Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
m	L
	m
Leto. XL. - Štev. 24 (2003)
Gorica - četrtek, 16. junija 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 800
Cerke« in razne ideologije SMii MO ZlMlH Ulili
Kardinal Poupard, ki je predsednik Tajništva za neverne, je izvedel anketo, kako vplivajo razne ideologije na kristjane. Pred dvema letoma je razposlal vprašalno polo škofovskim konferencam in katoliškim univerzam. Iz vseh delov sveta je prejel 170 odgovorov. Največ so jih poslale katoliške univerze. Pred Veliko nočjo je članom Tajništva podal poročilo, kakšno je stanje po svetu.
DEŽELE KOMUNISTIČNIH REŽIMOV
Ideologija v deželah tako imenovanega realnega socializma, ki sloni na marksizmu-leninizmu, gre neizogibno v zaton. Ima še vedno vodilno mesto v obširnih predelih sveta zavoljo podpore, ki jo ima od vladajoče stranke, ki sebe imenuje »avantgarda družbe« in si prisvaja vodstvo države. In vendar se za to mogočno trium-falistično fasado skrivajo nepreračunljive posledice: ideološka zgradba je prazna. Zapušča jo inteligenca in ljudje, žejni duhovnih vrednot.
Voditelji partije so presenečeni in v zadregi. Ljudje so postali brezbrižni in jim ne sledijo več. Ideološka praznina je razvidna. Kaj more nuditi ta ideologija v zameno za Kristusa in njegov evangelij? Tesno ječo brez obzorij. Človek se čuti utesnjen. Oropan je svobode, ki je nujno potrebna, da se človek čuti odgovornega in spoštovanega ter da ima pravico do osebne iniciative v privatnem in javnem življenju.
ZAHODNI SVET
Vendar ideološka praznina ni posebnost marksističnega sveta. Morda prihaja še bolj do izraza v industrijsko razvitem zahodnem svetu. Prevladala jc težnja po uživanju. Izgubljen je čut za svetost življenja. V iskanju učinkovitosti se pogosto ne ozira na moralne in verske vrednote.
V ta svet zazrt človek, se zdi, ni več sposoben za verska doživetja. Išče predvsem neposredni užitek, gospodarski uspeh in ugled v družbi. Posledica takega stanja je občutek osamljenosti, neuspeha, notranje stiske. Vse to govori o nujnosti verskih vrednot.
Današnja tehnologija močno pogojuje mišljenje ljudi sedanjega časa. Izredni napredek znanosti skuša razvrednotiti verska spoznanja in vodi ljudi samo v območje materialnega življenja.
LATINSKA AMERIKA
Latinska Amerika je celina velikih nasprotij predvsem zavoljo ogromne razlike med bogatimi in revnimi. Prav zaradi tega dejstva se spopadata dve ideologiji: ekonomski liberalizem, ki brani sedanje stanje, in marksizem z mitom revolucije in razrednega boja. Nobena od obeh ideologij ne spoštuje človekove osebnosti in njenih pravic do pravičnosti in svobode.
V tem položaju Cerkev pogumno in jasno oznanja krščansko gledanje na človeka in postopno uveljavljanje lastnega socialnega nauka.
AFRIKA
Pozitivne vrednote pravičnosti, sodelovanja in družinske solidarnosti so pogosto izkoristili politiki. Stanje so zapeljali v totalitarizem in korupcijo. V tem položaju Cerkev zagovarja spoštovanje človekove osebnosti in svobode.
V	mnogih deželah je prisoten marksizem-leninizem, ki so se ga oprijeli oblastniki in nekateri visoki Izobraženci. Ljudje za to ideologijo nimajo posluha. Odbija jih zlasti dejstvo, da marksizem uničuje tra-licionalne afriške vrednote občestva in družbene solidarnosti. Cerkev oznanja ljubezen in mir.
AZIJA
Azija je domovina verstev In tisočletne modrosti in še vedno živi pod vplivom lastnih tradicij. Nasprotuje jim marksizem, ki ima znaten vpliv kljub svojim gospodarskim neuspehom, kjer je uradna ideologija. V industrijsko razvitih deželah
Azije pa so v nevarnosti lastne kulturne in etične vrednote. Cerkev se zavzema za dialog s krajevnimi verskimi tradicijami in kulturami.	(ZS - po Settimana)
Papež v Krki na Koroškem 25. junija
Program za srečanje s papežem 'je že podrobno določen:
11.30 Priprava: pritrkovanje, godba na pihala, angelovo češčenje, godba na pihala.
12.40 Začetno slavje: pritrkovanje, pozdrav romarjev v treh jezikih, pevski zbori.
14.15 Duhovna priprava na mašo z besedili in odpeli.
15.00 Papežev prihod in papeževa vožnja po slavnostnem prostoru.-
15.15 Papežev obisk na grobu sv. Eme.
15.30 Otroci okrasijo oltar.
16.00 Maša pod geslom: Oni bodo njegovo ljudstvo. Sodelovanje v treh jezikih.
18.40 Sklep: ritmične skupine in godba na pihala spremljajo romarje od slavnostnega prostora do avtobusov.
Iz Slovenije je predvidena velika udeležba. Samo iz mariborske škofije bo prišlo 119 avtobusov. Organizirani so tudi trije posebni vlaki.
★
Vsako jutro je majhno rojstvo, vsak dan je majhno življenje in vsak večer je majhna smrt. (Jo-hannes Kepler)
V	Sloveniji je kot obsedno stanje. Ljudje so se Ob aretacijah Janše, Borštnerja in Tasiča zgrozili, še bolj pa so zaprepaščeni v teh dneh, ko poslušajo in prebirajo izjave policijskega ministra Ertla in vojaškega tožilca Maziča. Pretreseni so nad dejstvom, da slovenske politične inštitucije operirajo z izjavami, v katerih so sama načelna zavzemanja, ki so pa ob teh konkretnih primerih (omenjanje vojaškega udara, aretacije) razumljena le kot kapitulacija pred vojaško oblastjo.
Med ljudmi so komunisti začeli zgubljati še tisto malo zaupanja, ki so si ga spretno pridobili v zadnjih letih, medtem pa je vojiska postala osovražen element.
Ljudje se bojijo! Samoobrambna organiziranja so zato v polnem teku. Opozicija, ki se sedaj formira, se v naslednjih mesecih in letih ne bo mogla kar tako raz-formirati. Da ne govorimo o tem, če vojska situacijo še zaostri. Slovencem res ne preostane drugega kot »odpor okupatorju«. To so kruta dejstva. Takšnega poniževanja res ni več mogoče prenašati.
Gre seveda za pretresljivo situacijo. Poznavalci pravijo, da pri Janši, Borštnerju in Tasiču gre za tekste, v katerih se omenjajo vojaške operacije v Sloveniji. Pre-tresljivost je seveda v tem, da so ti trije zaprti, medtem ko bi jih morali častiti, ker so delali za slovensko stvar s tem, da so hoteli opozoriti slovensko javnost pred katastrofo, ki ji grozi. Janša, Boršt-ner in Tasič so nedvomno junaki in javnost se bori zanje ter bo storila vse, da
pridejo tja, kjer jim je mesto — NA SVOBODO!
Vojska je z aretacijami ter s popolnim ignoriranjem civilizacijskih pravnih norm res zastrašila napredno slovensko javnost, vendar se je Ie-ta začela učinkovito in hitro samoorganizirati. Tudi tokrat se je izkazalo, da so inštitutcije, ki bi morale reagirati in delovati (politične organizacije, Rdeči križ), popolnoma odpovedale, in da je zato samoorganiziranje napredne javnosti nujno.
Prišlo je tudi do jasnega razcepa znotraj komunistične partije. Mladi komunist' so množično izradli svoje napredne poglede in so jasno deklarirali nezaupanje v komunistično partijo, katere člani so in so zato ustanovili neke vrste frakcijo z nazivom »Komunisti za demokracijo«. Jasno so povedali, da je partija že dolgo razcepljena na dogmatsko in na demokratično strujo in ta razcep sedaj javno razglašajo in ga imajo za popolnoma normalno stvar.
V	Sloveniji se tako v začetku junija
1988 dogajajo prelomni procesi. Na eni strani smo priča odkritemu nastopu represije, rta drugi pa spontanemu množičnemu samoorganiziranju proti tej represivni politiki.
Močno upajmo, da se jugoslovanski stalinizem ne bo še bolj razplamtel. V primeru vsesplošne represije nam ostanejo le še prošnje k Bogu.
P. S. - Vojska namerava s 1. januarjem
1989 ukiniti Ljubljansko armadno območ-
je ter ga priključiti zagrebškemu. Kaj bo v tem primeru s slovensko teritorialno obrambo in njenim poveljevalnim jezikom, ki je sedaj slovenski?
Vojska je v Sloveniji popisala tudi vse orožne liste. Komentar menda ni potreben!
V. Slemensky
O OBELISKU IN SPRAVI
Poznam zgodbo o študentu domobrancu, naborcu, po rodu s Koroškega, iz vetrinjskega taborišča. Sorodniki so mu ponujali aivilmo obleko in zatočišče, a je ponudbo zavrnil, 'tudi pobeg iz Vetrinja, ker da so domobranci prisegi' kralju. Končal je na morišču nekje na Štajerskem. Res pa je tudi, da smo se partizani na Primorskem s tamkajšnjimi domobranci nekajkrat pogajala in smo jih s tem priznali za enakopravno bojujočo se stranko, o čemer pišejo nekateri partizanski spominski zapisi. Torej so le 'bili vojni ujetniki, za katere bi moralo veljati isto načelo kot za nemške vojne ujetnike, ki so lahko bili sojeni le za vojne zločine.
In koliko je teh žrtev na Rogu sploh bilo? Viri iz obeh bojujočih se strani (partizanske in emigrantske domobranske) so zelo različni. V članku, na katerega se odzivam, govori pisec o 11.700 vojaških in 3.000 civilnih osebah, ne pove pa, ali je šlo samo za domobrance s svojci ali tudi za vojake izven Slovenije. Peter Urbanc v celovškem Mohorjevem koledarju
1988	govori o 7.500 žrtvah, Matjaž Kmecl v svojih Slovenskih postnih premišljevanjih iz leta 1987 o 12.000 žrtvah, Jože Dežman v Pismu v Borcu št. 2/1988 pa o
9.000.	Kaj je sploh res? Ne vem!
Vem le za pripovedovanje enega izmed pripadnikov KNOJ, udeleženca drugega stražarskega kroga olkoli morišča pri Kočevju. Tam skozi so vodili žrtve, po ustrelitvi pa so sprejemali njihove obleke in osebne predmete iter jih spravljali v neko šolo v bližnjem Kočevju. Pričevalec se je udeleževal tega dela samo en dan. število oblek je ocenil na preko 3.000, vsa morija pa naj bi po njegovem trajala tri dni.
