/M $ /¡C tf GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 17. MARCA 1961 ^ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ^r LETO X. — STEV. 12 NAGEL RAZVOJ PROMETA V KOPRSKI OBČINI V LETU 1961 W n o G o o E1 I o J do v letošnjem letu realizirala podjetja Pristanišče Koper, Intereuropa, Slavnik in PTT Zelo pomembna gospodarska panoga koprske občine je vsekakor promet. Saj ima prav Koper štiri zelo močna podjetja, -in sicer: Pristanišča Koper. Avtotransportno podjetje Slavnik Koper, Intereu-ropo in Podjetje za PTT službo v Kopru. Vse te gospodarske enote bodo verjetno letos povečale družbeni V. noči med petkom in soboto je v rudniku rjavega premoga v Zagorju eksplodiral plin metan in usmrtil 13 rudarjev. Ta huda nesreča je močno pretresla vse naše /osielovne kolektive, predvsem pa MMbdarje. Svojcem ponesrečenih rudarjev so razen predsednika Tita izrekli sožalje tudi Edvard Kardelj, Miha Marinko, Svetozar Vukmanovič in drugi ugledni državni voditeji. ter družbene organizacije. Iz vseh krajev Jugoslavije pa prihaja denarna pomoč družinam tragično preminulih žrtev dela. bruto proizvod za 23 odstotkov nasproti njegovi realizaciji v lanskem letu, predvsem zaradi izpopolnjevanja organizacije dela in koriščanja novih investicij. Tako bo zaradi vedno večjega uveljavljanja koprskega pristanišča potrebno pospešiti, nadaljnjo gradnjo operativne obale, še hitreje mehanizirati pristaniške naprave in graditi nova odprta in zaprta skladišča. V vse te namene bo letos investiranih več kot 819 milijonov dinarjev, se pravi 22,5 odstotka vseh gospodarskih investicij, ki jih predvideva letošnji družbeni plan koprske občine za povečanje osnovnih sredstev. Rezultat tako velikega investiranja bo podaljšanje operativne obale na 400 metrov, 4.500 kvadratnih metrov novih zaprtih in deset tisoč kvadratnih metrov novih odprtih skladiščnih prostorov. Podjetje Intereuropa bo imelo čez štiri leta že pet milijard dinarjev realizacije. Zato bo letos nakupilo 60 avtovlakov in investiralo 435,800.000 dinarjev za nabavo novega voznega parka in za dograditev garaž. Tako povečanje gospodarske moči tega podjetja pa je tudi neposredni zvezi s predvidenim razvojem koprskega pristanišča. Kajti brez močnega avtotransportnega podjetja v Kopru lahko pride do zastoja pri vkrcavanju in izkrcavanju blaga. Avtobusno podietje Slavnik bo letos ku-pilo 12 avtobusov in dva tovorna avtomobila in s tem zelo povečalo število prevozov predvsem v koprskem okraju. Velike investicije bo imelo letos tudi podjetje za poštno-tele-grafsko-telefonsko službo za okraj Koper. Okrog 53,7 milijona dinarjev namreč namerava potrošiti za montažo avtomatičnih telefonskih central v Kopru, Škofijah, Šmarjah (dela bodo po vsej verjetnosti opravljena v začetku druge polovice leta) in za nabavo še enega teleprinterja. Nadaljevanje gradnje novega koprskega tovornega pristanišča lepo napreduje, hkrati pa se tudi promet razvija po načrtu. Naša slika posrečeno prikazuje srečanje suhozemske in pomorske mehanizacije, ki sta udeleženi pri delih za novo pristanišče. Ko bo letos končana gradnja prve etape 400 m pristaniške obale, bodo lahko hkrati orista-jale in manipulirale s tovorom po tri čezoceanite srednje tonaže, kar bo omogočilo že proti koncu tega leta izdatno povečanje prometa POT PREBSEBNIKA TITA PO AFRIKI V ponedeljek popoldne je ladja Galeb, s katero potuje predsednik Tito s soprogo Jovanko in svojim spremstvom, vplula v pristanišče glavnega mesta Liberije'Monro-vijo. Naš predsednik je bil tudi v tej prijateljski afriški državi nadvse prisrčno sprejet. Še pred njegovim prihodom je predsednik republike Liberije Wililiam Tuib-man označil njun sestanek kot nov doprinos k utrditvi prijateljskih stikov med narodi obeh držav. Pri tem je omenil, da so »za Afriko kot celoto prav sedaj vloženi največji napori pri izvajanju ekonomskih, zdravstvenih in prosvetnih programov«. Kar zadeva 'zunanjo politiko Liberije pa je predsednik Tubman omenil, da je usmerjena k razvoju medsebojnega sporazumevanja in prijateljstva z vsemi narodi; prav tako pa tudi k sodelovanju na osnovi enakosti ter medsebojnega spoštovanja z namenom, da bi vzpostavili in zagotovili mir po vsem svetu. Zveza poljcdelsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije je sklenila že v letošnji pomladi urediti v Črnogorskem Primorju prvi nasad čajevca, katerega fermentirano listje daje tako imenovani »ruski čaj«. Ta sklep je sprejela zveza na podlagi uspehov, katere je dosegel s prvimi poskusi gojitve čajevca Kmetijski inštitut Črne gore. Cajevčevi grmički so odlično prezimili in inštitut je ugotovil, da jim tudi večji mraz od letošnjega ne hi škodoval. Strokovnjaki, lei so proučevali gojitev čajevca v Jugoslaviji, pa so ugotovili, da bi med drugimi kraji ob našem Jadranu uspeval ta grm tudi v Istri. Zato bo prišla po Črni gori na vrsto tudi Istra. Novica je vzbudila živo zanimanje in bilo bi potrebno, da bi tudi v naši Slovenski Istri preskusili možnost za gojitev takih nasadov. Zanje bi bila nedvomno prikladna prisojna in zavetna zemljišča pri Ankaranu, Strunjanu in Portorožu oziroma pri Sečovljah. Cajevec doseže starost do 50 let in daje ves ta čas listje za čaj, zato velja enkratna investicija res za dolgo dobo. Mimo tega je gojitev tudi visoko donosna, saj je mogoče pridobiti na enem samem hektaru do 600 tisoč dinarjev pridelka na leto. Nazadnje tudi ne smemo pozabiti, da bi mogli postati nasadi čajevca nova turistična zanimivost. Cajevec, katerega sadike so pre- skusili in katerega bodo sedaj sadili v Orni gori, je z ruskega Kavkaza, iz Tbilisija, kjer ima Sovjetska zveza poseben inštitut za proučevanje gojitve čajevca. Prve pobude in nasvete za gojitev pri nas je dal prav strokovnjak tega inštituta prof. dr. Da-raselija. Sovjetska zveza pridela zdaj toliko čaja, da ga cclo izvaža in ga tudi pri nas prodajajo. it SAMO FARMA V NEVERKAH PRI PIVKI LETNO ilijon bi pii piščancev V zadnjih treh letih je moč opaziti v smotrnem in načrtnem razvoju kmetijstva v postojnski občini viden napredek. Perspektivni družbeni načrt predvideva, da se bruto proizvodnja povzpne od dosedanjih 250 milijonov din na 1 milijardo 100 milijonov di- RIMSKO ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKEGA MEŠANEGA ODBORA ZA MANJŠINE Sedmo redno zasedanje jugo-slovansko-italijanskega mešanega odbora za manjšine, ki je bilo tokrat v Rimu, se je konec preteklega tedna končalo s podpisom zapisnika, v katerem so zabeleženi najvažnejši argumenti, katere sla med skoro tritedensko razpravo načeli jugoslovanska in italijanska delenacija. Vizija jutrišnjega Kopra: na Pristaniškem trgu, na mestu sedanjega italijan-siega konzulata do sedeža Okrajnega odbora SZDL bo stai nebotičnik sedemnajstih nadstropij, v katerem bodo imela svoje prostore poslovna združenja in podjetja, kot so Uprava carin In obmejni varnostni organi, Pristanišče Koper, SAP-Turlst biro, Intereuropa in druga špedicijska podjetja, pristaniška uprava, Zavod za proučevanje organizacije dela, pristaniška Ljudska milica. Projekt Koper, Vodna skupnost Koper, največ (od 9. do 16. nadstropja) pa bo zasedala Splošna plovba Piran, ki bo v polovici 17. nadstropja Imela še svoje S rekreacijske prostore (interni buffet), medtem ko bo drugo polovico nadstropja 'zavzemala predvidoma javna kavarna, do katere bo neposreden dostop s posebnim dvigalom. Ustrezno pogodbo za izgradnjo tega velikega objekta, ki bo dokončno vtisnil Kopru pečat pristaniškega poslovnega mesta ln izbrisal njegovo zaostalo podobo provincijskega gnezda, so zainteresirana podjetja že pjodpisala. Lopate za gradnjo bodo zasadili v prvi polovici prihodnjega leta, sama gradnja pa bo trajala okrog dve leti Verjetno je v zapisniku zabeležena tudi ugotovitev, da se delegaciji v nobenemi od vprašanj, katera sta jima dali v razpravo obe vladi, nista sporazumeli. Tako vsaj lahko sklepamo iz okol-nosli. da o delu mešanega odbora ni bil izdan nikakršen uradni komunike, kar storijo vedno, če mešani odbor v določenih zadevah, o katerih je razpravljal, doseže soglasje in priporoča prizadeti vladi, naj ustrezno ukrepa. Ker torej ni bilo uradnega obvestila o delu mešanega odbora, pa tudi nobena od delegacg ni prekršila dogovora o zaupnosti zasedanja, se lahko opiramo pri svoji oceni le na podatke iz nekaterih italijanskih listov; ti podatki verjetno le niso povsem izmišljeni. Zlasti tržaški tisk je tokratno zasedanje mešanega odbora zelo intenzivno spremljal, ne sicer toliko samega poteka posa-•meznih sej, pač pa je posebej obravnaval posamezne teme in podpiral že znana stališča, ki jih tudi v mešanem odboru brani italijanska delegacija. Seveda je ta tisk prispeval krepak delež tudi k uverturi v sedmo zasedanje mešanega odbora, ko so združene sile fašistov, iredentistov in druge desničarske navlake mobilizirale in vodile tržaško doraščajočo mladino po mestnih ulicah, kjer je razgrajala in branila »Ualijan-itvom stvo« Trsta, kar naj bi izključevalo pravico našega tamkajšnjega, življa do itporabe lastnega jezika in do drugih oblik zaščite, ki jamčijo manjšini možnost njene eksistence. Ko že omenjamo tržaške demonstracije, se nam utemeljeno vsiljuje domneva, da so ti dogodki nujno morali vplivati na delo mešanega odbora, saj če niso o njih razpravljalf, je res vnašanje, zakaj se sestajajo. Ker pa se niso o ničemer sporazumeli, lahko tudi domnevamo, da italijanska stran ni bila pripravljena obsoditi tržaške dogodke in kontinuirano protislovensko dejavnost. nekaterih krogov v Trstu nasploh. To pa pomeni, da jih je, (Nadaljevanje na 2; strani) narjev. Perspektivni načrt ->red-' videva tudi gradnjo hlevov za mlado živino in obrat za močna krmila, ki bi mogel zadovoljiti lastnim potrebam, prebitek pa bi tudi prodajali. Ker nameravajo povečati število glav goveje živine, imajo namen, da povečajo krmno osnovo za 100 odstotkov. Ko bo perutninarska farma realizirala sprejeti program, bo imel v letu 1965 do 130 tisoč ne-snic, v primerjavi s 53.000 nosnicami. kolikor jih ima danes. Farma bo postala vzrejni center za reprodukcijski material; proizvajala in selekcionirala bo valilna jajca in enodnevne piščance .za potrebe drugih proizvodnih centrov. Razen tega na bo vzrejala tudi brojlerje in jarčke; v letu 1965 bo vzredila 1 milijon broj-lerjev in do 500 tisoč jarčk. Da bi farma to dosegla, predvidevajo gradnjo ustreznih kokošnjakov, lastno klavnico in tovarno močnih krmil. V prihodnjem obdobju naj bi se proizvodnia osredotočila na tri osrednje kulture: proizvodnjo krmnih rastlin, živine in krompirja. Naloga zadrug v občini bo. da posežejo v dolgoročno kooperacijo tudi z zasebnimi proizvajalci, E. N. VEDNO VEC ZBOROVANJ V PORTOROŽU Portorožu se tudi 'letos obeta vrsta zasedanj in seminarjev. Nekaj jih je že bilo (med njimi pretekli teden IV. plenum skupnosti jugoslovanskih univerz), še več pa jih je napovedanih za prihodnje mesece. Ze danes se je začel dvodnevni seminar o posebnih dosežkih in problemih sodobne fizike — prireja ga Zavod za napredek šolstva LRS skupaj z Dru-matematikov in fizikov LRS in z Jedrskim inštitutom »Jožef šte-ran« iz Ljubljane. Obravnavali bodo v glavnem polprevodnike in razpad atoma. Prihodnji teden, v sredo, 22. marca, pa se bo pričelo v Portorožu dvodnevno posvetovanje Okrajnega komiteja ZKS Koper o metodah dela komunistov in vlogi ZK v novih pogojih in razvojni stopnji naše družbe. t > .TV:"i i' <■■•:< Po naših olialnlh mestih so javni napisi dvojezični in v ustanovah, ki jih označujejo, se pripadniki italijanske manjšine lahko pogovorijo v svojem jeziku (Nadaljevanje s 1. strani) na ¿mile je rečeno, branila, če se morda z njimi celo ne strinja. Kaže, da so v Rimu razpravljali zlasti o stanju šolstva, o osebnih imenih in pa seveda o uporabi jezika ali dvojezičnosti. Glede šol so verjetno naši predstavniki imeli lahko delo, saj naše oblasti v enaki meri kot za slovenske skrbijo tudi za italijanske šole, razen tega pa je pri nas ratificiran Memorandum in s tem tudi vse določbe Posebnega sta-tuta, ki govorijo o organizaciji teh šol. Imamo tudi Splošni zakon o šolstvu, kjer so posebna določila o manjšinskih šolah in so tako te šole uzakonjene kakor določa Memorandum. Na italijanski strani vsega tega ni in po- ZIVAHNE PRIPRAVE NA V. OKRAJNO KONFERENCO LMS Mladina koprskega okraja se prav te dni pripravlja na V. okrajno konferenco LM, ki bo 25. in 26. t. m. v Portorožu. Predsednica OK LMS Koper Marija Vo-gričeva je v zvezi s to pomembno konferenco odgovorila našemu sodelavcu na nekaj aktualnih vprašanj. V kakšnem obeležju bo potekala konferenca Ljudske mladine našega okraja? Na vsebino konference bodo vsekakor vplivale mimo vseh drugih činiteljev predvsem bogate smernice V. kongresa SZDLJ, Hkrati pa seveda ne smemo poza- biti, da bo okrajna konferenca mladine prav v času živahnih političnih razprav ob sprejemanju letnega in petletnega gospodarskega programa in v letu, ko praznujemo 20. obletnico revolucije. Konferenca bo vsekakor ocenila uspehe mladine za zadnje razdobje. Katere rezultate smatrate za najpomembnejše? V pripravah na konferenco prav te dni delegati na skupnih sestankih po občinah razpravljajo o poročilu OK LMS. Poročilo temeljito obravnava vsa področja dejavnosti mladine in ugotavlja, da se je članstvo v zadnjih dveh NA NOVI POTI? Ameriško - kitajski državniški stiki so bili doslej omejeni samo na občasne sestanke med dvema veleposlanikoma v Varšavi. Sedaj pa kaže, da se bliža zboljšanje odnosov med ZDA in LR Kitajsko, ker se je Kennedy '>dločil, da bo revidiral Dulleso-ve politične koncepte do Kitajske. Ta država še ni članica OZN prav zaradi tega, »ker so zahodne dežele videle v njej nevarnost« pri odločanju glasovanj v Generalni skupščini in Varnostnem svetu. CIPER V BRITANSKI SKUPNOSTI NARODOV V Londonu so se te dni sestali predsedniki vlad Oommonwealt-ha, to so zastopniki 12 dežel Britanske skupnosti narodov. Pod predsedstvom predsednika vlade Velike Britanije Mac Millana so govorili o razorožitvi in prepovedi poskusnih jedrskih eksplozij, o bodoči strukturi OZN, o odnosih med Vzhodom in Zahodom in obsodili rasno diskriminacijo, ki jo izvaja južnoafriški predsednik vlade Verwoerd. Ciper pa je bil sprejet v Britansko skupnost narodov in takoj po sprejetju tega sklepa je bil predsednik Cipra Makarios povabljen, naj se udeleži londonske konference, OZN LAHKO POSREDUJE Zopet se bo sestala Generalna skupščina OZN, da bi razpravljala o sedanjem mednarodnem položaju. Medtem pa je Varnostni svet že obravnaval kritično stanje v Kongu in v portugalski koloniji Angoli. Predsednik ZDA Kennedy je v poslanici, ki jo je poslal letni konferenci ameriškega društva za OZN, dejal, da so »Združeni narodi najprimernejše sredstvo za iskanje razumne in pravične rešitve problemov, ki povzročajo krize v svetu.