SENATOR ZDA FRANK LAUSHi: "...Hočem še spregovoriti kot Slovenec, kot državljani Združenih držav in do mere, do katere smem,! tudi kot I senator Združenih držav. Besede, ki jih hočem
spregovoriti so poslanica slovenskemu ljudstvu v Jugoslaviji....."(Iz govora ob blagoslovitvi spomeniki žrtvam komunizma.)
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column z 1" J2.10
sLo\)enkk<\
\
FOR A. FREE SLOVENIA
SPOROČILO
iDne 18. in 19. julija so se v Clevelandu sešli vodilni zastopniki gibanja za samostojno Slovenijo. Med dvodnevnimi posvetovanji so na temelju najnovejših poročil preučili stanje v domovini ter razvoj odpora proti Titovemu komunističnemu režimu in Jugoslaviji med slovenskim razumništvom ter med članstvom Zveze Komunistov Slovenije, s posebnim ozirom na trenutni mednarodni vojaškcnpolitični položaj. Sprejeti so bili primerni sklepi in določeni načini, sredstva in ljudje za njihovo izpolnitev.
LETNIK XV. — VOLUME XV.
Toronto, 1. september 1964
ŠTEVILKA 8-9. — frUMBER 8-9.
Daljnosežen programski sklep ameriške Republikanske stranke:
"OSVOBODITEV ZASUŽNJENIH DEŽELA IZPOD KOMUNIZMA... S SLOVENSKIM NARODOM VRED..."
Od trinajstega do sedemanj-stega julija letos je bil v San Franciscu v Californiji volivni zbor ali konvencija ameriške Republikanske stranke. Na njem so za kandidata pri prihodnjih predsedniških volitvah postavili senatorja Barryja Golchvaterja iz Arizone, podpredsednik pa bi v primeru njegove zmage bil zvezni poslanec William E. Mil-ler iz države Nevv York, ki jc po veri katoličan.
Poleg imenovanja kandidatov za bodočega predsednika in podpredsednika Združenih držav so na zboru sprejeli tudi program, ali platformo, s katerim pojde Republikanska stranka na volitve in katerega se misli pri svojem vladanju držati. Prvič po dolgem času se je zgodilo, da si je ena izmed obeh vodilnih ameriških strank nedvoumno zastavila v svojem programu tudi cilj, da je treba vse zasužnjene dežele na svetu osvoboditi izpod komunističnega jarma. Prvič v zgodovini pa smo doživeli, da je med tistimi, ki naj. jih Amerika osvobodi, bil posebc in jasno imenovan tudi slovenski narod.
Čeprav bi vsak svobodoljuben Slovenec, naj bo tega ali onega političnega prepričanja ali pripadnosti, moral to izredno pomembno dejanje pozdraviti, ni žal doslej še noben slovenski list v zamejstvu, tudi v Združenih državah ne, te važne točke v republikanskem programu niti z besedo omenil. Vzrok za to nepojmljivo zamolčevanje tako daljnosežnega dogodka je treba iskati v dejstvu, da je gospodarjem teh listov sila neprijetno vse, kar bi utegnilo škoditi Ju goslaviji, tudi če je komunistična jn velesrbska. S takšnim ravnanjem hote in zavestno podpirajo krvavo zasužnjevanje in izkoriščanje slovenskega naroda po komunizmu in Beogradu. Poleg tega pa neodpustljivo grešc proti prvemu in poglavitnemu načelu svobodnega, demokratičnega tiska —- da je treba bravcc nepristransko obveščati o vsem, posebno o resnici. To prikrivanje resnice je Se zlasti neodpustljivo spričo dejstva, da ima ameriška Republikanska stranka zaradi svoje odločne načelnosti v zunanji politiki in zaradi svojega zmernega stališča v domačih zadevah, posebno kar se tiče nevarnega zamorskega vprašanja, vse možnosti, da pri novomber-skiih volitvah letos zmaga in vzame krmilo največje države na svetu v svoje roke.
Da bodo vsaj naši bravci vedeli, za kaj gre, smo v naslednjem prevedli tiste odstavke iz programa Republikanske stranke, ki se tičejo komunizma in nas še posebe. Torej:
"Mi (republikanci) zavračamo misel, da bi se bil komunizem odpovedal svojemu cilju — osvojiti svet, in tudi trditev, da bi tolsti in rojeni komunisti bili kaj manj nevarni od mršavih in lačnih. Tudi zavračamo misel, naj bi se Združene države v sov-jetsko-kitajsikem sporu opredeli
Po ustavitvi revije "Perspektive"
OZADJA IN POSLEDICE UPORA RAZUMNIKOV V SLOVENIJI
Muenchcn, »vgusta 1964
smela biti usmerjena v krepitev njihove moči in vpliva, temveč da jo je mogoče opravičiti samo, če služi zmanjšanju njihove moči.
"Nasprotujemo	priznanju
Rdeče Kitajslke, nasprotujemo njenemu sprejemu v Združene narode ter stanovitno podpiramo svobodno Kino.
"V pogajanjih s komunisti si bodo republikanci neutrudljivo prizadevali za pametne, izvedljive in zanesljive sporazume. Ne bodo se pa nikdar odpovedali zahtevi, da mora to koristiti svobodnemu svetu.
"Republikanci znova poudarjajo svojo pripadnost politiki, ki naj pripelje do morebitne osvoboditve narodov, trpečih pod komunistično oblastjo v Vzhodni Evropi, Aziji in Latinski Ameriki, med njimi Madžarske, Poljske. Vzhodne Nemčije, češkoslovaške, Romunije, Albanije, Lat-vije, Litve, Estonske, Armenije. Ukrajine, Jugoslavije ter njenega srbskega, hrvaškega in SLOVENSKEGA NARODA...."; dalje Ku be, celinske Kitajske in mnogih drugih...."
"V hladni vojni bomo na vseh frontah začeli z ofenzivo ter vanjo vključili, na primer. Informacijsko agencijo Združenih držav. (V sklopu te ustanove je radio Glas Amerike; op. pisca) Ta ne bo po radiu poročala samo o naši šibkosti, temveč, tudi o naši moči. V imenu svobode bo začela psihološko vojno proti komunističnemu nauku in imperializmu...."