Zaradi resničnosti pa moramo pogledati še podatke o številu partizanov, številu domobrancev, številu »dobrih režimskih« in »šlabih nerežimsikih« žrtev ter številu pravih borcev in zalednih neborcev v tedanjih vojaških enotah. Iz teh številk bi lahko vsaj približno videli, koliko je lahko med ustreljenimi žrtvami sploh imelo toliko »okrvavljene roke«, da bi bili pred tedanjimi vojaškimi sodišči obsojeni na smrt. Tudi vsi tam na Rogu ustreljeni niso namreč omeli »Okrvavljenih rok«, kot se je to temu reklo. Poznam domobranca, ki 'je doživel Rog, streljanje in padec v
jamo. Ni bil niti ranjen, pa se mu je ponoči posrečilo izvleči iz jame. Gol ;se je skrival kak mesec na Rogu ter se preživljal s koreninicami in sadeži, dokler se ni v bolezni in obupu zatdkel v osamljeno hišo. Tam ga je pobrala ljudska milica. Obsojen je bil pred sodiščem na 15 let zapora, kazen pa je prestajal kakih osem let. Pri domobrancih je bil bolničar.
Oglejmo si številke še z druge strani! Koliko 'je pravzaprav bilo Slovencev, ki so ■se borili med seboj, bodisi na okupatorski ali partizanski strani? Po podatkih knjige NOV na Slovenskem iz 'leta 1977 naj bi bilo pred osvoboditvijo v letu 1945 za boj sposobnih borcev NOV 25.000, od tega na Območju 7. korpusa, v bivši Ljubljanski pokrajini, 6.500. Domobrancev pa naj bi bilo v istem času po navedbah dr. Toneta Ferenca v posebni številki Borca leta 1987 v bivši Ljubljanski pokrajini
13.000,	na Primorskem 2.500 in na Gorenjskem nekaj sto (tri različne formacije z različno komando). Po podatkih knjige NOV na Slovenskem pa navaja Jože Dežman v že navedenem Pismu v Borcu
20.000	slovenskih domobrancev.
Kako pa je bilo z žrtvami? Jože Dežman je tudi prvič spregovoril o »režimskih iln nerežimskih« žrtvah. Medtem ko so podatki o prvih v vsej naši literaturi, pa o drugih spregovori le Peter Urbanc v že navedenem Mohorjevem koledarju. »Dobrih« žrtev naj bi bilo po podatkih knjige NOV na Slovenskem 16.000 (padlih v oboroženem boju NOV) in 16.400 civilnih oseb, padlih pri pomoči oboroženemu boju partizanov. »Slabih« žrtev pa naj bi bilo po Urbančevih podatkih 14.600, skupaj z žrtvami domobrancev z Roga (7.500) ter žrtvami iplavo in belogardistov iz Grčaric in Turjaka (900). Poglejmo še podatek o razmerju med borci in neborci v tedanjih borbenih enotah, kot ga n. pr. navaja Stanko Petelin v knjigi 31. divizija (iz leta 1985), stanje v 7. korpusu. Skupno stanje je konec vojne namreč bilo 11.000 vojakov, od teh pa je v bojih sodelovalo ■le 3.500 borcev.
Težko bi še nadalje navajal številke o mrtvih ljudeh. Saj je celo v zadnje čase vedno bolj umirajočem gozdu mučno preštevati mrtva drevesa. Zato samo nekaj primerjave, številčni odnos mod partizani in domobranci, tudi med »dobrimi« in
»slabimi« žrtvami, seveda upoštevajoč takratno razmerje med borci in neborci v vojnih enotah, nikakor ne dopušča možnosti za »s krvjo umazane roke« najmanj
8.000	domobranskih vojakov, izvensodno »kaznovanih« s smrtjo na Kočevskem Rogu in drugod. Vsakdo naj razmišlja o tem tudi sam!
Zato razmišljajmo tudi zaradi vseh drugih krivih ali nekrivih, potrebnih ali nepotrebnih žrtev, bodisi kmetov, meščanov in duhovnikov, pa tudi Romov in partizanov, kot so tiste žrtve iz prvih »vojvodskih« drli v 'letih 1941 in 1942 na Dolenjskem, prav tako zaradi tistih pobijanj »belo in plavogardistov« leta 1944 v Lehnu in drugod na Pohorju, pa čeprav to sploh niso bili, kakor 'tudi zaradi sodnih in upravnih usmrtitev tako imenovanih »dachaucev« neznandkje, pa vseh tistih, za večno ostalih na Otoku ter, končno, tudi zaradi sodno usmrčenega Čntomira Nagodota. Zaradi vseh njih, pa nijihovih svojcev in potomcev, sta potrebna Spomenkin obelisk in sprava. Obelisk naj bo zaznamba njihovih grobov s strani svojcev, sprava pa naj bo priznanje mrtvih žrtev, kakor tudi priznanje njihovih potomcev v raznih slovenskih diasporah po vsem svetu, kjer so se vedno trudili in se še trudijo, da bi ostali Slovenci. Ta njihov trud na poti v diaspore lepo popisuje Milica Strgarjeva v Borcu št. 1/85.
Naj se te zaznambe njihovih grobov pridružijo spomenikom pri Sv. Urhu, v Kozlarjevi gošči, turjaškem gozdu in drugod!
Že imenovani Jože Dežman v svdjern Pismu društvu piscev zgodovine narodnoosvobodilnega boja m revolucije letos v Borcu št. 2/1988 pravi,- ko omenja ob osvoboditvi ustreljene nemške vojne ujetnike v Dragi na Gorenjskem: »Vendar njihove kosti, ki prihajajo na svetlo v Dragi in jih raznašajo otroci, zahtevajo vsaj pravico do priznanja smrti«. In še: »... da smo to priznanje smrti dolžni tudi našim ljudem, tistim, ki so .jih s smrtjo ‘kaznovali partizani, padlim nemškim vojakom in verjetno še komu.«
In Bog bodi mrtvim, predvsem pa nam, še živim, milostljiv!
Sv. Ana pod Ljubeljem, maja 1988 Zdenko Zavadlav, nekdanji primorski partizan
SSk pred uolitvami
Na zadnji seji deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki je bila v Nabrežini 8. junija, je deželni tajnik Ivo Jevnikar poročal o poteku volilne kampanje. V široki razpravi so bile nato nakazane smernice za delo do volitev 26. in 27. junija.
Deželno tajništvo je z zaskrbljenostjo obravnavalo nedavne aretacije mladinskih predstavnikov v Sloveniji. Glede tega je tajnik že posegel pri jugoslovanskem konzulu v Trstu, ko je k njemu spremljal delegacijo Mladinske sekcije.
Mladinska sekcija je izdala svoje občasno glasilo »Beseda in dejanje« ter ga razdelila pred višjimi šolami v Trstu in Gorici. Delovne skupine iz njenih vrst pa so poskrbele za nalapljenje volilnih lepakov SSk ne le na Tržaškem in Goriškem, temveč tudi v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Po predstavitvi v Gorici so bile liste in programi SSk za bližnje deželne in upravne volitve s tiskovnima konferenee-ma predstavljene v Trstu in Čedadu. Tržaška predstavitev je bila 10. junija. Govorili so pokrajinski tajnik dr. Zorko Harej, deželni tajnik Ivo Jevnikar in kandidati prof. Aleš Lokar, Bojan Brezigar, neodvisni Ivan Peterlin in drugi.
V	Čedadu je bila predstavitev 13. junija. Pri njej so sodelovali deželni tajnik Jevnikar, deželni predsednik Tenpin, kandidati Brezigar, Lokar, Špacapan, Kenda in Terčon.
Stekle so radijske in televizijske volilne tribune. V soboto, 18. junija, bo ob 14.30 na sporedu po tretjem televizijskem omrežju srečanje s predstavniki tiska naših kandidatov Brezigarja, Špacapana in Dolharja. Istega dne bo po italijanskem radiu ob 12.15 in po radiu Trst A ob 12.45 govoril mladi tržaški kandidat Mitja Oz-bič.
Vsak dan so zdaj volilni shodi, na Tržaškem pa še strokovno zastavljene okrogle mize o perečih problemih, ki jih obravnava volilni program SSk Kot objavljamo na drugem mestu, bo v nedeljo 19. junija v Mavhinjah Tabor ob 40-letnici samostojnega nastopanja.
Poziv Sveta slovenskih organizacij
V	trenutku, ko se bomo in nas bodo znova preštevali z voliinicami za deželne, pokrajinske in občinske volitve, je nastopil spet čas, da se vprašamo, kaj smo in kaj hočemo biti in tudi, kako se bomo pokazali tujim očem, ki komaj čakajo, da bi v podatkih o slovenski prisotnosti zasledili znake šibkosti in popuščanja.
Zato je pred nami znova trenutek, da pokažemo svojo prisotnost, da pokažemo, da smo še živi, da pokažemo, da hočemo živeti. Pravi trenutek je, da spet volimo slovensko. Pravi čas je torej, da pozabimo na notranje razprtije in nesoglasja.
Volilni znak SSk je tisti znak, s katerim se bomo pokazali kot Slovenci tudi v Javnosti, zato bomo glasovali za lipovo vejico in njene kandidate. Izbirali bomo lahko med vrsto kandidatov, ki dajejo jamstvo širokega političnega in idejnega pluralizma in so že sami po sebi tudi jamstvo, da bodo v organih, za katere kandidirajo, zastopali slovenske interese.
Na vseh votlinicah, ki jih bomo izpolnili, bomo torej poiskali lipovo vejico in navedli številko kandidata, ki nam daje največ garancij, da bo uresničeval program, ki je izraz vseh Slovencev, zbranih pod tem znakom.
Glasoue je treba združiti Volilne računice
(Iz intervjuja z deželnim tajnikom SSk Ivom Jevnikarjam)
Zadnja številka Mladike, ki je pravkar izšla, prinaša tehten intervju s tajnikom SSk o bližnjih detelnih m upravnih volitvah. Iz daljšega pogovora smo za naše bralce izbrali nekaj odstavkov, ki se nam zdijo vredni razmisleka.
Slovenska skupnost vzbuja narodno zavest med našimi Benečani in Rezijani, ko se preselijo v industrijsko razvite kraje. Kaj sodite o tej vlogi in kaj bi morala SSk še narediti, da bi vzpostavili tesnejši stik med temi razkropljenimi Slovenci?