« POLET V VESOLJE NI NEVAREN ZA ČLOVEKA . Tako izjavljajo sovjetski znanstveniki po uspelem poskusu kroženja njihove IV. vesoljske ladje — satelita, ki so ga prejšnji teden izstrelili. Ta ladja — težka 4,7 tone, je letela po tiru okrog Zemlje in v njej je bila psička' Černuška, ki se. je srečno vrnila na naš planet. Znanstveniki zdaj proučujejo, kako delujejo na žive organizme rezek hrup raketnih motorjev, vibracija ter obremenitev. Njihove dosedanje ugotovitve kažejo, da breztežno stanje v letu z vesoljsko ladjo po vsej verjetnosti ne bo pomenilo nevarnosti za človeka. Ta uspeh sovjetskih astronavtov pa daje misliti o skorajšnjem potovanju človeka v vesolje. letih povečalo za 800 mladine, organizacija pa se je tako v podjetjih, na šolah in na podeželju notranje utrdila. Velik delež je mladina dala k izgradnji ceste »Bratstvo in enotnost«, kjer je v treh letih sodelovalo 1270 brigadirjev. Prav tako se je izkazala mladina na lokalnih akcijah, saj je nad 7000 naših članov prispevalo okrog 60.000 prostovoljnih ur. S tem je mladina pomagala ustvarjati tudi materialno osnovo za društveno in družabno življenje. Ce omenimo še, da se v najrazličnejših oblikah idejno vzgojnega dela izobražuje v okraju več kot 2500 članov, da mladina skrbi za svoj podmladek-— pionirje, sodeluje z italijansko mladino in je izboljšala stike s klubom koprskih študentov, mladino v sosednih okrajih in onstran meje — potem zares lahko rečemo, da je bila dosedanja dejavnost mladinske organizacije pestra in bogata. Katere naloge bo konferenca postavila v ospredje? Iz dosedanjih priprav lahko sklepamo, da bo konferenca postavila v ospredje nujnost nadaljnjega vključevanja mladih ljudi v napore za izpolnitev gospodarskih nalog, razvijanje socialističnih. družbenih odnosov in nadaljnje utrjevanje organizacije LM — v prvi vrsti razvijanje demokracije znotraj lastnih vrst ter za iskanje novih oblik in vsebine dela. sledic je cela vrsta. Zlasti težak je položaj starejših šolnikov, ki jih je fašizem pognal v emigracijo, sedanja oblast pa ne najde oblike, da bi jim to krivico vsaj v materialnih učinkih popravila, čeprav je že več kot 17 let, odkar je fašizem propadel. Pa tudi sicer slovenske šole na Tržaškem še zdaleč niso izenačene z italijanskimi. Posledica tega pa je, da število vpisanih v italijanske šole pri nas nenehno narašča, na Tržaškem pa je vpisanih v slovenske šole iz leta v leto manj. Še bolj kričeče je vprašanje osebnih imen. Zanimivo je, da tega vprašanja pred mešani odbor ne postavlja maša vlada, ampak italijanska, češ da smo pri nas kar na veliko slovenizirali priimke Italijanov, medtem ko naj bi bilo pri njih glede tega vse v najlepšem redu. V resnici je pa stanje prav obratno. Vsa naša javnost ve, da je na italijanski strani najmanj 90 °lo naših ljudi obdržalo priimke, katere jim je vsilil fašizem, saj se je v boju za vsakdanji kruh le malokdo upal podvreči komplicirani birokratski proceduri, da bi pridobil svoje prvotno ime, razen tega se pa ljudje bojijo tudi posledic, saj vedo, da to raznim krogom ni zaželeno. Pri nas pa smo popravili to nasilje, ki ga je zagrešil nad našim življem fašizem, tako, da smo uradno vrnili v prejšnje stanje vse poitalijančene priimke. Kdor je pa želel priimek opdržati, je imel možnost za to. In sedaj bi bilo res zanimivo vedeti, ali je pri nas res kak Italijan, ki mora na silo nositi slovenski priimek. Če je, ga vabimo v naše uredništvo in obljubljamo mu, da bomo njegov primer javno objavili. Tržaški protislovensko usmerjeni časopisi bi pa storili prav, če bi vsaj približno, v desettisočih objavili, koliko Slovencev pri njih še danes nosi poitalijančene priimke, osebna imena pa tako sko-ro vsi, saj še ni uradno razveljavljena fašistična prepoved uporabe neitalijanskih imen. Končno naj bi mešani odbor razpravljal tudi o dvojezičnosti. Da smo pri nas v tem zelo široki, je splošno znano — o tem govorijo dvojezični javni napisi, uporaba dvojezičnih nazivov krajev, možnost pripadnikov manjšine, da v vsakem uradu, javni ustaiiovi, trgovini, gostilni in kjerkoli na javnem mestu uporabi svoj jezik, seveda tudi 7ia vseh sejah orga- K (Nadaljevanje) V odsotnosti Ervinove čete je napredovala organizacija OF v Brkinih, Pivki in na področju okoli Ilirske Bistrice, Organizacijo OF v okrajnem merilu sta vodila Josip Zidar-Jadran in Anton Dolgan-Branko. V Brkinih je slonela organizacija OF na ramenih Antona Gustinčiča in Antona Franka, ki sta bila v tem času nekaka rajonska organizatorja OF v Brkinih. Ustanavljala sta terenske odbore OF, ki pa so bili v prvem obdobju precej pasivni. Na zahodnem delu Brkinov je pri organiziranju OF pomagal Franc Grm, begunec iz Maribora, na področju Materije pa Boro ter Albin Godina. Spodbude za organizacijo OF so prihajale v tem času tudi iz Trsta. Muzej v Kopru hrani na pisalnem stroju tipkan primer številke Slovenskega poročevalca, ki je bil poslan v Brkine v hišo Francke Žnebl v Slivje. Na področju Jelšan sta bila nekaka rajonska funkcionarja Vinko Brozina in Stojim Surina, ki sta razen vsega drugega dela vzdrževala tudi zveze z narodnoosvobodilnim gibanjem na Hrvaškem. Na področju kasnejšega rajona Ga-herk je bila takrat vsa organizacija v rokah Jožeta in Henrika Možeta. Na južnem področju so tvorili rajonsko vodstvo Alojz Smrdel, J. Ces-nik in Kavčič. V Volčah in okoliških vaseh je bil gonilna sila v tem času Franc Zetko. V podgorskih vaseh in naseljih — celotno področje Imenuje Krvin Dolgan »Kučarija« — sta vzpostavljala organizacijo OF Rudi Kale in J. Prosen. Na področju Zgornje Pivke in Postojne z okolico je po Izjavi Viktorja llajne postavil februarja 1942 odbor za pivško okrožje Jakob Morel, po podatkih Ervina Dolgana pa je imel v rokah organiziranje OF in kolportažo narodnoosvobodilnega tiska Jane iz Zaloga pri Postojni. Po nekih drugih podatkih je bil malo kasneje postavljen nekak Rajonski odbor OF za Postojno, ki pa je bil tako rekoč že ob sami ustanovitvi razbit. Ena zelo , aktivnih vasi na tem področju je bila Stude- no, kjer je organizacija OF slonela na Venčeslavu Japlju, Bizjaku in A. Humarju. Odhod Ervinove čete v Brkine je glavni policijski inšpektorat tolmačil tako, da se je »banda« j)o nekrvavem spopadu pri Grižah trenutno razšla, pripravljena, da se zopet združi ob prvi ugodni priložnosti. (Akt z dne 1(1. 3. 1942.) To je prvo priznanje italijanske policije, da so Ervinovi partizani pravzaprav Primorci, doslej so bili vedno le partizani, ki so prišli samo za kratek čas preko stare jugo-slovansko-ltalHancke meie. Na poti v Brkine je bila, po podatkih pokojne M. Može, Ervinova četa v Dolenji vasi, kjer je prenočila pri Antonu Grahorju, sin Milan Može pa je skrbel za prehrano čete. V vasi je četa ostala več dni. O dvakratnem premiku skozi Dolenjo vas v začetku 1942 govori tudi Jože Može. Iz Dolenje vasi je četa nadaljevala pot v Volčc, kamor je (po spominih Franca ZetKa) prišla 11. februarja 1912. Ostra zima z visokim snegom in poostrene italijanske hajke so zahtevale izredno konspiracijo, zato se ie Ervin premikal le po tistih krajih, kjer je bil siguren, da ne bo prišlo do izdajstva, V Volčah je ostala četa tri dni. Spali so na I.enarto-vem skednju, v gozdu nad vasjo pa so imeli taborišče, Med drugimi je nosil četi hrano sin Marjane Gustin-čič. Največ so skrbele za prehrano borcev žene kot M. Gustinčič, Slana Dovgan, Kristina in Olga Čepek, Amalija Blažič, Antonija Bobek in druge. Čeprav zaradi sledov v snegu ni bilo priporočljivo premikati se, se je četa iz Volč premaknila v Novo fiu-šico. Razlog za ta premik je bil obveščevalni podatek, ki ga je nrinesel neki fant iz Laz pri Senožečah, da Italijani iščeio četo, Partizani so od-ŠU v Novo Sušico in dve noči prespali na Matjanovcm odru. Oglasili so se tudi v hiši Marije Hreščak. Žene — naj omenim samo nekatere — Ivana Japelj, Milka Kaluža, Marija Ilreščak in Malka Cucek — so skrbele za prehrano borcev. V ta čas sovpada po vsej verjetnosti odhod Ervinove čete na področje Bača. Po izjavi Aloiza Sa.ina-Iztoka je februarja 1942 prišla v hudi zimi, Pivška četa, ki jo je prijavil kurir te čete. Isti jo je nato prepeljal v lovsko kočo na Dobronogu, jim pre-skrbel 15 nahrbtnikov živeža in četa je ostala tam dva dni. Politični komisar je odšel s patruljo na dom k Sajnu na Bač. Alojz in Avguštin Sajn sta organizirala širši setanek, ki se ga je udeležilo 15 zaupnikov in teren-cev. Sestanek je trajal od 18. do 4. ure zjutraj. Med bivanjem Ervinovih partizanov na tem področju je Drago Rebec postal obveščevalec te čete na terenu in ostal v tej funkciji do 5. maja 1912. Kot partizan pa je vstopil v četo Fran Trnta. Po dveh dneh je četa odšla v Brkine, v Ostrožno brdo, kamor jo je odpeljal Karlo Maslo. Po izjavi Francke Bizjakove so prišli Ervinovi partizani v Ostrožno brdo v fe-fruarju 1942 in sta jih ona z mamo in sestro nahranili. Četa se je mudila tudi pri Antonu Zafredu. Takšno razlago daje Fj-anc Vojvoda iz Padeža v Brkinih, ki navaja, da se je Karlo Maslo kretal tudi pri bratu Antonu Zafredu na Sušici in da je on njemu dejal, da pošlje partizane k nJemu v ' Padež. 28. februarja 1912 ob 19. uri so Ervinovi partizani vstopili v hišo št. IG, premočeni do kolen lil ostali pri njemu dva dni in dve noči. Ohranjeno je poročilo, da je narodni heroj Janko Premrl-Vojko 9-letnemu sinu dejal: »Sinko, zate se borimo!« Prve dni marca so odšli partizani v majhen zaselek Smagurl, pol ure daleč od Ostrožnega brda v smeri Ko-zjan, k družini Suša, po domače h Gu ievim. Ervinovi partizani so po vseh vaseh, kjer so hodili, propagirali narodnoosvobodilno gibanje, istočasno pa uspevali v pridobivanju vedno novih partizanov. 19. februarja 1942 sta odšla iz Gaberka v partizane Rudi Ludvik-Brjak in Jožef Ludvik. (Iz sestavka »Začetki narodnoosvobodilnega gibanja v Brkinih«.) JANEZ KRAMAR nov oblasii in. družbenega upravljanja. Take pravice so v Memorandumu zajamčene tudi naš-emti življu v Italiji, izvajajo se pa »le in se tudi ne morejo, saj še vediu> veljajo nekateri- predpisi iz časa fašizma, ki izrecno prepovedujejo uporabo slovenščine. Ko pa so predstavniki rimske vlade dali naševiu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču ob njegovem obisku v Rimu besedo, da bodo to sramoto zbrisali iz svojih zakonov, so se preplašili vsi tržaški zagrizenci in pričeli protestirati, groziti in demonstrirati. Ker v Rimu o tem vprašanru očividi\ niso sporazumeli, bi se dalo skl pati, da so italijanski delegati tudi v tem primeru dali prav tistim, ki Slovencem odrekajo pravico do lastnega jezika. Kako je z obljubo, ki so jo dali Koči Popovičv, pa nam ni znano. V časopisni kampanji med zasedanjem mešanena odbora smo večkrat naleteli tudi na aluzije, da pri nas niso dovolj zaščitene človečanske pravice. Če so se morda z italijanske strani tako spozabili, da so začeli o tem govoriti na mešanem odboru, potem upamo, da so jim naš' delegati znali na primeren način odgovoriti in jim povedati, kje je več pravic in več humanosti, več resnične svobode in manj revščine. izkor'ščanja in nasilja, pri nas ali. pri njih. Nekai pozitivnega za uveljavljanje določil Memoranduma in za pobolišanje živlienia nrizade tih manjšin pa nedvomno pom• tudi to zasedanje mešanega odbd ra, saj so v dolgih izčrpnih raz pravah obravnavali in zabeležili v zapisnik vrsto ugotovitev, o katerih. bosta obveščeni o^e vladi. Mislimo, da ni niti v italijanskem interesu, da bi delo mešanega odr-bora zaradi trdovratnih stališč njihove delegacije zasenčilo sicer clobre odnose med obema državama. DJAKARTA: Indonezijska vlada je zahtevala od Velike Britanije, naj preneha zastopati interese Nizozemske v Indoneziji in od ZAK naj ustavi nadaljnje posredovanje indonezijskih interesov v Haagu. Tako so sedaj dokončno prekinjeni tudi posredni stiki med tema državama. 