izkušen, inteligenten in številen krog ljudi, ki bodo kos svojim nalogam v gospodarskih potrebah. Toda naši 3tarši, od uradniških pa do kmečkih, so si vedno in vedno mislili: «uradnik, to je gospod, tam je gotova plača in po truda polnem delu blažena pokoj-nina.» Treba je danes korenite pre-uredbe v vsem našem mišljenju in početju. Vsako storjeno stopnjo je treba temeljito premisliti in šele ko je popolnoma dozorela, ko ni nobene druge možnosti več, tedaj pridimo z njo na dan. To naj pride do veljave v splošnem našem življenju, tako v kmetijstvu kot obrtu, v splošnem gospodarskem življenju na eni strani, na drugi pa tudi v duševnem razvoju, a zlasti pa takrat, ko iščemo poti in smeri, po katerih bi usmerili bodoči rod, mladino. Posebno težavno in globokega premisle- ka je vredno, kako naj uredimo in kam, v kako stroko usmerimo življenje učeče se mladine. Uradniška m«ta so prenapolnjena. Mladino nam je torej u-smeriti na ona pota, na katerih ji je po dokončanih Študijah vsaj nekako zagotovljen kruh. Trgovskega naraščaja imamo danes skoraj bi rekel preveč. Deloma potrebuje naraščaja 6e industrija, a najbolj odprta stroka, ki še potrebuje pravih novih moči, je danes kmetijstvo. Ce gledamo statistične podatke, ima danes država nekaj pravih strokovnih kmetijskih šol. Dijaštvo V teh šolah pa je obratno zelo maloštevilno. Kmetijstvo in sploh ves kmetijski obrat se danes izpopolnjuje. Za mlekarstvo n. pr. nam danes ne morejo skoraj več zadostiti naši navadni mlekarji, ker svetovni trg za mlekarske izdelke stavi prevelike zahteve katerim morejo zadostiti le strokovno izšolani mlekarji; zadnja leta, ko so se po državi osnovale kmetijske katedre, ravno tako potrebujejo pravih izšolanih moči; nadalje vsestranski razvoj agrarstva, tehnično napredovanje v agrar-stvu, industriji, vse to zahteva dela specijalnih tehnikov. Ne predpostavljamo, da se bodo dale vse zahteve izpolniti črez noč; toda postopoma, z razsodnim in poglobljenim mišljenjem, s trdno voljo se bo dalo doseči marsikaj in tako stvoriti novo življenje, ki bo zadovoljilo tako dijaštvo kakor starše. M bil M MM' In njegova vsebina RIM, 12. Danes zvečer je izšel «Foglio d'Ordini», uradno glasilo fašistovske stranke, ki pri naša seznam zakonov, ukazov in odlokov, ki so bili odobreni in ki so se pričeli izvajati tekom petega leta fašistovskega režima. «Ta, čeprav površen seznam«, pravi «Foglio d Ordi-ni», «je zadosten dokaz, da je bilanca, ki jo zaključuje režim koncem petega leta svojega obstoja, silno aktivna.« Po kratkem uvodu podaja «Foglio d'Ordini« seznam cele vrste zakonov in odlokov, ki so bili izdelani in izvedeni tekom petega fašistovskega leta v po-edinih ministrstvih. «Foglio d'Ordini» prinaša samo delni seznam onih zakonov in odlokov ter si pridržuje priobčitev ostalega dela tega seznama za svojo prihodnjo številko. Ker obstoja seznam iz samega navajanja posameznih zakonov, ukazov in odlokov, je sleherni izvleček tega seznama nemogoč, seznam sam na sebi pa je obširen, da nam ne preostaja niti prostora niti časa, da bi ga v celoti navedli. Po tem seznamu prinaša «Fo-glio d'Ordini» kratek program praznovanja obletnice rimskega pohoda, ki se bo vršila dne 28. oktobra po vsej Italiji. Tega dne se bo zbralo v Rimu 13 legij fašistovske milice. Poleg teh se bodo udeležili proslav dva do tri tisoč vojakov, oddelek rimskih mestnih stražnikov ter po en bataljon orožnikov, mor narjev in letalcev. Na čelu pa rade bosta legiji fašistovskega podmladka in naraščaja. Pri tem nastopu bo sodelovalo približno 20.000 mož. Po končani paradi bo imel načelnik vlade nagovor na miliške legije in vojaške oddelke. Na koncu današnje številke fašistovskega uradnega lista je sledeče pojasnilo: «Ugotavlja-mo! Kljub vsem poraznim vestem, ki so se razširile, ugotavljamo: a) da je bila letos obdelana večja površina zemlje nego lani; b) da so se letos uporabljali poljedelski stroji v večji množini; c) da je bilo povpraševanje po plemenitih semenih ogromno; d) da se ni raba umetnih gnojil povprečno in več skrčila, nego za 20 od sto. Ta padec bo spomladi popolnoma izginil. e) da so vremenske prilike povsod zelo ugodne za setev; f) da so kmetovalci Italije — pravi poljedelci — polni vere in vsi na svojem mestu. Prva državna žitna razstava, ki jo je tekom enega samega dne obiskalo do 100.000 oseb, je najboljši dokaz o moči režima Čast pravim poljedelcem Italije!« Ote peti RIM, 12. Kakor doeziava agencija «Recentissima», bo povodom proslave obletnice pohoda na Rim proglašena amnestija za one fašiste, kateri so bili disciplinarno kaznovani Amnestija ne bo splošna, ker je bodo deležni samo oni fašisti, ki so bili opominjani ali suspendirani. V to svrho se vršijo po vseh političnih tajništvih stranke revizije disciplinarnih zadev. Udeleženci kmoresa slepeev pri načelnika vlade in papežu RIM, 12. Včeraj se je zaključil tretji kongres italijanskega udruženja slepcev. Danes zjutraj so bili udeleženci tega kongresa pri predsedniku vlade in svetem očetu. V konsistorialni dvorani so prisostvovali slepci maši, katero je nalašč za nje daroval papež. Po končani maši je imel papeži na udeležence nagovor, v katerem jih je bodril, naj moško in udano prenašajo svojo usodo, ker prava luč je luč duha, katero je vžgal Kristus. Nato je papež slepcem podelil svoj blagoslov. _ - Otvoritev dveh kongresov ▼ Rimu RIM, 12. Danes sta bila na Kar pitolju otvorjena kar dva kongresa, in sicer peti kongres nacionalnih fašistovskih u druženj za higieno in mednarodni kongres zdravnikov hidrologov. Na obeh otvoritvenih sejah je zastopal vlado državni podtajnik on. Bodrero. OtikrHa spomenika generala Eelgrana GENOVA, 12. Danes zjutraj je bil odkrit ob navzočnosti krala, argentinskega zunanjega ministra gospoda Gallarda in ofeicame množice prebivalstva spomenik argetinskega generala Belgrana, ki je bil po ro^u Italijan iz Genove. Po odkritju l blagoslovitvi spomenika so govorili predsednik pripravljalnega odbora gr. uff. Santia-go Pinasco, genovski občinski načelnik on. Broccardi, argentinski zunanji minister gospoc Gallardo ter prometni minister on. Ciano, ki so vsi proslavljali italijansko argentinsko bratstvo. Po končanih govorih je priredila genovska občinska u-prava intimen obed, katerega so se udeležili zastoj ki obeh držav. Js^oganski mlniM sce skup- in priprave za narodno ščino jBjoflogoisKo-boljroKl spor TN«—M poslanika Neflča Izjava Ljap6wti;| BEOGRAD, 12. Tekom današnjega dne se je jugosk>vensko-njega dne se jugoslovensko-bol-garski spor še ni razčistil. Jugo-slovenski j>oslanik v Sofiji g. Nešić je kategorično dementi-ral vesti gotovih bolgarskih listov, ki so objavili nekakšne izjave, ki so jih baje dali v ju-goslovenskem poslaništvu v Sofiji. Po teh izjavah 1% naj bila j ugoslovenska vlada popolnoma zadovoljna z odredbami, ki jih ;ie izdala bolgarska vlada. Ju-jjoslovenska vlada samtra, da je proglasitev izjemnega stanja v Petriću in Custendilu le pri-četek odredb, ki bodo dovedle do razpustitve makedonske revolucionarne organizacije v Bolgariji in do aretacij krivcev štipskega in prejšnjih atentatov v Srbiji. SOFIJA, 12. Včeraj so posetili bolgarskega zunanjega ministra Burova italijanski, irancoski in angleški poslanik ter so mu sporočili željo svojih vlad, naj stori bolgarska vlada vse, da ohrani dobre odnošaje z Jugoslavijo. Današnje «Vtro» objavlja izjavo ministrskega predsednika Ljapčeva, ki je povdaril, da so odredbe, ki jih je podvzela bolgarska vlada na jugoslovenski meji, jamstvo za ohranitev miru, reda in zakonitosti v Bolgariji in na njeni meji z Jugoslavijo. _ Prestiž Cos$rtm rs IrsKsm LONDON, 12. Včeraj se je o-tvorilo v Dublinu zasedanje novega irskega parlamenta, ki je bil, kot smo poročali, izvoljen pred nekaj dnevi. Takoj na prvi seji so glasovali o zaupnici ^lađi. Vlada je dobila 76 glasov, proti njej pa je glasovalo 70 poslancev. Prestiž} Cosgravea, ki ga je hotel ta ugotoviti na prvi seji nove irske poslanske zbornice, ni baš velik in bo vlada le stežka izvajala svoj program. Položaj, ki ga je hotel Cosgrave s splošnimi volitvami sebi v korist izboljšati, se ni bogvekako izpremenil. Nasprotno pomeni onih 70 glasov v irskem parlamentu, s katerimi razpolaga vodja opozicije De Valera, za protiangleško politiko irske parlamentarne opozicije zelo mnogo in opozicionalci so prepričani, da bo njihovih pristašev le vedno več, tako da bodo po prihodnjih volitvah oni prevzeli vlado na Irskem. oceanom bržkone še niso opazili in ni došla o njem še nikaka vest. Poslednja poročila iz New Yorka pravijo, da bosta letalca naletela na poti na slabo vreme. Na letalu samem se nahaja brezžični brzojavni aparat, s katerim se more pošiljati vesti na daljavo 25 milj. ST. JOilN'S (Nova Zemlja), 12. Radiobrzojavna vest s par-nika «American Banker», je sprejela tukajšnja radiopostaja, poroča, da so na parniku opazili letalo «American girl» na 41° severne širine in na 65° 4* zapadne dolžine. Naznačena točka se nahaja blizu Nove Skoči je. Aeroplan je bilo videti davi ob 7.5 zjutraj po ameriškem času. u MsIkonŠKI usttil premagani NEW YORK, 12. V poslednjem času so pisali listi, da vedno bolj narašča moč meksi-kanskih vstašev, ki jim nače-1 j ujeta Gomez in Almada. Tekom včerajšnjega dne pa se je položaj popolnoma spremenil. Še predvčerajšnjim so došle iz glavnega stana vstašev vesti, da se nahaja pod poveljstvom Go-meza in Almade 30.000 mož in da je morala vladna vojska prepustiti mesto Vera Cruz vstašem. Poslednje uradne vesti iz ineksikanske prestolnice pa pravijo, da so bili vstaši premagani in da zasledujejo oddelki vladnega vojaštva