Resnica je, da je laihko izvolitev deželnega svetovalca SSk odvisna ravno od glasov v pordenanski in videmski .pokrajini, in sicer v krajih, ki dejansko niso del našega manjšinskega ozemlja. Svojega svetovalca je SSk doslej vedno izvolila iz »o-stankov«, taim pa je vsak glas pomemiben. Medtem ko prejema SSk v Nadiških in Terskih dolinah ter v Reziji žalostno nizko število glasov — v Kanalski dolini je položaj znatno boljši —, jih v furlanski nižini zbere okoli tisoč. Brez večje reklame, brez vsake strankine organizacije.
To je vsekakor priznanje zavednih izseljencev, torej glavnine aktivnega beneškega prebivalstva.
Vsekakor bi bila na mestu avtokritika, ker SSk še ni zmogla stalne in organizirane prisotnosti v Benečiji in med razkropljenimi Slovenci. Lahko bi izrekli kritiko tudi na radun zadržanosti aJi celo strahu pred SSk med tamkajšnjimi rojaki, vendar je bolj pravično, če pokažemo, da ije glavni krivec drugje, če so razmere take, je 'kriva država, ki od leta 1866 ni priznala slovanskemu prebivalstvu Benečije noibene narodne pravice, je krivda povojnih oblastnikov, ki so vcepili v ljudi nove predsodke in strahove.
Poleg organizacijskih poskusov za večjo prisotnost je naša stalna skrb, da pri svojem delu nikoli ne izpustimo izpred oči problemov videmske pokrajine. Dr. Štoka je v deželnem svetu velikokrat posegel za rešitev njenih težav, ravnotako strankino deželno vodstvo.
■Prepričan pa sem, da bi tudi Benečani najjasneje dokazali oblastem in javnosti svojo politično in narodno zavzetost s tem, da bi krepko .glasovali nedvoumno slovensko.
SSk je trn v peti marsikomu in marsikateri sili, ki deluje v politiki in v javnosti sploh. Zakaj tako?
Trn v peti marsikomu ni le SSk, temveč sploh slovenska prisotnost na teh tleh. Po našem mnenju pa je SSk v javnosti eden najpristnejših izrazov naše samobitnosti. Brez nje bi tudi kotacije slovenskih politikov v drugih strankah padle, saj velja tudi v politiki pravilo konkurence.
Zadnje dni se je slišalo tudi po radiu in v nekaterih izjavah govoriti o nosilcih kandidatne liste za SSk v Trstu in Gorici. Deželno vodstvo pa je vedno govorilo o skupini nosilcev.
Deželni svet SSk, ki je pristojen za določanje kandidatnih list za deželne volitve, je sklenil, da sta na Goriškem goriški in tržaški nosilec, da so v tolmeškem, videmskem in pordenonskem okrožju (posamezni nosilci, v tržaškem okrožju pa da je na čelu 14-članske liste skupina šestih nosilcev. Zapisani so po abecedi, le goriški zastopnik je na drugem mestu. V vseh okrožjih so vsi ostali kandidati vedno po abecednem redu.
Zakaj skupina nosilcev v okrožju, kjer
Ali so meje FLRJ res najbolj odprte meje v Evropi? Morda res, toda le za tujce, čeprav bivše naciste.
S slovenskimi rojaki jugoslovanski cariniki ravnajo drugače. Sumničava pregledovanja se pogosto sprevržejo v brutalne zavrnitve. Poglejmo najnovejši primer.
Ob obisku Mojsova v Argentini je prišlo do olbjube, da lahko pride v domovino vsak in to brez vize.
Tako sta tudi slovenska rojaka, brata Oblak, v soboto 14. maja letos hotela obiskati domovino. Imela sta veljavne argentinske potne liste. Vendar pa ju je na mejnem prehodu v Gorici čakala arogantna zavrnitev z besedami: »Ne možete napred, nemate vize!« Brata Oblak sta prosila, če jo lahko dobita na mejnem prehodu, vendar ju je zadela ponovna reakcija jugoslovanskih obmejnih organov z »Ne može!«
Razočarana sta se obrnila ter poiskala zatočišče v Palače Hotelu, kjer sta počakala na ponedeljek, ko sta šla v Trst po vizo.
Tudi .politične nalepke, češ da sta bila
\
\
Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar je kandidat št. 5 za deželne volitve v tržaškem okrožju
se dejansko izvoli deželni svetovalec, ker ima SSk na Tržaškem največji odstotek svojih skupnih glasov? V Katoliškem glasu sem pred tedni bral članek, ki je trdil, da mora stranka nuditi volivcem »čim širšo pahljačo kandidatov«, da mora kriti čimveč interesov in področij.
Sestava liste je po svoje odgovor takim željam, ki so se marsikje pojavljale v naši sredini. Volivci želijo, da je lista izraz skupnega hotenja, a da imajo tudi pravico izbirati med kandidati. Če je kdo na listi ali celo v skupini nosilcev, to še ne pomeni, da se puli za kak »stolček«. Imena uglednih predstavnikov naše skupnosti so na listah SSk dokaz zavzetosti za samostojno nostopanje, zaupanja SSk, o-pore izvoljenim, kot tudi jamstvo za volivce.
Kakšne nevarnosti ste zasledili za Slovence na splošno in za SSk posebej pri bližnjih volitvah?
Na nedavni televizijski volivni tribuni je odgovorni urednik Primorskega dnevnika Samsa zastavil vprašanje, ali se zavedamo, da lahko pri teh volitvah izgubimo deželnega svetovalca, pokrajinskega svetovalca v Trstu in pokrajinskega svetovalca v Gorici. In res, če bi naši glasovi padli, bi se to lahko zgodilo, saj smo v »igri ostankov«, na Tržaškem pa zaradi padanja števila prebivalstva letos zdrkne število pokrajinskih svetovalcev od 30 na 24.
Sam nisem pesimist ravno zato, ker gre SSk na volitve brez občutkov manjvrednosti, z zavestjo, da je storila veliko in da je dosegla za našo manjšino veliko več, kot bi jih sicer dopuščala skromna volilna moč. Ob vsej kritičnosti do njenih izbir ali načina dela ji nihče ne more tega oporekati.
(Nevarnost je v našem splošnem številčnem nazadovanju. Nevarnost je v izgubljanju zavesti medsebojne povezanosti. Naštel sem vsaj šest strank, za katere kandidirajo tudi Slovenci! Tu ne gre več za vprašanje razprševanja slovenskih glasov. Glasove je treba združiti, koncentrirati na slovenski listi. Ni dovolj glasovati za »slovenskega kandidata«, glasovati je treba za slovensko listo! Slovenija vre v zahtevi, da sama odloča o svoji usodi, da ostane politični subjekt. Pri nas pa se zdi, kot da je dovolj samozavestno nastopati v športu, s petjem, na odru, celo v gospodarstvu, ne pa tam, kjer se soodloča o skupni in o naši življenjski poti...
domobranca, jima niso mogli nalepiti, ker sta rojena leta 1928 in 1931.
V	nedeljo sta izrazila željo, da bi se udeležila sv. maše. Peljal sem ju k Sv. Ivanu.
Po maši smo šli v Štcverjan, kjer smo srečali tudi gospodarstvenika Hadrijana Koršiča, ki nas je prijazno povabil na svoj dom. V pogovoru so kmalu ugotovili, da imajo skupne prijatelje v Argentini Ugotovili smo tudi, da je bilo šest bratov Oblak rojenih v bližini Iga pri Ljubljani. Dva izmed njih sta postaiu žrtev krvavega stalinističnega terorja, eden izmed njiju je imel komaj 15 let. Oče z ženo in štirimi sinovi je odpotoval v Argentino, kjer je začel kot lesni rokodelec. Vsi štirje sinovi so očeta krepko podprli v lesni industriji. Rezultat vsega tega je pet tovarn s prek 600 zaposlenimi.
Namesto da bi take m podobne ljudi sprejemali na meji z odprtimi rokami, z njimi neprijazno ravnajo in jih silijo k čakanju na vizo. Na vizo za v domovino!
Vinko Levstik
Dogodek, ki se je pripetil v prvih dneh tega meseca v poslanski komisiji za ustavna vprašanja v Rimu, zadevajoč zakonsko zaščito Slovencev v Italiji in ki sta mu botrovala predsednik zadevne komisije socialist Labriola in Camber od Liste za Trst, izvoljen lani na parlamentarnih volitvah na listi PSI, je dobil velik odmev tudi v poročanju slovenskih časopisov.
Kot je znano, je na lanskih volitvah PSI z Listo za Trst sklenila volilni sporazum, ki ga je »Primorski dnevnik« v poročilu z dne 6. maja 1987 ocenil z besedami:	»Mimo ideološko-politionih raz-
lik, ki bi po naravi obeh strank morale biti ogromne, je po vsem videzu v Trstu in Rimu prevladala groba brezčutna logika volilne računice, po kateri računajo socialisti na izvolitev Agnellija za senatorja, listarji pa na možno izvolitev svojega človeka v poslansko zbornico«.
Ta volilna raounica je tudi uspela. Socialisti so poslali v senat Agnellija, listarji pa Camberja v poslansko zbornico. Slednji se sedaj premočrtno drži tega, kar je lani v času svoje volilne propagande napovedal, da »bo namreč oviral izglasovanje pravnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji« (gl. PD 25. maja 1987).
Res se čudimo slovenskim socialistom, da se o tej zadevi ne izrečejo, čeprav naj bi bili od letošnjega februarja znotraj PSI avtonomni. Morda tudi zato, ker so, vsaj na Tržaškem, neposredno podprli Camberjevo izvolitev.
Lanska uspešna volilna povezava med PSI in Listo za Trst je tržaške socialiste vzpodbudila, da so iznesli predlog, po katerem naj bi v socialistične liste za deželni svet pristopili — v okviru inteligent-
V	nedeljo 5. ljunija je bil v špansiki deželi Galiciji kongres manjšinske stranke Pairtido Nacionalista Gallego. Zborovanje je bilo v mestu Santiago de Compostela in nanj so bile vabljene tudi razne druge manjšinske stranke. Tako tudi Slovenska skupnost, ki se sicer kongresa ni mogla neposredno udeležiti. Zato pa je kongresu poslala pozdravno in voščilno noto z željo po uresničitvi narodnostnih idealov v duhu evropskega zedinjenja.