2ENEVA: Gospodarska komisija OZN za Evropo je ugotovila, da se je lani povečala industrijska proizvodnja v evropskih državah za 6,5 odstotka, medtem ko se je leta 1959 povečala komaj za štiri odstotke. BONN: Zahodnonemški kancler Adenauer je te dni predlagal združitev obeh nemških držav, svobodne volitve ln da bi Berlin postal prestolnica enotne Nemčije. WASHINGTON: Predsednik ZDA Kennedy namerava podpreti težnje ameriških gospodarstvenikov po povečanju izvoza v vzhodne države. Kakor je znano, ima ZDA na spisku vrsto Industrijskih izdelkov, ki jih noče prodati Sovjetski zvezi, LR Kitajski in drugim vzhodnoevropskim državam. Po Kennedyjevem mnenju pa takšna gospodarska poliUka samo šl:oduie nacionalnim interesom. MÜNCHEN: Bavarsko notranje ministrstvo se je končno le odločilo, da bo sestavilo posebno komisijo, ki bo proučevala vse zlo-l čine nacistov nad Zldi v vzhodnih državah. BUENOS AIRES: Argentina in Norveška sta sklenili sporazum, ki dovoljuje prebivalcem obeh držav služenje vojaškega roka aU opravljanje drugih vojaških obveznosti v kateri koli izmed obeh dežel. BALTIMORE: Zaradi zmanjšanja avtomobilske proizvodnje so odpustili 2000 delavcev, WASHINGTON: S prvim aktom o državljanskih pravicah je predsednik Kennedy imenoval posebni odbor, ki naj zagotovi ukinitev rasnega zapostavljanja v dr-žavnlh službah in podjetjih, ki so pod nadzorstvom ameriške vlade. V £ Nt Urejuje uredniški odbor, Glnvnl in odgovorni urednik Rastko Bta-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am. dolarjev. — Bančni račun 600-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln klišejl tiskarna CZP »Primorski Usk< L SOCIALISTIČNA ZVEZA NA KRASU ZA NAPREDEK KMETIJSTVA ^ B o o fj Kmetijska zadruga v Sežani bo zdaj laže reševala problem zadružnih ekonomij — Napredek kmetijstva na Krasu terja združevanje proizvodnih in finančnih sredstev ter rajonizacijo kmetijskih kultur Mm tPsŠil ■■■■•»•'v 's * fgpjr m* i. n. Š Več let je že, odkar so bile Ustanovljene zadružne ekonomije V Gornji Branici, Štanjelu, Toma-jfcu in Sežani ter zadružno posestvo v Komnu. Lani se je tem enotam pridružila še ekonomija v Dolenijl vasi. Zaradi razlik v panogah, s katerimi se ukvarjajo, je razumljivo, da ima vsaka enota lastne, specifične probleme. Pa tudi mnogi drugi pogoji niso enaki. Vendar je nekaj vprašanj, s .aterimi se v večji ali manjši ,eri srečujejo vse ekonomije. Prvi med skupnimi problemi je raztresenost parcel, ki jih ekonomije obdelujejo ali izkoriščajo. Na kratko: posestvo v Komnu ima nad 1(X) parcel, ki so raztresene od Brestovice do Tomačevi-ce; ekonomija v Gornji Branici ima 7 ha vinogradov, 4 ha sadovnjakov, 9 ha njiv in 33 ha travnikov in pašnikov od Hruševice do Trebižanov in Erzelja; nekoliko bolj strnjena je ekonomija v To-maju, čeprav ima 4 ha vinogradov, 14 ha njiv in 82 ha travni- IKBfSŠE m V ospredju razpravljanj so problemi v zvezi z novimi zakonskima predpisi s področja gospodarstva, ki so bili sprejeti na zad- Ipjem zasedanju Zvezne ljudske kupščine. To je tudi razumljivo, 'saj prinašajo v gospodarsko življenje in v gospodarski razvoj temeljite spremembe. Med najvažnejše vprašanje postavljajo vsekakor delitev dohodka. Pomen tega morda najbolj poudarja resolucija, ki je bila sprejeta na V. kongresu SZDL Slovenije, ko pravi, da s tem, ko se uveljavljajo enaka temeljna načela na področju razdeljevanja dohodkov po delu tako za gospodarske organizacije kot za družbene službe, dobivajo delovni ljudje v družbenih dejavnostih enake osnovne pravice in dolžnosti kot v gospodarskih organizacijah. Pri tem je zlasti poudarjena vloga komune, ki mora vplivati na skladen in harmončen razvoj tako gospodarskih dejavnosti kot družbenih služb in pomagati delovnim kolektivom pri urejanju njihovih materialnih notranjih odnosov. Že sam sistem delitve dohodka postavlja pred delovne kolektive važne naloge, ki bodo zahtevale rentabilnejše poslovanje, kajti od tega bo v prvi vrsti odvisen njihov dohodek oziroma višina tega dohodka. Tesno v zvezi s tem je seveda povečanje produktivnosti. Rentabilno poslovanje moramo danes razumeti že širše in pri tem upoštevati poslovanje naših gospodarskih organizacij v celoti iii ne morda le proizvodnih. Tako je zlasti močno poudarjeno vprašanje rentabilnega poslovanja v zunanji trgovini, ki je doslej v mnogem uspevala in često lo dobro, ker so ji bile priznane azne olajšave, premije, povrnjene razlike v cenah in podobno. V problem rentabilnega poslovanja posegajo tudi obratna sredstva. Ta problem je bil doslej ob strani, ker je bilo gosvodarskim oraanizacijam laže priti do obratnih sredstev kakor do česarkoli dragega. Tudi jih pri tem ni skrbela višina obresti, zamudnih obresti ali drunih postranskih dajatev in stroškov. To je v glav-nem vse prevzel nase potrošnik, ko je plačeval blago, storitve jn drugo. Novi sistem prinaša v tem pogledu spremembe, ki bodo tudi v tem, da bodo morale gospodarske organizacije predvsem same skrbeti za ustvarjanje obratnih sredstev, in to z lastnimi silami. K temu jih ho sililo tržišče samo. ki. bo pritiskalo na cene in na konkurenčnost, pa tudi nov bančni in kreditni sistem. Komunalne banke, ki bodo odslej nosilec kreditiranja, bodo namreč ramo-laaale le s skromnimi sredstvi, viri navzaor pa ne bodo več tako Široko odprti, kot so bili doslej. kov; ekonomija v Sežani ima 3 ha njiv in vrtov ter 34 ha travnikov in pašnikov, ki tudi niso v strnjenem kompleksu; končno, dokaj razmetane so še površine, ki jih izkorišča ekonomija v Dolenji vasi. Nujno bo torej treba misliti na arondacijo površin, ker to zahteva najpreprostejša ekonomika. Drugi važen problem, ki se ga bodo morali kolektivi ekonomij z vso resnostjo lotiti, je nagrajevanje po učinku oziroma po enoti proizvoda. Ce bo ta naloga izvršena s potrebno odgovornostjo, se bodo prav kmalu pokazali pozitivni rezultati pri povečanju proizvodnje. Samo ob sebi je razumljivo, da se bodo tako povečali tudi osebni dohodki delavcev. Poleg gospodarskih investicij, ki so ponekod prepotrebne, zlasti za gradnjo hlevov, je na ekonomijah — posebno v Gornji Branici, Sežani in na Senožeškem — čutiti veliko potrebo po gradnji oziroma adaptaciji stanovanj. Ker je to vprašanje neposredno povezano z delovno silo, ki je deloma primanjkuje, bo morala KZ Sežana pokreniti vse, da ne bo pomanjkanje stanovanj postala resna ovira za razvoj ekonomij. Možnosti so sicer omejene, vendar bo v nekaj letih le moč kreniti iz zagate. Ko je Občinski odbor SZDL v Sežani preteklo soboto obravnaval opisane probleme, je še podčrtal potrebo po aktiviranju kmetijskih sekcij pri krajevnih odborih SZDL. V teh sekcijah naj pride do izraza dviganje kmetijske proizvodnje ob upoštevanju že davno nakazane smeri po posameznih rajonih in z odločnejšim osvajanjem modernejših načinov obdelave zemlje. Pri tem mora zadruga pomagati posameznikom v obliki kooperacije, ki naj dobiva čedalje bogatejšo vsebino. Glavne smeri proizvodnje so znane: na prvem mestu je živinoreja. Posebno skrb velja tu posvetiti molznosti krav. Premalo je namreč krav, ki dajejo zadovoljivo količino mleka. Vprašanje rentabilnosti bi bilo treba .postaviti v ostrejšo luč. Nujno je tudi poostriti selekcijo in molzno kontrolo. Druga smer je obnova terano- vih vinogradov. Ti vinogradi hitreje propadajo, kot se obnavljajo. Naloga kmetijski sekcij SZDL je, da vinogradnikom tolmačijo pomen podrobne rajonizacijo, ki jo bo določila posebna občinska komisija. Končno se je odbor SZDL strinjal z organizacijo združene KZ, po kateri naj bi se ustanovile poslovne enote z delavskim upravljanjem in internim obračunom v Komnu, Štanjelu, Dutovljah, Sežani in Senožečah, posebno enoto pa naj bi tvoril mesarski odsek KZ, medtem ko bi ostala Mlekarna samostojni obrat. 9' i % : : .... . ■ ■ - u&šsmk ' TUDI ANGLIJA NAROČA PRI NAS Velika Britanija je naročila v reški ladjedelnici gradnjo 14.400 tonske tovorne ladje. To kaže, da je naše podjetje uspelo pridobiti tudi Anglijo, kjer ima ladjedelništvo veliko tradicijo, predvsem zaradi solidne izdelavo sodobno opremljenih ladij. PREMOG BO TUDI CENEJŠI Ker je predviden regres na premog za Stroko potrošnjo, bo njegova cena 35 do 45 odstotkov nižja od dosedanje. RAZŠIRITEV TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA V KIDRIČEVEM V tovarni gllniee Iti aluminija V Kidričevem so že začeli s preureditvijo obratnih prostorov. Po končani rekonstrukciji se bo povečala proizvodnja glinice od sedanjih 45 tisoč na 90 tisoč ton letno, aluminija pa o(l 17 tisoč na 34 tisoč ton. Kubedski oljarji pri del« NA OBISKU PRI KUBEDSKUi OLJARJIH Mlin v vinorodni Istri! NezasllšanoT porečete, ko boste med vzorno urejenimi vinogradi slikovite hribovske pokrajine okrog Smarij, Puč, Košta-bone in Kubeda zaman iskali prizore, značilne za ravninski svet: žito-rodno polje, šelestenje koruznih stebel in škrtanje pluga tukaj domala v celoti nadomestuje bogastvo vinske trte. Lapor in peščena prst, oblikovana v skrbno obdelane terase, na katerih se vsako Jesen bohoti istrska črnina in bela žlahtnina, bo vzbudila v vas na križišču ceste v Kubedu, kjer sameva velika stavba z napisno desko »KZ Šmarje — mlin in oljarna«, občutek, da vas Je nekdo potegnil. In vendar: vrsta naloženih voz z vrečami, ki so jih kdo ve od kod pripeljali potrpežljivi dolgouhci, nesporno dokazuje, da niste pred opustelo stavbo, ampak pred pravcatim mlinom in oljarno. Tudi ropot strojev opozarja, da so mlinarji doma. — Sedaj izven sezone delamo v mlinu samo trije, prijazno pojasnjuje poslovodja Jože Nemac, krepak mož, star 34 let. — In oljarna? Zdi se, da ima povsem »mrtvo« sezono, — Da, svoj čas, pred pozebo oljk, je delalo tukaj tudi 20 oljarjev od decembra do konca februarja. Sedanji obnovljeni nasadi pa so jih v minulem letu zaposlili samo en mesec. — Ali se potemtakem izplača vzdrževati Kmetijski zadrugi Šmarje ta dva obrata, ko ne deluje niti oljarna, še manj potreben pa se zdi tukaj mlin? Težko je razumeti, od kod dobivate dovolj zrnja v mletje. Oba mlinarja — poslovodja Jože in njegov pomočnik Vergilij Stanič — sta se zagonetno nasmehnila. Njunemu mnenju bi se nedvomno pridružil tudi tretji — Guido Mohorčič —, ki pa je bil ta dan prost. — Kako se motite, če mislite, da naši ljudje ne pridelujejo v teh hribih tudi žitaric in koruze'. Slednje zmeljemo pravzaprav največ. Upoštevajte, da ima naš električni mlin zmogljivost 12 ton dnevno in da se le redkokdaj zgodi, da bi ga zaradi pomanjkanja zrnja morali ustaviti. Tako pojasnjujeta vrla mlinarja upravičenost svojega obrata in se zdi človeku resda skoraj neverjeten podatek, da Je med istrskim.! kmetiči tudi več takih, ki pridelajo tri in več ton žitaric oziroma koruze. Račun KZ Šmarje je bil torej pravilen, ko so se 1953. leta odločili za ustanovitev milna in oljarne. Vsekakor so upoštevali sedanja, še dokaj razdrobljena gospodarstva zasebnikov in dejstvo, da sta mlina v Rižuni in Sečovljah preveč oddaljena. V Šmarjah pa se tudi niso zaračunali, ko so predvideli rentabilnost svojega obrata v Kubedu, Sicer pa je najbrž nje same presenetila posrečena izbira kraja, saj imajo mesečno tudi do 700 obiskovalcev z večjimi ali manjšimi količinami zrnja, nemalo interesentov pa se oglaša tukaj tudi s hrvatske strani. Zmotno bi bilo torej misliti, da je mlinarjem v Kubedu, kljub samot-nosti kraja, dolgčas. Od žetve nekako od avgusta dalje pa do konca leta, jih bojda marljivi kmetiči dobesedno oblegajo. Očitno se kljub nadvse ugodnim pogojem za vlno- kiiiisoi gradništvo le še ne morejo v celoti odločiti zanj. Nihče sicer nc dvomi v to, da bo specializacija te edino ustrezne kmetijske panoge, ki jo tako uspešno uvaja z modernim načinom obdelave KZ Šmarje, ]e prej alt slej beležila zmagovit pohod. Takrat bodo tudi izginile skope krpe zemlje, na katerih se sredi bogate rasti vinogradov sramežljivo skrivajo posevki žita, pšenice, ječmena, koruze. Tega mnenja so tudi kubedski mlinarji, toda ljubezen do poklicnega dela vzbuja v njih skorajda bojazen pred to resnico. Pravijo, da se pri njih ne zgodi nič zanimivega, zato pa se s toliko večjo ljubeznijo oklepajo njihovih strojev. 