voditelje vstašev, ki so se razbe-žali in poskrili. Predsednik meksikanske vlade Calles je sprejel včeraj novinarje, ki jim je podal jasne izjave o položaju. Dejal je, da je vstaja docela zadušena. General Escobar je na čelu 3000 mož premagal generala Gome-za in Almado, ki sta poveljevala 1000 vstašem. Meksikanska konjenica je nato pričela zasledovati premagance. V svojem ■poročilu pravi general Escobar, da je bitka pričela predvčeraj- y_::_ ___Hn 10 trainli) BEOGRAD, 12. Nocoj se je vršila seja jugoslovenskega ministrskega sveta. Najprej je ministrski predsednik Vukićević poročal o političnem položaju, nato pa je pozval ministre naj referirajo o zaknskih načrtih, ki jih pripravljajo in katere nameravajo predložiti narodni skupščini. Finančni minister je izjavil, da je zadovoljen s pripravljanjem državnega proračuna. Ministri so pravilno razumeli potrebo, da se zmajša proračun; znižan bo za eno milijardo dinarjev. Minister za socialno politiko je poročal o stanovanjskem zakonskem načrtu. Ker je potrebno, da se to vprašanje reši pred 1. novembra, bo tega roka zakonski osnutek predložen narodni skupščini. Minister za agrarno reformo je predložil zakonski osnutek o regulaciji agrarnih odnoSajev. Sklenjeno je bilo, da se prične s kolonizacijo južne Srbije. Prometnemu ministrstvu je bila dovoljena nabava nujnega železniškega materiala V vrednosti 70Lxnilijonov. Nadalje so bili odobreni tudi stroški za zgradbo kolodvorv v Kragujevcu in Gornjem Milanovcu ter večji krediti za popravila prog v Srbiji. Po seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Vukiče-vič konferiral z začasnim predsednikom narodne skupščine dr. Peričem, ki mu je dejal, da se mora narodna skupščina konstituirati 20. oktobra Verjetno pa je, da se bo narodna skupščina sestala že 16. oktobra. Otvoritev zasedanj« danske narodne skupščine PARIZ, 11. Iz Madrida poročajo. da se je včeraj popoldne svečano otvorilo zasedanje nove španske narodne skupščine. Otvoritvi so prisostvovali kralj Alfonz, člani vlade in druore u-gledne osebnosti. Velika govora sta imela načelnik ŠT^nske vlade general Plimo de Rivera in predsednik skupščine Yan-guas. V svojem govoru je general Primo de Rivera uvodoma omenil potovanje kralja po španskem ozemlju v Maroku in je ugotovil, da vlada tam sedaj popoln mir. Nato pa je povda-ril, da je treba sedaj pripraviti pot novi španski bodočnosti. Za njim je kralj Alfonz XIII. otvoril zasedanje zbornice. Seja je bila nato zaključena. Hlss Ruth Etder na poleta iz New Torka v Pariz NEW YORK, 12. Miss Ruth Elder in kapitan Jurij Halder-man sta startala ob 17.4 po a-meriškem času v New Yorku, ter odletela na svojem letalu «American girl» preko Atlantskega oceana proti Evropi. Letalo je enokrovnik tipa «Stin-son». Letalca sta vzela s seboj 1932 litrov bencina, ki naj bi zadostoval za 6500 km dolgo pot. Pot iz New Yorka v Pariz, kot sta si jo začrtala letalca, pa znaša v celoti 5835 km. Letalo zamore leteti s povi>rečno hitrostjo 150 km na uro in je imelo preleteti svojo pot iz New Yorka v Pariz v 39 do 40 urah. Na letališču v Le Bourgetu bi moralo torej pristati v četrtek v prvih popoldanskih urah. PARIZ, 12. Doslej letala «A-merican girl» nad Atlantskim šnjim popoldne in da je trajala šest ur. Vstaši so se bili umaknili v gore in se utrdili. Dve uri nato, ko se je bila pričela bitka je genera.l Gomez zbežal. Kmalu nato so zbežaM tudi dr gi vstaški poveljniki. Ministrski predsednik Calles je odredil, da se amnestirajo vsi eni vstaši, ki se tekom 48 ur izročijo meksikanskim oblastem. Hcbilizncija v Litvi DUNAJ, 12. Iz Varšave je došla vest, da je bil predpreteklo noč mobiliziran peti litvanski polk in da so ga poslali na polj-sko-litvansko mejo. Poleg tega so bile mobilizirane vse obmejne litvanske vojne garnizije. Na tej meji se bodo bržkone vršile litvanske vojaške vaje. Domneva se pa na drugi strani, da ima z ozirom na to, da se na Litvan-skem ravnokar končale vojaške vaje, zbiranje čet na polj*-sko-litvanski meji demonstrativen značaj. Kot znano, so se odnašaj i med Poljsko in Litvo v poslednjem času zelo poostrili. Otvoritev 37 zesedanj* upravnega sveta mednarrdnega delovnega urada BERLIN, 12. Danes se je o-tvorilo 37. zasedanje upravnega sveta mednarodnega delovnega urada, ki se vrši na vabilo nemške vlade v Berlinu mesto v Ženevi. Zasedanja se udeležujejo delegati in mnogi funkcijo-narji delovnega urada. Italijansko vlado zastopa stalni delegat v upravnem svetu mednarodnega delovnega urada gr. uff. De Michelis. Italijanske delodajalce zastopa on. Olivetti. Za predsednika zasedanja je bil spet izvoljen gospod Fontane. Pozdravni govor na otvoritveni seji zasedanja je imel v imenu nemške vlade minister za javna dela Brauns. Za njim je govoril glavni tajnik delovnega urada gospod Thomas. MENFORD, 12. Poljedelci rodovitnih planjav, ki se raztezajo v južnem Oregonu v Ameriki, so pričeli uporabljati letala kot pomožno sredstvo pri obdelovanju svojih ogromnih posestev. Mister Harold Saundrs na pr. je tekom nekaj minut s pomočjo aeroplana z deteljo pose-jal 10 juter zemlje. To delo bi drugače zahtevalo mnopo več časa in znatno število delavcev. Politične beležke Kriza sndetsko-nemške iredente Izza časa, ko je stranka nemških aktivistov v Cehoslovaški vstopila v vlado, preživlja su-detsko-nemški «Heimatbund», ki je v inozemstvu glavni nosilec nemškega iredentizma in središča trdovratne protičeške propagande, izredno težko krizo, ki se očituje predvsem v tem, da izstopajo v Avstriji pristaši nemško-krščanske socialistične stranke in kmetske stranke trumoma iz «Heimat-bunda». Radi tega je «Heimat-bund» pravzaprav samo še organ dveh nacional, strank na Cehoslovaškem; v Avstriji ima sedaj zaslombo samo še pri majhni veliko-nemški stranki, pri pristaših drugih nacionalističnih strank pa je padel v nemilost, ker mu očitajo, da soglaša s češkimi aktivisti. Krizo «Heimatbunda» priznava* celo njegov generalni tajnik dr. Kurt Knoll, ki pojasnjuje v oktobrski štev.. «Sudetendeutsch-bunda», da so tej krizi vzrok težave v nemškem taboru. Značilna je pri vsem tem okolščina, da sof nekateri nacionalistični poslanci nedavno posredovali na Dunaju, da bi avstrijsko časopisje podpiralo borbo proti aktivistom. Toda njihova akcija je ostala popolnoma brezuspešna. Ruski petrolei na bližnjem in daljnjem Vzfccdu Med vsemi državami, ki proizvajajo petrolej, ima Rusija brez dvoma najboljše izglede, da si zagotovi tržišča na bližnjem Vzhodu, ker meji neposredno na Turčijo in tudi Egipt in Grška nista daleč. Edini in nevaren konkurent na teh tržiščih utegne biti Rusiji le Romunija, ker so Zedinjene države ameriške, ki stoje glede produkcije petroleja na prvem mestu, predaleč, da bi mogle u-spešno konkurirati z Rusi. Razen tega ima Rusija prav dobre izglede za dobavljanje petroleja na tržišča Daljnjega Vzhoda, predvsem v Perzijo ter britsko in holandsko Indijo. To so uvidele ameriške petrolejske družbe in da bi preprečile rusko konkurenco na teh tržiščih, so že začele kupovati v velikih množinah ruski petrolej. Sovjetska gospodarska ekspedicija v Arabiji Kakor poročajo ruski listi, se je te dni vrnila v Moskvo ruska gospodarska ekspedicija, ki se je mudila na daljšem poučnem potovanju v Hedžasu (Arabiji). Njen načelnik Belkin je izjavil, da bi rusko blago našlo v Arabiji zelo hvaležna tržišča, zlasti za sladkor, moko, ječmen, krompir, porcelan, les, samovare, bakreno posodo, vžigalice, cigarete, konserve, petrolej in dišave. Z druge strani bi Rusija uvažala iz Arabije kavo in kavčuk, ki sta tam veliko bolj poceni kot v Hamburgu. Ekspedicija je proučila gospodarske razmere tudi v Jemenu in Eritreji in je ugotovila, da bi tudi tam rusko blago našlo mnogo odjemalcev. V svrho olajšanja zvez s temi deželami je načelnik ekspedicije predlagal, da bi se vzpostavil reden pomorski promet med Odeso in Hedža-som. Razstava ruskih poljskih produktov, ki jo je priredila vzhod-no-ruska trgovinska zbornica v Džedi v Arabiji, je izredno lepo uspela, zato bo v kratkem preurejena v nekak stalni ruski trgovinski muzej. Posledice madžarske Šovinistične politike v Romuniji Šovinistična politika Madžarov je našla na Sedmogra-škem nehvaležna tla. Tamošnje madžarsko prebivalstvo večinoma ne odobrava te politike, ker jo smatra za preveč ekstremisti čno. To nezadovoljstvo se očituje v okolščini, da je madžarski politik Bemhardy sklenil, da ustanovi na Sedmograškem novo politično stranko, ki bo imela mnogo zmerneiše smer- ft n. nlce in bo stremela po Čim tesnejšem sodelovanju z romunskimi strankami. Berahardyje-vo akcijo podpirajo reformist Kramar, predsednik poljedelcev Bard od in drugi madžarski politiki v SedmogTa&ki. Nova stranka bo pričela v kratkem tedajati svoj list in ob priliki otvoritve romunske zbornice bo Bernhardy preči t aJ izjavo, v kateri bo pobijal Šovinistično politiko grofa Betblena. Preganjanje komunistična opozicij • v Rusiji Kako je delovala v poslednjem času komunistična opozicija v sovjetski Rusiji, kako se je vodila kampanja proti Stalinu in njegovim pristašem in končno, kako je bil organiziran tajni opozicionalni tisk; na vse to more točno odgovoriti edino le sovjetska državna policija — GPU, ki zasleduje in nadzoruje delovanje sedanje komunistične opozicije mnogro bolj pazno, nego je zasledovala in preganjala delovanje desničarskih protiboljševiških organizacij. Organom sovjetske državne policije se je posrečilo izslediti tajno tiskarno opozicionalcev, uspelo jim je, najti stike in načine medsebojnega sodelovanja opozicijskih voditeljev in razkrinkati njihove pomagače-ne-komuniste. Na