Prihodnje dni pa je na sporedu v mestu San Sebastian med Baski kongres tamkajšnje mantjšinske stranke Buiskadi Aknatasuna. Ta ima svojega evropskega poslanca in sodeluje v mednarodnih manjšinskih organizmih. Tudi na to zborovanje je povabljena SSk, ki pa se zaradi volilnih priprav pri nas ne more sama udeležiti tega pomembnega srečanja.
Hruščov - Gorbačov
Nikita Hruščev leta 1956 zahodnim veleposlanikom v Kremlju: »Najsi vam bo všeč ali ne, zgodovina je na naši strani. Mi vas bomo pokopali!« Po 30 letih pa se je zgodilo tole: velikana ugotavljata, da lahko sodelujeta, ne da bi se bala vsakega koraka nasprotne strani kot španske stene, za katero bi se skrivale kar-seda zlobne namere. Morda pa je Američan našel v Gorbačovu še nekaj — da socializem potrebuje kapitalizem, da bi se ohranil! To bi bila dokončna ironija situacije.
★
V Kristusovem trpljenju je človeško trpljenje doseglo svoj vrhunec... Kristusov križ je postal studenec, v katerega pritekajo reke žive vode. V njem moramo tudi na novo utemeljiti vprašanje o smislu trpljenja in iz njega razbrati odgovor, ki sega do zadnje globine. (Papež Janez Pavel II.)
Zanimiva publikacija
Služba za razvedrilne in športne dejavnosti pri deželni upravi je v sodelovanju s Tiskovnim uradom naše dežele izdala knjigo z nad 250 stranmi »Gruppi musi-cali, corali e folcloristici«. V knjigi so po posameznih pokrajinah zbrani glavni podatki za pevske zbore ter za glasbene in folklorne skupine, ki delujejo v naši deželi.
Vsakemu zboru oziroma skupini je namenjena po ena stran. Poleg fotografije (v večini primerov barvne) so navedeni naslednji podatki: uradni naziv in naslov, vrsta zbora (mešani, otroški, mladinski...), leto ustanovitve, ime predsednika in dirigenta, kakšen repertoar ima,
nega zavezništva — v slogu lanskega dogovora PSI - Lista za Trst tudi tržaški socialdemokrati, radikalci, zeleni, depubli-kanci ter listarski odpadniki iz novega gibanja »Giustizia e liberta«. Na veliko jezo socialistov so pa naslovniki, katerim je bil predlog namenjen, le-tega zavrnili.
Sprašujemo se, kako bi bilo s slovenskimi socialisti v primeru, če bi se bila ta volilna računica PSI posrečila. Bi sploh našli mesto na socialističnih listah? Tako pa se imajo zahvaliti temu zavrnjenemu predlogu PSI o — inteligentnem zavezništvu, da jih je stranka sprejela na svoje liste. Volilna raounica je pač taka.
In še ena ugotovitev. Da imata stranki PSI in PCI glede zakonske zaščite slovenske manjšine različne poglede, razberemo iz poročila v PD od 7. junija letos, ko je rečeno, da je socialist Carbone v osebnem soočanju očital komunistom, da pogosto postavljajo in predstavljajo manjšinsko vprašanje vse preveč demagdško in maksimalistično, kar ustvarja nepotrebne razkole v tukajšnji javnosti, obenem pa ne prispeva h konkretni rešitvi tega problema, ki jo PSI podpira.
Kaj pravijo slovenski komunisti in socialisti k takemu frazarjenju in spletkarjenju na račun slovenskih koristi? Ni mar že prišel čas, da se jasno opredelijo in zavrnejo volilne računice, ki se sklepajo na hrbtih slovenskih množic v Italiji?
Skrajni čas je že, da se strnemo okoli svoje samostojne slovenske politične stranke, kot smo se strnili na goriškem Travniku in v Trebčah na Tržaškem leta 1984. Le s tem bomo izpričali osrednjim oblastem v Rimu, da hočemo živeti kot polnopravni državljani ter v sožitju z večinskim narodom.	D.	R.
število članov ter dosedanje delovanje. V omenjeni knjigi so navedeni tudi podatki za več slovenskih zborov in skupin.
Šolska svetovalna služba
Svetovalna in usmerjevalna služba pri deželnem ravnateljstvu za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturo skrbi že vrsto lat za to tako potrebno dejavnost tudi na slovenskih nižjih srednjih šolah. Poleg stalno nameščene slovanske diplomirane psihologinje, ki skozi celo šolsko leto deluje na slovenskih šolah v naši deželi, izdaja omenjeno ravnateljstvo vsako leto vrsto publikacij in tiskovin tudi v slovenščini. Pred leti je ta material izhajal le kot razmnoženina, v zadnjih letih pa izhaja čedalje več takih publikacij v tisku.
Najobširnejše med temi so prav gotovo Šolske informacije, ki prinašajo med drugim podrobne in izčrpne podatke o vseh vrstah državnih in zasebnih šol ter o vseh središčih za poklicno izobraževanje v deželi.
Letos pa so na novo izšle v tisku med drugimi še naslednje publikacije: Glavni obrisi poteka šolanja in poklicnega izobraževanja, Opombe k Delovnemu zvezku Tvoja izbira ter Nekatere določbe o dalu in slovarček ekonomskih izrazov. Zadnje tri publikacije je prevedel Robert Peta-taros. (mab)
Iz Slovenije
Letošnji novomašniki v Sloveniji
Koprska škofija: Anton Drašček, Kanal; Janez Kobal, Podkraj; Ervin Mozetič, Hrenovke. Posvetitev bo v koprski stolnici na praznik apostolov Petra in Pavla v sredo 29. junija ob 17. uri.
Ljubljanska nadškofija: Anton Furar, Jarše; Anton Gnidovec, Ajdovec; Janez Šavs, Tržič. Posvečeni bodo v ljubljanski stolnici 29. junija ob 9. uri.
Mariborska škofija: Rok Metličar, Šmarje pri Jelšah; Jožko Perc, JurMošter; Jože Turk, Črna na Koroškem. -Posvetitev bo v mariborski stolnici 29. junija ob 9. uri.
Redovniki: frančiškan Miran Plohl, Ma-ribor-Sv. Marija. - Jezuiti: Benedikt Lavrih, Šmartno pri Litiji; Marko Mohorčič, Selca nad Škofjo Loko; Silvo Šinkovec, Šentjernej. - Lazarist Vlado Bizant, Preska. -Salezijanca: Janez Mirtek, Št. Peter-Oto-čec; Jože Zabret, Komenda.
Vsi bodo posvečeni v ljubljanski stolnici, razen frančiškana, ki bo v Mariboru.
Vseh letošnjih novomašnikov je 16. Ob prazniku apostolov Petra m Pavla ali pred njim bodo .posvečeni diakoni, novomašniki v prihodnjem letu. Teh je 30.
Predstavitev kandidatov in programa Slovenske skupnosti
V torek zivečer 7. junija je Slovenska skupnost ob polni konferenčni dvorani Palače Hotela v Gorici predstavila svoje 'kandidate in program za bližnje deželne in pokrajinske volitve.
V pozdravnih besedah je pokrajinski tajnik Marjan Teipin utemeljil nastop' na bližnjih volitvah, ki imajo za ves nadaljnji razvoj Slovencev v Italiji izreden življenjski pomen. Nespametni bi namreč bili, če bi se odpovedali samostojnemu političnemu predstavništvu in posledice bi bile za našo skupnost nepopravljive. Poglejmo samo v Benečijo in na Koroško, kjer ni bilo .smisla za samostojno politiko. Kam so našo skupnost take razmere privedle! Zato gre SSk v ta politični boj z zavestjo, da gre za borbo vseh Slovencev in pričakuje zaito podporo tudi takih, ki so se doslej odločevali za vseitalijanske stranke.
Slovenski kandidati na listi PSI nimajo nobene možnosti izvolitve (to zlasti na deželni ravni) in so torej le vaba za slovenske glasove, ki bodo šli nato v prid italijanskim kandidatom. Talko se je zgodilo ob zadnjih volitvah, da so Slovenci na Goriškem in Tržaškem pomagali s svojimi glasovi .izvoliti melonarja Camberja v parlament in si s tem povzročili občutno škodo. Tudi vsedržavni veljaki PSI, ki so bili te dni v Gorici (podpredsednik vlade De Michelis) se za naše probleme sploh niso zmenili.
Glasovi stranki PCI so tudi za nas v glavnem zapravljeni, saj bo PCI še nadalje v opoziciji (zlasti še po porazu, ki ga je ta stranka nedavno zabeležila po vsej Italiji). Torej lahko samo kritizira, ne more pa bistveno vplivati na upravljanje pokrajine ali dežele.
Poglavje zase je klavrni konec mita Sama Pahorja, ki je, potem ko je predlagal skupno slovensko listo in jo je SSk sprejela, šel na pot, ki vodi v propast naše skupnosti. Kandidiral bo namreč na listi DP. S tem skuša odvzeti glasove slovenski listi in podpreti italijanske kandidate, ker sam dobro ve, da ne bo niti zdaleč izvoljen. Tako obnašanje ni vredno dostojnega politika!
Terpin je nato predstavil kandidate za pokrajinske volitve, ki jih je 24, kolikor je okrožij v goriSki pokrajini. Poudaril je dejstvo, da so povečini mladi (nad polovico jih še ni dopolnila 30 let), kar je gotovo jamstvo in spodbuda za našo stranko. Tudi dejstvo, da smo na glasovnici na tretjem mestu, in da so naši .mladinci med prvimi začeli z volilno propagando, ki za nas pomeni tudi vidno utrjevanje slovenske prisotnosti, so zborovalci z zadovoljstvom vzeli na znanje.
Dr. Mirko Špacapan je poročal o delu, ki ga je opravil kot odbornik na Pokrajini, ki je bilo zelo bogato posebno na šolskem področju. Tu gre za odprtje novih šol in zlasti za gradnjo novega slovenskega šolskega centra. Dela so se že začela. Važna pa je tudi vsakdanja prisotnost slovenska predstavnika v tem pokrajinskem vodstvenem organu. Zato je naloga vseh Slovencev, da to mesto ohranimo.
Deželni tajnik Ivo Jevnikar je predstavil deželne kandidate, Bojan Brezigar pa se je ustavil ob praktičnih .problemih, ki zadevajo upravo dežele.
Vsi so se zavedali važnosti teh volitev, ki bodo lahko usodne za nas, in zato je nujno, da prepričamo čim več Slovencev, da dajo svoj glas slovenski stranki.