Tako program.
V zvezi s tem je tudi zanimivo vedeti, kakšno je osebno stališče republikanskega predsedniškega kandidata Goldwaterja do komunizma in do osvoboditve zasužnjenih narodov. V pojasnilo naj nam služijo naslednji odstavki iz njegove knjige "Prepričanje zavednega koservativca":
"....Naš prvi cilj je zmaga nad komunizmom. .. Pred časom so naši voditelji prišli na dan s podmeno, da bodo komunistični satelitski režimi z našo pomočjo pretrgali zveze s Sovjeti ter "razvili" politične sisteme, ki bodo bolj odgovarjali naših pojmom o svobodi in pravici. Zaradi tega je Amerika začela s politiko dajanja pomoči tistim komunističnim vladam, katerih odnosi z Moskvo so se zdeli napeti. Iz te politike se je rodilo geslo: "Amerika sine prizadeva za osvoboditev zasužnjenih narodovne z revolucijo, temveč z evolucijo, z razvojem". V znamenju tega gesla smo poslali stotine milijonov dolarjev komunistični vladi Poljske, potem ko smo že bili dali več ko bilijardo (bilijon) dolarjev komunistični vladi Jugoslavije.
"Ta denar po mojem ni bil samo zapravljen za nič, marveč je dejavno pomagal komunistični stvari Komunističnih vlad ni napravil manj komunistične. Tudi ni dosegel, da bi bile komunistične vlade v hladni vojni prešle na drugo stran. Komuni-
3. julija je ljubljansko okrožno sodišče pod predsedstvom dr. Zivka Zobca prepovedalo širjenje in vprizarjanje igre Marijana Rožanca "Topla greda", ki ob slikanju korupcije in samopašni-štva bivših partizanov v vodstvu neke kmetijske zadruge v okolici Ljubljane poudarja potrebo po uvedbi novega političnega reda v Sloveniji. Sodišče je odredilo tudi zaplembo vseh izvodov Ro-žančevega dela in skušalo utemeljiti svoj sklep s trditvijo, da igra širi "neresnične in vznemirljive vesti, neresnično prikazuje današnjo stvarnost in napada ustavna načela". Pisatelj se razprave ni udeležil.
To je bil zadnji javni ukrep slovenskih komunističnih oblasti proti uporu razumnikov v partiji ter izven nje in proti organiziranju politične opozicije, s katerim je začela skupina mladih kulturnih delavcev okoli revije "Perspektive". Vodstvo partije se je postavilo na staro komunistično stališče, da določenega problema ni več, če ga potlačiš in on njem ne dovoliš razpravljati. Tako so napravili na primer z narodnostnim problemom in srbško-hrvatskim sporom v Jugoslaviji, za katera pa vemo, da sta danes navzlic zapovedanemu molku dosti bolj zaostrena, kakor pa sta bila pred vojno. Isto je v primeru "Perspektiv".
Prepovedali so vsako nadaljnjo javno razpravo o stvari ter skušali z aretacijami, policijskimi preiskavami ter terorističnim zasliševanjem urednikov in so-trudnikov revije lete prisiliti k molku in mirovanju. Na zapoved iz Beograda
Toda s tem sta partija in UDB dosegla prav nasprotno. Prepoved o razpravljanju in javnem razčiščevanju zadeve je pridobila za opozicijo še tiste previdne in nezainteresirane, ki bi bili sicer stali ob strani. Prišlo je do štirih protestnih izjav kulturnih delavcev; do burnih zborovanj na ljubljanski univerzi, katere študentje sestavljajo jedro političnega upora v Sloveniji, ter do razglasitve "kulturnega molka", ki je edinstven primer protesta kulturnih delavcev v kaki komunistični državi Vrh tega se je zvedelo, da so slovenske komunistične oblasti dobile zapoved, naj brezobzirno udarijo po opoziciji v partiji ter izven nje, z najvišjega mesta v Beogradu. To je odpor še zaostrilo in mu dalo izrazit protijugoslovan-ski značaj. Vodilni zastopniki oblasti in partije v Sloveniji sicer v zasebnih pogovorih pravijo, da to ni res in da bi slovenska vlada in partija taknega vmešavanja ne trpeli. Toda tem trditvam nihče ne verjame.
Opozicija v Sloveniji je prepričana, da vlada — kakor v vsem
stičnim vladam je olajšal posel, le za to ali ono stran. Temelj re- da drže svoje podložnikc v jar-publiikanske zunanje politike je mu suženjstva.... prepričanje, da je komunizem' "V resnici se noben komuni-sovražnik naše dežele v vsakem stični režim nikoli ne "razvije" v smislu, dokler ne bi mogel doka- nekomunističnega,-ker je to de-zati, da se je svoji sovražnosti jansko nemogoče, dokler ima odpovedal.	i Sovjetska zveza vojaško in po-
"Sodimo, da bi trgovina s ko- litično moč, da to prepreči. Kre- j nizmom, ne da bi se zato bilo munističnimi državami ne bijmelj utegne zaradi svojih last-j treba zateči k jedrski vojni.
nili namenov dovoliti nekaj "li-beralizirajočih" teženj v podlož-niških državah ter celo kake neznatne odklone od potrjene sovjetske zunanjepolitične smeri. To bo včasih storil, da bi zmeckd Zahod, včasih pa iz previdnosti, da bi omilil notranji pritisk. Nikoli pa ne bo pustil, da bi stvari šle predaleč. Dokaz za to je Mad žarska. Poljska pa je dokazala, da so si komunistični prvaki to resnico zapomnili. Zahodni prvaki so bili žal dosti manj bistrovidni. V jeseni 1956 se je zdelo^ da je prišlo do prelome med Gomulkovo vlado in Kromljcm. Marsikdo na zahodu je radostno oznanjal, da se Poljska trga od komunizma. V upanju, da bomo to pospešili, je naša vlada začela Gomulkovemu režimu pošiljati ameriško pomoč.