ta način so zbrali kopico dokazov, na podlagi katerih je bilo izgnanih iz komunistične stranke 14 odličnih Članov komunistične opozicije. Po podatkih moskovske nadzorstvene komisije je komunist Gerdovoskij, ki je bil te prej izključen iz stranke, uredil v Visnjakovski ulici tajno tiskarno in pozval k sodelovanju ne-komuniste Stjepanova, Lange-ra, Ščerbakova in druge. V tej tiskarni so urejevali in tiskali tajne dokumente komunistične stranke in brošure, naperjene proti stranki. Upravnik te po zakonu nepriznane tiskarne je bil bivši vojak komunist Ohotnjikov. V. J. Rabinović je nabavil za tiskarno potreben rotacijski stroj. Komunist Karin jo je zalagal s papirjem. Zdravnica Kapljinskaja je razširjala nezakonite knjige Ln letake, med drugimi tudi proglas «Rdeča armada in mornarica«, v katerem se ostro napadata sovjetska armada in vojna mornarica. Komunistični novinar Vorohjev je dajal tu tiskati nezakonite dokumente. Ostala petorica pomagačev pa je s svoiimi ženami vred pomagala v tiskarni ali pa pri raz-pečavanju tajnih dokumentov. «Rabočaja Gazetta«, glasilo Stalinove skupine, je pisalo o priliki izsleditve te tiskarne, da je opozicija s tem svojim delovanjem že davno prekoračila meje zakonitosti, in preli da bo komunistična stranka v bodoče z železno silo razčistila svoje vrste in izgnala iz svoje srede vse one, ki se nočejo pokoriti volji njenih voditeljev in ki le slabijo njene vrste in končno, ki nočejo stranko samo uničiti. Doba, ko so Stalinovi pristaši, pravi £ist, samo opominjali opozicijo, je prešla in nastopil je sedaj novi čas, ko se bo komunistična stranka pričela boriti proti opoziciji z »železno metlo». Nestrankarji, ki opazujejo borbo v komunistični stranki le od daleč, ne izključujejo možnosti, da se more ta borba končati tudi s krvavimi spopadi, kajti po izključitvi opozicionalcev iz stranke bodo oblasti pričele aretirati «bivše komuniste«. Kakšne pa so posledice takih aretacij, pa je že znano. To so «višje» ali po naše smrtne kazni. Borba proti socializma na Madžarskem Madžarski prosvetni minister grof Klebelsbei^g je imel te dni na nekem shodu na deželi velik govor, v katerem je podčrtal potrebo sodelovanja med državo in cerkvijo. Pri tem je minister povdaril, da mora vladati v državi popoln mir in verska strpljivost in da se posamezne cerkve pri svojem delovanju ne smejo druga drugo ovirati. Katoliško cerkev Čaka še velika naloga, ki jo mora že v sedanjem času načeti. Pričeti mora odločno borbo proti socializmu. Naloga cerkve je, da si pridobi nazaj na stotisoče onih ljudi, ki so prestopili v tabor socialistov. V tej !>orbi morajo katoliški cerkve z vsemi svojimi sila-cerkve z vsemi njihovimi silami. Tudi protestantska cerkev ima še velike dolžnosti. Ta cerkev se bo morala predvsem na deželi boriti proti sistemu zakona. fz kat#ro en otrok V ooslednl^m Času m j« ta sistem zelo rax-fiiril po mmžafkili vaseh in trgih. Verski mir p* se mora obdržati predvsem po onih krajih, kjer prebiva mnogo po veroizpovedi različnih ljudi. Ta govor madžarskega prosvetnega ministra je izzval med Vlado zsdcvollno z izidom žitne razstavi Načelnik vlade je sprejel poslanca Acerbo, predsednika sindikata poljedelskih tehnikov, ter mu ponovno izrazil svoje zadoščenje nad uspehom prve žitne razstave. On Mussolini je naročil, naj pripravljalni odbor razstave olajša obisk šolam, zavodom in dopolovoru. Odbor je bil sprejet od ministra za nacijon. gospodarstvo in min. Bel-luzzo mu je izrazil svoje popolno zadoščenje. Nj. V. kralj je poslal na pozdravno brzojavko posl. Acerba povodom otvoritve razstave sledeči odgovor: «Zahvaljujem se Vam za prijazne misli in vračam najboljše želje ter zelo prijetne pozdrave poljedelcev Italije«. Za irneJJe poslovanje rr o tavanja agrarnia krediiov Posl. Razza, glavni tajnik zveze kmetskih sindakatov in podpredsednik pripravljalnega odbora za prvo žitno razstavo v Rimu, je podal daljno izjavo, v kateri je orisal uspeh in pomen razstave same ter se potem obširno izrazil tudi o a-grarnem kreditu. Kmetovalec teži za tem — je rekel — da industrializira svojo proizvodnjo in treba mu je pomagati pri tem s tem, da se mu omogoči in olajša dosega potrebnih kreditov. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so kmetovalci najvarčnejfia kategorija in da so kapitali pri njih najsigurneje naloženi. Ukrepi, ki jih je zamislila vlada, predstavljajo velik korak naprej, toda poslovanje v pokrajinah ima še velike nedostatke. Nekateri denarni zavodi zahtevajo preveč podpisov in so pretirano zbirokratizirali podeljevanje kreditov. Tako uradovanje ustvarja v kmetovalcu občutek, da se nima vanj zaupanje, in izziva v njem samem nekako nevernost, ki je v nasprotju z duhom od vlade izdanih ukrepov. Kmetovalcu služi izdaten kredit, ki ga lahko dobi v kratkem času in brez velikega čakanja, kadar mora biti na trgu ali ima nujno delo na polju. Obratni kredit mora imeti vsaj enoletne obroke za plačevanje, ki naj bodo u-rejeni po redu saditev v posameznih cvnah. Radi tega je potrebno, da vodijo podeljevanje agrarnih kreditov kmetijski tehniki in ne ljudje, ki smatrajo to kot enostavne bančne operacije. Poleg takega urnega in gibčnega podeljevanja kreditov je neobhodno potrebno disciplinirati in povečati zemljiški kredit, kamor naj se vštejejo tudi krediti za dela za namakanje. Borna mel Trotom in flasmorgom Kot se poroča iz Rima, se bo vršil proti koncu oktobra na Dunaju sestanek med zastopniki italijanskih, jugoslovenskih, avstrijskih in čehoslovaških železnic, na katerem se ob razpravljalo o negativnem zadržanju uprave nemških železnic glede predloga Jugoslavije za kompromisno rešitev vprašanja tarif. Jugoslavija je predlagala, naj bi se tarife pristanišč severne Nemčije in jadranskih pristanišč uredile za daljšo dobo. Premirje v tarifni borbi med Trstom in Hamburgom poteče s koncem letošnjega leta in zato je potrebno da se najde do tedaj podlaga za sporazum, ki bo zadovoljiv za obe strani. Cflod mL t L Hartelnncfl S Prošeka nam pišejo: Včeraj nas je zapustil naš dosedanji župnik preč. g. Aleksander Martelanc. Bil je vzoren dušni pastir, splošno priljubljen in spoštovan od svojih župljanov. Izrekamo tem potom svojo najtoplejšo hvaležnost za neumorno skrb, ki jo je posvečal nam vsem pri izvrševanju svojega vzvišenega poklica na Prošeku. S požrtvovalno vztrajnostjo je skrbel tudi za zunanjo opremo naše cerkve, katero je popolnoma prenovil in si tudi s tem postavil med nami trajen spomenik. S slovesom od svoje župnije je dal slovo tudi župnikovanju ter vstopil v družbo sv. Vincencia Pav-lanskega, kakor si je želel že pred dvajsetimi leti, da bi se posvetil misijonarski službi. Želimo in prosimo, naj bi ga dobri Bog ohranil čilega in zdravega tudi v novem poklicu. Vaščani. Ustolifeflle inpstlu na Rotlnarl S Katinare nam pišejo: Dne 2. oktobra je bilo 2 leti, odkar je prišel č. i. Hubert Leiler kot župni upravitelj na Katinaro. Mnogo lepega je pripravil v tem času v na?i cerkvi! Pretekli teden smo imeli sv. misijon. Med tem časom je bil blagoslovljen novi altar in kip Srca Jezusovega. V nedeljo, 16. oktobra pa bo č. g. Hubert Leiler inštaliran kot župnik na Kati-nari. Katinarski župljani .komaj pričakujemo tega dne. Madžari precej posornoeti. Že v poslednjih lotih m grof Klebete-berg skrbno pripravlja na odločno borbo proti socialistom. O njem se ve, da je pristaA nar cionalizma, kateremu hoče priboriti na Madžarskem odločilno vlogo. Gospodu župniku kličem v imenu vseh katinarski h župljanov iz dna duše: «Bog Vas osreči, hudega brani, katinarskim župljanom še dolgo ohrani!» Katinarski župljan. RAZPUŠČENA DRUŠTVA Oblast je razpustila «Bral no društvo« v Oseku. Društvo je obstojalo 32 let. Motivacija razpustitve je, da je društvo delovalo v nasprotju z nacionalnim redom. Zadnja »Goriška Straža« poroča o še sledečih razpuščenih društvih: Katoliško prosvetno društvo v Novakih in v Straži pri Cerknem- Obe društvi sta bili razpuščeni z utemeljitvijo, da niso namreč delovali v skladu z nacionalnim redom. Zakaraol« likvidacija pokojnim Predsedništvo tukajšnjega u-druženja državnih upokojencev poziva vse svoje Člane, vštevši vdove in sirote, katerim že mnogo mesecev ni bila izplačana pokojnina, navzlic izrecnim določbam kr. odloka-zako-na z dne 14. maja 1925, St. 666 (Nova navodila za likvidacijo civilnih in vojaških pokojnin, objavljena v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale* dne 25. maja 1925) — naj se čimprej javijo v uradnih urah v društvenih prostorih v ulici Zcmta it 7, I. ter naj prinesejo s seboj vse tozadevne dokumente. Upokojenci, ki bivajo na deželi, naj se javijo pri posameznih zaupnikih, ki bodo izpolnili tiskovine- ka/-tere jim bo dostavilo društveno tajništvo. Ko bo zbralo vse potrebne podatke, se bo predsedništvo o-brnilo s posredovanjem prefekta do načelnika vlade on. Mus-solinija s prošnjo, da odpomore temu nedostatku v izplačevanju pokojnin, ki so ubožnim starcem in vdovam edini in za obstoj neobhodno potrebni vir dohodkov. KOLIKO PFFAREN JE V ITALIJI? List Bolletino del Lavoro e della Previdenza Sociale» objavlja poročila o preiskavi, ki jo je izvršil isti urad o položaju v pekarnah Italije z delovnega in zdravstvenega stališča. Podatki se nanašajo na 6809 občin, t. j. torej na 7A% vseh občin kraljevine. V praksi pomeni to, da se je raztezala preiskava na vse občine, ki imajo pekarne, kajti med onimi občinami, ki niso vštete, je ogromna večina takih, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev in so navadno brez pekaren. V vseh ostalih občinah se je naštelo lepo število 29.0ti7 pekaren. V poročila so vpletene zanimive preglednice. Na splošno predstavljajo podatki o tej preiskavi popoln o-kvir za poznavanje delovnih in zdravstvenih razmer v področju te obrti v kraljevini. TRŽA&KI BLAGOVNI TRG. 12. 