Posvet o turizmu v Rimu
Prejšnji teden je bil v prostorih poslanske zbornice v Rimu državni posvet o turizmu. Udeležili so se ga pomembni predstavniki s tega področja, zadevnega ministrstva ter pristojne komisije v parlamentu in dežele Toskane, ki se pripravlja na še širši jesenski posvet na tirenski obali. Srečanja se je udeležil tudi goriški občinski odbornik za turizem Andrej Bratuž. Govora je bilo še posebej o raznih vrstah in oblikah sodobnega turizma, ki je danes gotovo edon pomembnih dejavnikov družbenega, po tudi gospodarskega udejstvovanja.
Res odprta meja?
Kongres manjšinskih strank
Štndrtž zim ikm zlatiiušnka
štandreška župnijska skupnost je doživela že marsikaj, toda talko prisrčnega slavija kot je bila zlata maša domačega župnika Jožeta Žorža gotovo le redkokdaj. Vse je bilo tako prisrčno, prijateljsko.
Slovesnost se je začela s sprevodom iz župnišča v cerkev ob 10.30. Zlatamašnika je spremljalo le nekaj sobratov, ker so mnogi morali ostati doma zaradi nedeljske službe božje. V sprevodu so bili še mašni strežniki ter članice mladinskega zbora. V cerkvi so pevci na kom zapeli Zlatamašnik bod’ pozdravljen, pred začetkom maše pa še mladinski zbor, ki je tudi izrekel voščila v obeh jezikih. V imenu verskega občestva je zlatomašniku izrazil čestitke in zahvalo Marko Brajnik, mladinci pa so zlatomašniku izročili nov kelih, da je g. Žorž z njim daroval že nedeljsko mašo. Pri maši sta bila, kot včasih, diakon in subdiakon v dalmatikah (Cvetko Žbogar in Drago Butkovič). Mešani zbor je odlično pel med mašo, verniki pa so napolnili štandreško »katedralo« kot ob koncertu Marijinih pesmi na Binkošti.
Po evangeliju je g. Žbogar prebral pismo s čestitkami g. nadškofa v obeh jezikih. Slavnostni pridigar je bil rnsgr. Franc Močnik. Omenil je, da je g. zlatomašniku govoril že ob novi maši. Nato je spletel svoje misli o poslanstvu duhovnika, posebej še med našim primorskim ljudstvom. Zaključil je z željo, da bi obhajali ne samo zlate maše, temveč raje nove maše. Naij zato v ta namen molimo vsi.
Ves obred v cerkvi je potekal v zbranosti in pobožnosti.
Cerkvenim opravilom je sledil drugi del slavja, nič manj domač, na vrtu za župniščem. Tam so se zbrali najbrž vsi, ki so bili prej v cerkvi. Tu so se zlatomašniku poklonili zastopniki župnijskega občestva. Najprej se je znova oglasil mladinski zbor s pesmimi in recitacijami in svojemu Skrbnemu pastirju izročil cvetje. Za
zborom so se oglasili otroci osnovne šole in se s pesmijo in besedo zahvalili svojemu dolgoletnemu katehetu. Znova se je oglasila tudi farna Skupnost, v katere imenu so čestitala dekleta.
Prosvetno društvo »Štandrež« je vedno imelo v g. Žoržu svojega prijatelja. Zato je zlatomašnku čestital njegov zastopnik Božo Tabaj in poklonil v spomin Sliko. Prisotno je bilo tudi društvo »Oton Župančič«, v katerega imenu je pozdravila ga. Elda Nanut in izročila cvetje. Sledili so še pozdravi in čestitke športnega društva Juventina (Miloš Tabaj), štandreškega Kmečkega društva (Viljem Zavadlav), rajonske konzulte (Valter Reščič). Čestitke goriškaga župana dr. Scarana je prinesel odbornik Andrej Bratuž.
Toda g. jubilant ni samo last Štandrež-cev, temiveč je vključen tudi v širšo Skupnost. Vsled tega mu je iz Mavhinlj in Sesljana prinesla pozdrave in cvetje Vera TutaTBan, saj je g. Žorž bil tam za žup-nka šest let. V imenu sobratov je čestital dr. K. Humar, ki je prebral tudi čestitke in voščila, ki so jih poslali zlatomašni-kovi prijatelji iz Belgije in zahodne Evrope, zbrani pri g. Vinku Žaklju v Eisde-nu, med katerimi je bilo tudi nekaj Goričanov na obisku. Zaključila sta Marija Ferletič v imenu SSO ter Damjan Paulin v imenu ZSKP. Prejšnji dan pa sta g. jubilanta obiskali Ljubka Šorli in Lojzka Bratuž ter čestitali in voščili v imenu Združenja cerkvenih pevskih zborov.
Kot se spodobi, je to srečanje na župnijskem vrtu zaključil štandreški mešani zbor (cerkveni pevci in pevci zbora Oton Zupančič) z mogočno pesmijo, ter g. jubilant, ki se je vsem zahvalil.
Tudi Katoliški glas se zahvaljuje g. Jožetu Žoržu za njegovo pomoč in sodelovanje ter mu kliče z drugimi vred: Na mnoga (zdrava) leta!
»SSK
SLOVENSKA SKUPNOST
vabi na
TABOR V MAVHINJAH OB 40 LETNICI SAMOSTOJNEGA NASTOPANJA
Prireditev bo v nedeljo 19. junija ob 18. uri na dvorišču gostilne Kras (Urdih) v Mavhinjah. V primeru slabega vremena bo v notranjosti iste gostilne.
Spored:
— pozdrav devinsko-ndbrežinskega župana Bojana Brezigarja in pokrajinskega tajnika SSk dr. Zorka Hareja;
— koncert;
— slavnostni govor dr. Draga Legiše;
— sklepna beseda deželnega predsednika SSk Marjana Terpina;
— družabnost ob zvokih harmonike.
V spomin verne žene
sestrah v ul. Don Bosco, nazadnje pa je morala v bolnišnico sv. Justa. Tu so zanjo zelo skrbele sestre Čudodelne svetinje.
Pogreb je bii ob številni udeležbi sorodnikov in Števerjancev pri Sv. Justu. Kakor si je želela, jo bodo kasneje prepeljali na domače pokopališče v Medano.
V	Gorici je v bolnišnici sv. Justa v četrtek 9. junija umrla Marija Simčič. Bila je verna žena naših Brd. Pred 90 leti se je rodila v Medani v družini s šestimi otroki. Bili so sosedje družine Gradnikovih in Marija je znala marsikaj povedati o pesniku Alojzu Gradniku. Med prvo svetovno vojno je ostala v Medani skupaj z družino in kot prava Brika prodajala vojakom sadje in tudi kruh. Pri njih se je naučila italijanskega jezika.
Toda prišla je težka gospodarska kriza v začetku tridesetih let, ko ni bilo zaslužka, draginja pa velika. Zato se je Marija odločila, da gre služit, da družini pomaga. Ustavila se je v Neaplju in tam dobila službo pri imenitnih družinah, tudi pri tedanjem županu. Potem je odšla v Rim in tu živela pri družini znanega jedrskega znanstvenika F. Ippolita.
Vsa leta svoje službe je tudi podpirala nečaka dr. Oskarja Simčiča. Ko je ta postal župnik v Števerjanu, je prišla k njemu za gospodinjo od 1960 do 1972. Ko je g. Oskar zapustil števerjan, se je tudi teta Marija preselila v Gorico tudi zato, ker je bila že onemogla; težko je hodila in naglušna je bila. Zatočišče je dobila pri
Novi liturgični teksti za goriško in videmsko škofijo
Goriška in videmska nadškofija, kot naslednici oglejskega patriarhata, sta želeli uveljaviti v liturgiji oglejske in krajevne praznike, in sicer sv. Justa 3. novembra, praznik svetogorske Matere božje na soboto po prazniku Srca Jezusovega, praznik Matere božje z Barbane ter razglasitev sv. Hramacija za drugega zavetnika škofije poleg sv. Mohorja in Fortunata. Sv. kongregacija je vse to odobrila leta 1985.
Potrebno je bilo pripraviti primerne liturgične tekste (berila, odpeve, molitve, himne). To delo sta opravila Goričan Lui-gi Tavano in Videmčan Arrigo Zucohiatti. Izbrala sta tekste iz govorov oglejskih patriarhov sv. Hromacija in sv. Pavlina ter iz oglejskega utišala iz leta 1517. Kongregacija za liturgijo je ves predloženi material odobrila tako v latinskem originalu kot v italijanskem prevodu. S prihodnjim adventom bomo začeli uporabljati nove liturgične tekste na omenjane praznike.
Kolikor naim je znano, se pripravljajo tudi slovenski prevodi, Ne vemo pa, ali so že končani.
Sožalje
Moški zbor »M. Filej« izreka svojemu bivšemu dolgoletnemu predsedniku prof. Mirku Šturmu krščansko sožalje ob smrti njegove drage mame.
Tiskovna konferenca valdostanskega poslanca
V	torek 21. junija bo gost Slovenske skupnosti poslanec »Union Valdotaine« Lu-ciano Caveru. Ob 11.30 bo na sedežu SSk v ul. Machiavelli 22 v Trstu tiskovna konferenca, na kateri bo govoril o deželni avtonomiji in zaščiti manjšin. Caveri, ki še ndma 30 let in je radijski časnikar, je bil lani izvoljen v poslansko zbornico, kjer je tudi član komisije za ustavna vprašanja in tajnik mešane skupine. Čeprav intenzivno sodeluje v kampanji za deželne volitve, ki bodo v Dolini Aosta v istih dneh kot pri nas, je rad sprejel vabilo za srečanje z nami, na katero SSk vljudno vabi vse, ki se zanimajo za manjšinska vprašanja.
Posveti SSk o aktualnih problemih
SSk je v okviru priprav na bližnje deželne, pokrajinske in občinske volitve izdelala naslednji program:
— v ponedeljek 20. jun. ob 20.30 v domu A. Sirka v Sv. Križu posvet na temo: Novi pogledi na gospodarstvo Trsta - naše gospodarstvo proti letu 1992;
— v torek 21. jun. ob 20.30 v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu okrogla miza na temo: Problemi in perspektive slovenskega šolstva;
—• v sredo 22. jun. ob 21. uri v športnem centru v Zgoniku posvet o kmetijstvu;
— v četrtek 23. jun. ob 20.30 v Repnu posvet: Vloga kulture v manjšinski stvarnosti;
— v petek 24. jun. sklepni volilni shodi v Dolini (ob 20. uri), na Opčinah (ob 20. uri), v Nabrežini (ob 21. uri), v Doberdobu (ob 22. uri).
Izvestje tržaških srednjih šol
Tik ob koncu pouka je izšlo Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikam na Tržaškem za šolsko leto 1986-87. Izdala so ga ravnateljstva srednjih šol, uredil Robert Petaros, opremil pa Franko Vecchiet.