43 milijonov dinarjev Je naložila KZ Šmarje v ta mlin in oljarno ter so zadružniki imeli že večkrat priložnost ugotoviti, da imajo dobre fh zveste varuhe tega imetja. Pravijo, da bi leta 1957 zaradi napake v električni napeljavi zgorel mlin do tal, če sedanji poslovodja Jože Nemac in mlinar Vergilij Stanič tisto usodno noč ne bi požrtvovalno posredovala in pogasila plamenov. Boro Borovlč Za socialistične proizvodne cdrose V Tomosu so uresničili že dobršen del nalog: nov tarifni pravilnik je potrjen in pravkar so tudi ekonomske enote v središču razprave. Sem sodi tudi utrjevanje discipline in povečana šted-nja. Z geslom, da bodo v novem sistemu delitve dohodkov prizadeti slabi gospodarji, se poraja BERITE IN S1RFTE »SLOVENSKI JADRAN« SOCIALISTIČNA ZVEZA TUDI V HRPELJSKI OBČINI PRED NOVIMI NALOGAMI osti k upravljanju m člane v tem velikem podjetju težnja po kar najbolj kritičnem ocenjevanju vseh elementov, ki bi v bodoče lahko na kakršenkoli način vplivali na proizvodne uspehe posameznih oddelkov. Ugotovili pa so na V. letni konferenci sindikalne podružnice, ki je bila pretekli torek, da so v podjetju doslej premalo storili za vzgojo članov delavskega sveta in da bodo morali v bodoče posvetiti vso skrb vzgoji članov bodočih obratnih delavskih svetov. Uresničitev te naloge in dejstvo," da bodo v bodoče po ekonomskih enotah Tomosa samostojne sindikalne podružnice, je že odločen nadaljnji korak pri utrjevanju socialističnih proizvodnih odnosov. ša dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, saj je prišlo kar 400 odraslih. Po končanem programu naj-mlajš'h so nastopile mladinke z dvema deklamacijama in baletno točko. Izvajanje mladink je bilo vredno pogleda, škoda le, da je bila glasba neprimerna. Mislim, da lahko grajam vse, ki so jih prosili, naj pomagajo pri spremljavi, pa so svoje sodelovanje od- klonili. Na koncu so nas razveselili še mladinci, člani teiesno-vzgojnega društva Partizan. Žal je bilo opaziti, da imajo premalo vaj. kar je posledica pomanjkanja primernih prostorov. Mnogo smo že govorili o starem Taboru v Lokvi in želimo, da bi to vprašanje čimprej rešili ter s tem zadovoljili našo mladino. -ja V VSEH VASEH KOPRSKE OBČINE Na večer pred praznikom Dneva žena je bila v koprskem gledališču slavnostna akademija, ki jo je pripravil občinski odbor SZDL pod naslovom »Večer partizanske lirike«, Recitatorja sta bila Albin Penko in Jože Lavren-čič, sodeloval pa je tudi pevski zbor učiteljišča pod vodstvom Mirana I-Iasla. Delegacija žena je 8. marca obiskala pacientke v bolnišnicah v Kopru, Ankaranu ter Valdoltri in poklonila vsaki lep šopek cvetja z iskrenimi željami po čimprejšnjem okrevanju. Lepo praznovanje je bilo tudi po vseh drugih manjših krajih koprske občine, -kakor v Šmarjah, Škofijah, Hrvatinih, Bertokih, Ri-žani, Gračišču, Škocjanu. Interno proslavo je imela v Kopru še IV: mestna četrt in Semedela. Posebej velja omeniti lepo uspelo proslavo v Marezigah, kier so pripravile žene s sodelovanjem prosvetnega društva kulturni Dro-gram, in proslavo v Crnotičih, kjer so letos prvič praznovale žene svoj praznik. ŽENE IZOLSKE KOMUNE SO DOBRO PRAZNOVALE Kot še nikoli doslej, so žene v Izoli in na podeželju lepo praznovale 8. marec — Dan žena. Na večer pred praznikom je bila v dvorani Kulturnega doma v Izoli svečana akademija. O pomenu Dneva žena, o naši revoluciji in sodelovanju žena v njej je govoril Alojz Huaales. Na akademiji so nastopili mladinski .pevski zbor, recitatorji, moški pevski zbor podjetja »Delamaris«, baletne točke in godba na pihala. Pionirke in pionirji so žene obsuli s pomladanskim cvetjem. Občinski proslavi v Izoli so se pridružile proslave po delovnih kolektivih in ustanovah. Tako so se zbrale žene v podjetju Rašica, v kmetijski zadrugi. Mali opremi, Mehanotehniki in drugod. Zelo lepa je bila proslava v živilskem kombinatu »Delamaris«, kjer je zaposlenih preko 600 žena, -saj so pripravile zelo pester kulturni spored v dvorani Kulturnega doma. Vodstvo podjetja in sindikalna podružnica pa sta jim nudili vso pomoč. 110 LET POSTOJNSKE BOLNIŠNICE IN NOVI PROSTORI ZA NOSEČE V Postojni so slavili 110. obletnico obstoja svoje bolnišnice. Ob tej priložnosti so slavnostno odprli nove prostore za noseče žene. To je bila obenem počastitev 3. marca, Dneva žena. Na sliki: ob otvoritvi govori dr. Zorko Ščuka, ravnatelj bolnišnice V soboto zvečer so bili družabni večeri po krajevnih organizacijah SZDL. Tudi v Dvorih nad Izolo so se žene in mladina zbrali na skupni proslavi, kjer je sode- loval tudi moški pevski zbor »Delamaris«, DPD »Svoboda« iz Izole in orkester italijanskega kulturnega krožka, ki je mlado in staro zavrtel v skupni ples. R. D. ! ¿Ja ■¡te? Odkar je začela z delom transfuzijska postaja v Izoli, se je vpisalo 130 prostovoljnih krvodajalcev in je bilo odvzete okrog 24 litrov krvi. Za pridobivanje Prostovoljnih krvodajalcev skrbi posebna komisija pri občinskem odboru Rdečega križa v Izoli, posebno prizadevna Pa je predsednica komisije Božena Ban. Pohvaliti .je treba kolektive, ki so do zdaj darovali največ krvi. To so Delamaris (66), Mehanotehnika (26) in Riba (18). OTROK IN DRUŽINA ŠT. 2 Iz vsebine: JANEZ VIPOTNIK; Ob dvajsetletnici; Jugoslovanske družine bodo sorejele kongoSke otroke; DR, IVA SEGULA: Na polovici poti — v premislek, Pomagajmo mladini pri izbiri poklica; MILAN DIVJAK: Kaj vpliva na socialni razvoj otroka; DR. MILICA BERGANT: Vzgoja čustev — osnova dojenčkovega razvoja; MIRA VOGLAR: Kako ostrimo otrokom' sluh; MARIJA VOGELNIK: Kadar se obiskujemo; KRISTINA BRENKOVA: Rdeči balonček: VLADIMIR KRALJ: Vzgojni pomen gledališča; Proslava po zvočniku; Mladinsko gledališče tudi na Jesenicah; JOVITA PODGORNIK: Po beograjskem posvetovanju o filmu in mladini; Knjige za delo s pionirji; Zanimivosti "iz vzgojnega področja doma in po svetu; JOŽE ZUPANČIČ: Vzgoja pri Finžgarjevih; PEARL S. BUCK: Moja deklica ne bo nikoli odrasla; FRANČIŠKA VREČAR: Da bi jim mogli nuditi več; SLAVICA PO-GACNJK-TOLICIC: Kako doživlja otrok zdravnika: Plačevanje oskrbnine v DID; Rada sem v poklicnem delu, otrok -pa nimam kam dati; Pogovor o glasbi; Moja hči je zanosila; Vnetje srednjega ušesa pri dojenčkih; Kdaj je treba operirati tonzile; Nekaj opozoril staršem, ki morajo peljati otroka na operacijo tonzil; Ali mi lahko vzameio «osvojeno deklico? Kaj moramo vedeti, če hočemo otroka' posvojiti? Dragi moj! MILA KA-CIC: Nič mi ne rečeš. Na ros i a ji za transfuzijo krvi v Izoli so dali kri za bolnike in ponesrečence 7. in 9. marca 1901: DELAMARIS: Neža Bedek, Marija Bonin, Stane Cerne, Marija Crnac, Silva Forca, Ana Grego. Jože Hribar, Brane Homovec, Marija Ilrevatin, Marija Kaligarič, Silvan Kaligarič, Marija Kleva, Nevio Kleva, Slava Marc, Karlina Mezgec, Zelmira Mi-koli, Marija Mlekož, Danila Morato, Ana Novak, Ema Novak, Marija Pečar, Reza Poropad, Emil Pugelj, Mara Seražim, Angela Stule, Ivan Tram-puž, Ivanka Trbežan, Zmago Višnje-vec, Jože Vrtovec. MEHANOTEHNIKA: Julijan Babič, Gojko Bjelovuk, Janko Breščak, Magda Boštjančič, Nada Boži, Milan Cotič, Luciano Dudine, Mirela Fabris, Anton Gabrijelčič, Dora Kleva, Stanko Kočevar, Milka Masten, Vida Marolt, Rafaela Memon, Albina Nežič, Jožica Novak, Franc Pokorn, Marčelo Pucer, Lojzka Rupnik, Maric Rupnik, Miroslav Šimor, Pavla Trebeč, Slavka Trpin, Štefan Valant. Na postaji za transfuzijo krvi so dali kri za bolnike in ponesrečence 23. in 27. februarja ter 2. in G. marca 1961: BOLNICA IZOLA: Lidija Bidovec, Anica Mrtič, Alojzija Pergar, Ester Reja, Ada Verhek, Irena Vevar. DELAMARIS: Jože Bajt, Jožica Be-čaj, Mira Benulič, Marija Bolonja, Angela Capenetti, Marija Crnac, Vida Debeljak, Zorko Dežjot, Marija Gr-bec, Marija Grdina, Slavka Grego-rič, Cvetka Hrvatin, Silva Hrvatin, Anica Jambrovič, Amalija Kocjančič, Elvira Kocjančič, Marija Kocjančič, Romana Laganiš, Vera Maršič, Marija Novak, Slavka Novak, Franc Pan-geršič, Emil Počkar, Anton Prelec, Slavko Ratej, Berta Valente, Stanko Žbogar. GRADBENIK IZOLA: Viktor Anto-nac, Feručo Banko. MEHANOTEHNIKA: Nilo Candido, Armida Dodič, Marija Kobal, Ivan Pivac. MALA OPREMA: Stane Juntes, Venceslav Vidrih. OBNOVA IZOLA: Rudolf Boži, Kristina Cetinski, Anton Crnja, Jože Frank, Angel Kljun, Mirko Kordež, Miroslav Mislej, Aleksander Prelaz. PIVOPROMET: Anton Jenko. PLM: Ivan Borko, D juro Marjano-vič, Dušan Franca, Atanazij Olenik. RIBA: Stanislav Bratoš, Mirko Bre-mec, Emil Bukovec, Rudi Devetak, Bruno Džakim, Franc Ferfoglia, Karel Mojdič, Radosiav Mrak. Jože Gro-sor, Maks Flander, Martin Kokalj, Anton Kosovel, Vilko Kuzmin, Marijan Laščak, Alojz Markovič, Jože Markežič, Lea Pučko, Jože Tomažič, Franc Šajne. UKD: Božana Ban, Milan Mučič, Aleksander Grbac. V nivači so se zbrale na posebnem praznovanju 8. marc.i žene. zapos'ene v . i ..... ^.Uuiijokeba l .uiipo.-^ne-j " ""v:to'na. V veselem in tovariškem vzdušju so jim čestitali predst • > ' od "l a sindikalne podružnice ter množičnih in po') -;on!'ac-ij MADŽARSKE PRAVLJICE. Iz teh pravljic, ki jih je zbral in priredil madžarski pesnik Gyula Ill.ves, govori glas ljudstva. Nastale so v najrazličnejših deželah, kjer so se bili naselili Madžari. V zbirki najlepših pravljic in pripovedk iz domače in svetovne književnosti »Zlata ptica« jih je izdala Mladinska založba. Po izvirniku jih je prevedel Štefan Barbarič. NOVOGRSKE PRAVLJICE. V grških pravljicah, ki so po motivih sorodne pravljicam drugih narodov, nastopajo največ revni in zatirani ribiči. Kakor v vseli drugih pravljicah so tudi v njih pohlep, tatvina, izdajstvo in zavist kaznovani, poplačana pa je skromnost, delavnost in zvestoba, V zbirki »Zlata ptica« je knjigo izdala Mladinska založba, iz izvirnika pa je pravljice prevedel Marijan Tavčar. eseSine ali sf-iupna Mladinski kriminal pri nas za zdaj ne predstavlja večjega problema, so ugotovili pred časom pri komisiji za mladinsko pre-stopništvo, toda v isti sapi so povedali, tla bo problem lahko nastal, če za otroke in za mladino ne bomo dovolj skrbeli. Morda ob tem ni nezanimiv podatek, da število mladih prestopnikov že od prvega polletja lani raste. In pri tem je najvišje število tistih, ki so stari do 11 let. Ob letošnjem proslavljanju 8. marca in pripovedovanju otrok, kaj in kako so darovali svojim mamicam in tcvarišicam v šoli, se je vredno spomniti, 'kako nevarna je razvada, da otroci obi raznih praznikih ali ob koncu' šolskega leta poklanjajo svojim učiteljem osebno draga darila. Ne gre tu za tista kolektivna darilca, ki po pravici pokažejo pozornost in ljubezen otrok do staršev ali učiteljev. Toda zgodijo se taki primeri, kot se je deklici S. E. Ni hotela zaostajati, ko je videla, da prinašajo sošolci in sošolke učiteljici lepa in včasih tudi dragocena darila. Našla je priložnost in na domu neke sošolke ukradla šop tisočakov — 50.000 din. Odnesla jih je domov. Starši so hčerkino dejanje sicer opazili, toda polakom-niii so se denarja in ga zadržali. Dekletce pa ni bilo zadovoljno, saj je ukradla denar zase in je spet na skrivaj vzela bankovec od pet tisoč. Odšla je v trgovino, da bi kupila darilo za tovarišico. Toda pameten poslovodja je postal pozoren, kako da ima otrok toliko denarja. Poizvedovanje, pogovor s starši in vsa zadeva je prišla na dan. Deklica je bila k temu nagnjena, boste morda rekli, zakaj pa druge ne kradejo. Toda prav tako kot na področju zdravstva in še kod je preventiva najvažnejša: ne nudimo sami nikoli niti najmanjšega povoda otrokom za kakršnekoli prestopke. Najmanj za kriminalne. Najvažnejše pri tej preventivi pa je enotno delo vseh organov — bodisi upravnih, oblastnih, družbenih ali šolskih — ki imajo opravka z mladimi ljudmi, z otroki. -al ŠIVALNI IN KROJNI TEČAJI Tovarna šivalnih strojev Vlado Bagat iz Zadra je odprla v Kopru svojo novo trgovino s šivalnimi stroji. Obenem bodo pripravili v vseh večjih in manjših krajih našega okraja šivalne in krojne tečaje, če se prijavi zadostno število interesentk. Prvi tak tečaj bodo predvidoma začeli ta teden v Hrvatinih. ZA TISTE, KI SO ŽE PREKORAČILE STIRIDESETO LETO IN SO TUDI MOČNEJŠE POSTAVE, pravijo krea-torji teh modelov. Kaj jih odlikuje? ! > ? iS«'» V t-| .....1 ¡ v;.