10. 1927. Današnji cenik: Zelenjava: Česen 120—160 lir za stot; rdeča pesa za kuho 80—120; navadna pesa 60—130; kislo zelje 180; korenje 100—130; navadno zelje 50—60; vrzote 110—130; čebula 60—80; fižol v stročju 160—200; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlorumen 160—240; ločike 100— 250; malancane 50—100; zelenorde-ča paprika 60—120; krompir 50— 70; grah 400—420; paradižnik 30— 130; radič 50—400; sladka repa 60 —80; še len 100—200; spihača 100— 260; buče za kuho 140—260; Sadje: Jabolka 40—320; hruške 80—280, kostanj 100—180; fige 140; limone 34—55 za zaboj; kutnje 80 —130; breskve 280—450; grozdje 120—380. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Iz tržaškega življenja 0 Tečenje med tramvajem In tm-nim vozom. Včeraj predpoldne okoli 10. ure se je pomikal po ulici Istria proti Sv. Soboti dvovprežen tovorni voz, težko natovorjen z moko. Vodil ga je voznik Angel Steinb&ch, stanujoč v ulici Dcmadoni št. 14; razen njega je sedel vrhu vreč na vozu tudi 45-letni težak Josip Ban, stanujoč v ulici Media St. 36. V bližini občinskega krematorija je pri vozil za vozom tramvaj progo it. 1, ki ga zavirač iz neznanega vzroka ni ustavil, čeprav bi b*l moral videti, da mu voz zapira pot. Ker se z druge strani Steinbach nI utegnil umakniti z vozom s tira, je tramvaj zadel z veliko silo ob voz, ki se jo radi sunka močno *mgr»n tako da se jo del tovora prevrnil na e—te. Z vrečami vred je eletel z vosa tudi Ban, ki je pri padcu butnil t glavo ob voz ter se pri tem precej kudo ranil na temenu. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika retilne postaje, ki so ga telefonič-no poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v kakih 14 dneh. Neegoda je povzročila med potniki v tramvaju precejšnjo zmedo, ranjen pa ni bil nihče. Tramvaj se je pa precej poškodoval. Smrten nesreča pri dela V ladjedelnici S. Marco se je včeraj predpoldne ponesrečil 18-letni težak Matej Ožbič, stanujoč v ulici F. Saverio št. 38. Ko je delal na lesenem odru, visokem kakih 7 metrov, se je nenadoma zlomila deska, na kateri je stal, in mladenič je strmoglavil na tla. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko in nogo ter zadobil tudi notranje poškodbe. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal nesrečnega mladeniča ^po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Kljub prizadevanju zdravnikov pa je siromak sinoči ob 20.30 izdihnil. Obresti starega računa. Ko je šla včeraj predpoldne po ulici Genova, je SSMetna prodajalka Terezija Tadina, stanujoča v Skednju št. 409, srečala neko žensko, ki ji je že delj časa dolgovala gotov znesek denarja. Tadinova je seveda izrabila to priliko in je pozvala žensko naj poravna dolg. Po daljšem pogajanju se je ženska odločila, da plača, a ne toliko kot je zahtevala Tadinova, temveč 8 lir manj; menila je namreč, da se je Tadinova zmotila v svojih računih. Radi teh 8 lir sta se ženski hudo sporekli in si naposled celo skočili v lase. V rabuki, ki ji je napravil konec neki mestni stražnik, je Tadinova zadobila hudo bunko nad levim očesom, radi katere se je morala zateči na rešilno postajo. Tržaško sodišče tolar Caril prod sodiščem. Dne 26. junija smo poročali o nesreči, ki se je dogodila pri Obelisku na Opčinah. Tisto noč se je namreč zvrnil na omenjeni cesti avto. katerega je vodil Šofer Ivo Carli in v katerem sta sedela tržaški odvetnik dr. Cz&rmak in njegova soproga. Pri padcu je odvetnik Czermak bil nevarno ranjen, njegova soproga Lucija je kmalu po nesreči umrla na zadobljenih poškodbah — Šoferju Carli ju pa so morali odrezati desno nogo. Oblasti so smatrale Carlija kot odgovornega za to nesrečo in ga predale tržaški sodniji kot povzročitelja, Četudi neprostovoljnega — smrti Lucije dr. Czermak in težkih poškodb njenega soproga. Na obravnavi je Carli čisto mirno skupni dokazati, da ne nosi na nesreči nobene krivde. Pred nesrečo se je nahajal s Czermakovimi v neki restavraciji. Komaj je potem pretekel pol kilometra, ko je naenkrat avto bil dobesedno vržen v zrak. Od tistega trenutka dalje se ne spominja ničesar. On ni hotel, kakor pravi obtožnica, prehiteli avtomobila inženirja de Toma, ker ga sploh ni videl. Nesrečo je moral zakriviti kak večji kamen, ki je prišel pod kolo avtomobila. Tega mnenja je tudi priča Ljudmil Sabec, ravnatelj tvrdke S. I. G. M. A. Ta je pohitel na mesto nesreče in res našel v bližini prevr-njenega avtomobila velik kamen. Priča Ivan Klun, zastopnik tvrdke Ford, je 4udi pohitel na mesto nesreče. Ta pojasni dozdevne tehnične vzroke nesreče. Izključuje močan dir avtomobila, ker bi se sicer moral pri padcu zdrobiti. Tudi inžener De Toma ovrača ti> ditve v obtožnici, da ga je Carli skušal prehiteti, kajti De Toma se jo odpeljal, ko so Czermak ovi in Carli še sedeli v restavraciji. Državni pravdnik odvetnik Ar-banassich je predlagal oprostitev Carlija radi pomanjkanja dokazov. Branila sta odvetnika Bobba in Turola. Sodišče je oprostilo Carlija radi pomanjkanja dokazov. Pomurlloi obravnave radi nekega Včeraj se je v peti sekciji tržaškega kazenskega sodišča formelno ponovila obravnava proti Mariji Saksida, Alojziju Berengan in Antonu Možnich. Vse to radi nekega izposojenega, a ne vrnjenega kolesa, ki je romalo iz rok v roke. Marija Saksida, znana v Skednju pod imenom Marija Gorla, si je namreč dne 14. maja 1.1. izposodila pri mehaniku Frideriku Brunelli-ju kolo. Rekla mu je, da vzame kolo za neko Doro Stroppolo, katero je Bruneli poznal. Toda Saksida ni vrnila kolesa in Brunelli se je obrnil do Stroppolove. Ta ga je začela debelo gledati in ni hotela o kolesu ničesar vedeti. Nekaj dni pozneje ya Stroppolova prijela pismo Marijo Saksida, v katerem ji ta naznanja. da je kolo prodala in da se nahaja v postojnskih zaporih radi starih računov s pravico. Posrečilo se je izslediti kupca koleaa v ooebi Alojzija Berengan, ki po je kolo že prodal Antonu Moznlch. Tudi tega je oblast izsledila in vrnila kolo lastniku. Stvar je prišla pred postojnsko preturo in Marija Saksida je bila obsojena na 3 mesece in 15 dni ječe, d očim sta bila kupca ukradenega kolesa oproščena. Sodišče v Trstu pa je ugotovilo nekompetenco postojnske sodni je in razveljavilo obsodbo. Pri ponovitvi obravnave je branil odv. Kezich. Goriške mestne vesti Vodno razmere v Gorici. Gospod Nino Alani je v mestnem in tržaškem časopisju podal nekaj zanimivih podatkov o stanju vode v Gorici in njeni neposredni bližini ter načel vprašanja izboljšanja teh razmer. Z a enkrat obvestimo tudi mi naše čitatelje o vodnem stanju mesta Gorice, drugič bomo navedli tudi načrt o zboljšanju vodnih razmer, kot ga je objavil prej omenjeni gospod. Važnost vodnega vprašanja za Gorico je zelo velika. In sicer s stališča higijene, s stališča številnega vojaštva in še z raznih drugih strani. Gorica, ki leži ob bogati reki Soči, trpi na pomanjkanju vode. Imamo sicer vodovod v Krombergu in mestni vodnjak ob Soči z električnimi črpalnicami. Vendar pa vse to ne zadostuje. Vodovod je bil zgrajen leta 1770. Zgraditi ga je dala Marija Terezija. Pozneje je bil izboljšan in modernejše urejen toda svetovna vojna ga je občutno pokvarila in skoro uničila. Po končani vojni je bil vnovič obnovljen. K prejštnjim izvirkom so pridružili še druge izvirke ter zvišali njegovo vodno moč. Tako je dajal dnevno 800 m* vode. Voda, ki jo dovaja mestu ta vodovod je sveža, čista in dobra. V slučaju suše ali pa prevelikega mraza in zmrzovanja daje vodovod dnevno le 400 m8 vode, torej polovico normalne množine. Občinski vodnjak na vodne črpalke je bil izkopan in napravljen pred 20 leti v bližini Soče blizu železniškega mostu. Pred vojno je dajal okrog 600 m* vode na dan. Vojna je tudi njemu pokazala zobe. Bil je poškodovan. Po vojni so ga vnovič popravili in hkratu zvišali njegovo moč, tako da daje sedaj okrog 2000 m* vode dnevno. Vendar pa moramo razumeti, da se razgubi veliko te vode, ker vodnjak nima vodne shrambe — in ta voda ne prinaša nobene koristi. Upoštevati je treba tudi eventuelne poškodbe strojev, ki pač niso redke. In tako se resnično računa lahko dnevno na 1000 m* vode, ki je uporabna. Tudi voda ni tu prav dobra, ker leži vodnjak v bližini Soče in je izpostavljen onesnaženju. Poleti je njegova voda zelo gorka, nasprotno pa je pozimi preveč mrzla. Torej vsi pogoji, ki niso nič kaj ugodni za dobro pitno vodo. Tako vidimo, da voda, čeprav se neprestano automatično čisti in je videti na videz jako lepa in čista, vendar s higijeničnega stališča ni popolna. Najdejo se v njej sledovi klora, blata in veliko število klic. Še manj vode kot mesto samo pa ima goriška neposredna okolica. To so občine, ki so se nedavno priključile Gorici. In sicer Št. Peter, Štandrež, Ločnik in Podgora. Do-Čim napaja prvi dve biv^i občini goriški mestni vodovod ki je zvezan z onim, ki vodi v Osek-Vitov-lje, ima Ločnik zelo malo vode, pa Še ta včasih popolnoma zmanjkuje. Podgora pa je skoro, popolnoma brez vode. Take ^np rr>7niprfl v Gorici, koro še predvojne, kljub temu, da so sedaj m putrebe večje kot takrat. Danes množina vode komaj zadostuje mestu, včasih pa celo ne. Voda ni vedno najboljša, predmestja so skoraj brez vode. Veliko stane tudi obratovanje vodne črpalke z električno epergijo. Vidimo torej, da vodne razmere v Gorici niso najboljše. Cena vinu v Brdih Nizka cena vinu v Brdih, ki je takoj prve dni po trgatvi ostrašila briške vinogradnike, je