"Naslednja leta smo bili priče dvojemu: 1. Naš denar je Go-mulku olajšal premagovanje gospodarskih težav: 2. Gomulika se je tesneja zbližal s Sovjeti. Vedel je namreč, kakor bi morali vedeti tudi amerikanski politki, da je cena za opustitev komunizma krvava kopel budimpe-štanske vrste. To seveda ni potrebno, če bi bila Amerika pripravljena priti na pomoč narodu, ki se misli upreti za pridobitev svobode. Dokler pa puščamo sovjetski vojačini proste roke v Vzhodni Evropi, je noro poskušati, da bi s podkupovanjem pridobili komunistične vlade za prijateljice.
"Zavedati se namreč moramo, da so zasužnjeni narodi naši prijatelji, ne pa njihove vlade. Resnična napadalna strategija bo priznala, da so zasužnjeni narodi naše najmočnejše orožje v vojni proti komunizmu, in jih bo spodbujala, naj vržejo svoje ječanje iz sedla. Politika, ki njihove zasužnjevavce krepi, pa bo samo odlagala vstajo v komunističnem varstvu, ki je naš poglavitni up za zmago nad komu
POSLANICA SENATORJA LAUSHETA SLOVENSKEMU NARODU V DOMOVINI
Mislil sem govoriti po slovensko, pa sem mnenja, da ne bom mogel svoje misli izraziti tako čisto kakor bi rad. Zato mi boste oprostili, če bom govoril v angleščini.
Najprej vam hočem govoriti kot Slovenec, nato pa kot državljan Združenih držav. Moji stardši so prišli iz domovine teh, ki se jih vi danes častno spominjate s posvetitvijo te spominske kapele. Zemlja, kjer so pobili trinajst tisoč pri Kočevju, je bila zemlja mojih prednikov po očetovi strani. Tako, ko vam danes tukaj govorim, lahko rečem, da izražam misli, ki bi jih povedali moji sta-riši, če bi bili tukaj.
Ko sem tu sedel in poslušal lepe govore, sem si dejal: ti Slovenci, ki so se danes zbrali tu na pristavi, bi pravzaprav hoteli biti veseli. Toda kako naj bi bili veseli? Kako naj bi se veselili in prepevali pesmi veselja, ko pa vedo, da v njih rodni zemlji zvonovi ne smejo zvoniti, zbori ne smejo peti, žalujoči ne smejo žalovati, vdove ne smejo polagati šopkov na grobove oniih, ki so darovali
"Ne gre za to, da boj proti komunizmu tvegamo, temveč da v tem boju zmagamo. Naša strategija mora že sama po sebi biti v prvi vrsti napadalna.... Poleg tega, da udarce odbijamo, moramo zadajati tudi lastne. Poleg tega, da varujemo svoje meje, moramo tudi poskušati, kako bi prebili nasprotnikove. Poleg tega, da ohranjamo svobodni svet svoboden, moramo skušati, da bi osvobodili tudi komunistični svet. Zaradi tega moramo vedno poskušati, da bi sovražnika za-pleli v boj v času, na kraju in z orožjem, ki ga izberemo mi.
"Prizadevati si moramo, da bomo dosegli in ohranili vojaško premoč, posebno v majhnem, ne-kužnem jedrskem orožju.... Svetovno komunistično gibanje moramo razglasiti za nezakonito v Skupnosti omikanih narodov. Skladno s tem bi morali vzeti diplomatsko priznanje vsem komunističnim režimom s sovjetskim vred in s tem pokazati svetu, da takšnih vlad nimamo za zakonite in tudi ne za stalne.... Morali bi zasužnjene narode bodriti naj se upro komunističnim oblasnikom. To politiko je treba izvajati oprezno in previdno, a tudi pogumno.... Toda borci za svobodo morajo razumeti, da bodo čas, kraj in načine vstaje narekovale potrebe splošne svetovne strategije. Zaradi tega moramo vpostaviti tesne zveze z voditelji podtalnega odpora za železno zaveso, jih oskrbeti s tiskarskimi stroji, radijskimi oddajniki, orožjem in inštruktorji, kar so vse pripomočki za pravo odporništvo....
"Mi sami moramo biti pripravljeni, da začnemo z voja škimi nastopi proti ranljivim komunističnim režimom... Recimo, da pride v Vzhodni Evropi do večjega upora, kakršnega smo doživeli v Budimpešti leta 1956. V tem primeru bi morali Kremlju poslati ultimat, ki bi prepovedoval sovjetske vojaške nastope in biti pripravljeni, ze bi
drugem — tudi v teh stvareh dvojna mera •— druga za Slovenijo, druga za Srbijo. To sodbo potrjuje afera s srbskim pisateljem Alojzom Majetičem in njegovim romanom "Čangi" Ta je bil v začetku letošnjega leta zaplenjen, češ da pornografsko in neresnično prikazuje življenje mladih ljudi, ki morajo graditi, avtoceste za Tita. Prav tedaj, ko je bila razburjenje zaradi policijskega divjanja proti "Perspektivam" in "Topli gredi" na mu ljudstvu v Jugoslaviji, višku, pa je prizivno sodišče v Novem Sadu objavo "Čangija" na piščevo pritožbo in zaradi razburjenja srbskih kulturnikov dovolilo.
Priznanja o nevarnosti
Ko so slovenski rdeči oblastniki uvideli da je policijski nastop proti "Perspektivam" rodil povsem drugačen učinek, ikaikor so pričakovali ter opozicijsko gibanje okrepil z novimi somišlje-
stvu, srbskemu, hrvatskemu. Ti-tovci so komunisti. Oni ne verujejo v svobodo. Oni so sovražniki svobode.
Slovenskemu ljudstvu v Jugoslaviji sporočam, da naša vlada, da naše ljudstvo Združenih držav, ■karkoli pomoči so dali, so jo dali •vam kot ljudstvu in ne Jugoslaviji kot komunističnemu režimu. Ljudstvo Združenih držav čuti s slovenskim ljudstvom v Jugoslaviji in ne s komunistično vlado. Me hočemo prijateljstvo ljudstev Jugoslavije, kakor tudi Rusije, hočemo pa tudi, da bodo ta ljudstva Jugoslavije, Rusije in drugih evropskih narodov končno osvobojena verig in jarma komunizma.