-/ § l,H -ij itfiiHL J Dvodclnost z ne prekratko in predolgo jopo, ravna linija in preprostost. Tudi barva naj bo umirjena, črte navzdol <¿) o o V obrtni dejavnosti hrpeljske-ga družbenega plana osvaja lesno ■predelovalno podjetje » JELKA « iz leta v leto pomembnejše mesto. Lani je znašal bruto dohodek 58 milijonov dinarjev in so presegli letni plan za 49 odstotkov. Letošnji plan predvideva realizacijo 96 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Tiho in brez Hrupne reklame se razvijajo v tej gospodarski organizaciji zdrave notranje sile v krepko gospodarsko rast. Potem, ko je pred dvema letoma upepelil požar žagar-.ski obrat, so v rekordnem času zgradili novega, modernega. Pri pbnovi žage je z redko požrtvo-akiostjo sodeloval ves kolektiv podjetja s prostovoljnim delom. "Delavci so se zavedali, da rešujejo izpod pogorišča svoj lastni kruh. V velikem razmahu gradbeništva koprskega okraja, predvsem v istrsko kraškem območju, je postala kozinska »Jelka« skoraj'nepogrešljivi činiteli. kar dokazujejo številna naročila, s katerimi je podjetje založeno za eno leto naprej. Razširitev zmogljivosti je postala neodložljiva nujnost. Že letos bodo oodališali žagarski obrat za 18 metrov. Prav tako bodo morali povečati mizarski oddelek, kier ie zaposlenih sedaj 15 kvalificiranih mižarjev in 4 vajenci. V sklonu tega oddelka so delavnice za leseno embalažo ter gradbeno in pohištveno mizarstvo. Nedavno ie nričela redno obratovati tndi »šoularna«, v kater' je nameščenih 5 sodobnih obdelovalnih stroiev. Izdelki šbulame« so naenkrat namenie-mi za izvoz v Egiot. Zaradi strogo normiranih dimenzij teh tokar-skih nroizvodov je imelo nodietje precej truda s priučitviio domače delovne sile za to zvrst izdelkov. Doslei slede kvalitete ni bilo iz inozemstva nobenih reklamacij. V tokarni dela devet liudi v dveh izmenah. Zaradi povečania naročil pa bodo morali organizirati še tretjo izmeno. Podietje ima odobren načrt in "lokaciio za zgraditev stanovanjske hiše s štirimi družinskimi in šestimi samskimi stanovanji za svoje delavce in uslužbence. Z gradnjo nameravajo pričeti že letos. Razen tega bodo ogradili odprto skladišče lesa in žagarski obrat. »Jelka« je bila med prvimi podjetji v hrpeljski občini, ki je uvedla sistem nagrajevanja po učinku dela, kar je znatno dvignilo storilnost, plače delavcev pa so se v povprečju zvišale za okoli 10 odstotkov. Delavski svet in uprava podjetja sta boskrbela za strokovno izobraževanje kolektiva. V januarju so zaključili prvi del učnega načrta v svojem izobraževalnem centru, v katerem so obdelali družbeno ekonomsko vzgojo, delavsko zakonodajo, socialno zavarovanje, hieiensko-telmično zaščito, požarno varnostno zaščito ter organizacijo dela. V drugem delu tečaja, ki ga bodo nadaljevali v jesenskih in zim- skih mesecih, 'na se bodo seznanili s tehničnimi in praktičnimi pogoji dela svoje stroke. Tečaja so je udeleževalo 90 odstotkov delavcev in uslužbencev. Trenutno zaposluje »Jelka« okoli 60 ljudi. S svojimi solidnimi izdelki in cenami, kakor tudi z vestnim izpolnjevanjem obveznosti si je to podjetje pridobilo ugled in zaupanje ne samo v lokalnem merilu, marveč tudi v sosednji hrvatski republiki. V sklopu občinskega gospodarstva pa predstavlja »Jelka« primer naprednega obrtnega podjetja in pomembno oporo v utrjevanju občinskega komunalnega sistema. Jaša Nenavadno, kajne, da je v Piranu, ali bolje v piranski občini, še vedno precej hiš, ki nimajo stanovalcev. Kako je to mogoče, porečete, ko je vendar pri nas kljub nagli stanovanjski gradnji problem stanovanj še vedno dokaj pereč. BIH A. C irazklada tovor v Filadelfiji. BLED je 13. marca odplul iz New Yorka in je na poti domov. BOI-IINJ je IG. marca priplul v New York. BOVEC je 14, marca priplul na Reko, kjer bo ostal do 20. marca. DUBROVNIK naklada tovor v Mor-phou Bay. GORANKA je 15. marca priplula na Reko. GORENJSKA razklada tovor v Ale-xandriji. KOROTAN je na poti na zahodno obalo ZDA priplula ,1G. marca v San Diego. LJUBLJANA naklada tovor za Jugoslavijo v Zdanovu. MARTIN KRPAN je 9. marca odplul iz Catanle v Sfax. PIRAN je na poti na Japonsko, kamor bo priplul 18. marca, POHORJE je na poti za British Columbio. ROG razklada tovor v Niigata. TRBOVLJE je zapustila Cartageno in odplula v Sredozemlje. ZELENGORA je 12. marca priplula iz Iličevska v Šibenik, Sicer pa je pojav opuščenih hiš v vseh obalnih občinah; tako v mestih kot na podeželju, več ali manj vsem znan, ker gre v večini primerov za lastništvo optantov, ki so pustili v glavnem slabo vzdrževane stare hiše, katerih adaptacija terja čestokrat tako visoke investicije, da se večina interesentov kljub mikavni ponudbi navadno odreče te ugodnosti. No, danes sloje stvari že dokaj drugače, kajti poslopja, ki so bila vsaj za silo ohranjena, že imajo svoje stanovalce. V piranski občini so največ takih poslopij, okrog petdeset, obnovili kolektivi podjetij iz notranjosti in si jih preuredili v počitniške domove. Precej hiš so za silo usposobili tudi kmetijski kombinat Koper in KZ Lucija za svoje delavce, dalje podjetja TOMOS, Splošna plovba Piran, Gradbenik itd. Zadnji čas pa je opaziti tudi čedalje večje zanimanje zasebnikov. Občinski ljudski odbor nudi namreč ta stanovanjski fond SLP v najem, s tem, da investicijo za obnovo odbijajo od najemnine de dokončne izravnave. Sicer pa maj o prednost podjetja in zanesljivo lahko trdimo, da bo takih opuščenih hiš čedalje manj tudi na podeželju, kot v vaseh Padna, Nova vas, Ravne itd. Prvi koprski nebotičnik (Tomosov) v teh pomladnih dneh. Zdaj je že naseljen, pravkar pa se bodo stanovalci vselili tudi v sosednega na Nabrežju Patricea Lumumbe (bivši Belvedere) zraven nove pošte. Še ena stolpnica je zrasla na Vojkovem nabrežju, pridružile pa se ji bodo še druge. Na vrsti je zdaj graditev predela tako imenovane Bose drage, kjer bodo postopoma začeli rušiti žalostno zapuščino nekdanjih rodov, da bi našemu človeku zagotovili dostojno življenje v novih stanovanjih. Povsem pa bo Koper menjal svojo podobo, ko bo na Pristaniškem trgu zrasel nebotičnik sedemnajstih nadstropij. Sama stvarnost in gospodarska nujnost daje Kopru vse močnejši življenjski utrip jtem kolektiv z weBIk® sSrMŽfoen® ®ešggovopBaostj& Zadružna hranilnica in posojilnica v Kopru je v petih letih svojega obstoja prerasla iz majhnega denarne- Stanovanja, stanovanja... ven ■ggapjs t' jm Sindikat obrtnih delavcev frizerske, fotografske in slaščičarske stroke v Kopru po številu članstva resda nI velik, saj združuje vsega 53 oseb, toda organizacijsko je kljub raznolikosti dela posameznih enot lahko za vzgled marsikateremu podjetju. Enot-žiost stališč v obravnavanju organizacijskih vprašanj posameznih strok, ■upoštevanje sindikalne organizacije za močan politični činitelj itd. dokazuje, da so koprski obrtni delavci prelomili s tradicijo izoliranosti od javnega življenja. Nedvomno je k temu v nemall meri :oripomogel nov sistem delitve dohodka, delavsko in družbeno samoupravljanje obratov in ne nazadnje vodilna vloga sindikalne organizacije ari usmerjanju raznih aktivnosti izven podjetja. Vsekakor je pohvalno Ipjstvo, da so obrtni delavci v rainu-n razdobju razen strokovnega in -^braževalnega dela organizirali med drugim tudi dva šahovska turnirja in en brzoturnir. Posebno pri slednjem so dosegli zavidljiv uspeh. Nič manj boleče kot doslej pa ni '¿udi sedaj vprašanje stanovanj obrt-tilh delavcev. Večina izmed njih ima DA BODO VRATA V NAŠO DRŽAVO RES LEPA Na pobudo nti/ie carinske in mejne uprave je bil nedavno na škofijskem bloku sestanek z zastopniki turističnih organizacij in drugih interesentov, ki so s turizmom povezani, na katerem so razpravljali o čimlenši ureditvi teh vrat v našo Jugoslavijo ki so od vseh najbolj na stežaj odprta. Dogovorili so se, da bodo turistične organizacije in ostali interesenti zbrali okoli pol milijona dinarjev, ki so potrebni za ureditev drevesnih in cvetličnih napadov na bloku ter za njihovo Izdrževanje in sploh za čimlenši Tn kulturnejši izgled vse okolice. Tako bo postal škofijski blok nedvomno majvzomejši med vsemi. R. zasilna stanovanja, čeprav so mnogi obrtni delavci na Istem delovnem mestu že deset in več let. Ce upoštevamo naporno delo teh ljudi, deljen delovni čas in pomanjkanje tega kadra, je zares skrajni čas, da bodo pri delitvi stanovanj upoštevani, tudi obrtni delavci, saj bi z združenimi močmi in z najemanjem kreditov lahko doslej že rešili vsaj najbolj pereče primere. Hlodovina pred novimi obratnimi prostori kozinske Jelke ne leži dolgo tako, ker jo podjetje naglo predeluje in treba je dovažati vedno novo Vremska dolina je bila vseskozi žarišče upora i Zgodovina delovanja Komunistične partije v Vremski dolini sega tja do leta 1920. Povezana je s prvimi simnatizerji, ki so v tistem času redno prebirali komunistično glasilo »Delo«. V začetku je nrihajalo v te vasice ipo 20 izvodov tega časopisa, kmalu pa je število naročnikov naraslo na okrog 50. Prvi trije člani KP so bili Andrej Gašperšič iz Fa-melj 22, Andrej Franetič iz Fa-melj 19 in Andrej Cerkvenik iz Gornjih Vrem 25. Prvi je še živ. Do leta 1924 je organizacija štela že 17 članov. Kakšen je bil v dolini vpliv komunistov, se je pokazalo na volitvah, .ko je med 7 strankami nastopila tudi Komunistična partija. Na volišču na šoli je dobil komunistični kandidat 83 odstotkov glasov. Partijska organizacija je bila fašistom trn v peti. Da bi zatrli njeno delo, so terorizirali člane KP in njene simpatizerje. Vse do leta 0 1929 so morali komunisti opustiti vsako javno delovanje, Pod navideznim zatišjem pa je tlelo. Pomladi leta 1930 se je Janko Valoveč, mizar iz Zavrhka in V tistem času je bil po presta- ' kasnejši spomeničar, povezal z ni kazni zaradi komunističnega \ dvema delavcema iz Ricmanj. Iz- delovanja izgnan iz Jugoslavije ročila sta mu brošuro »Komuni- Ivan Gašperšič iz Famelj. Ivan stični program«. Eden je bil Mar- je imel več izkušenj in je mnogo ; tin Motanja, drugi pa neki Gušto pripomogel k izpopolnitvi celič-(Avguštin )iz Loga. Janko je prav nega sistema. Za Gašperšičcm je ! kmalu pritegnil Milana in Jožeta bil leta 1935 na isti način izgnan Hreščaka, oba iz Zavrhka 11, na- iz Jugoslavije Albin Dujc iz Ško-to pa še drugih šest simpatizer- felj, ki se je takoj povezal z or-jev. Po Martinu in Guštu je do- ganizacijo in ji mnogo pomagal bil zvezo 7. bratoma Klemen iz pri organizacijskem in ideolo-Gafarovice v Istri. ško-političnem delu. Poleti 1932 je bil pri socerb- „ ..... . J Prve aretacije članov Komuni- stične partije v Vremski dolini so bile 12. julija 1940 od 10. do 15. ure. Tega dne so bili aretirani Albin Dujc, Ivan Gašperšič, ga zavoda v banko, ki kreditira ves zadružni in kmetijski sektor našega okraja. S svojim poslovanjem je torej tesno povezana z napredkom kmetijske proizvodnje in lani je znašal njen celotni plasman dolgoročnih ter kratkoročnih kreditov kmetijstvu več kot tri milijarde dinarjev. Ta maloštevilni kolektiv šteje komaj 27 članov in je prav zaradi svoje požrtvovalnosti prispeval velik delež k pravilnemu koriščanju kreditov, saj je moral prevzeti nase tudi dolžnost nadzornega organa pri izvajanju in-vensticij v kmetijstvu. III. občni zbor sindikalne podružnice te ustanove je v soboto ugotovil, da je lani porasla vrednost opravljenih poslov za 1.G22 milijonov dinarjev. To je tudi omogočilo, da je bil konec lanskega leta presežek dohodkov nad izdatki okrog 22,6 milijona dinarjev in da je vrednost skladov dosegla 20,6 milijona dinarjev. Uslužbenci Zadružne hranilnice in posojilnice v Kopru so kot člani svoje sindikalne podružnice sodelovali s prostovoljnim delom pri posaditvi 12 tisoč trt v nasadih KZ Bertokl in lani (zaradi nepopolne zasedbe delovnih mest) opravili 2337 nadur, da ne bi bilo zastoja v poslovanju s komitenti. Danes čaka ta kolektiv na pomembno spremembo v svojem delu. Z uveljavljanjem novega kreditnega in bančnega sistema v naši državi bodo prenehale obstajati Zadružne hranilnice in posojilnice in njihovo delo bo vključeno v delo komunalnih bank. skem gradu sestanek, na katerem so Janka sprejeli v članstvo KP. Prisotna sta bila Martin in Gušto ter oba brata Klemen. Janko je tedaj dobil pooblastilo, da lahko T , ,r , T ..,_„. , sprejema nove člane. Eden od ian+ko Vatovec, Ludvik Požrl in bratov Klemen se je moral kma- /u">:on 1 ozrl- lu izseliti v Jugoslavijo, vendar Iz dejavnosti vremskih komu- mu je tudi tam prišla policija na nistov je posebno omembe vred- sled. Tvegal je povratek domov, na akcija v noči med 27. in 28. Mimogrede se je za dva dni usta- novembrom 1939. ko so Janko vil pri Janku v Zavrhku. Dal mu Vatovec, Ivan Gašperšič, Ludvik je navodila za organiziranie ce- Požrl in Albin Škrlj prenesli od lic, ki naj bi štele 3 do 5 članov. Zej pri Prestranku preko Vrem- Kmalu -nato je bila v Zavrhku ščice 40 samokresov, 45 ročnih ustanovljena celica, ki jo ie vo- bomb in municijo za samokrese, dil Janko, Celico v Škofijah je Orožje so spravili v neko jamo vodil Albin Škrlj. v Famljah, P. R. TUDI LETOS TEKMOVANJA Šolski pionirski in mladinski pevski zbori na področju občine Hrpelje se tudi letos pripravljajo na revijo pevskih zborov, ki bo v prvi polovici aprila. .Uspeli nastop mladinskih pevskih zborov na lanski reviji v Kopru je dal šolskim pevskim zborom s tega področja spodbudo, da bi se tudi za letošnjo občinsko revijo kar najbolj skrbno pripravili in si priborili pravico nastopa na okrajni reviji. ZA ZNANJE GRE Kmetijska zadruga »4. junij« v Ilirski Bistrici je jela prirejati za svoje delavce-začetnike strokovne tečaje, da bi bili laže kos delu na svojih delovnih mestih. Živinorejski tečaj so že zaključili in so se ga udeležili vsi delavci, ki delajo pri živini. V kratkem bodo pričeli s sadjarskim tečajem. V našem listu smo dne 24. 2. 