v teh dneh zrastla. Na splošno se prodaja vino po L 2 liter. Cena gre celo od L L do L 2.30 in še več. Pa tudi manj od L 2 z ozirom na kakovost vina. Ker je letos vina v Brdih malo, se splošno računa, da bo cena vinu še zrastla. Avtomobilski promet. Z dnem 16. t- m. začne poskusni avtomobilski promet družbe inž. Ribija iz Gorice v Goriško okolico. Z avtomobilskim prometom bodo zvezani z Gorico sledeči kraji: Ločnik, Solkan, kraj ob pokopališču v Mirenski ulici. Odhod iz glavne avtomobilske postaje v ulici «IX agosto*. Sledovi o skrivnostnem umoru, na Cesti. Znano je čitateljem, kako tragično je končala svoje življenje bogata vdova Bratina iz Ceste pri Ajdovščini. Po umoru so oblastva takoj začela z raziskovanjem in poizvedbami. V prvem hipu so zaprla nekaj osumljencev — domačinov, ki pa so jih deloma že pustili na prosto. Izsledovanje zločincev od strani ob las te v se je zadnje čase osredotočilo okrog zagonetnega avtomobila, ki so ga več večerov opazili na Ceo ti in v bližnjih krajih. Vzbudil jo tako opravičen sum. Oblastva ao mu Že na sledu. V Gorico je bilo odposlano tudi razbito steklo svetilke, ki so jo našli razbito v sobi pokojnice, da bi V Trstu, dne 13. oktobra 1927. Sodišče je izdalo postojnski enako razsodbo. Marija Saksida je bila zopet obsojena na 3 mesece in 15 dni ječe. Na razne formalne netočnosti v razsodbi in nekompetentnost je opozorila obtoženka sama v prizivu. morda to pripeljalo do kakega sledu. Pozitivnih podatkov pa še ni nobenih. Himen. Nedavno se je poročil g. Miha Marinič iz Podsabotina z gospodično učiteljico Pavlino Kumar iz Kojskega. Marinič je bil svoječasno deželni poslanec in komisar v Pod-gori. Nova šola na Vrsniku nad Idrijo. S prvim oktobrom t. 1. se je odprla nova ljudska šola na Vrsniku nad Idrijo. Poslopje, ki je bilo končano že začetkom preteklega meseca, je bilo blagoslovljeno roman «Le D6mon Du Midi». Turške knjižnice. Knjižnice v Turčiji so bile zadnji čas na novo preurejene. Osemdeset earigrajskih knjižnic so združili tako, da ima mesto sedaj dvajset knjižnic, v katerih se nahaja vsega skupaj Štiristoosemintrideset tisoč zvezkov. Na deželi se nahaja sto knjižnic s stopetinosemdeset tisoč zvezki. Nova knjižnica v Angori ima petdesettisoč zvezkov. Šest novih knjižnic je ustanovljenih. Turška pisateljica pred sodiščem. Turško pisateljico romanov Suad Hanem so radi zasramovanja vere postavili pred sodišče. Novi turški kazenski zakonik predpisuje za zasramovanje in zasmehovanje vsake vere od dveh do šestih'mesecev zapora. Pregrešek pisateljice obsto i v tem, da je neki junakinji svojega romana položila v usta be-sede, da je religija ?kod-Ijivejša kot opij in da so bili preroki šarlatani. Eusko narodno blago. Leningradski državni zavod za umetnostno zgodovino je bil poslal v arhangelsko gubernijo posebno ekspedicijo učenjakov, da zberejo vse, kar se da zbrati na polju ljudske umetnosti. Ta ekspedicija je imela veliko srečo. Zbrala jo eriainosemdeset epskih pesmi, tristopetinsedemdeset ljudskih pesmi, kakih tristo pravljic, stotriin-Štirideset zagovorov in že nešteto drugega narodnega blaga. Poleg tega je ekspedicija foncgrafski posnela dvestoštiriinosemdeset narodnih melodij. Opisala je tudi šest popolnih varijant ženitovanjskih običajev. Ekspedicija je tudi posnela dve sto uzorcev poslikanega platna in opisala devetinsedem-deset narodnih noš. Znamenit almanah. Almanahi moskovske izložbe «Krug» so znani kot najboljši literarni almanahi. Tudi šesti almanah prinaša toliko izbranega gradiva da ga moremo šteti med najboljše. Zastopani so: Maksim Gor-kij, Vsevolod Ivanov, Evgenij Za-mjatin, Leonid Leonov, Vladimir Lidin in literarni kritik Voronsky, tedaj najznamenitejši zastopniki novejše ruske literature. Slučaj pa je hotel, da so vsi prispevki po svoji vsebini zelo turobni. Ce izvzamemo Gorkega, ki opisuje v enem poglavju iz svojega romana •Življenje Klima Samgina* Rusijo devetdesetih let, se bavijo vsi o-stali pisatelji z današnjo Rusijo, ki jo rišejo v zelo nesimpatični luči. Vsevolod Ivanov opisuje seksualno razbrzdanost neke sodobne ruske trgovske družine. Leonid Leonov pelje čitatelja v neki pe-terburški zavod za vdovske pleme-nitaše v oktobrskih dneh leta 1917. Vladimir Lidin opisuje dva francoska letalca, ki sta bila prisiljena, da sta pristala sredi rukse stepe. Letalca sta bila od pastirjev gostoljubno sprejeta. Ostane samo še novela Zamjatina, ki opisuje v mojstrskem slogu in v jeziku pol-zavednega ruskega kmeta, kako ta težko prenaša novo ideologijo revolucije. Voronsky prinaša v tem almanahu trpko satiro proti so-trudnikom revije «Na literaturnom postu». Omenjeni almanah je napravil veliko prahu med literarnimi krogi sovjetske Rusije. „ŽsuljenjAmritflsnioH Približno pred dvema letoma so poročali senzacionalno vest, da se je ruskemu učenjaku Marmilo-vu v Parizu posrečilo odkriti dvo-spolnost pri rudninah. Vest je tvorila senzacijo za nepoučene kroge, znanstveni svet je vedel da gre za slučaj, ko se je zopet nekdo pobpvii z vprašanjem o obstoju življenskega pojava v nebitni ma-vpra-šan em, ki zanima našega duha že dolgo vrsto stoletij iii ki je doslej dajalo več zanika jočib odgovorov nego pritria-jočih. In res ni dobilo odkritje dr. Marmilova do danes še nobene potrditve. Ce bi jo dobilo, bi pomenilo, da navidezno mrtva snov iA samo Živa, temveč tudi sposobna oploditve in razmnoževanja kakor živa bitja. Vendar se dogajajo tudi v materiji stvari, ki jih s samimi fizikalnimi zakoni ne moremo razložiti, stvari, ki nalikujejo življen-skim pojavom v organizmih. Že Haeckel je opozarjal na to, da ni mogoče dvomiti o nekih sorodnost-nih razmerjih med mrtvo in živo naravo. Takoimenovani «živi kristalu* so znani. Zdi se, da se morejo taki kristali spreminjati v tvorbe, ki so podobne najnižjim klicam. Nemški kemik Burge je obdeloval želatino z radijskimi žarki in se mu je zazdelo pod mikroskopom, da je opazil nastaja-n e takšnih klic iz materije. Sta-selmann in n egova sodelavka, Rusinja Tanglova sta prišla do sličnih rezultatov. V najnovejšem času so se zlasti na Francoskem zelo bavili s takšnimi eksperimenti. Kakor znano*, imenujemo kristale pravilne rudninske tvorbe, ki jih omejujejo ravnice na vse stranu Rudnina iste kemične sestave kristalizira (t. j. se spreminja v kristale) vedno v istih oblikah. Teh oblik je ne teto, kakor so ra7-lične tudi velikosti kristalov. Med na "bolj znanimi kristali so ogljikovi (diamanti) in kremenčevi (gorski kristali, ki izkazujejo ne-redkokdaj velikost 1—2 m). Nemški učenjak Lelimann. ki se že desetletja bavi samo s proučevanjem kristalov, razločuje tkzv. «trde» in «tokoče» kristale. PK zadnjih, ki se nahaiajo v kakšni tekočini, so opazovali največ pojavov, ki naliku e o specifičnim pojavom življenja Prva takšna nalika bi bila gibal-nost. Ce opažu eš takšne kristale v njihovih tekočinah pod drobnogledom, boš opazil najbolj raznovrstne paličaste, veiičaste in vijugaste tvorbice, ki se gibljejo v vrtoglavem dirindaju skozi tekočino. Ce bi ne vedel že prej, da so kristali in torej «mrtva» snov, bi jih z mirnim srcem uvrstil med kakšne infuzorr'e (najnižja živalska vrsta) ali bacile. Njih oblika in še bolj njih gibanje bi te premotilo. Znanost pa je bolj previdna od tebe in dopušča možnost, da ne izhaja tisto giban e iz kakšne živ-ljenske sile v kristalu samem, temveč da ga povzročajo morda kakšne čisto neprizadete struje v tekočini, dotikalni vplivi itd. Tudi to daie misliti, da niso :1e pri nobenem «živem» kristalu opazovali tistih neskončno tenkih nitk ali drugih organov, ki služijo nižjim bitjem kot vesla. Druga nalika, ki je veliko bolj zanimiva je ta da kristali — ra- stejo. Prav kakor živa bitja. Njih prostornina se da umetne rediti de velikosti, JU vzbuja začudenja £e v srednjeveških samostanih so se bavili učeni menihi s takšno u-metno gojitvijo kristalov, n. pr. kristalov znanega galuna. Vsakomur je danes mogoče ustvariti .si na temelju te zanimive zmožnosti kristalov do rasti cele vrtove umetnih rastlin, ki žarijo s bajnimi barvami. Vzemi razredčeno raztopino natron'-vega vodn. stekla, vrzi vanjo nekaj drobnih zrn železovega in bakrenega klorida — torej dve popolnoma mrtvi tvarini — in mahoma boš opazil v stekleni posodi z raztopino, kako vse klije in raste. V kratkem času bo stala pred teboj tvorba, ki je čisto podobna kakšni rastlini s steblom, vejami, listi in celo cvetnimi popki. Takšnih čudnih kristalnih tvorb je tudi v naravi nešteto. Paleontologi (pro-učevalelji davno odmrlih živalskih in rastlinskih vrst) so se dostikrat zmotili, ko so smatrali takšno kamenito življenje za oka-meni no nekdanjega resničnega življenja, za okamenelo rastlino ali celo žival iz nižjega rodu. Znano je, kako dolgo časa je trajalo, predno so se učenjaki prepričali, da ni sloviti Eozoon canadensis, domnevani ostanek najstarejše živalske vrste, noben živalski ostanek, temveč izdelek kristalizacije. Kemiki so izumili neštevilno receptov za izdelovanje kristalnih rastlin in se poslužujejo pri tem zlasti z vodo napojenega lima in želatine v zvezi z drugimi kristali ter raznimi kovinskimi solmi. Tre t a in še bolj značilna nalika je ta, da imajo kristali kakor zmožnost do asti tudi zmožnost do regeneracije, to je do ozdravljenja in ponovnega nadomeščanja ranjenih in manjkajočih delov. Ce od-b'ješ kakr •nemukoli kristalu rob in ga položiš nato v prenasičeno raztopino iste kemične snovi, zraste odtrgani rob nanovo. Kuščarjem zraste odtrgani rep, človeku se prenovi ranjena koža. To je nekaj podobnega. Četrta in doslej najbolj presenetljiva ugotovljena natika pa je ta da je mogcče kristalom v pripravnih hranilnih raztopinah prav tako podal.