Slovencem v Jugoslaviji povem, da je marksistična in leni-nistična ideologija tuja naravnim zakonom in pravičnosti in nima smisla za bolečine, tragedije in napore tlačenih ljudstev sveta in naš smoter je, da bodo ta zasužnjena ljudstva ob priliki osvobojena.
Ljudstvo Slovenije mora razumeti, da je bil to politični sistem Združenih držav, ki je omogočil dva tu poi oiijona uoicu JeV puillO-či, brez ketčre ne bi mogli doseči napredek v :ugoslovanskem gospodarstvu. Tito se hvali s stanovanjskimi hišami, z napredkom, ki je bil dosežen, toda nikoli ne pove ljudstvu tamkaj, da mu je naša vlada dala dva in pol biljo-na dolarjev, s katerimi je to napravil. Ljudstvo Slovenije naj razume, da mi v Združenih državah ne verujemo v komunizem, mi verujemo v spoštovanje člove-čanskih pravic kjerkoli. Mi v Združenih državah ne zamenjujemo Slovencev z jugoslovansko komunistično vlado. Nihče me ne more pripraviti do tega, da bi niki in nadljnimi podpisanimi verjel, da Slovenci verujejo v ti-protestnimi izjavami so se za-1 ranijo, da ne verujejo v Boga. To
svoja življenja za Slovenijo. Duhovniki ne morejo poškropiti z blagoslovljeno vodo grbove njih, ki so tako umrli.
Tako si moremo reči: kako naj bom vesel, ko vem kaj se je zgodilo v deželi, kjer sem se rodil. Kako naj bom ' vesel, čeprav v Združenih državah, ko vam, da v moji rodni zemlji Sloveniji vladajo komunisti. Vendar, možje in žene, prišel bo boljši dan. Tito bo odšel, komunizem bo prešel, toda Slovenci bodo živeli, živeli bodo naprej.
Vi ste begunci, begunci iz dežele terorja. Prišli ste v Združene države pregnani iz dolin in hribov, od ceilkva in šol, iz ravnin in od voda svoje rodne zemlje. Hoteli ste živeti kot svobodni ljudje. Hoteli ste živeti pojoč pesmi starodavne Slovenije, ponosni in plemeniti, toda Tito, bi vam tam tega ne dovolil. Komunisti bi vam tam tega ne dovolili. Morali ste bežati, ker ste verovali v dostojnost in pravičnost in niste hoteli postati sužnji komunizma.
Tako danes na obali jezera Erie, štiri tisoč milj daleč od gora Slovenije, pojete žalostinke, molite molitve liT polagate "čvetliče na spomenik v spomin tistih mož, domobrancev, ki so rajši umrli, kakor pa postali sužnji komunizma.
Hočem še spregovoriti kot Slovenec, kot državljan Združenih držav in do mere, do katere smem, tudi kot senator Združenih dršav. Besede, ki jih hočem spregovoriti so poslanica slovenske-
Ljudstvo Združenih držav ni dalo pomoč Jugoslaviji kot komunističnemu narodu, dalo jo je, da bi pomagalo slovenskemu lijud-
ultimat bil zavrnjeni, da na kraj vstaje pošljemo izredno gibljivo posebno silo, oskrbljeno s primernim jedrskim orožjem. Naš cilj mora biti, da Sovjete postavimo pred močnejšo vojaško silo v neposredni bližini upora ter jih primoramo k umiku. Da bi prišlo do resničnega spopada med ameriškimi in sovjetskimi vojskami, ni verjetno. Že zgolj grožnja, da bomo Amerikanci nastopili, bi Sovjete najbrž pripravila k sprejemu ultimata, posebno še, ker se zavedajo, da bi morebitno vojskovanje potekalo sredi prebivalstva, ki je njim sovražno, in da bi se lahko razširilo še na druga področja. Kremlju bi seveda tudi sporočili, da bi uporaba bombnikov na za dolge razdalje in vodenih izstrelkov avtomatično in pri priči sprožila naše povračilne nastope.
V tem trenutku bi komunistične vlade povabili, naj izbirajo med popolnim uničenjem Sovjetske zveze in med tem. da sprejmejo omejen poraz. Ce bi bili imeli takšno voljo in potrebne primo-•močke leta-1956, bi bila taka politika rešila madžarsko revolucijo".
To so besede in sodbe pogumnega ameriškega politika, ki ve kaj hoče — tako različne od tistega, kar svet že štiri leta posluša iz ust poniglavih demokratskih levičarskih "liberalcev",...
čeli zaradi policijskega terorja opravičevati. Zraven pa so morali pojasniti kaj jih je k temu prisililo. Tako smo iz najbolj poklicanih uradnih ust dobili priznanje o obsegu in ciljih politične opozicije v Sloveniji ter o tem, kako se režim njene nevarnosti zaveda. Glasilo Centralnega komiteta Partije, revija "Teorija in praksa", je v julijski številki prineslo dolgo in grozečo načelno razpravo, iz katere v navadnem človeškem jeziku posnemamo naslednje:
"Delo "Perspektiv" se je do nedavnega skrivalo pod krinko upravičene kritike in skrbi za napredek naše družbe. Zadnje čase pa je prešlo v odkrito politično akcijo in v spor z jugoslovansko družbeno ureditvijo ter s tako imenovano socialistično zakonitosjo. Ustavitev revjie je v slovenski kulturni javnosti povzročila zaskrbljenost. Nekateri vidijo v tem začetek policijskega poseganja politike v kulturo, prepoved razpravljanja o spornih vprašanjih ter omejevanje svobode ustvarjanja.
Slovenski kulturni delavci, trdi partijski kulturni ideolog, so se za "Perspektive" opredelili zaradi policijskega nastopa proti reviji, namesto da bi se bili že prej izrekli proti njim zaradi njihovih idej in političnih zamisli. Policijske ukrepe je povzročila "politična akcija "Perspektiv", ki so pod plaščem boja za "obnovitev" slovenske kulture prešle na širšo in odkrito politično dejavnost, (dalje na strani 2-stolpec I.)
ni v naravi slovenskega ljudstva. Mi v Združenih državah vemo, da so Slovenci svobodoljubni in vemo, kot sem že omenil, da bodo Slovenci še živeli naprej, ko bo komunizem odmrl, ko Tita ne bo več bo v Sloveniji zopet vladala svoboda.