1961 na 10. strani objavili pod gornjim naslovom splošne navedbe dokaznega postopka proti štirim obdolžencem. Zaradi tega Je obdolžcnl Stane Zrimec poslal pod grožnjo tožbe prek svojih zagovornikov, odvetnikov Stoj nun Bajca, Alojza Kramarja, Vlada Mi-kuža in Marjana Sifrerja v objavo popravek, v katerem precizira dele obtožnice, ki se nanašajo na njegovo krivdo. Popravek glasi: »Obtožnica ne očita Stanetu Zrim-eu, da je: sklepal škodljive pogodbe PREVELIK PORAST Svet za notranje zadeve in občo opravo okrajnega ljudskega odbora je minuli petek podrobno razpravljal o delu sodnikov za prekrške. Le-ti namreč ugotavljajo, da se Je število nekaterih prekrškov v zadnjem času zmanjšalo, znatno pa je poraslo število cestno-prometnih prekrškov. Lani je bilo kar 3205 prijav, to je za dobro tretjino več kot leta 1959. Vzroke je iskati predvsem v tem, da se je lani promet povečal za 22 odstotkov na račun izredno naglega razvoja turističnega in maloobmejnega prometa. Po drugi strani pa je še posebno razveseljiv 12,5-odstotni padec prometnih nezgod, dalje je bilo za 40 odstotkov manj smrtnih primerov in za 28 odstotkov manj poškodovancev. Ta bilanca je vsekakor posledica stalnih prizadevanj pristojnih organov za prometno vzgojo prebivalcev. Nadaljnja razprava je bila posvečena delu oddelka z občo upravo pri okrajnem ljudskem odboru in sprejetju predloga o načinu razdeljevanja odstotkov za povečanje plač uslužbencev OLO Koper po uspehih in rezultatih dela. NOVE SVETILKE V POSTOJNI V Postojni so v teku dela za modernizacijo mestne javne razsvetljave. Doslej so nove svetilke montirali na osrednjem trgu ter na cesti od Titovega trga do Postojnske jame, kjer so postavili tudi nove drogove s podzemnim vodom. Postopno bodo zamenjali celotno omrežje javne razsvetljave na vseh pomembnejših ulicah mesta. (ma) Razpisi Ljudska univerza, v Piranu razpisuje mesto KNJIGOVODJE ki bi opravljal administracijske posle. — Pogoji: srednja šolska izobrazba. — Prošnje pošljite do 25. marca 1961 Ljudski univerzi Piran. — Nastop službe takoj ah ¡po dogovoru. Razpisna komisija okrajnega higienskega zavoda v Kopru razpisuje mesti: RAČUNOVODJE pogoji: računovodja z daljšo prakso; PISARNIŠKE MOČI pogoji: ustrezni naziv fz pisarniške stroke in znanje strojepisja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje in življenjepis naj prosilci vlože v 5 dneh po objavi na Okrajni higienski zavod Koper. RAZPIS s tujino, omogočat posameznikom prejemanje večjih vsot denarja za »honorarno delo«, nesmotrno izkoriščal prejeta investicijska sredstva in s tem omogočil veliko osebno okoriščanje, podjetju »Turist« pa povzročil več deset milijonsko škodo. Prav tako se Zrimcu Stanetu ne očita, da je skupno z ostalimi obtoženimi omogočil, da je obrtnik Vinko Eržen na nezakonit način dobil v izvedbo večja elektro-lnst-alaterska dela, pri katerih mu je bilo mogoče na nepošten način priti do več milijonov dinarjev. Obtožnica očita Stanetu Zrimcu le tri dejanja, in sicer, da Je: a) dne 17. 9. 1959 z avtomobilom podjetja in na njegov račun .odpeljal v Planico dva inozemska turista in se nato odpeljal še na Bled ter si za to vožnjo zaračunal dnevnico, tako da je stala ta vožnja podjetje 19.120 dinarjev; b) v januarju in februarju 1960 na račun reprezentančnega fonda podjetja prirejal za inozemske turiste in svoje osebne poznane bankete In pojedine ter je zato brez odobritve porabil najmanj 49.595 dinarjev; c) v času od 8. 2. do 27. 2. 19so dovolil, da je na račun podjetja »Turist« Ankaran prevzel pri podjetju »Autocomrryerce« Koper Potočnik Bernard zase 100 litrov bencina v vrednosti G.000 dinarjev. ČESTITKA PEPICI MODIC iz Hruševja pri Postojni želi za njen rojstni dan še mnogo zdravja.in veselja Franci: uLL aoLaM TAKOJ SPREJMEM ŽENSKO, ki bi mi varovala 1 leto staro punčko. Dnevno bi bila zaposlena le 5 ur. Nada Turk, Postojna, Pot na Poljane 6. ZAMENJAM DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s kabinetom v Ljubljani za enako ali večje v Kopru. Ponudbe oddajte vratarju Tomosovega ne- ' botičnika v Kopru. PRODAM FOTOGRAFSKI PO-VEČEVALNIK znamke Opemus 6X6. Danilo Morgan, Tiskarna ČZP Primorski tisk v Kopru. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino CASA DELL'JMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo. ŠIVALNE STROJE »SINGER« '— najnovejših modelov in tudi že rabljene, vendar v odličnem stanju, vam nudi po najnižjih cenah firma COSULLI - Trst, Ulica Manzoni 4. LANATEX — uvoz- izvoz Trst, Ulica Machiavelli 9, tel. 61-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah časopisno podjetje »GOSPODARSKI VESTNIK« Ljubljana, Beethovnova 10 sprejme stalnega ali honorarnega ZASTOPNIKA - AKVIZITERJA za področje Primorske. Plača po učinku. — Nastop službe je mogoč takoj. — Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev in z navedbo strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo tajništvu podjetja do 20. III. 1961 prostih delovnih mest pri Komunalni banki, Piran: 1. Mesto šefa odseka za posojila; pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 10 leti službe v finančni stroki, od teh 6 let v bančni. 2. Mesto referenta knjigovodstva; pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 8 leti finančne službe ali 5 leti bančne. 3. 4, Mesta dveh referentov druj žbenega knjigovodstva;" pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 8 leti službe v finančni stroki, od teh 4 leta v bančni. 5. Mesto števca mešane blagajne; pogoji: nepopolna srednja šola z najmanj 5 leti službe v finančni stroki, od teh 2 leti v faančni službi. NATEČAJ ZA DODELJEVANJE POSOJIL ZA VELIKA FOPKAVILA IZ SREDSTEV SKLADA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OBČINE PIRAN ZA LETO 1361 Upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Piran razpisuje. po 91, členu pravil Sklada in po 11. točki programa za uporabo sredstev sklada v letu 1961 iiatečaj za dodeljevanje posojil za velika popravila obstoječih zgradb oziroma stanovanj na območju občine Piran Na natečaju je 17,960.000 ciin, ki bodo na razpolago v letu 1961, in sicer od meseca junija daije: junija julija avgusta septembra oktobra novembra decembra 2,000.000 din 2,000.000 din 2,500.000 din 2,500.000 din 3,000.000 din 3,000,000 din 2,960.000 din Natečaja se lahko udeležijo gospodarske in družbene organizacije, hišni sveti, stanovanjske zadruge in osebe v delovnem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni invalidi, ki uživajo pravice invalidskega zavarovanja, ter osebe, ki uživajo pravice po predpisih o vojnih in mirovnih invalidih in po predpisih o udeležencih NOB, kakor tudi osebe, ki se po posebnem zveznem predpisu Štejejo za osebe v delovnem razmerju v smislu drugega odstavka 14. člena zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje. Vsi s pogojem, da je dosedanja obveznost do stanarine na dan vložene prošnje v celoti poravnana. Prošnje morajo biti vložene do roka, to je do ponedeljka, 15. maja 1901, na naslov: SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OBČINE PIRAN, sedež in pošta PORTOROŽ, osebno v tajništvu ali priporočeno po pošti Prošnja mora biti zaprta, na ovitku pa oznaka: »NATEČAJ ZA VELIKA POPRAVILA«. Prošnja mora biti napisana na obrazcu KBS-1, ki ga prosilec lahko dobi pri Skladu ali pri Komunalni banki v Piranu. Prošnji je treba priložiti: a) če je prosilec gospodarska organizacija ali ustanova: 1. potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda banka, pri kateri ima gospodarska organizacija svoj žiro rnčun, 2. vinkuladjo zavarovalne police v korist sklada, Izda jo DOZ, 3. sklep delavskega sveta oziroma upravnega odbora o zadolžitvi, 4. predračun, ki ga sestavi strokovna oseba, 5. prepis registracije pri Okrožnem gospodarskem sodišču oziroma občinskem ljudskem odboru, 6. zemljiško knjižni Izpisek za zgradbo, za katero se prosi posojilo. b) če je prosilec hišni svet: 1. potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda Sklad za stanovanjsko Izgradnjo občine Piran v Portorožu, 2. vlnkulacijo zavarovalne police, s .katero je zavarovana stanovanjska hiša — izda jo DOZ, 3. izjavo hišnega sveta, da se strinja s pogoji natečaja ter da bodo anuitete redno odplačevane s privoljenjem, da banka, ki vodi posojilo, lahko sama vnovči zapadlo anuiteto, 4. izjavo hišnega sveta, da se strinja z zvišanjem stanarine, če se ugotovi, da dosedanja višina ne zadošča za odplačilo anuitet, 5. predračun, ki ga sestavi strokovna oseba, 6. zemljiško knjižni izpisek za zgradbo, za katero se prosi posojilo. c) ostali prosilci, ki imajo po tem natečaju pravico udeležbe: 1. adminstrativno prepoved na prejemke, ki jo mora potrditi delo-daj alec, 2. vlnkulacijo zavarovalne police, s katero je zavarovana stanovanjska hiša — izda jo DOZ, 3. izjavo, da lahko Sklad izvrši vknjižbo zastavne pravtice na hiši ali stanovanju kakor tudi na drugih nepremičninah, ki so last posojilojemalca, vse dotlej dokler ni posojilo v celoti odplačano. 4. predračun, ki ga sestavi strokovna oseba, 5. zemljiško -knjižni izpisek za zgradbo, za katero se prosi posojilo. Posojila po tem natečaju se bodo odobravala z najnižjo letno obrestno mero, ki znaša za: gospodarske organizacije 5°/« hišne svete 1 °/o družbene organizacije 4 % stanovanjske zadruge 1 % fizične osebe (ostali prosilci) 2 'It in to z najdaljšo odplačilno dobo 30 let. Prosilci, ki nudijo krajšo odplačilno dobo ln višjo obrestno mero, imajo prednost. SAP-Turist Koper preko Turističnih društev, sindikatov organizira naslednja potovanja April: 6-dnevni izlet v severno Italijo in na Ažurno obalo (Francija) Niče—Cannes—Monte Carlo. Ma j : 6-dnevni izlet v Rim—Neapelj— Pompei—Capri ob prvomajskih praznikih; 7-dnevni izlet v Pariz ob istih praznikih; 8-dnevni izlet v London na Mednarodno razstavo zdravstva; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo. Julij : 10-dnevni izlet v Solun in Atene; 10-dnevni 'izlet v Carigrad in Sofijo, Naši poslovalnici v Kopru, teL 298, in Piranu tel. 5112, dajeta interesentom vsa potrebna pojasnila glede prijav. Udeležencem naših izletov dajemo turistična posojila. KOPER: 17., 18. in 19. marca ameriški barvni cinemascope film MESTECE PEYTON, 20. in 21. marca argentinski film SMEM TE KLICATI MATI, 22. in 23. marca jugoslovanski film VESELICA. IZOLA: 17. marca francoski vistavi-sion film FOLI BER2ER, 18. in 19. marca ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK, 20. In 21. marca jugoslovanski film VESELICA, 22. in 23. marca italijanski cinemascope film JEZ NA PACIFIKU. ŠMARJE: 18. marca francoski barvni vistavislon film FOLI BER2ER, 19. marca jugoslovanski film VESELICA, 22. marca argentinski film SMEM TE KLICATI MATI. ŠKOFIJE: 18. marca jugoslovanski film VESELICA, 19. marca francoski barvni vistavislon film FOLI BER-ZER, 23. marca argentinski film SMEM TE KLICATI MATI. SEŽANA: 17. marca ruski film TIHI □ ON (m. del), 18. in 19. marca ameriški film OSAMLJENI ČLOVEK, 21. ln 22, marca francoski film TI STRUP, 23. marca ruski film LA-STOVICKA. POSTOJNA: 17. marca italijanski barvni cinemascope film HERKUL IN KRALJICA, 18. in 19. marca angleški barvni vistavislon film KER VETER NE ZNA CITATI, 21. in 22. marca ameriški barvni cinemascope film TRIJE EVINI OBRAZI, 23. marca sovjetski film KRXZARKA VARJAG. PIVKA: 18. in 19. marca francoski barvni film PARIZ ANKA, 22. marca francosko-ltalljanski barvni film AVANTURE CASANOVE. PRESTRANEK: 19. marca jugoslovanski film VETER JE PONEHAL PRED ZORO, 22. marca francoski barvni film PARIZANKA. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »ELEKTRO-KOPER« Koper, Vojkovo nabrežje, razpisuje mesto DAKTILOGMAFKE Plača - po dogovoru — Samiska soba (zagotovljena — Pismene ali osebne ponudbe dostaviti tajništvu podjetja Upravni odbor Delavske restavracije Tovarne pletenin in Avto-remonta Sežana razpisuje mesto UPRAVNIKA-EKONOMA Plača in nastop službe po dogovoru. — Ponudbe sprejema upravni odbor. Razpisna komisija gostinskega podjetja ^JADRAN« Kozina razpisuje delavni mesti RAČUNOVODJE in KNJIGOVODJE Pogoji: srednješolska izobrazba in ustrezna praksa — Nastop službe takoj ali po dogovoru — Prijave pošljite na upravo podjetja najkasneje do 25. marca 1301 O izidu natečaja bo upravni odIxjj Sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Piran obvestil vse prosilce f. sklepom o odobritvi posojila; če prošnja ne bo odobrena, pa s pismenim, obvestilom. S prosilci, ki Jim bo izdan sklep o odobritvi posojUa, bo Komunalna banka Piran sldenila pogodbo o posojilu. Posojilojemalec mora nuditi soudeležbo k zaprošenemu posojilu, ki znaša: 15 "It predračunske vrednosti, če znaš«; le-ta do 500.000 dJ-0' 10 »/o predračunske vrednosti, če znaša de-ta nad 500.000 dirr. Sklad sri pridržuje pravico določiti mesec, v katerem bo prosilcu odobreno posojilo, kolikor bo več prosilcev kot sredstev za posamezni mesec. Morebitna pojasnila dobijo prosiic, pri Skladu za stanovanjsko izgradnjo občine Piran, sedež Portorož, fcaJe-fon 61-40. PRVI NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJ V STANOVANJSKI!? BLOKIH V STANOVANJSKEM NASELJU LUCIJA PRI PORTOROŽU Upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Piran razpisuje po 91. členu pravil Sklada in po 18. točki programa za uporabo- natečaj za prodajo stanovanj samo za goto-irt-no izven sredstev Sklada za stanovanjsko Izgradnjo občine Piran. Stanovanja bodo vseljlva meseca junija 1902. leta. Po tem natečaj« Sklad prodaja:. 