šati življenje, skrbeti za njihovo rast in popolnost, kakor jih je mogoče z drugimi raztopinami uničiti, umoriti jih! To je kakor pri bitjih. Dobra hrana pomeni zdravo življenje slaba hrana ali strup življenje uničuje. Znani indijski učenjak Chandra Bose je dornal v najnovejšem času z občutljivimi električnimi aparati, da reagira celo navadna kovinasta palica na razne dražljaje kakor rastlina, žival ali človek. Ce ji naložiš pretežko delo, se »utrudi« in takšnega dela kmalu ne bo več zmogla; neke tvarine vplivajo nanjo podobno kakor strupi na organizme. To je približno vse, kar.se je dalo pozitivnega dognati o vprašanji življenja v materiji, ki jo smatramo obi čamo za mrtvo reč. Pravega Življenja ji še niso dognali, ker so neke stvari (kakor zmožnost do «sa m o voljnega« giban^) ?e preveč negotove, druge (kakor rast) pa še vedno preveč zunr.n'e, mehanistične. Nekaj vse •.■rueo^a bi že bilo, če bi se posreči) dokazati, da tvarina na pr. il '1 diha, da se glivicam podobni tekoči kristali tudi delijo in množi o, prav kakor glive in najnižje živali. Takšni dokazi pa se niso posrečili. Odločilno bi bilo tudi to, če obvelia, da se materija lahko utrudi ali zastrupi. To bi "?e izdajo oVstoj nekega resničnega, čeprav še grozno primitivnega »čutnega zad"žan;a». To bo morala odločiti bodočnost. Gotovo je, da bi ne bilo nič presenetljivega, če bi zvedeli nekeea dne, da vodi veriga živl:enskih pojevo-v od najvišjega do vpHno niž ega preko človeka v živalstvo in rastlinstvo, od tam dal 'e v svetovne rudnin, z večnimi prehodi. Ni še dolgo, ko so delali med živalstvom in rastlinstvom več u razloček nego je v resnici. Zgorai omenjeni indijski znan-svetnik Chandra Bose je dokazal šele v zadnjih letih z genialnimi poskusi, da imajo tudi rastline življenie srca in živcev, da spijo in bdijo, da se dado z mamili opijaniti in zastrupiti. Tudi še ni dolgo, odkar je dognano, da imajo rastline bolj ali manj primitivne or- gane, s katerimi «vtdijo» svetlobo, ki fim Je nujna tivljenska potre- RAZNE ZANIMIVOSTI ■oi s Rfintganoviml očmi V New Yorku je umrl te dneve v svojem 81. letu Bert Reese, ki je bil znan kot največje telepatično čudo. Edison in učenjaka Charcot in Riche, ki so z njim delali poizkuse, so izjavili soglasno, da stoji v tem slučaju veda pred uganko. Reese, prvotno se je imenoval Ries, je bil doma v Galiciji. Z dvajsetim letom je prišel v Ameriko, nastopal je s svojo umetnostjo najprej v cirkusih pozneje je postal samostojen, dokler ni postal stalni gost v milijonarskih palačah 5 avenue. Ni bilo nikdar nobene slavnosti, na kateri bi ne nastopal Reese. Uganil je, koliko pisem ima vsaka oseba pri sebi, kako se glase naslovi in končno je posamezna pisma tudi prebral, čeprav so bila spravljena v listnici njemu popolnoma neznane osebe. Pozneje so izkoriščali borzijanci in spekulant-je njegov dar v branju misli pri borznih opravilih in tako je Reese postal svetovalec v VVaflstreetu, kakor se imenuje borzni in bančni okraj v New Yorku. Seveda je pridobil Reese tudi samemu sebi lepo premoženje. Končno se je tega naveličal in se umaknil v zasebnost. Bavil se je le še z razbiranjem misli. Nekoč je dal svoje zmožnosti tudi policiji na razpolago. Zgodila se je bila velika tatvina na neki banki. Reese se je dal prepeljati pred blagajno, iz katere je bil pobran denar in pro-• I prisotne, naj ga puste pol ure samega. Nato je stopil Reese k ravnatelju in izjavil, da je tat srednje velik mož s plavimi lasmi in prečo da ima precej visoko in odgovorno mesto pri banki in da je toliko in toliko star. Popis se je ujemal z zunanjostjo starejega p rok uri s ta, ki mu je ravnatelj popolnoma zaupal. Radi tega je ta tudi izjavil, da se Reese moti, Ko je pa stal prokurist Reese-ju nasproti in ga je ta nepremično gledal ie postal uradnik smrtno bled, padel na kolena in priznal svoj "ziOčin. Heese ni bil prorok, kar so trdili njegovi prijatelji, on je razpolagal z umetnostjo razbirati misli in to v najvišji popolnosti. Njegova zmožnost osredotočiti svoje misli je mejila že z nadnaravnimi. Sedaj je to čudo umrlo. Z motornim čolnom črez ocean Mlad inženir iz Konstanza, Ludvik Jorg, si je zgradil motorni čoln, s katerim namerava v spremstvu svojega prijatelja prepluti ocean. Motorni čoln je ."'est in pol metrov dolg, 1.4 m širok in je opremljen z motorjem 8 konjskih sil. Jorg se popelje iz Konstanza v Basel, potem po Renu navzdol, nato v London, Lizabonr na Kanarske in Kap-vordske otoke, Pernambuco. Kubo, Charleston in New York. Pot. ki jo namerava prevoziti, bo merila približno 20.000 km. Osemnajst let pod zemljo. Delavci v Parizu so pri popravljanju kanala zasledili v podzemeljskem rovu moža. Njegova zunanjost je pričah, da je preživel del j časa v tem rovu. Skoraj ni mogel več govoriti. Pri poli-ciiskem komisaru je izjavil, da živi ie osemnajst let pod zemljo, da ves ta čas ni prišel z nobenim Človekom v dotiko, da se hrani z odpadki zelenjadnega trga in da so podgane njegova edina družba. Vprašan, zakaj se je bil zaril v zemljo, je rekel, da sovraži ljudi, posebno pa ženske. Več o vzrokih svojega sovraštva do Žensk pa ni hotel povedati. Gotovo so se mu morale ženske hudo zameriti, da je samega sebe pognal v smradlji-ve podmectne rove. Mož se imenuje Francois Dublot ima 52 let in bi se zelo rad vrnil zopet pod zemljo. Ribarič Viktorija Tito Ciacci poročena v Genovi Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znacem žalostno vest, da je naš preljubi oče, tast, stari oče JOSIP HRIB v dobi 77. let, nepričakovano preminili. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil 14. t m. predpoldne. HRIBI, 12. oktobra 1927. 1099 Josip, Kristjan, Ivan, Ludvik, sinovi, Rozallja por. Lah, hči. BESL1TZ-SCR00L vodi ▼ vseh jezikih. Via F&bifr Filzi 33, pouk in pre-1326 MOTASNA kolesa, angleška, Zenith, liv I UftllH svetovna. Likvidacija vsled zaključka sesti«. Trst, Via Commerciale št 7._ 1316 VEČ NAGROBNIH spomenikov proda Mozetič v Bark ovij ah it. 771. 14C8 STANOVANJE in hrano dobi pošten mladenič pri majhni družim. Naslov pri tr-žaikem upravništvu. 1410 NOVOFOROČENEC išče meblir.no sobo z uporabo kuhinje pri pošteni družini. Ponudbe na tržaško upravniitvo pod «Poštena družina* Mil BRIVSKEGA pomočnika aH pol delavca sprejmem takoj kot samostojnega za po- Kanal. aruznicot, Ivančič Izidor brivec. 1403 PEKOVSKA GNETILNICA (framola) železna, 3 q težka, je na prodaj pri Antonu • tia v Ajdovščini 1409 16 LETEN mladenič, trgovski pomočnik, m- dveletno prakso, išče službe v mestu ali okolici. H. R. Irst, Via Ugo Foscoio 46-V 1403 SLOVENS^ * nt\ Jve postelji Hrano. Naslov pri tržaškem upravni-štvu. huuAUGA, zanesljivega, za sobo, išcein. Zabrič, Via naolino a vento 5 1405 PO POLOVIČNIH cenah prodaiamo hišne potrebščine. Predno nakupite drugje, obiščite prodajalno. Trst, Piazza Oberdan 1 1407 HflIlOFAKTDIE PAULATTO TRST VIR DANTE 10 - VIA MfiZZINI 32 IMT GLTKOL je edino energično zdravil« proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Casteila-novich. Trst, Via dei Giuiiani št. 4? 1109 IGRAČE, drobnarije, torbice in drugi predmeti, popravljanje punčk. Cadel, vla Bat tisti 13. _1289 ZALOGA «Eternita» in najfinejšega cementa «Udine», kakor tudi razno želez-nmo, štedilnike i. t. d.; vedno v zalogi o nainižji ceni pri Ant. Križaju v Ajdovščini 1393 &1CA avioriziraaa sprejema noseče. Govori slovensko Siavcc, via l~r;uiia 116? BABiCA, avtorizirana. aip1t»m:rana, sr>rejema noseče. Adeie Emerschitz-Sb.-izero. Farncfo fn,.Slišana Gin stica), lastna vila, tel. 20.64. 956 ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Mauiai <6 Kupuje zlato, srebro in krone. Opravlja in prodaja zlatenico. ene zmerne. jsernalr ra:il3 P lffi i iiriirip i&ai ^ in kueja ^CESA i Doiiiva s* v vsa«« lekarnah. FMJJKfli-licTirSJsn .3-Trst nagrade dobi, kdor Tri nore sporočiti W»ko vrst s pomočjo katere bt mi hilo r^optCe izslediti konia, ki tri je bil nkr -deta v soooto ob 9. tari zve- ifcf. Konj je star 6 „ et. w k 151 cm, rjiiVorudeče harve, dobro n-j n in ▼ zadnjem delu precej 1 išjt in 51 »ji kot v -pred-njem. Rep ima na pi ostrižen. Josip Deila Savla trs;* ec (Vitla Dekani) (1017) pri Sv Antom. Dr. Iu:n terdMfl »o! BfasnMa »a zJr^U^ife z zarR; X (Prej zdravnik v ir&pital-u na Du- naju in zdr-vn k anatorij h. G usto in rojstne b-OMct: v Gorici) •■prejema od l oktobn v^t-i i an od rt.30 od 12 in 15 d > 18, n^deljat* od 9-12. GORICA, Via Sen i rt o št. 2* (h i« T- der ( 05«») r- Predu > se odločite za katerikoli na k u _ obiščite S&L&DSŽČE POHIŠTVA Ifl im Trst, Via EfttorI 1 (Pulza Roscrio) in Ha Kalcsatoo 7-13. Naše cene ne poznajo kor.kur.