Te misli sem povedal, prijatelji, zato ker sem prepričan, da jim je treba v Slovenijo poslati poslanico. Oni se smejo priti tako daleč, da bi mislili, da mi v Združenih državah verujemo v komunizem. Slovenci morajo razumeti, da smo mi odločno proti komunizmu in bomo vedno.
Slovenski domobranci, mladi, zdravi, v najelpših letih svojega življenja, so se hrabro postavili za obstoj slovenskega naroda in za svobodo. Ti mladi možje so sicer hoteli živeti svoja najlepša leta, toda več kot življenje jim je bila ljubezen do domovine in rajši so umrli, kot pa postali sužnji. Tako, bratje in sestre, ko danes poslušate te pesmi in ko vam prihalajo solze v oči, bodite ponosni. Komunizem bo prešel, Tito bo odšel, slovenski narod pa bo živel naprej.
Toda prišel bo čas, na katerega moramo biti pripravvnajeni, pripravljeni, da bomo nastopili in pregnali iz naše dežele Slovenije, ravno tako kot iz Amerike, komunistično bolezen. Danes naj tukaj na tej lepi zemlji, blizu našega jezera Erie, vihra naša zastava in odlmeva naša lopa slovenška pesem ter molimo in bodimo prepričani, da bo dan svobode gotovo prišel.
. — >. —----1—i.. . i
Ozadje in posledice ' f upora
(nadaljevanje s prve strani).
Proti Partiji in sedanjem redu
"Perspektive", piše glasilo Centralnega komiteta dalje, so z "demagoškimi" sredstvi skušale vplivati na širši krog občanov ter jih pridobiti za to akcijo. Prizadevale so si uveljaviti kot "nova politična sila" proti preživeli in v zgodovino spadajoči Komunistični Partiji. S svojimi filozofskimi in sociološkimi razpravami so "Perspektive" v ta namen načitmo potvarjale dejstva iz preteklosti in sedanjosti (se pravi, pisale resnico, op. pis.), grobo tendenčno napihovale negativne pojave v slovenski socialistični stvarnosti in na vse načine skušale zmanjševati ali celo kratkomalo zanikati vse velike družbene preobrazbe, do katerih je pod vodstvom komunistov prišlo in še prihaja v deželi.
"Teorija in praksa" potem nadaljuje:
Odkar je utihnil "Slovenski dom", ni v Sloveniji nihče več enačil širjenja marksizma z nasilnim in nesmotrnim vnašanjem pojmov, meril in vrednot, ki so slovenski kulturi tuji. To so leta 1964 prvi storili spet sodelavci "Perspektiv", ki so marksizem označili ikot nekaj, kar je slovenski kulturi tuje. Od okupacije dalje nismo več brali take hvalnice o veri kot posrednici med Slovenci in med Evropo, kakršno je zapisal Primož Kozak v svojih opombah ob vatikanskem cerkverem zboru. (Kozak pravi, da je vera sicer ideološko enostranska, da pa vendar Slovencem prinaša evropsko zgodovino, filozofijo, kulturo in moralo; skratka, prinaša jim Evropo in sodobnega - Slovenca povezuje z njo in Vključuje vanjo).
Veljku Rusu, drugemu sotr-ud-niku "Perspektiv", pisec partijskega pojasnila očita, da je ob razglabljanjih glede odnosa med delom in lastništvom prišel do sklepa, da socializacija pri nas ni mogoča, zaradi česar je prazno, govoriti tudi o socialistični demokraciji. Resnično demokra-.t-cij-r jc -mogoče uo.^cči saiv.o s tem, da opozicijskim skupinam dovolijo organizirati se v stranke, praivi Rus, in to je seveda nevarno.
Po sodbi omenjenga partijskega ideologa je v socializmu dovoljena teoretična kritika marsičesa, povsem nekaj drugega pa je, če kdo začne ljudi politično zbirati, da bi spremenili tiste osnovne stvari, ki jih je komunizem že končno odločil in uresničil. Takrat pa je treba odločno nastopti, pa naj bodo ti nastopi popularni ali ne. To se je zgodilo glede "Perspektiv", ker je partijsko vodstvo prišlo do sklepa, da hočejo ljudje, ki se zbirajo okoli revije, vreči komunistični politični, družbeni in gospodarski red ter uvesti "buržusko večstrankarsko demokracijo". Kam to pelje, kam to gre?
V dokaz, da je partijsko vodstvo pravilno ocenilo nevarnost opozicijskega gibanja, katerega žarišče so bile Perspektive, navaja "Teorija in praksa" naslednje:
"To dokazuje veriga dejstev, ki jih ni mogoče zanikati: strankarsko strastno, nekritično, slepo opredeljevanje posameznih študentovskih skupin za gesla in koncepcije vodilnega kroga "Perspektiv": naraščanje odkrito sovražnih ocen našega družbenega stanja v "Perspektivah", študentovski "Tribuni" in na raznih sestankih, na katerih so prisostvovali in provocirali posamezni člani vodilne skupine "Perspektiv"; "literarni" pam-fleti, kakršni so se doslej pojavljali samo na straneh najreaikcio-narnejših emigrantskih listov.... In potem napoved kulturnega molka, ki bi bila ob spominu na molk slovenskih kulturnih delavcev pod fašistično okupacijo 1941—1945 za vse nas globoko žaljiva.
čemu je to potrebno in komu služi?
Ali tisti, ki so danes tolikanj zaskrbljeni zaradi nekaterih administrativnih ukrepov, pomislijo, kam bi vse to pripeljalo, če bi skupina okrog "Perspektiv" imela v nedogled proste roke in bi jo povrhu še očetovsko blagohotno trepljali po ramah? Ali ni očitno, da so doživeli neuspeh predhodni politični poizkusi, ki naj bi pokazali, kam ta revija
LOVENSKEGA
TŽSMJ*.