Uredništvo pripominja, da so statistični podatki, osebna imena in priimki kakor tudi vsi ostali zapisi o posameznih šolah in njih delovanju objavljeni tako, kakor jih sporočajo tajništva šol. Že na prvi pogled je mogoče zaslediti vse polno poitalijančenih priimkov bodisi med učnim osebjem kakor tudi pri dijakih. Zdi se neverjetno, da ohranja še vedno toliko naših ljudi poitalijančeni priimek. Vse polno je tudi osebnih imen, ki so popolnoma po nepotrebnem pisana v neslovenski obliki.
Za ta letnik Izvestja je prispeval uvodni sestavek pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem Silvo Fatur. Sestavku je dal naslov »Naučiti učenca učiti se« in v njem piše o strokovnem in pedagoškem izpopolnjevanju vzgojiteljic, učiteljev in profesorjev.
V ostalem pa prinaša publikacija že običajne podatke o učnem osebju in dijakih ter šolsko kroniko, ločeno po posameznih šolah. Temu osrednjemu delu sledi statistična preglednica ob koncu šolskega leta 1986-87, ki jo je sestavila Tamara Petaros, ter nekaj priložnostnih zapiskov, ki sta jih prispevala Josip Pečenko in Robert Petaros. Slednji je tudi napisal spominske članke za lani umrlimi profesorji, ki so poučevali na slovenskih srednjih šolah.
Tudi letos so tisk Izvestja podprli slovenski denarni zavodi na Tržaškem: Kmečka hralnica v Nabrežini, Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Tržaška kreditna banka, (mab)
Bazovica
Župnija ima svojo kroniko (s podatki od leta 1336, ko je bila blagoslovljena prva cerkev v Bazovici in posvečena sv. Mariji Magdaleni). Vse glavne dogodke beležimo za naše zanamce. Javljamo jih tudi sedanji javnosti.
V zadnjih mesecih beležimo sledeče dejavnosti:
Uspelo romanje k Sv. Hemi Krški. Naši župljani so se ga v kar lepem številu udeležili in bili zelo zadovoljni. Tako bomo bolje doživljali, ko bomo po televiziji gledali papeževo srečanje s Slovenci, Furlani, Nemoi. Žal nam je bilo le to, da nismo šli tudi k Gospe Sveti, ker ni bilo dovolj časa.
Srečanje bolnikov in ostarelih v naši cerkvi in v Slomškovem domu. že več let prireja Duhovska zveza to srečanje
v Bazovici, ker je tu lahek dostop v cerkev in primeren prostor za veselo snidenje v Slomškovem domu. Maševal je strunjanski župnik p. Franci Seničar. Srečanje je vodil g. Milan Nemec. Udeležba ni bila visoka, vendar je bilo prisotnih okrog 140 oseb. Srečanje je bilo obogateno z odličnim nastopom dekliškega zbora »Slovenski šopek« iz Mačkolj, ki je pel v cerkvi in v Slomškovem domu Marijine pesmi.
Prvo obhajilo. Udeležencev tega prisrčnega slavja je bilo več kot za veliko noč. župnijska skupnost vošči prvoobhajancem in njihovim staršem, da bi bili vedno zvesti božjemu Prijatelju.
Marijanska procesija v Gropadi. Že veliko let zaključujemo Marijin mesec z večerno procesijo po vasi. Tako smo tudi letos hoteli počastiti Marijo v njenem letu. Po maši je govoril lokavski župnik Milan Stepan. Procesije se je udeležila skoro vsa vas. Po procesiji pa smo doživeli izredno lep kulturni večer. Dekliški zbor »Slovenski šopek« (vodi ga Ljuba Smotlak) je ob cerkvi zapel več Marijinih pesmi in nekaj narodnih. Sledil je še domači pevski zbor »Skala«, ki ga odlično vodi bazovka Nasti Purič. Vaščani so bili
14. junija 1.1. je praznoval naš župnik
msgr. MARIJAN ŽIVIC
46. obletnico, odkar je pel novo mašo v cerkvi sv. Ivana v Trstu.
Ob tem jubileju mu izrekamo iskrena voščila in želje, da bi ga Bog ohranil med nami zdravega še mnogo, mnogo let, da bi nam še naprej posredoval sadove ljubezni in miru ter nam vlival gotovost vere.
Hvaležni verniki
tega večera izredno veseli in so mlade goste iz Mačkolj ljubeznivo pogostili.
Kaj načrtujemo? Romanje na Sv. Višarje 28. junija, ko bo že delovala žičnica. Romanje naj bi bilo nagrada marljivim malim pevcem zbora »Slomšek«, ki so vadili pod vodstvom prof. Andreja Pegana vse šolsko leto in pogosto nastopali. Otrokom se bodo pridružili tudi starši in prijatelji.
Štiridnevni izlet po Umbriji od 22. do 25.
avgusta. Spored je zelo pester: ogledali si bomo mozaike v Ravenni, Lavemo v Pirenejskih hribih, Assisi, kjer bomo prenočevali vse tri dneve v Hotel Lucia, Perugio, Spello in Spoleto. Zadnji dan pa Gubbio, Fabriano in znamenite jame Grot-te di Frasassi, ki so ene najlepših v Evropi. Vse skupaj za 250.000 lir. Naši skupnosti se lahko pridružijo tudi osebe iz drugih krajev. Javijo pa naj se čimprej. Telefon: 226117.
MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
vabi na
SREČANJE Z MLADIMI KANDIDATI SSk v soboto 18. junija ob 20. uri
v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti, 3 v Trstu
Kronika	iz
ŽUPNIJSKO ŽIVLJENJE
Skupnega tržaškega romanja k Sv. Emi
na Koroško se je udeležila tudi skupina naših župljanov. Sončno in zares lepo vreme je po snežni nevihti prejšnjega dne prispevalo k vedremu razpoloženju romarjev. Kljub nekim nepredvidenim nevšečnostim in pomanjkljivostim v izvedbi romarskega programa smo se vrnili domov srečni, ker smo preživeli dan v veseli družbi ob petju in molitvi.
Majenco, naše vsakoletno opasilo, smo praznovali letos 1. maja. Nekaj požrtvovalnih fantov iz vasi je v noči pred praznikom postavilo mlaje ob cerkvi, kot zahteva običaj. Sv. maša pa ni bila tako slovesna kot bi se spodobilo za ta praznik. Občutila se je izjemna odsotnost naše redne organistke. Je pa na njeno mesto stopila učenka župnijske glasbene šole Michela, ki obeta postati dobra bodoča voditeljica cerkvenega petja pri nas.
Sv. birma. V nedeljo 8. maja smo doživeli zares lep in vsestransko dobro organiziran praznik Sv. Duha. V našo cerkev je prišel g. škof Bellomi in podelil zakrament sv. birme 16 mladirn kristjanom (15 Mačkoljanov im 1 Prebenežanka). Vsi (9 fantov in 7 deklet) so se na na prejem tega zakramenta pripravljali celi dve leti pod vodstvom župnika g. Žarka Škrlja. Naša župnijska skupnost upa, da bodo prejeti darovi Sv. Duha pomagali birmancem k vztrajnosti in rasti v veri.
Šmarnice. Otroci, ki so v lepem številu redno prihajali k šmarnicam ves mesec maj, so ta čas tudi urejali doma in v šoli številne Marijine slike in podobice. Razporejene na lepakih so v nedeljo 5. junija te slike razstavili v srenjstoi hiši. K prireditvi ob nagrajevanju pridnih otrok so prišli poleg staršev in sorodnikov še drugi prijatelji mladih, da se je dvorana v srenjski hiši do kraja napolnila. Bilo je seveda ob tej prireditvi za Marijino leto ina sporedu še nekaj posrečenih točk. Tako so učenci župnijske glasbene šole zaigrali na razne instrumente posamezno in v skupinah. Otroci Slovenskega šopka so pogumno zapeli. V veselje vseh je zborčku dirigiral mladi Iilario Tul, ki je s tem svojim že drugim nastopom na domačem odru pokazal talent, ki ga ne kaže zanemariti. Za otroke je bila najbolj zanimiva točka nagrajevanje najpridnejših obiskovalcev šmarnic in zbiralcev Marijinih podobic. Župnik Žarko je razdelil nagrajencem 20 priznanj-pokalov. V veselem razpoloženju so se ob dobrem prigrizku pozno v večer zadržali mladi in stari.
Obnovitvena dela. Po dolgem presledku so se zidarji ponovno lotili del ob cerkvi in zvoniku. Kaže, da bo delo vestno opravljeno in da bo končno naš božji hram s
stolpom v prenovljeni obleki v okras naši vasi. Kako pa bo s stroški, je druga »pesem«, ki jo bomo morali župljani v precejšnji meri »zborno zapeti«.
PROSVETNO-KULTURNE DEJAVNOSTI
Praznik češenj. Bil je že 26. po vrsti in je potekel v znamenju deževnih dni. Tako smo ga začeli v soboto, 28. maja, v mokrem, a veselem razpoloženju in plesu ob zvokih ansambla Taims. Nedelja, 29. maja, nam je bila 'bolj naklonjena. Zato smo mogli nemoteno izpeljati kulturni program z nastopi zborov (otroški in dekliški Slovenski šopek ter moški Fr. Venturini od Domja), folklorne skupine mladih iz Trebč, ansamblov domače župnijske glasbene šole in harmonikarskega ansambla Synthesis 4 pod vodstvom K. Furlana.
Manj posrečeno se je naš letošnji Praznik češenj zaključil v ponedeljek, ko je ves večer pošteno močilo. Zato pa ni bilo nič manj veselo ob pospravi, ko smo se sodelavci zbrali pri zakuski v soboto 4. junija.
Naš mešani zbor se zdaj pripravlja za nastop na zborovskem festivalu v Št. Vidu pri Stični 19. junija. Prav je, da so se ti naši pevci odločili za to, saj jih ni tako malo, kot kdo piše o njih. Pravzaprav bi bilo koristno, če bi jih bilo še več. A iz kronike našega zbora zvemo, da je število članov nihalo v štirih desetletjih vedno med 20 in 35. Zdaj jiih ije še par več. Zakaj so torej zapisali c-b oceni po nastopu na reviji Primorska poje, da je zbor maloštevilen, ker da obstaja v vasi še drugi zbor? Obstaja drugi zboi in je mogoče nastal z kdo ve katerimi nameni. Zbor PD Mačkolje uspešno kljubuje vsem težavam in nevšečnostim. Z vedrim pogumom se pripravlja na dostojno praznovanje 40-letnice neprekinjenega življenja in dela.