~me. (uoi i HMJimiijuu CHl^ia PiCATTl Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKKVNOST1. BLEDICI in za OKRhVAMJE LCKAPHA ZAHETT! - TRST - Hanmi PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti U9> Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Ko je dospel na piano, je David na rahlo zažvižgal, oponašaje pti-fca; ni bil glasnejši njegov žviig od žuborenja potočka, ki je tekel Črez izseko, pa je le par trenutkpv preteklo, ko se je pojavil pred njim Srnomorec, kot da je zrastel iz tal. Celo ob siju zvezd je bilo mogoče spoznati, da Srnomorec ni mlad mož, da je visok, raven in suh ter da nosi glavo kot voiak. Za indijanskim pasom, ozaljt aim z drobnimi svetlimi školjkami, je nosil bojno sekirico in nož, ki sta bila njegova svesta spremljevalca na krvavih pohodih skozi divji svet Še daleč pred Davidovim časom. V roki je držal puško. Nekaj Časa sta se pogovarjala v jeziku delavarških Indijancev, nakar je David odhitel v hišo. Bila je to majhna kamenita stavba kakor ona pod Zatonskim gričem, kjer sta z Anico poslušala petje ženskega glasu. Iz stene so gledale enake temne linice, namenjene za obrambo in okna so bila zavarovana z enako močnimi hrastovimi oknicami. Tudi tu je slišal petje ženskega glasu, a ta je bil mnogo slajil od onega v hiši pod Zatonskim gričem. David je neizmerno ljubil svojo mater. Odprl je vrata in pogledal v notranjost. Ponosen je bil na materino mladostno svežost in prijetni občutki so ga obšli, ko je gledal pred seboj lepo sliko nje, ki je klečala na medvedji koži pred žare Čim ogljem v kaminu, nad katerim je vrtela počasi železni raženj. Vedel je, da je na. slednjem njegova večerja. Vitka je bila in visoka in ob medli svetlobi s^eče je tila videti kakor mlado dekle. Njeni zviti lasje, ki jih je Anica vedno smatrala za mnogo )ep$e od svojih so bili črni kot saje in ob mehki svetlobi sobe so se svetlikali kot svila. Ob Davidovem pozdravu je naglo vstala. Marija Kock je že prekora-č.la svoje štirideseto leto. V decembru bo zopet obletnica njenega rojstnega dne, a vsa -dolga leta in vse bridkosti življenja ter samotar j en je v divjini so Ie malo znakov pustile na njenem mladostnem obrazu, ki je ob Davidovem pozdravu zažarel v veselju. David je odložil puško v kot. •Anica me je zopet zadržala,* jo rekel s smehom. -»Njena krivda.* «Kajpada,» je soglafiala Marija Ročk in se naglo obrnila proti ražnju. «Toda nocoj so celo golobi izgubili potrpljenje, ker jim je kljub vsej moji pažnji meso odpadlo od kosti, in (e se je krompir v pepelu »trdil, te bom oka-rala.» «Vendar si bila srečna, ko prišel, mama! Prepevala si pesem Črnega Iovca.» Pripravljal se je, da se umije, in ni opazil dolgega materinega molka. •Kaj je vzrok, da misliš nocoj na Črnega lovca?» je vprašala končno. •Zmeraj mislim nanj,» je odvrnil David in potopil obraz v mrzlo studenčnico. Nekaj minut pozneje sta si sedela nasproti pri mizi. Pred njima se je kadila večerja iz praženih golobov, krompirja, črnega kruha ter pudinga iz moke, sadja " in javor-jevega sirupa. Med jedjo je David pripovedoval dogodke dneva in previdno izpustil neprijetnosti, ki jih je bil sam dotivel v Grondinovem gradiču. O Anici Je pa pripovedoval materi vse odkrito, kot je storil vselej, a ie preden sta bila gotova z večerjo, je ona uganila in vedela prav dobro kot on da se je danes zgodila v njen velika sprememba. Sveča je pogorela So do polovice in povedal ji je v podrobnostih razne dogodke na gradiču, ko je ne- nadoma opazi, da živa rdečica na materinem obrazu ne more biti več posledica vročine ognja; dalje, da so njene oči kot žametni tol-munčki, ki jim ne more pogledati do dna, in da jo obkroža nekaj, kar ji ni bilo povsem lastno, nekaj nepričakovanega in nepojmljivega. «Nekaj radostnega se ti je pripetilo, mama,» je ugibal. «Povej mi kaj.» «Ti si prišel, David! Vedno sem srečna, kadar pridel» «Toda nocoj — taka si kot je bila danes popoldne tam v vznožju griča ob bezgovem grmičju Anica. In Čudno se mi dozdeva — danes se mi vse dozdeva tako čudno, kot še nikoli — in ielim vedeti...* «Kaj, David?« «Tako si srečna zmeraj, ko pride Crni lovec,* je rekel po trenutku obotavljanja, «in jas sem tudi. Danes me je Anica vprašala, zakaj, in to na tak čuden način, da ne morem posabiti. Drugega ji nisem vedel odgovoriti kot to, da sem sapčen, kadar sem z njim in da sutai neskončno tofti, kadar ga ni. Zakaj je to mama?» «Zato, ker je bil vedno tvoj in moj prijatelj — in te ljubi.» «Pa zakaj je on najin prijatelj?« je vztrajal. «Zakaj je tako tajin-stveno to njegovo prijateljstvo? Zakaj priha a vedno tako skrivnostno kot duh in ojJhaja prav tako? Zakaj ae prikaže samo meni in tebi? Na St. Denisovem posestvu ga razen naju ni videla živa du-Sa.» «čuden mož je on, David, in čudne misli in želje so dema v njegovem srcu.» «Toliko vprašanj mi je stavila Anica in zdaj je čas, da hi nanjo odgovoril,« je nadaljeval David. «Do poslednjih časov sem Črrvega lovca le redkokdaj videl; kljub temu čutim, da je bil mnogokrat tu in da veš za to samo ti in morda tudi Srnomorec. Zakaj je to, da je na vsem tem obširnem ozemlju med Kanadami in na3imi sovražniki poznan samo pod imenom Crni lovec in da drugega imena nima? Ako nas ljubi, kakor pravil in kakor kaže, zakaj bi potem ne smeli vedeti njegovega imena?« IT. U. Lot nm atona. Vsa prestrašena je priletela na policijsko postajo frankfurtskega predmestja neka gospa, ki je v»a zasopljena pravila, posta jevodji, da je zjutraj stegnila roko skozi okno, hoteC se prepričati, če pada dež in da je čutila v roki slonov riJec. Se bolj se je začudil posta-jevodja, ko je prisopihal kmalu za ženo predmestni posestnik in zatrjeval, da mu je predpotopni mamut poteptal ves vrt in mu potrgal z jabolk najlepše sadove. Istočasno je telefoniral centralni urad na postajo, naj bo njegovo moštvo pripravljeno ker pojde lovit slona. Ko so namreč premikali vagone na frankfurtski železniški postaji, se je en tak vagon razsul in slonovka, last cirkusa Krone je zbežala, bila je temna noč, iz postaje na cesto in s ceste v bližnjo goščavo. Uslužbenci cirkusa so komaj proti jutru s pomočjo redarjev uklenili žival za zadnji nogi, toda žival se ni dala pregnati iz gozda, dokler niso šli po slona aAssana», ga pripeljali k njej in komaj njemu se je posrečilo, da ji je izbil nesrečno trmo iz glave. Mirno je korakala ob njegovi strani do železniške postaje in stopila isto tako mirno v sanjo pripravljen voz. Vas v plaasien Vas Pny Saint Andre, ležečo v višini 1500 m v Alpah, je uničil popolnoma požar, ki je zahteval tudi dve človeški žrtvi. Nekaj va-ščanov je bilo ranjenih, nekaj pa opečenih. Zgorelo ie osemdeset hiš, vse krite s slamo. Važčani so sedaj brez strehe in brez živeža, kajti zgorelo jim je vse, karkoli so imeli v svojih hišah. Edino cerkev in Županstvo sta ostali nepoškodovani, to pa radi tega. ker sta se nahajala nekoliko oddaljena od vaške skupine hi3. Hraber ženin. Brzovlak, ki vozi iz Londona proti Škotski, se je moral sredi proge ustaviti, ker so opazili na strehi vo?a za prtljago moža, ki je nameraval stopiti na lokomotivo. To se je zgodilo tik pred predorom. Da niso moža pravočasno o-pazili. bi se. mu gotpvo pripetila nesreča. Ko se ,'e vlak ustavil, je splezal mož na tla in izjavil, da je hotel napraviti šalo. S svoio iz-voljenko sta se vozila z vlakom pa mu je ona medpotoma očitala bojazljivost in da dokaže svoji ljubici svoj pogum, je splezal skozi okno na streho vlaka, hodil po njei in nameraval pobrati z lokomotive košček premoga in ga prinesti liubici v dokaz svoje korajze. Ker pa železniška uprava nima smisla za srednjeveško romantiko, trubadursko viteštvo in sentimentalne zahteve modernih gospodi-čen, je naznanila hrabrega mladeniča sodniji. Tlačati bo moral kazen ali bo pa še lehko zaprt. I a kaj to, samo da je dokazal njej, da ni bojazljivec in da ga ona ceni kot junaka. "Zadolisnast Europs napram Združenim državam in prospektiva za bodočnost Dosti se občuduje neizmerno blagostanje Združenih držav, ki ne najde para v zgodovini niti glede naglice v razvoju niti v rekordih doseženih na gospodarskem polju. Podpiran je bil ta razvoj razen po naravnem bogastvu zemlje, ki nudi v izobilju vsega za človeške potre-be, " posebno tudi po obšimosti in visoki obljudenosti Združenih držav. Hitri gospodarski razvoj v naši dobi najde dobra tla le tam, kjer je dana možnost za ustvarjanje čim večjih gospodarskih stvorov. Zadnji časi so nas dobro poučili, da je v današnjem težkem konkurenčnem bojevanju tista tvrdka najsposobnejša za življenje in da živi najblj ekonomično, ki prekaša druge glede kapitalne moči in razsežnosti svoje organizacije. In v Združenih državah so bile vse razmere kar najbolj u-godne za razvoj velikanskih gospodarskih stvorov. Glavni predpogoji za to, bogastvo zemlje in skoro neizčrpljiva kon-sumna moč notranjega trga, so dani v večji meri kot kje dru-grje, saj odvzame še vedno sedaj tako povečani ameriški industriji notranji trg okoli 90% njene produkcije. Če ima angleška industrija dobro oporo v svojih kolonijah in dominijonih, kateri ji tudi absorbirajo dober del produkcije, je industrija Združenih držav skoro neodvisna od inozemstva glede prodaje svojih produktov, popolnoma neodvisna pa g-lede nabave potrebnih sipovin. Velik kompaktni notranji trg, kateri se lahko vlada tudi glede okusa in drugih momentov, ki stojijo v zvezi s konsumom, je glavni predpogoj za gospodarjenje v tako velikanskem stilu, kot je ono v Združenih državah. Tako je torej narasti o bogastvo v Združenih državah z mrzlično hitrostjo na današnjo stopnjo in danes je tam denarja, in sicer dobrega denarja, kateri )• nam evropskim smrtnikom Ideal denarne vrednosti, več kot dovoli na razpolago podjetnikom s dobrimi idejami. Dežela takorekoč plava v tem dobrem denarju: ima ga farmer v izobilju od fskupi^ka aa velikanske množina svojih pridelkov, ga delavec in uradnik ravno tako dovolj od visokih dohodkov, imajo ga pa tudi vsi najširši sloji prebivalstva od vnovčenja dividend in obresti od velikih mas vrednostnih papdrjev, ki so v Ameriki posebno dobro uvedeni v vse sloje prebivalstva. Dežela ima torej velike dohodke in morejo poe-drnci kon s umirati razmeroma do-s-ti več kot kje drug-je, vendar preostaja Še vedno dosti denarja, katerega ne more notranjost konzumirati in ki išče prilike za dobre investicije. A-merikanec pa je po hitri gospodarski zgodovini svoje dežele, ki drži vsekakor vse svetovne rekorde na gospodarskem polju, navajen na dobre zaslužke in tudi je v njegovi naravi stremljenje po hitrem obogate-nju, radi česar je on v svojem gospodarjenju velikopotezen in Spekulativen. Ta njegova narava omogpočuje velikojx>tezno razpečavanje vrednostnih papirjev v ljudskih masah in tako je organizacija milijonskih emisij, katere s svojimi številkami naravnost slepijo naSe skromne oči, kar najvzoroejše organi-zirana. od velikanskih gospodarskih stvorov, takozvanih bančnih trustov, vse doli do najširšega publikuma. Bančni tru-sti, kot so: Mortran in Co., Bl?