"Glas" slovenske kulturne akcije poroča v svoji številki L. XI. 9, 10, — z dne 20. 6. 1964. med drugim tudi naslednje:
—	Finžgarjevo povest "Pod svobodnim soncem" bodo fil-mali. Že pred leti so začeli v Ljubljani o tem razpravljati, pa so se ustrašili ovir in tehničnih težav. Sedaj pa je ljubljansko filmsko podjetje odkupilo pravico za snemanje povesti. Strokovnjaki izjavljajo, da se zavedajo težav, zato bodo skrbno pripravili scenarij. Pozimi 1965-1966 bodo začeli s prvimi snemanji, ki jih nameravajo zaključiti do konca leta 1966. Prepričani so tudi, da jim bo treba iskati tujih režiserjev in igravcev. Delo bo zajelo tolikšen obseg, da tisti čas ne bodo v Sloveniji izdelavah nobenega filma. Trenutno presojajo, ali naj bo dolžina filma dve ali tri ure.
—	Predstavniki javnega življenja v Slovenj Gradcu so na posebni žalni seji ustanovili Meškov sklad v spomin preminulega pisatelja Ksaverja Meška. Sredstva za sklad bodo prispevala podjetja in posamezniki, namenjen pa bo štipendiranju slavistov.
—	Naš rojak g. Viljem Sebja-nič je na univerzi v Muenchenu
plove in na kakšnem razpotju je? In še več. Zaradi domišljavosti vodilnih "perspektivašev" so bili ti poizkusi celo ocenjeni kot dokaz politične slabosti sistema. Spričo tega ni preostalo nič drugega, kot reči odločen ne. In to nazadnje tudi v interesu mladih ljudi, ki reviji sledijo.
Ta priznanja partijskega vodstva povedo o pomenu opozicijskega gibanja v Sloveniji več kakor kakršna koli ugibanja ali propaganda. Spori In posledice Do prepovedi "Perspektiv" in do policijskega udara po politični opoziciji v Sloveniji ni prišlo na hitro in tudi ne brez težav.
Preihcdm-politični pasWai",-
ki jih omenja "Teorija in praksa", merijo na dolge razgovore, ki so jih imeli predsednik republiške vlade Stane Kavčič ter drugi politični in partijski prvaki z uredništvom revije, da bi ga pregovorili. V vodstvu partije same, kjer je tudi huda opozicija proti Beogradu, ni bilo soglasja o tem, kaj naj storijo. Uredniki in sotrudniki "Perspektiv" so vsi člani partije. Primož Kozak je sin pisatelja Juša Kozaka, Taras Kermauner sin predvojnega slovenskega komunističnega prvaka in publicista Dušana Kermaunerja, Dušan Pirjevec nekdanji načelnik UDB za Slovenijo, in tako dalje.
Partija se je zavedala, da mladine ne sme docela odbiti ali pretrdo udariti po njej, zakaj to bi lahko privedlo do odkritega upora. Ivan Maček, predsednik ljudske skupščine republike Slovenije — nekak predsednik republike — je še spomladi izjavil, da proti "Perspektivam" in proti gibanju, ki ga vodijo, ne bodo nastopili.
Opozicija v partiji sami je bila vodstvu celo nekako dobrodošla, saj je z njo lahko podpiralo svoje zahteve in sv<5ja stališča v Beogradu. Posamezni vladni in partijski prvaki še zdaj zasebno priznavajo, da je policija šla predaleč in da je njen nastop bil kočljiv, ker je prav to revijo in vse opozicijsko gibanje napravilo v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji — še bolj popularno in še bolj nevarno.
Toda policija je v Sloveniji edina ustanova, ki je podrejena izključno zveznemu notranjemu ministrstvu, oziroma Rankoviču in njegovemu namestniku, generalu UDB Stefanoviču. Njen teror proti sodelavcem "Perspektiv' je dosegel dvoje: povečal je opozicijo v Sloveniji ter še poglobil razdor med Beogradom ter med slovensko vlado in Partijo.
Vzroke, da je Beograd prisiljen tolči po opoziciji v Sloveniji in drugod, je treba iskati v kaj malo zavidnem zunanje in notranjepolitičnem poločaju Tita. A prikaz o tem in o širših posledicah upora slovenskih razumnikov proti jugoslovanski komunistični diktaturi bomo priobčili prihodnjič.
promoviral za doktorja vsega zdravilstva s tezo: "Untersu-chungen ueber die Faehigkeit von normalen und boesartigen Zellen in vitre hochmolekulare Substanz aufzunehmen und zu vervverten". Ravnatelj patološkega inštituta prof. dr. W. Muenge-ler je delo ocenil "cum laude". Našemu rojaku, ki deluje v Združenih državah, lepo čestitamo.
—	Po poročilu "Politike" (3. januarja 1964) so zastopniki SAZU, (Zagreb), SANa (Srpska akademija nauka) in Znanstvenega društva za Bosno in Hercegovino sklenili ustanoviti Jugoslovanski institut za Balkanolo-gijo. Radi bi iz Jugoslavije naredili znanstveno središče za raziskavanja Balkana in 1964 v Jugoslaviji zbrali mednarodni balkanski kongres. Kakor znano je začetnik balkanologije Slovenec Jernej Kopitar.
—	Nekemu našemu prijatelju je prišel v roko seznam udov Mednarodnega slavističnega odbora iz leta 1959; presenečen je ugotovil, da v tem znanstvenem gremiju ni nobenega Slovencev. Z veseljem mu moramo pojasniti, da je bilo vprašanje slovenskega zastopnika v predstavništvu slavistov bolj ugodno rešeno leta 1962 in sicer po prizadevanju prof. dr. Bratka Krefta. Po starem statutu je bil Mednarodni slavistični odbor orgazini-ran na temelju državnih zastopstev. Tako se je zgodilo, da so v njem nemški slavisti imeli kar štiri zastopnike (Švica, Avstrija, obe Nemčiji), sploh pa niso bili zastopani ne Ukrajinci, ne Belorusi, ne Slovaki, ne Slovenci, ne Makedonci, ne Lužiški Srbi. Predsednik jugoslovanskega komiteja je opominjal že 1960 v Sofiji in 1961 v Beogradu, da je slavistika veda o vseh slovanskih jezikih in slovstvih, pa da bi moralo dobiti to dejstvo svoj naravni izraz tudi v sestavi mednarodnega slavističnega odbora. Za to misel so se drugi zastopniki le polagoma ogreli. V diskusiji na zasedanju v Moskvi prve dni oktobra 1962 o novem statutu mednarodnega slavističnega odbora, ki je še vedno izhajal iz državnega principa, je delegacija slavistov iz Jugoslavije terjala kriterij individualnih jezikov in literatur. Podpiral jo je vzhodno-nemški delegat, ki se je potegoval za Lužiške Srbe. Končno je komisija za statut predložila neko kompromisno rešitev: vsaka slovanska država naj v prihodnje pošilja v mednarodn iodbor tri zastopnike. Tako je narod, ki je po Kopitarju in Miklošiču odločilno sodeloval pri samem nastanku slavistične vede, končno po ovinku le prišel do svojega zastopnika v gremiju, kjer bi ga apri-ori pričakovali. Pač gorje narodu, ki ni država.