1 trosobno stanovanje: bivalna kuhinja s kompletno vgrajeno kuhinjsko opremo, S spalnice, kopalnica s prho, umivalnikom, električnim bojlerjarts in WC, shramba in predsoba; 8 dvosobnih stanovanj: bivalna kuhinja s kompletno vgrajeno kuhinjsko opremo, 2 spalnici, kopalnica s prho, umivalniko*», električnim bojlerjem in W.C, shramba in predsoba; 10 enosobnih stanovanj: bivalna kuhinja s kompletno" vgrajeno kuhinjsko opremo, l spalnica, kopalnica s prho, umivalnikom, električnim bojlerjem. in WC, shramba ln predsoba; 1 garsonjero z opremljeno kuhinjsko nišo. Mere stanovanj so naslednje: trosobno stanovanje dvosobno stanovanje enosobno stanovanje garsonjera Prodajna cena: trosobnega stanovanja dvosobnega stanovanja enosobnega stanovanja garsonjere - 69,54 mr 50,34 ro~ 44,42 m* 15,19 m' 6,200.000 din. 4,900.000 dlsi. 3,900.000 din 1,450.000 dil 0 Zneski predstavljajo orientacijsko ceno stanovanja do predvidenem projektu s komunalnim prispevkom in režijskimi stroški. Končna prodajna cena za posamezna stanovanja pa bo ugotovljena po izvršeni kolavdaciji objekta ter se bo tedaj dokončno obračunala kupnina. Ves znesek za kupljena stanovanja mora biti plačan v gotovini najkasneje dva meseca pred vselitvijo. Plačilo kupnine se dovoljuje v naslednjih obrokih: pri podpisu pogodbe 20 '/n 15. julija 1961 10 %i 15. avgusta 1961 10 «/¡r 15. septembra 1961 10 •/» 15. oktobra 1961 10 'It 15. novembra 1961 10 'h 15. decembra 1961 10 % 15. februarja 1962 - 10 % 15. aprila 1962 10 Vir Ponudnik na natečaju mora položiti varščino v znesku 100.000 din v gotovini pri Komunalni banki Piran m račun 002-72-867, da se bo njegova ponudba upoštevala. V primeru, da ponudnik odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist Sklada. V nasprotnem primeru se mu> varščina vrne v roku 10 dni po plačilu zadnjega obroka kupnine. Ponudbe morajo biti vložene roka, to je do ponedeljka, 15. maj 1961, na naslov: SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OBČINE PIRAN, sedež ln-pošta PORTOROŽ, osebno v tajnlštviai ali priporočeno po pošti. Ponudba mora biti zaprta, na ovitke-pa oznaka: »NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJ«. V ponudbi za nakup stanovanj Je ■treba navesti: 1. Ime ln priimek oziroma firmo ta naslov ponudnika, 2. število stanovanjskih enot, ki jib namerava ponudnik kupiti, 3. plačilne pogoje in plačevanje obrokov v določenih rokih, 4. potrdilo banke o višini razpoložljivih lastnih sredstev, 5. sklep pristojnega upravnega organa. da bo sklenil kupoprodajno pogodbo. O izidu natečaja bo upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Piran obvestil vse ponudnike z odločbo. S ponudniki, katerih ponudbe bodo osvojene, bo upravni odbor sklenili kupo-prodajno pogodbo za prenof stanovanja v uporabo in last kupca oziroma v uporabo s pravico razrJMBt laganja, če je kupec pravna osebaBO® Morebitna pojasnila dobijo lnteri?0*' senti prt Skladu za stanovanjsko Izgradnjo občine Piran, sedež Portorož., telefon 61-40. TELESNA VZGOJA^ŠPORTiŠAM^TELESNAVZGOJAiŠPORI i Š AH ^r TELESNA VZGOJA i JP o W ^ Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA TVD PARTIZAN V SEŽANI ms&ž&iM iff« I» m* ¡na*. ;■ »V - rr^i^SAss: m Člani, mladinci, pionirji, moška de-ca, predšolska deca, članice, mladinke, pionirke, ženska deca, odbojka za mladinke, košarka za mladince in na-traznl tenis — to je dvanajst oddelkov ali oblik, v katerih se je odvijalo intenzivno in nič manj pestro delo TVD »Partizan« Sežana v 1. 1960. Skozi vse leto je v društvu vadilo povprečno po 210 pripadnikov po dva-ta»t na teden. Vodstvo ni soglašalo z mnenjem, po katerem naj bi se društva posvečala izključno mladini, ki ni vključena v ¿olsko telesno vzgojo. Zato je posvete isto skrb deci, kakor pionirjem mladini. Ko je načelnik Janko ertot, ki je kljub letom še vedno aktiven telesnovzgojnl delavec, govoril na občnem zboru o tem vprašanju, je pravilno ugotovil, da bo tako usmeritev dejavnosti mogoče usvojiti šele, ko bo vsa šolska mladina šla skozi res dobro šolsko telesno vzgojo tako, da ji bo telesna vzgoja postala nujna potreba. Kako je s telovadnico? Včasih se slišijo pripombe, da je premalo izkoriščena in da bi lahko bile v njej še druge prireditve. Tudi te trditve so bile ovržene s podatki, lz katerih je razvidno, da je telovadnica zasedena z oddelki vsak dan od 13. do 20. ure. Razen tega gostujejo v njej še ekipe Elelct.ro po 2 uri, ŠD Tabor uro in pol in LM po 2 uri tedensko. TRELSKI ŠPORT ....... . s v Preteklo nedeljo je bilo v Kopru nadvse zanimivo srečanje strelskih družin »Darko Marusič« iz: Izole, »Graničarja« iz Hrvati-nov in domače strelske organizacije. Udeleženci tega tekmovanja so se pomerili za naslov najboljšega strelca in hkrati za »Zlato »Zlata puščica« je prehodna trofeja, /ato jo bo moral na naslednjem tekmovanju letošnji nosilec Krsto Cor-kalo braniti POROČILA so vsak dan ob 7,30, 13,30 in 15,00. (GLASBA ZA DOBRO JUTRO je vsak •dan (razen nedelje) ob 7,15 dn 7,35. tl'ETEK, 17. marca: 7,45 Tečaj italijanskega jezika — Ponovitev XLIII. lekcije — 13,40 Michel Legrand s svojim orkestrom — 14,30 Domače aktualnosti: »Zadružna gradnja stanovanj na obalnem pasu« — 14,40 Poje zbor RTV Ljubljana — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 35,30 Godba na pihala. SOBOTA, 18. marca: 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Trije valčki Petra Iljiča Cajkovskega — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače popevke. >fEDELJA, 19. marca: 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: Kako se pripravljamo na volitve zadružnih svetov — Hrpeljska KZ in urejanje pašnikov — Na telefonu 119« — 8,30 Za dobro jutro vam Jo zapeli in zaigrali — 9,00 Naša 'reportaža: »Nove in nove pobude« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Joe Sentieri — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje kvintet »Kranjčani« — 15,30 Igrajo orkestri Paul Weston, Armando Trovajoli, David Rose, Cyril Stapleton in George Melachrino. PONEDELJEK, 20. marca: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 20' z orkestrom Arturo Mantovani — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. I'OREK, 21. marca: 14,40 v Zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 šola in življenje: h V folklornih krožklhc — 14,50 Poje mladinski zbor iz Komna — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — XLIV. lekcija. SREDA, 22. marca: 7,45 Tečaj italijanskega jezika (ponovitev XLIV. • tekel je) — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Narodne pesmi in . plesi iz raznih krajev — 14,30 Kul-' turni obzornik: »Problematika našega nadaljnjega kulturnega razvoja« — 14,40 Parada plošč — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 115.30 Poje moški oktet iz Pirana. KETRTEK, 23. marca: 13,40 Obisk v ■■Parizu, igrajo »The Troubadurs-i — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40 Glasba po • željah (II. del) — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj Ita-lijainskeKa Jezika — XLV, lekcija. puščico«, ki je bila tokrat v Kopru prvič podeljena. To visoko strelsko trofejo si je priboril s 357 krogi od 400 možnih član izolske strelske družine Krsto Č o r k a 1 o. Tudi ekipno. se je uvrstila Izola na prvo mesto s 1362 krogi, druga je bila ekipa koprske strelske družine s 1272 krogi in samo za en krog je bila slabša ekipa »Graničarja« iz Hr-vatinov — od 1400 možnih krogov, Tako je razen »Zlate puščice« osvojila Izola tudi pokal najboljše strelske družine občine Izola oziroma Koper. Prav tako se je med posamezniki plasiral na drugo mesto Izol-čan Josip Jurcola (343 krogov), tretji pa je bil strelec »Graničarja« iz Hrvatinov Alojz Centrih s 339 krogi.,Trije prvoplasirani tekmovalci so dobili tudi praktične nagrade. Z. P. Od S. do 13. ure telovadijo učenci osnovne šole in se težko zvrstijo. Samo šolskih otrok in pripadnikov Partizana Je približno 810! To je bil tudi razlog, da je vodstvo društva zaprosilo ObLO, naj prevzame vzdrževanje doma, ki znaša letno okrog pol milijona dinarjev. Prošnji je bilo ugodeno. Partizan bo dobival neposredno celotno dotacijo, Iti je potrebna za redno vzdrževanje doma. V lanski koledar je Partizan zapisal kar 31 tekem, srečanj, akademij, nastopov In drugih prireditev, pri katerih je največkrat sodelovalo po več ekip. Relativno najbogatejši je bil mesec maj — od sodelovanja na prvomajski proslavi, pohoda ob žici okupirane Ljubljane, štafete mladosti, sodelovanja na proslavi Dneva mladosti do raznih tekem z okoliškimi društvi ter okrajnih tekem za ženske v Izoli in republiških tekem v vajah na orodju v Kranju. Posebno uspešna je bila lani ekipa mladink, ki je v okrajni ligi odbojke v Izoli dosegla 1. mesto. Pa tudi nekatere druge skupine so žele prav lepe uspehe. Seveda ni šlo brez težav, toda vodstvo društva jih je reševalo z vso odgovornostjo. Prav tako je vodstvo skrbelo za izpopolnjevanje vadi-teljskega kadra In poslalo na razne tečaje 14 vaditeljev In vaditeljic. Društvo še vedno močno pogreša odprto telovadišče ob domu, kjer naj bi se gojile posebno razne atletske panoge. Načrti so pripravljeni in tudi nekaj denarja Je na razpolago. Želeti je, da bi priskočile na pomoč tudi druge organizacije. NOGOMET POSTOJNA — GARNIZIJA 1 : 2 V pripravah na skorajšnji začetek spomladanskega dela prvenstva v koprski okrajni nogometni ligi je moštvo NK »Postojna« odigralo v nedeljo prvo letošnjo prijateljsko tekmo z ekioo postojnske garnizije JLA. Po ležerni in nezbrani igri ter neodločenem rezultatu (1:1) v prvem polčasu so domačini v zadnjih minutah igre zastreljali enajstmetrovko in srečanje izgubili z 1:2. V predtekmi so se mladinci domačega kluba srečali z ekipo Gozdarskega šolskega centra, ki je zmagala s 5:4. Tekmi si je ogledalo kakšnih 200 gledalcev, ki so bili predvsem z igro članske enaj-storice nezadovoljni. (ma) RRkMRHMl. Ženska odbojkarska eleipa sežanskega Partizana, ki je lani požela lovoriko prvaka koprskega okraja • V nedeljo je bilo v Kopru peto zimsko pokalno prvenstvo koprskega okraja v košarki, ki so se ga udeležila moštva Partizana iz Pirana, Postojne, Ilirske Bistrice in Kopra. Celodnevne t ur n irske borbe, ki si jih je v prekrasnem sončnem vremenu ogledalo več sto gledalcev, so postregle z največjim lokalnim košarkarskim presenečenjem zadnjih , treh let. Moštvo iz Pirana se je namreč po izredno zagrizenih partijah povzpelo na prvo mesto in tako proti vsem pričakovanjem odvzelo prehodni pokal večletnemu prvaku Ilirski Bistrici. Za uspeh zmagovalcev je enako zaslužno celotno moštvo, ki si lahko šteje v čast, da je neposredno pred začetkom prvenstva v republiški košarkarski ligi spravilo na kolena nič manj kot tri njene ligaše. "■'' * ' •' «t li AVTO-MOTO DRUŠTVO KOPER vabi svoje člane na XI. redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, 19. marca 19G1, ob 9. uri v mali dvorani gledališča v Kopru. Na letno skupščino so razen članov vabljeni tudi mladinci in mladinke ter ljubitelji avto-moto športa, ker jih bomo prijetno presenetili z ogledom novega športnega motornega vozila — izdelka članov AMD Koper — In mjegove prve vožnje po koprskih ulicah. Moštvo KK Piran zmagovalec zimskega ¡košarkarskega pokala V nedeljo je bil redni občni zbor okrajne komisije za nogomet, ki so se ga udeležili predstavniki vseh klubov, ki tekmujejo v okrajni ligi, dalje dr. Sve-tozar Polič, predsednik okrajne športne zveze, in tovariš Ober-snel, zastopnik Nogometne zveze Slovenije. Tovariš Košele je podal noro-čilo upravnega odbora komisije. Iz poročila je razvidno, da so veliko pozornost posvečali komisiji za nogometne trenerje. Število nogometnih sodnikov se ni spremenilo, pač pa so skoraj vsi sod- niki opravili izpit za višjo stopnjo. Večje tekmovanje je bilo tekmovanje za »Zimski pokal Istre«, •ki se ga je udeležile) 8 moštev (4 iz okraja Koner in 4 iz pod-zveze Pulj). Pokal je prejelo v trajno last moštvo Rudarja iz La-bina. V naslednjih letih bosta pokal izmenično podeljevali Nogometna podzveza iz Pulja ter Okrajna komisija za nogomet v Kopru, Moštva s Koprskega so se udeležila tekmovanja za »Pokal mar- >,, 'V; . ■ • : 't/-. jll..; . 1 ilM p8 i 'iV : m t: ¡.VflMi.', .v. . S. .. l 'M ? 