Dekliški zbor Slovenski šopek je opravil v tam času dva nastopa na Krasu: v Bazovici (koncert ostarelim in bolnim - 22. maja) in v Gropadi (ob praznovanju Marijinega leta - 1. junija). Čeprav je več deklet v stiski s časom zaradi študija, bi rade nastopile na radiu pred zaključkom sezone.	L. P.
■
Nad pet milijonov romarjev v Lurdu
Lurd je še vedno najbolj obiskana Marijina božja pot. Lani je prišlo v Lurd nad pet milijonov romarjev. Po številu romarjev je na prvem mestu Italija, celo pred Francijo samo. Romarskih skupin je bilo 667.886. Največ se jih je zvrstilo v maju. Lurd zelo radi obiskujejo bolniki, ki jih je prišlo 71.000. Spet je na prvam mestu Italija.
Orgelski koncert ameriškega slovenskega glasbenika
Na pobudo SKPD »M. Filej« - Gorica bo v soboto 25. junija v cerkvi sv. Ignacija na Travniku orgelski 'koncert, na katerem bo nastopil ameriški slovenski organist Paul J. Sifler. Koncert prireja go-riško društvo skupno z deželnim sedežem RAI iz Trsta in župnijo sv. Ignacija.
Organist Sifler živi danes v Hollywoodu, znanem fianskem središču pri Los Angelesu v Kaliforniji. Je organist v raznih znanih cerkvah in tudi orgelski skladatelj. Imel je že vrsto koncertov v ZDA in po Evropi, pred nekaj leti tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na goriškem koncertu bo izvajal skladbe svetovnih in slovenskih skladateljev, med temi tudi nekaj svOjih.
Normalen (ali skoro) iztek šolskega leta in matur
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica, sporoča, da je 9. junija prekinil bojkot ocerijevalnih sej in izpitOv oz. ocenjevanja na osnovnih šolah. Štirimesečna akcija šolnikov se je pomirila vsaj na tistih šolah, na katerih osebje odstopa od nadaljnjih protestov Cobasov. Predstavniki Cisl, Uil in Snals (Cgil se je vzdržal) so namreč v četrtek podpisali z vlado nelahko pogodbo, ki je v glavnem zadostila zahtevam šolnikov.
Sindikat slovenske šole pozdravlja pravkar podpisano triletno pogodbo, ičeprav ta zadovoljuje le delno. Ugotavlja pa, da je bojkot popolnoma uspel (med drugim je članstvo SSŠ v polni meri podprlo odločitve odbora), saj so bile šolnikom povišane plače, izboljšane so biie nekatere normative, vlada se je ukvarjala s tako imenovanim »nevidnim delom« šolnika (domača priprava, poprava domačih nalog,
itd.), tedenski umik učitelja se je znižal na 25 ur, Sklepanje o porazdelitvi nealčnih ur v večstranske namene je iv pristojnosti profesorskega zbora. Prvič so se šolniki počutili kategorija in združeni premaknili šolsko problematiko. Celo vlada se je zavedela, da je šolska stvarnost atipična in specifična.
Vendar, koliko izkrivljenih novic, pretiravanj nejasnosti... Sedaj smo vsi »zadovoljni« (javno mnenje nekoliko manj, ker pretijo »zaradi šolnikov« višji davki). Vendar, koliko je pogodba res ovrednotila lik vzgojitelja? Bo še govora o šoli in njeni reformi? Široka razprava o nujnih problemih šole je bila le epizoda? In kvaliteta pouka? Ali je sedaj vse rešeno in mirno za kako desetletje? - SI
Nova premiera v Štandrežu
Oramski odsek iPD Štandrež je v letošnji sezoni še posebno aktiven. (Poleg Goldonijeve komedije »Prebrisana vdova«, katere premiera je bila letos v januarju, je naštudiral za poletne prireditve še drugo igro in se z njo prvič predstavil pred domačim občinstvom v četrtek 9. junija v župnijski -dvorani »Anton Gregorčič« v Štandrežu.
Veseloigro v treh delih »Kaj...?« je priredila in režirala Mira Štrukelj. Gre za zgodbo o skopem trgovcu, ki je izgubil denarnico z večjo vsoto denarja in ker noče dati najditelju niti drobiža, gre vsa zadeva pred sodnika, ki izroči ves najdeni denar najditelju in s tem spravi v obup skopuškega trgovca.
Igro so štandreški igralci podali radoživo in prepričljivo. Skrbna in učinkovita je režija Mire Štrukljeve.
■Posebno sočnost je predstava dobila s tem, da je vloga kmeta najditelja denarja podana v domačem narečju. To vlogo je
»Ronko« Bienic
Že 35 let je, Odkar ima družina Podver-sic v Gorici v Stražicah (kakor se temu predelu mesta tudi pravi) v ul. Brigata Pavia št. 61 gostilno. Začetek je bil skromen, svojo ponudbo pa smo lahko iz leta v leto bogatili in zadovoljni smo, da smo mogli praznovanje 35-letnice združiti z odprtjem prenovljenih gostinskih prostorov dne 3. junija.
Zbralo se je kar precej ljudi in radovedno gledalo na vhod naše gostilne z napisom »Ronko« Bienic. Sama priznam, da je nerazumljiv, če se ne zaustavimo pri njegovem pomenu. Ob sestavljanju napisa nam je šlo predvsem za originalnost in za internacionalnost. Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in kot lastniki lokala, ki je odprt javnosti, smo se čutili dolžniki bodisi do države, v kateri živimo, bodisi do naroda, kateremu zavestno pripadamo. Naš napis ni torej ne slovenski ne italijanski. Kaj pa pomeni? Tudi dandanes je v rabi, zlasti v narečju, beseda »ronk« za označevanje pobočja, ki se lomi med ravnino in griči in je zasajeno s trtami. Bienic pa je starodavna beseda, s katero so nekoč nazivali kraj Gradiscutta (blizu Ločnika), kjer so naši vinogradi. S tem nazivom smo torej združili naše tri najvažnejše dejavnosti: kmečko oz. vinogradniško, gostinsko in »kletno«. Upam, da se bo ta naziv priljubil tudi drugim in ne samo nam, saj je velikega pomena, ker ve/e mesto in pode-
ŽS.
arto
e?
/J sjesrs
V Marijinem letu vas vabimo na srečanje v čast božji Materi
MARIJA V LUCI VERE
Sodelujejo: otroški, dekliški in mešani zbor iz Števerjana, otroški in mešani žbor iz Budanj, moški Zbor M. Filej, solistka Nadja Fabris, violinist Alfredo Marcosig, organist Herman Srebrnič ter Rupnik p. Marko, Ferjančič s. Dominika in drugi sodelavci.
Goriška stolnica, sobota 18. junija ob 20.uri.
želje, sedanjost in preteklost.
Te lastnosti je na otvoritvi poudaril tudi lastnik Franc Podverslc, ki je pozdravil navzoče in se zahvalil vsem, ki so mu bili v težkih trenutkih v pomoč. Nedvomno mu je bila v veliko oporo žena Adela, ki ga je vedno spodbujala z optimizmom. Slovesni večer se je nadaljeval s pozdravi predsednika SDGZ Antona Nanuta in go-riškega župana Scarana. Ure so tako minevale ob prijetnem kramljanju, prigrizku in kozarčku briškega vina, manjkala pa ni niti slovenska pesem. (Repertoar je bil izvrsten; od vaških do vojaških, od veselih do žalostnih.) Vsem okusom je bilo tako zadoščeno in veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč. Otvoritve je bilo tako konec, vendar je ta predstavljala začetek dela. Pričakujemo, da se bodo gostje in tudi drugi radi vračali v »Ronko« Bienic.
Myrta Podversic
sproščeno odigral Marjan Breščak. Tudi ostale vloge so igralci padali prijetno, tako da je trodejanka lepo uspela. Nastopili so še: Božo Tabaj, Majda Paulin, Marko Brajnik, Marko Tabaj in Silvana Žnidarčič.
Števerjan
V nedeljo 5. junija zvečer smo imeli v naši cerkvi koncert Marijanih pesmi, ki so ga izvajali vsi trije naši domači zbori, oz. pevske skupine: Dekliški zbor (Anka Čemic), skupina Števerjanci v moški zasedbi (T. Tozon) in mešani zbor F. B. Sedej {T. Tozon - H. Srebemič).
Mešani zbor je za uvod zaipel Marijino pesem, nato je domači župnik pozdravil navzoče s krščanskim pozdravom Hvaljen Jezus in Marija! V kratkih jedrnatih besedah nam je orisal verski razvoj, češče-nje Matere božje in zidavo ibožjepotaih svetišč ter nastanek Marijinih pesmi v naših krajih na Goriškem. Ob sklepu nagovora je še predlagal, naj bi se Dekliški Zbor preimenoval po njegovi ustanoviteljici prerano umrli Alenki Černič.
Po koncertu so na pobudo T. Tozona vsi prisotni zapeli prelepo Marijo skoz življenje. Veselje se je nadaljevalo v Sedejevem domu v obliki družabnega večera z domačo zakusko.
Nisem kronist, pa tudi ne glasbeni kritik; vem samo to, da so vsi lepo peli in mi smo z užitkom poslušali njihova izvajanja. Morem reči, da nam 'je vsaka skupina dala nekaj svojstvenega.
Dekliški zbor nam je da' svežino čistih in mladih grl; pevska skupina Šteevrjanci umirjenost in vedrino mladih mož, ki živijo s pesmijo, in končno številni mešani zbor mladih in ne več mladih ljudi, ki v pesmi zakipi kakor jez.
Ob pogledu na ta tako številen zbor, se mi potihoma prikrade Gradnikov verz: »Še naša tu glasi se govorica, J še svojemu so rodu srca verna...«
Kaj naj rečemo vam, mladi in manj mladi pevci in pevke? Kaj tebi, dragi Herman, ki se nam razdajaš s poučevanjem petja in orglanjem že kakih 40 let? Kaj pa vam, g. Tozon, ki prihajate tedensko vadit daleč iz Slovenije? Kaj tebi, Anka, ki kljub naporni službi v šoli, študiraš glasbo in petje iter svoje znanje potem posreduješ svojim mladim pevkam? In kaj naj rešem tebi, mlada Valentinčičeva Lucija, ki s svojim nežnim dotikom tipk izvajaš iz orgel mehko melodijo, ki spremlja mlade pevke? In ikaj vam, g. župnik, za vso skrb, trud in ljubezen za dvig glasbe in petja v cerkvi in izven nje? Vsem, prav vsem iskren »Bog lonaj!«
Da se bo naš zamejski živelj ohranjal in pospeševal dragoceno dediščino naših očetov, zakličimo z Gradnikom: »In blagoslovi nam, o blagoslovi / očvrsti z vedno slajšimi sokovi / drevo besede naše osamelo. / In kjer odpade z njega list, o daj, ,/ da ko se v soncu spet povrne ■maj, / stotero novih listov bo brstelo.«
A. G.
Med trnjem in osatom
Furlani množično v Gurk
Brali smo preteklo nedeljo: »Vse kaže, ila se Furlani množično pripravljajo na romanje treh narodov v Gurk na Koroško ..... za	jubilej sv. Eme von Gurk, ki
je patron avstrijske Cerkve«.