—	Švabško mesto Ellvvangen (NordAVurttemberg; ob reki Ja-gst, blizu sedanje Bavarske), ki letos praznuje svojo 1200-letnl-co, je poslalo v Ljubljano dva svoja zastopnika, ki sta 19. aprila položila na grob rajnega profesorja Grivca venec mesta Elhva-gen z napisom "Dem beruhmten Gelehrten in Dankbarkeit — Stadt Ellvvangen" (Slavnemu učenjaku iz hvaležnosti — Mesto E.) To pietetno dejanje je storil mestni svet rad zato, ker je Gri-vec v svojih spisih o sv. Cirilu in Metodu z veliko simpatijo pisal o mestu, kjer je sv. Metod preživel največji del svojega pregnanstva "na Švabskem". Ellvvan-ški rojak, prof. V. Burr, ki je dokončno dokazal kraj Metodove internacije, je kot urednik zbornika za 1200-letnico ustanovitve samostana Elhvangen, ob katerem se je razvilo sedanje mesto, naprosil prelata Grivca, naj napiše zanj razpravo "Sv. Meto-dij v samostanu Elhvangen". Sedanji mestni župan mu je hkrati poslal pošiljko zgodovinske literature, zemljevid in slikovni materijal.
To in ono
•	Slovenc spet na prvem mestu . . . "Naskok na vrhove", pod tem naslovom je največji buenos-aireški dnevnik "La Na-cion" poročal, da je "stovensko-argentinska" ekspedicija dosegla vrh ognjenika Lautaro. Med plezalci je bil tudi Slovenec Peter Skvarča, kakor izrecno omenja poročilo. Peter Skvarča je član Slovenskega planinskega društva v Argentini. Peter in njegov brat Jurij, slovenska študenta v Argentini, sta splošno poznana med uspešnimi člani ekspedicij, -ki so dosegli naravnost drzne uspehe. Dnevnik "La Nacion" prinaša sliko, na kateri je videti prav na vrhu gore zataknjeni cepin s plezalno vrvjo in med njima plapolajoči -zastavi-argentin-s-ka in slovenska . . . Naša čast in naš ponos!
•	Ob smrti so ga spoznali. .. Na Slovaškem se je to zgodilo. Bil je mladi zidar Benjamin. Vse ga je ljudilo, radi njegove preprostosti, uslužnosti in odkritosti. Niso se vsi strinjali z njim ideloško, toda spoštovali so ga. Pa se je hudo ponesrečil. Po osmih dneh je umrl v silnem trpljenju zaradi opeklin, ki jih je dobil, ko je -padel z nekega gorečega ogrodja. Nihče ni slutil, kdo je ta idealni, požrtvovalni, za vse pripravljeni mladi dela vec. Bil je eden duhovnikov, ki je bil tajno posvečen v duhovnika in je kot tak deloval med delavci. Bolj z vzgledom kot z besedo je oznanjal Kristusa. Delavci so mu priredili veličasten pogreb. Osupnili so pa, ko je šel sprevod mimo cerkve in je pristopil stari župnik ter položil na krsto violičasto štolo. Spoznali so da da leži v rakvi njihov sotrpin, sodelavec —- duhovnik. Iz osupljejna je vzrastlo češčen-je. Njegov vzgled je povedal več kot še tako sijajne pridige.
•	Obsodba v Meblenu... 25. junija so bili obsojeni v Bonnu, Nemčija mladi Hrvati, ki so lansko leto napadli titovski konzulat, ubili enega čuvaja, ki je bil bivši Oznovec ter poškodovali poslopje, It,katerem se je nahajalo osobje lakozv. jugoslo-v. konzulata v Mehlemu. 'Dolgo je trajala preiskava nemških oblasti, ki so kazale veliko naklonjenost -komunističnemu režimu (kakor se je to dogajalo med vojno, ko so nacisti in Gestapo sodelovali s komunisti v Sloveniji). Beograjska vlada je storila vse, da bi iz tega procesa napravila propagando za sebe. Pa se ji ni ponesrečilo. Tekom razprave večkrat ni bilo jasno kdo je na zatožni klopi: obtoženci ali jugoslovanski komunisti. Obtožence so branili odlični nemški pravniki, toda sodišče je stalo na stališču: napad je bil zločin in ne, kakor ga je skušala prikazati obramba: Gpozoritev zasužnjene Hrvatske na krivice, ki jih trpe Hrvati od komunizma in Beograda. Izrečene kazni so težke. Med obsojeni-nimi je tudli hrv. kat. duhovnik
Rafael Medič, ki je dobil 4 leta zapora. Vseh obtožencev je bilo 26. Branitelji so vložili prizi-v. V tej razpravi je svet spet vsaj nekoliko spoznal sedanje krvave oblastnike Titovine in položaj narodov, ki jim srbski šovinizem deli pravico. Obtoženci so bili imenovani kot ustaši, dasi-ravno so po letih mnogo mlajši, da bi mogli sodelovati z Ustaši. So pač hrvatski rodoljubi, ki so na silo odgovali s protisilo....
f/G£r\ in -KEV/JE-
t
A
• Na Koroškem je {praznoval
60 letni-co rojstva profesor dr. Vinko Zwittre, eden vodilnih kulturnih delavcev in organizatorjev med Slovenci. Se na mno-' ga leta!