'i 1* * * v ■smmmz mmm mm\ M . •■ ■ • if • ■•'•i.'' - N,;-.'1 , v V -' v;.. s« 'Z nogometne tekme med NK Tomos in prvakom slovenske conske lige NK Maribor v četrtek minuli teden, v kateri nobenemu izmed nasprotnikov nI uspelo potresti mreže, kar je lep uspeh za Koprčane šala Tita« in odigrala tudi nekaj mednarodnih tekem. Velik napredek so pokazala tudi mladinska moštva. Organizirali so več turnirjev, na katerih so zmagovalci prejeli nogometno opremo. Po obširnem poročilu se je pričela razprava, h kateri se je priglasil tudi dr. Svetozar Polič in poudaril, da je dober, discipliniran športnik prav gotovo dober tudi na svojem delovnem mestu, zato je naloga trenerjev in vodstev klubov . predvsem vzgoja igralcev. , V imenu Nogometne zveze Slovenije je pozdravil občni zbor tovariš Obersnel in menil, da je nogomet na Koprskem na pravi poti. Pohvalno se je izrazil tudi o malem nogometu, ki naj' bo -— predvsem za najmlajše — odskočna deska za nastop na velikem igrišču. O dvigu kvalitete trenerjev in sodnikov je govoril tovariš Jenko, predstavniki klubov pa so omenili težave, s katerimi se borijo. Upravni odbor NK Postojne se preteklo leto ni niti enkrat sestal in ni čudno, če se je ta malomarnost maščevala, saj- je moštvo zasedlo nižje mesto, kakor bi ga po svojih močeh zaslužilo. Na koncu občnega zbora so izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo Bojan Buiic kot predsednik, Miro Martelanc kot podpredsednik. Milan Livio kot blagajnik, Boris Košele kot' sekretar, •člani pa so: Marjan Cotič, Slaviko Demšar in Vlado Jenko. Turnir v Kopru pa je imel tudi sicer nenavaden potek. Vsi udeleženci so prikazali borbeno igro, kakršno je redkokdaj videti na naših igriščih, pri čemer so potegnili najkrajši konec mladi Po-stojnčani, ki so morali kar dvakrat zapored kloniti z eno samo točko razlike. Vse tekme, ki so jih sodili s spremenljivo srečo Prinčič, Vižin, Baje, Lovrenčič in Jurca, so ekipe odigrale po novih pravilih KZJ ter pri tem dosegle naslednje izide: Ilirska Bistrica — Koper 45:33 (25:25), Piran — Postojna 35:34 (14:18), Koper — Postojna 40:35 (22:20), Ilirska Bistrica — Piran 50:54 (30:28), Piran — Koper-34:33 (13:12) in Ilirska Bistrica — Postojna 43:42 (23:17). Lestvica prvenstva je naslednja: Piran 3 3 0 0 123:117 6 I. Bistrica 3 2 0 1 138:129 4 Koper 3 1 0 2 106:114 2 Postojna 3 0 0 3 111:118 0 Nedeljski turnir je solidno organizirala Komisija za košarko pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo, nova pravila, s katerimi so se moštva tu prvič srečala, pa so povzročila vrsto preglavic tako sodnikom kot mnogim igralcem. (ma) I NK TOMOS : NK MARIBOR 0:0 Minuli četrtek je gostoval v Kopru jesenski prvak SCL NK Maribor. Domači so se renomiranim gostom uspešno upirali in bt z malo več sreče tudi dosegli gol, toda Cernigojev strel se je odbil od vratnice. Gostje niso pokazali razen boljše tehnike in kondicije . ničesar. Zal pa je prišlo proti koncu tekme do incidenta. Med igro, ko nista bila v borbi za žogo, sta Lukič in desno krilo gostov medsebojno obračunavala. Oba vročekrvneža je sodnik izključil, saj takšni izpadi ne spadajo na naša igrišča. NK IZOLA : NK ZMAJ (Rijeka) 3:0 (2:0) Gole za Izolo sta dosegla Ceme dva in Markezan enega. Čeprav so bili gosti v nekaterih trenutkih v premoči, zmaga Izolčanov ni bila ogrožena, saj so bili boljši od gostov tako tehnično kot po borbenosti, Pri Izoli sta Se odlikovala Cerne v napadu, ki je s svojimi ostrimi streli resno ogrožal vrata nasprotnikov, ter Lesjak s svojimi lepimi posegi. Med drugim je ubranil tudi 11-metrovko. Gostje so igrali dobro, vendar so bili pred vrati nesoret-ni in niso znali izkoristiti priložnosti. V predtekmi so mladinci NK Sidra premagali NK Izolo z rezultatom 1:0. Gledalcev je bilo okoli 700. Potrebno je že, da se Igrišče NK Izole ogradi, da ne bi gledalci ovirali poteka igre. ŠPORT V POSTOJNI Gimnazija : Vajenska šola 4 : 0 Minulo sredo sta se na nogometnem igrišču v Postojni pomerili moštvi gimnazijo in Vajenske šole. S precej grobo igro je gimnazija premagala Vajensko šolo z rezultatom 4:0. V drugem polčasu je bil poškodovan Bruno Grassi, ki je moral zapustiti igrišče predčasno. Tekmo ie sodii prof. Rudolf Likar. ZRAČNI VOHUNI 1.1 ] K 1 K t » N s K I /1 : NI M Japorvska druiba Hitachi e UVfdlrt V kklejv.anje /akon-iklh /%Ti novo m »osve. misel: napi u vlit so e'«'s ti • svatîwii. u rad Pi tem se nI treba .'en : m nI il r.jtibili niti mu ni ir rbn v/ti 'l-.vjl, .IÎ1 «le\ e 1 V* t elektnuisl rtroj v < lveh mlnu- r.ih Ne; rKljl\ o • ( Kami Jeni moAki. ki s j 1 *ivl ' en v družica . n K>ra ; .'4vol niti p - • b ni anket?» U? n I.I kit'e-^m e V V:>: A-...I- n.» p.'. • v . i()u nato «Nrx dve r mnuti i oitrcr^o re •ireii tem •- «ta) v. .. IONICJ JC :r:.il troj ivr.-dt-i tmrmeg.» Hrlkonc MON l'I \\1> I ■Sle kdaj prisostvovali razgovorom med Kovclisom ju ( a narisom?« ji- vprašal Aim.ui. -Ne. nikdar lito ni bilo poleg,« Je odvrnil I.achusi-u liho, / mehkim avstrijskim naglasom. I vehusen ji« bil Avstrijre. Kil ji- stari kadrovski oficir habsburški« monarhije; po prvi svetovni vojni jr f»ri sel n.i vidnejše mesto avstrijskega obrambnega minLstr-slva. 1.11,1 je vodil pododdelek »Češkoslovaška«. I,eta 1!>.'!7 se je l.aehusen prvič srn al s Canarlsoin, šefom nemške obveščevalne slu/lie. Od trga dne dalje je bila l.aohuv-Iiova usoda li sno pove/ana s Tretjim Rcichom. Hitlerjevim generalom je pomagal izdelovati načrte za napad in •zavzetje Češkoslovaške, še preden so nacisti zasužnjili \v-.triJo, njegovo domovino. Takoj po Ansehlussu je JcJg voditi ogleiluske in diverzantske operacije proti vzbodrriifl in jugov/hodnim sosedom fašistii ne Nem (i Je. I,achus< -nova kariera se je strmo dvigala... Tožllčev glas je prihajal do njega k.ikor od daleč. (»e-neral je v hipu videl ves blišč nekdanjih dni. Toda stari < asi so minili. Za vedno. To mu je postalo jasno posebno tedaj, ko sta vstopila v njegovo celico dva ameriška vojaka v belih crladah in ca vodila po nc.skoneno doli;ih hodnikih in stopniščih mirnberskcga Dvorca iustice. Vsak odpor ji- bil nesmiseln! Treba je govoriti in upati n.i usmiljenje zmagovalcev. Zdajci je I tehusen /adrhtel. Ameriški tožilci je vprašal: Sle nemara vedeli, nad katerimi državami so Izvajali oglcdniške polete'.'« • Nad Poljsko, potem nad Veliko Britanijo in nad ju/-no-\/hoilnimi državami Evrope,« je dejal l.aehusen okle vajini- in komaj slišno. Kaj bolj podrobno bi vam o tej zadevi ne vedel povedati. Vrm le to. da je bila baza Ro-vclisove eskadrlle v lludlmpeštl in da so tam delali n i-i rti- in razporede /a rckoirnisciranjc, ogledovanje... I>-sede •vohunstvo'- se je general skrbno izogibal. •Sle nemara videli kakšno fotografijo, ki ¡o je ¡.¡| napravil ta odred'.'« I aehusenov pogled je zablodi! na klop, kjer je setlei«^ enaindvajset obtožencev; /. očmi je polzel od obraz» dO obr.i/.i. (loringova lira so od besa kar gorela. Nekdai x> bili to njegovi predpostavljeni... • Da. je rekel l.aehusen kratko. Vedel je, da gre /daj za njegovo glavo. Polkovnik Aiman: »Povejte sodišču, kdaj -.te / .11 rl i z oglcdui.kimi poleti nad l.ondonom in Ix«nln-gradom?« l.aehusen: ročnih datumov se ne spomilljMli. Vem le to, da so imeli posamezni poli ti ime tiste držav r. n ul katero bi morali leteti in da so bili rezultati teh letov fotografije, ki so bile posneti- i/ velike višine.« I* svet prvič sli.vaj <> poM-bnem, dotlej neznanem načinu kršenja mednarodne:;.! prava in suverenosti drugih držav. Naslednjega jutra s. je pojavil v časopisih nov pojem: »zračno vohunstr KAJ JE POVEDAL (itilUNG? Minili so trije meseci. V marcu leta 194 ti je eden rz -med branilcev nekdanjega Rcirhsmaršala« Cioringa. doix tor Slemeni, znova izbrskal na površje zgodovino Roveli-sovlh zračnih operacij. V tej fazi mirnberskcga procesi so obtoženci povedali /e vse, kar so hoteli povedati. Sodišče je ravnokar zasliševalo nacističnega ober-rablja Kaltcnhrunnerja, ko se je nenadoma dvignil s klopi (ni ring. Jel je brati zapisek iz. Jodlovcg.i dnevnika. »13. februarja 1940 sem preko Canarisa zvedel, da mora ltovclisov odred napraviti akcijo iz Itolgarije iviui Kavkazom. Poveljevanje \VS da slutiti, na čigavem z ciniku je zrasla ta misel.« Hranilec Slemcrs Je skočil pokonci in je. hotoč usnii-riti izpoved, (ioringa prosil, naj pove, kakšno nalogo V namenil tedaj tem poletom. Giirlng je zamahnil z glavo kakor ujeda. NI bil ve»_ tako debel, vendar ni izgubil nlu svoje naglosti in pr brisanosti. General l.aehusen je na sodišču mnogo izp-vedal, ker Je upal na usmiljenje, Giiring pa je ves fas nastopal kakor gangster in je šele v zadnjem času |x>stal prr vidnejši. »CanarU,« je dejal, »je imel s tem odredom tesane zveze in mu je sam večkrat določal naloge glede izvldni-skih poletov in glede vohunstva. Ko je zvedel za mojo namero, kako izkoristiti to eskadrilo, je o tem bržkone poročal glavnemu štabu... Mojc namere pri vsem tem so bile na moč jasne. Pričevanje o tem, da bi nior.il Rove liso v odred napraviti ogled ovalno akcijo v smeri Kavkaza, je pomanjkljivo. Morali bi reči: v smeri Kavkaza. Sirije in Turčije. Dobival sem vedno več podatkov o tem. d.t se pripravlja široko zasnovana akcija proti petrolejski industriji na Kavkazu in proti Hakujskemu bazenu. Kot glavni komandant vojnega letalstva sem bil najbolj »In-te resi ran nad tem, da bi dobili nafto od Rusije na osnovi trgovskega sporazuma.« Giiring je povišal glas in nadaljeval: »Sklenil sem preveriti le podatke, ki mi jih je poslatJ obveščevalna služba. Pri tem sem ugotovil, da se resnično zbira v Siriji armada poti poveljstvom francoskega generala Veighena. Najbolj mi je vzbudilo zanimanje dejstvo, da so v Siriji zbirali Francozi in Agležl vojno letalstvo, ki naj bi zbombardiralo Baku in tako ohromilo rusko pe-trolejsko industrijo.« ^^^ Kar je nekdanji Relchsmaršal pojasnjeval na sodiš<^P se je resnično dogajalo v letu 1!>3!), v prvih mesecih vojne. Tedaj se je bila v Evropi vojna za surovine, za vplivu» območja. Hitlerjev ska Nemčija in anglo-francoska koalicija sla si stali tedaj iz oči v oči na Maginotovl liniji. jkdii.ni i.1st \ I Stil jskkga potnik \ V ameriškem ¡istrona vtkem centru proučujejo :>•-d.i J prehrano za »>odoicRa vesoljskega potnika. Potreboval bo numrei hrano, k: jo organizem skoraj j>opol-noma absorbira in ima le malo neizkoriščenih o.tankov. Osnove taksne prehrani- pred.st ivlj.ijo: me o. r /. jajca, sladkor, sadni okov: :i i. V I::..:,: b > mor •;'.■> biti le malo maščobe, ker 1.1 ne vpliva b: ■> na :>■»-sobnost prenašanja velikih vlAin. \n(,i.i>ki hon ton "jlenh mnl 'ostalim p.-'-c tudi l<>, ib -. i «-¡¿ItetJ .r,l»l>. In >bc-du-.t ncdopuv.ni, kadar govorimo o p .-uncu .»II minutni Dovoljen Jc Ir lih Ju ne pri- pM-.enctcnj«. Hltl l .11 V TEMI Neka /ahodnonerraSkn tovarna je i/delnla električni akumulatorski ■ brivski aparat, s kuterim ■ <• ie mo-H<>£<- briti tudi v temi V «trojčku sta namreč dve majhni žarnici, ki ju nano-ja baterija ln ki osvetljujeta del obrazu. prava primera Neka pariSka prodajalna vabi kupce s takinlm nu-p: om: Naše očarljive prodajalke so tako vljudne In tako potrpežljive kakor zaskrbljen oče, ki ISče Detič-negu ženina za svojo lituru-jofo se iifer brez doto Dunaju Je izzval v d.ko | <•-•cneienji in navdušenje slon, ki igra na klavirju. Seveda pa ne :gru > prsti, marveč »boža tipke ■ -;vo-jim rilcem. Čeprav Je nje-RO^'.i .gra malce trdii. " vendar njegovi koncerti bolj obi.-kani kakor koncerti -pretnih človečkih virtuo/ov V, ..ka njegov.i predstav.i jr nizprtKUma. Nenavadno prevozno trrdttvo m kopno r r l o -«i -.ml nu gornji tllkl, K4t»-r!rnl pirati.ki ladjp:iJo / r.t/kladuln« V \\ < » J r (J »• 11 » »n pro^torr tr/k' drlr- /r/J.Vi.t ki bo l«* dni v crloll montiran Iri bo / t nadaljnji ra/voj l.idjrdrInh r l/n-dnr-Ka pornriia. NrkaJ sto mrtrov < « . u-i.i\n /inacujt- pr« d .ml vprr-žrnl traktor, kadar «.o nalolml po nrkaj .ti» o tuba tudi to vpru-»anjr po/a-kl v/.ril pretrr In »prljatl r nlo tako, da drla v ]adjrdrlnlrl ur bodo o\ irai t prometa M navad j. da bi Irrwkr bllr )orkr\) ii4 konjvklli dirkah, /atu jr n/budila vrltko /anl-minjr med ljubitelji konjtkr-r.a porta k<»njika dirka, v ka-: r t i • »»4 hlpodroniii t a»;nr . nif'Mrr (liAnrlJa) nastopile unr i r n k r kot Jahalkr. Na %likl Jr /mar.o\ alka Jeanine I.rirvre, htrrka /narir^a fran-coskrKa illiu*.krj;a Ifiraka Itr-n6ja I.efevrrja \ idlte, k iko moj I toki ve, da -.o v ain viri p%l . .. — Povedala trm mu, da imam /olo bojrato teto. -- lat — '/.daj pa Jr moj stric! Vodni « p,»ni \ vrh oblik pnviaj.tjio % >.\ rtu \rdno bnJJ priljubljeni, .* il » ■ t«Mn t 'iiljni pridružuje c.idl \ \ «" ! • • \ i • .t indu»*.rij.i. ki J« / \ • r ! a s-l»|o\.ui < tmii najb«»lj lui w : • > mutorn«- ««dne p»> r.i/ merama d«»vr r. t JI v ih rmah, Motarnl i «dn m «tpm «» • b, kl r. » \ Idile n. ki, Jr l/drlrk nrkr an-Clr\kr t«i\ >rne, \ t .»lir pa Ir toliko kot dobrr osebni avtomobil, i'rl nt -.i / » /dal iellmo ko i r lt»m>» l/drluje irpr ln ta/mrromt cenrnr l/vrnkrmiie motorje, da '»i :i » i indc tiMa pl-istli !».» ma k- « '.a ¿/d« ).»\ ..ti v ..i} t oinr i/ t*- uroMin- \ ■ « dni Ifah.n ' « • .. - i .« :> < "Iti i plA%t1fne *t .i \r \ tir; mehe okrof; i.0^00 lir. vendar pa Je tako in'rn In neunl/IJU I*o s\rtn r.idi prirejajo molo-dlrV.r. na kalnih morajo tidr« Irirncl pokaiali veliko mero /nanja pa tudi posumi lak-vr-ti motoeros. .u prlrrdlll tr fin; tudi \ I \no'i> i i/l) \), ■ katrrrga Jr c«»rnjl priror, ki pa nr Jr ktm^al lra;:tfna /a < laika Uhlleja. ki • Jr po-gnal pre\l*.oko, I * r i padni na /rmijo Je prevrnil ln 1/ku-bli v »r upanjr na Ir skor.tj dobljeno zma^o Marij .i It ui in ar \ * rf;:i4rjr\i , i | •• | tlOlI IflUl '«" I*-* staro mifkO, ki Jr trika t,i k r Komaj t dni stari JI J» poginila mati. tako da Jo Jr Marija ubranila pri fisljrnju s trm, da Ji Jr. \r »lepi, dajali mleko % Robirk \ kapalko. ! rt o dni • t a r a ; r \ r i a ko Jp klM • M u Ui kotlu mlad U a. ki Jr \ nasprotju / njo popolnoma normalen, si-trr pa ni fudno, (r ima \'r.i tak » t« >'« Hrani sr dobro, obilno in »uno »pl. Kllno Jr navr/Atu na Rospodarico. obrnem pa Jr do v% r h drugih icredtio nr/aupljlv a, lahko bi r r kil nenavadno bojrfa Največja leteča ladja na svetu 1)1 ni INI 1)1 t I K pri:i>a\ \ 11 i j \ N < ■ I I M'IM