>.ir Co., Read 3c Dillon, EquKable Trust Co. in drugi, vodijo pograjan ia z izposoje val ci. Ti bančni trusti figurirajo pa samo kot k misijonarji, oni prevzamejo nalosro in večinoma tudi obvezo spra vi M maso novih zadolžile v publikum ameriških ma-l*h kapitalistov in dobijo za to svoie dplo lepo provizijo od izposoj evalca. Denar, kateri prihaja na denarni trg v Newyorku, ne izvira le o^ dohodkov produkcijskega dela dežele, temveč še posebno iz vnovčenih obresti od v nairnaličnejših načinih izposojenih kapi-talov. In pri tem je značilno, da sili ta denar v prvi vrsti na borzo, ki živi že leta v najboljši konjunkturi, posebno akcije prvovrstnih znanih podjetij dobijo vedno nove kupce in silijo v svoiih kurzih stalno navzeror. Borzna vrednost vseh akcij na newyor-ški borzi ie narasti a o-i 1. ian. 1926. do 1. 5. 1927. od 70 na 75V2 miliiard dolarjev in presega sedaj že 80 milijard dol. Nas pa zanima najbolj emisija inozemskih vrednostnih papirjev na newyor§ki borzi in torej naraščanje za/iol*itve inozemstva napram Združenim državam. Kompetentna osebnost, drug banke Morp-an and C o., je i>red časom cenil, da je narodno gospodarstvo Združenih držav razposo-dilo dosedaj ino-z^m^tvu 12 milijard dolarjev in da ima od tega imetja dobivati letno od inozemstva na račun obresti in amortizacije 1 milijardo dolarjev. Statistika emisij nas pouči, da v usti Amerika ves ta denar letno v inozemstvu, kaiti v notranjosti je že tako velika na d produkcij a ka-pitalov, da bi še kapitali iz inozemstva ne mo^rli dobiti povoljnih prilik za investicije. Če to- rej Amerika ftupusodi udaj 1 milijardo dolarjev letno ino-■ematru, ni treba, da prispeva za to nič s svojim notranjim kapitalom, ampak uporabi v ta namen samo letne obresti in a-mortifcocijo kapitalor, naloženih v inozemstvu. Statistika inozemskih emisij nas pouči, da so Združene drŽave izposodile inozemstvu, in sicer celemu svetu, ▼ povojnih letih sledeče vsote: 1919. , i 813,244.700 dolarjev 1920. t 591.093.347 1921. ' «75,112.^63 1922. 828,399.284 1923. 495,662.100 „ 1924. 1.209,800.000 „ 1925. - 1.274,967.000 * „ 1926. 1.318,554.850 1926. I. polletje 596,163.150 dol. 1926. II. polletje 722391.700 „ 1927. I. polletje 788,684.075 „ Vidimo torej, kako so številke od leta do leta vedno višje, posebno v zadnjem Času je opaziti hitri razvoj: prvi semester letos zaznamuje 788 milijonov napram 596 mili j. lani m vse kaže, da bodo končne številke za tekoče leto presegle poldrugo milijardo dolarjev. Te številke so pa nominalne, to se pravi, označujejo višino dolga inozemstva, Združene države pa plačajo v resnici v inozemstvu precej manj So vsoto, znižano za disagio in bančne provizije in za eventuelne refundacije starih dolgov, kar gre v par sto milijonov dolarjev. Zanimivo je tudi, kam poso-j uje jo svoj denar Amerikanci, ki so v kupčijah vedno dobri in previdni trgovci. Moremo predvsem zaznamovati, da po Bojujejo celemu svetu in da skušajo na ta način zmanjšati rizik, ker je razdeljen na nebroj narodov. Amerikanec postaja tako bankir celega sveta, kateremu so podiožni vsi narodi več ali manj. V letu 1926. so se inozemske emisije razdelile tako-le na posamezne narode: Nemčija ' 301.454 dol. Ostala Evropa 210.575 „ Kanada 296.591 „ Južna Amerika 458.836 „ Daljnii Vzhod 31.740 „ Kolonije 19.359 „ 1,318.555 dol. Skupaj Značilna je tu visoka vsota za Južno Ameriko, katera je £ii>soa birana večinoma od Ar-gentinije in Brazilije, in v Evropi Nemčija, ki se je prošlo leto zadolžila pri Združenih državah v večji meri kot vse o-stale evropske države. V Nemčiji je bilo po dolgoletni inflaciji uničeno dosti mobilnega kapHaJa. katerega si mora sedaj Nemčija izposoditi v inozemstvu. Ker je podlaga nemškega narodnega gospodarstva solidna, so bile v zadnjih letih nem&ke emisije pri ameriškem občinstvu sprejete nad vse simpatično. V zadnjih dneh pa izgleda, da se razpoloženje začenja raizvijati že malo bolj nepovoljno in sicer nam je za to dokaz zadnji slučaj posojila Pruske v znesku 30 milijonov dol., za katero se še ni moglo dobiti vladnega dovoljenja. Ta slučaj je razburil precej gotove finančne kroge in je na vsak način povzročil precej javnega zanimanja za to vprašanje. Razmišljanja na nemški in ameriški strani so sledeča: Nemško narodno gospodarstvo mora nositi veliko, morda za bodočnost preveliko breme reptfsdj. Nemška politika stremi, sedaj sicer le jako previdno in neprocoroo, za tem, pripravljati ugodna tla za revizijo Dawesovega načrta, ki nalaga Nemčiji visoke letne obroke. Ta revizija pa je t sedanjem ne naravnost briljantnem položaju evropskih narodov -zmar goValcev, ki so reparacijski upniki, slej kopre j odvisna od zadržanja Združenih držav t vprašanju vojnih dolgov. V pravem spoznanju tega dejstva skuša Nemčija zainteresirati Združene države za svoje gospodarstvo in si pridobiti tako v njih za bodočnost naravnega zaveznika in zaščitnika. Za to je piač najboljša pot emitiranje nemških papirjev v ameriškem občinstvu. Stara resnica je, da je upnik vedno interesiran na ugodnem gospodarskem položaju dolžnika, in tako tudi upa Nemčija, da bo dobila v odločilnem trenutku pomoč od strani Združenih držav, ako bodo iste imele dosti interesov v Nemčiji, več kot drugod v Evropi. V ameriških krogih pa postajajo glede inozemskih posojil, posebno glede nemških, malo bolj previdni. Če posodi A-merikanec denar, hoče napraviti dobro kupčijo glede vižine obresti in tudi glede sigurnosti. V vsakem slučaju se posebno natančno kontrolira uporaba denarja in se zahteva, da bodi kapital tako produktivno investiran, da bo lahko nosil breme obresti. Vsa posojila za neproduktivne svrhe, kot recimo državna posojila za vojaške izdatke, se črtajo. Ker ni bila produktivnost investicije za o-menjeno prusko posojilo dovolj dokazana, so se pokazale prve težkoče, največ pa je vplivalo dejstvo, da je Prusija tudi porok za redno izplačevanje reparacij, in se ameriške finance radi tega hočejo že sedaj iz-og-niti komplikacijam, ki bi mo^le nastati v bodočnosti, ko se bo postavilo na tapet vprašanje revizije Davvesovega načrta. Vsekakor so si ameriški bankirji svesti težkih problemov glede reparacij, katere bo morala bodočnost rešiti. Sicer pa je tudi višina nemške zadolžitve v Združenih državah že precej visoka, kakor sledi iz sledečih številk: 1924. dol. milij. 120,00 1925. I. pollet. „ „ 53.50 1925. II. pollet. „ „ 175.32 1926. L pollet. „ „ 140.72 1926. II. pollet. „ „ 160.73 A POBOiKLA. Skupaj dol. milj. 650.27 K temu je treba še prišteti okoli 80 milj. dol. posojil izdanih pod roko, torej ne javno, katera se ne nahajajo radi tega v statistiki. Letos v prvem polletju je nemška emisija v New Yorku nazadovala, zato se je pa zadnje mesece znova oživela in se sedaj čuti znova velika potreba po novih kapitalih iz inozemstva. Ako prištevamo k tem številkam tudi nakup nemških akcij in različnih obveznic od strani ameriškega občinstva, dobimo Številko nemške zadolženosti v Združenih državah, ki gotovo ne zaostaja za miljar-do dolarjev. Tako je torej v kra/tki dobi treh let postalo ameriško občinstvo jako z Interesi samo na gospodarskem položaju Nemčije. W. J. KRIŽ ANO VSKA: ROMAN se prodaja v TRSTU : v Tiskarni „Edinost", Via S. Francesco 20 (tudi trdo vezan) in v Knjigarni-papirnici Stolna, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducei 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V KANALU: pri Izidoru Ivanč>ču»j V IDRIJI: pri Franu Ciniburk in Valentinu Tre-venu. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V PO-5 STOJNI: pri Antonu Milavcu. Cena 6'— lir Po pošti L. 7-50 Procteiafei dobijo obiiajni popust. Trst, 12. oktobra 1927. Amsterdam 731.25—737.25, Belgija 253—257, Francija 71.72K— 72.02H, London 89.03K—89.23%, New-York 18.24—18.30, Španija 318.37*—32237«, Švica 352.50— 354.50, Atene 23.95—24.45, Berlin 433.50—349.50, BukareSt 11.20—11.60 Praga 54.12%—54.42*, Ogrska 317.75—323.75, Dunaj 255.37»— 261.37X, Zagreb 32.15—32.45. Vojnoodftkodninske obveznico 70.80: uradna cena zlata (11.10.) L 353.50. Av>oi»obilfMi trta Trst-Lokev-i>i vača-Senožeče POjJJETJE brunelli Odhodi Iz Plazza Oberdan Vozni red od 1. oktobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 1615. Iz Bazovice ob 16 45. Iz Lokve ob 17 —. Iz Divače ob 1710. Iz Senožeč v Trst ob 7 30. Iz Divače ob 7*50- k Bazovice ob 8-15. L stki za tja in n^zaj: Trst Divača in nazaj L 13-—. Trst-Settožeče in nazaj L 16 —. „LA SCUOLA m ČASA" (Šola na doma) je mesečnik, katerega pošilja najzanesljivejša šola za korespondenco vsakemu, ki ga zahteva. Ta mesečnik interesira mlade in stare, vse one, ki morajo polagati izpite ali take, ki si hočejo izbrati poklic ali dobiti kako službo in za one, ki želijo poboljšati svoj položaj ali lastno izobrazbo. Pošljite ie danes va§ naslov šoli za korespondenco «E. Meschini», Roma, Via Novembre 96 B. [981) Tržaška posojilnica in hranilnica registr. zadruga z omej. prroSivom urada]e v svoji lastni hlŠI ulica Torre bianca 19, L n. na Sprejema navadne hranilne vloge knjižice, vloge na tekoči ra^nn in vlogi za čekovni promet, ter j