Po slovensko bi to povedali: »Furlani se pripravljajo na romanje v Krko ....... za	ju-
bilej .sv. Eme Krške.«
Saj Slovenci poznamo Krko in ne Gurk, sv. Emo Krško in ne von Gurk.
Ali bi ne bilo prav, da slovenski časniki te stvari vedo? Pa tudi to, da sv. Ema ni zavetnica avstrijske Cerkve, temveč koroške Cerkve, ki je nekoč imela svoj sedež v Krki, sedaj pa v Celovcu.
(r+r)
Romanje v Lurd
Kot je bilo že javljeno, prireja združenje Unitalsi tudi letos romanje v Lurd bolnih in zdravih od 16. do 22. septembra in sicer z vlakom. Zadnja leta so naši ljudje na tem romanju tvorili posebno skupino z našim duhovnikom. Romarji so bili na vlaku v istem vagonu in tudi bivali so skupaj v istem hotelu.
Z junijem se je začelo vpisovanje. Nekateri naši ljudje povprašujejo, kaj naj
naredijo. Nič drugega, kot da se oglasijo v zakristiji pri Sv. Ivanu in tam bodo dobili potrebna navodila in pojasnila. Vpišejo se pa lahko tudi pri svojih župnikih, ki bodo obvestili msgr. Močnika.
Spori:
Superminivolley deklice. Pokrajinsko prvenstvo se je zaključilo preteklo soboto. Nastopile so ekipe zmagovalke posameznih skupin, med njimi tudi deklice 01ympie, ki so zasedle drugo mesto za premočnimi Fineantieri iz Tržiča in pred Villacherbier ter Ločnikom. Igralke 01ympie: Erika Bri-sco, Martina Bevilacqua, Katjuša Štekar, Nadja Jazbar in Lucija Princi.
MinivoIley dečki. Prvenstva se je udeležilo šest slovenskih moštev in eno italijansko. 'Prvo mesto je osvojila ekipa Soče, za njo pa so se uvrstili Val, 01ympia, Ločnik. Za 01ympio so igrali: Nikolaj in Martin Pintar, David Miklus, Jan Leopoli, Evgen Komjanc, Menia.
Odbojkarski turnir »Peter Špacapan«, 13. po vrsti, se bo vršil od 20. do 25. junija na odprtem igrišču ob Katoliškem domu. Nastopilo bo devet moških ekip (Pav Natisoma, Vbu Udine, Asfir Cividale, Naš prapor-Val, Soča, Acli Ronchi, Torriana Gradišča, Gasilci Gorica in 01ympia) in tri ženske ekipe. Začetek tekem bo ob osmih zvečer. V primeru slabega vremena se bo igralo v telovadnici.
■
DAROVI
Za Katol. glas: Mara Tabaj 15.000; msgr. Jožef Žorž 300.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N. 50.000 lir.
V spomin na pok. Marijo Simčič: Marija Goljevšček, Sovodnje za obnovitev ceste na Sv. goro 100.000 lir.
Za obnovitev cerkve v Sovodnjah: J. K. za pokojne iz družine Komjanc 50.000; N. N. iz Vasi 50.000; razni 150.000 lir.
Za pevski zbor Rupa-Peč: prijateljica Anica Ožbot iz Sovodenj namesto cvetja na grob Nele Cijan iz Rupe 25.000, ista za cerkev na Peči 25.000 lir
Za Sv. goro: F. V. v spomin nepozabne Lojzke Lombar-Peterlin 50.000; N. N. 50.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: ob skleipu šmarnic v Rojanu 700.000; Sabina Godina 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Didhioh Riocardo in Patrizia ob poroki 50.000; Viktorija Maver v spomin na Lojzko Peterlin 50.000; Srečka Kete-Jurič 10.000; Eleonora Ivašdč -škerlavaj v spomin na mamo Er-nesto 20.000; druž. Caipilari-Crisanaz v spomin na Marijo 150.000; Pierina v spomin na mamo Terezo in na Ivana Sosič 30.000; Žarko in Silvano Močilnik ob poroki nečakinje Patrizie 100.000 lir.
Za obnovo fresk v cerkvi v Bazovici: Marija Ravalico 50.000; N. N. 50.000; Adela Ukmar 10.000; Mahnič-Smotlak 20.000; Vera Gojča v spomin moža Edija 25.000; pogrebci Edija Debenjaka 100.000; v spomin Antonije Nojzove sorodniki 50.000; N . N., Trst 10.000; v spomin Edija Debenjaka: Magda Totnova 26.000, sosedje 30.000; Ančka Kožinova 20.000; Marija Križmančič v spomin moža Svetkota 10.000; medjugorski romarji 240.000; N. N. 10.000; prvoobhajanci 70.000; Marta Muži-na 20.000; ob krstu Igorja Ghezzo 47.000; Pepka Marc v spomin moža Antona ob 7. obletnici smrti 50.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Just Kalc 10.000; žena Vera v spomin Edijo Kalc 25.000 lir.
Za cerkev na Peska: družina Ra/potec, Gročana 20.000; verniki na Pesku 100.000 lir.
Za obnovo župnijske dvorane v Bazovici: Nojzovi v spomin Antonije 30.000; N. N. 40.000; Frančiška Drofenik 50.000; romarka s Sardinije 5.000; N. N. 50.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda Mandiča - Domjo: N. N., Trst v zahvalo za rešitev iz neke stiske 50.000; M. N., Trst v zahvalo ob 80-letnici 100.000; Lidija Strnad, Domjo v zahvalo za vzgojo, ki je je bila deležna po plemeniti učiteljici redovni sestri Avguštini Legiša 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: osnovnošolska učiteljica, Ricmanje-Trst v zahvalo za uspešen zaključek šolskega leta. 200.000 lir.
Za misijone: Terezija Bembi 100.000; A. M. 20.000; P. B. 40.000; M. M 20.000 lir.
Za gobave: N. 'N. 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni kojoj!
Radio Trsi A
Spored od 19. do 25. junija 1988 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.10 '»Mali pevci«. Prvi del finalne oddaje. 11.00 »In mirno tavala...« 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek v Italiji. 14.10 Nedi-ški zvon. 15.00 Nedeljski zbornik. Ponedeljek: 7.20 Dobro jutro po naše.
8.10 Soška fronta. 9.00 Za vsakogar nekaj.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 V svetu mladih. 12.45 Deželna volilna tribuna. 13.20 Gospodarski tednik. 14.10 Otroški kotiček: Glasbene pravljice. 15.00 Tolstoj: Vojna in mir. 15.15 V svetu mladih.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Sopranistka Dunja Spruk, violinist Tomaž Lorenz, čembalist Maks 'Strmčnik. Prvi del koncerta.
18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10 Nediški zvon. 8.50 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.45 Deželna volilna tribuna. 15.00 Tolstoj: Vojna in mir. 15.15 Od prehrane do potrošništva.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Sopranistka Dunja Spruk, violinist Tomaž Lorenz, čembalist Maks Strmčnik. Drugi del koncerta.
18.00 Žarko Petan: »Maturantje«. Igra. Sreda: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10
Oddaja iz Kanalske doline. 8.40 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Ženska in naš danes. 12.45 Deželna volilna tribuna. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Od Milj do Devina. 15.00 Josip Kravos: »Prvi april«. Igra. 15.16 Ženska in naš danes. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Rebula: »Absalomo-va pripoved«.
Četrtek: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10 Od Milj do Devina. 8.40 Za vsakogar nekaj. IOjIO Koncertni in operni spored. 11.30 Svet, v katerem živimo. 12.45 Deželna volilna tribuna. 14.10 Na goriškem valu. 15.00 J. Kravos: »Prvič zaljubljen«. Igra. 15.20 Svet, v katerem živimo. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Spomini na Alberta Rejca.
Petek: 7.20 Dobro jutro po naše. 8j10 Na goriškem valu. 9.00 Za vsakogar nekaj.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Umetnost in kultura. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: Pisani svet. 15.00 J. Kravos: »V Dobravljah gori«. 15.20 Umetnost in kultura. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Za vsakogar nekaj.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Teritorij. 14.10 Oddaja iz Rezije. 15.00 Človek človeku. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »In mirno tavala...«
DAROVI
Za SSk: M. in V. Kogoj 20.000 lir.
N. N., Gorica: v spomin pok. Marije Simčič za Katoliški dom, za novo telovadnico, za katoliški tisk, za slovenske misijonarje in za Sv. goro po 100.000 (skupno 500.000) lir.
N. N., Gorica: za cerkev sv. Ivana v Gorici ter za Alojzijevišče po 100.000 lir.
OBVESTILA
Večerna maša pri Sv, Ivanu bo to soboto ob 19. in ne ob 20. uri, ker bo ob 20. uri v stolnici prireditev Marijinega leta za slovenske vernike.
Slovensko karitativno društvo SLOKAD je ta teden začelo vpisovati otroke za kolonijo v Dragi. Nad 80 otrok je bilo vpisanih v šolah. Starši so vabljeni, da se odločijo za prvo ali drugo izmeno. Prva bo od 1. do 25. julija in druga od 26. julija do 18. avgusta. Društvo vabi tudi Goričane, naj se odločijo. Telefonirajo naj ob večernih urah na tel. štev. 040-226117.
★
GORSKA KOLONIJA, ki jo organizira Slovenska Vincencijeva konferenca iz Trsta in Gorice v Comegliansu, se bo začela 5. julija (prva izmena). Druga izmena bo od 29. julija do 22. avgusta. Otroci in dijaki do 16. leta starosti se morejo vpisati ali v Katoliški knjigami na Travniku v Gorici ali pa v uradu svoje občine (Doberdob, Sovodnje, števerjan, Krmin, Ron-ke itd.).
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Števerjanski pevski zbor na Marijinem koncertu v Števerjanu v nedeljo 5. junija letos