•	Dissertationenverzeichnis der
Universitaet Graz 1871—1963. Universitaets-biibliothek Graz, 1964, 363 strani. Dr. Franz Krol-ler je po večletnem zbiranju materiala pripravil celotni seznam doktorskih disertacij graške univerze, ki obsega za to dobo skoraj 5300 naslovov. Seznam bo zanimiv za Slovence, ker je zlasti pred prvo svetovno vojno mnogo Slovencev študiralo v Gradcu. Med disertacijami so n. pr. imena Jožeta Jeraja, Evgena Lam-peta, Karla Oštirja, Marka Kranjca in drugih. Povojna emigrantska skupina je zastopana z naslednjimi imeni: Rudolf Čuješ, Jože Gole (prvi doktor teologije po 2. svetovni vojni), Viktor Novak, Franc Oražem, Branko Pfeifer, Peter Remec, France Vrbinc in Paul Zablatnik. Doktorji medicine in prava niso pisali disertacij, zato njihovih imen ni v seznamu.
•	The National Publishing Directory. The Encyclopaedia of the Canadian Publishing Industry 1964—1965 edition. Toronto: Prestige Boaks of Canada. Ta seznam kanadskega časopisja obsega poleg podatkov o tisku v Kanadi uvodno razpravo Roberta Urquharta Mahaffyja, finančnega urednika dnevnika The Ottavva Journal, Zgodovina kanadskega tiska. Seznam obsega tudi podatke o Slovenski državi in osebne podatke s sliko urednika.
•	KLIC TRIGLAVA Je začel izhajati 25. maja svojo tristoto številko v novi obliki, ki bo zelo olajšala branje in povečala učinkovitost tega pemembnega nestrankarskega političnega lista slovenske emigracije. K temu tehničnemu napredku iskreno čestitamo!
•	Lourdes-Eclair. Edition spe-ciale d'F.clair-Pyrenees, 15. julija 1964. Človek se malo začudi, če dobi v roke francoski časopis iz Francije, ki ima več centimetrov velike naslovne črke SLOVENSKO ROMANJE s slikami
sv. bratov Cirila in Metoda na eni strani in podobo Matere božje na novi romarski zastavi na drugi, vmes pa fotografijo lurškega škofa prevzv. Teasa, ki je 14. julija 1964 blagoslovil novo slovensko zastavo. Poleg slik je tudi slovensko posvetilo slovenskih romarjev iz Trsta, Gorice, Koroške in izseljencev iz Pariza, iz rudnikov Severne Francije in iz Stuttgarta. Časopis prinaša tudi kratko poročilo o slovenskem narodu in njegovi zgodovini. Navaja, da se je romanja udeležilo 800 Slovencev in da je to drugo romanje Slovencev v Lourdes po vojni. Prvega je vodil 1. 1958 pok. škof dr. Rožman. Vodje tega romanja pa so bili duhovniki Bogateč, Janežič, Štu-hec in Zorko ter dr. Nace Čret-niik.
• WIE VIELE KM NOCH
NACH EUROPA? Avstrijski katoliški tednik Die Furche je obja-vij v 31. številki 1. avgusta t.l. članek dr. Reginalda Vospernika iz Celovca pod gornjim naslovom, ki obsega celo stran. V članku zavrača dr. Vospernik napad na slovenske študente, ki /so priredili proslavo 550 obletnice zadnjega umeščanja koroških vojvod v slovenščini (18. marca 1414) ter obsoja maloštevilne prenapeteže, ki so skušali proslavo onemogočiti. Omenja pa, da bi študentje bolj smiselno organizirali proslavo pri knežjem .kamnu, ne pa na Gospo-1 svetskem polju, kar je policija itak prepovedala. Pohvalno omeni pripravljenost slovenskih študentov organizirati proslavo skupno z drugimi organizacijami, ki pa tega predloga niso sprejele. Mnenja je da bi Skupno praznovanje Slovencev in Nemcev pripravljalo ugodna tla za sodelovanje v evropski skupnosti, dočim šovinizem tako rešitev, ki je v interesu vseh, samo zavlačuje Tednik Die Furche je že ponovno zagovarjal Slovence na Koroškm in njihove narodne pravice.
SO SE ZA TO BORILI!
Na Zgornjem Idrijskem, enem najsiimomašnejših in od nove Jugoslavije najbolj zapostavljenih predelov Slovenije, živi na 119 beraških hribovskih kmetijah 61 bivših partizanov, nekako toliko pa jih je iz teh krajev padlo. Ker so ti ljudje pomagali s svojo krvo ustvarjati novi red doma, bi bilo pričakovati, da bo zanje poskrbljeno vsaj tako, kakor | je za veterane in bivše borce po ^ nekomunističnem svetu, če že ne I bodo vladali kot "delovno ljudstvo", kakor so jim obljubljali ^-njihovi voditelji. Ljubljanski ko-(munstični list "Delo" je poslal - na Idrijsko svojega poročeval-
Otvoritev plavalnega bazena na slov. pristavi
v Ohio
Cleveland, O. — Grandja plavalnega bazena se je nekoliko zavlekla. Upravni odbor je predvideval, da bo delo končano do 12. julija, toda nastale so nepredvidene zapreke, zato se je dokončanje nekoliko zavleklo.
Otvoritev je bila 2. avgusta ob treh. Slovenki rojaki v Kanadi! Pridite, oglejte si najmodernejši plavalni bazen v Ohiu! Slovenska pristava vas pričakuje!
• V začetku julija je pbhajal
25 letnico mašništva salezijanec preč. Kari Ceglar. Srbrno mašo je daroval na ameriških Brezjah v Lemontu. Srebrnomašniku želimo obilo božjega blagoslova tudi v bodoče. Tekoče šolsko leto bo služboval v Sherbrookeu, Que-bec, kamor je bil prestavljen iz Louis de Kenta v Nevv Bruns-\vioku.
ca, da ugotovi, kako se je hvaležna domovina izkazala do njih. Njegovo poročilo dne 25. junija pravi med drugim:
Jernej Benčina, partizanski invalid s Srednje Kanomlje, trikrat ranjen v bojih, uradno nesposoben za delo, prebiva v tesni sobici pri bratu, kuha in pere si sam, kolikor si more. Prejema 5000 dinarjev ($5.-) in-validnostne podpore na mesec, (kilogram kruha stane danes 120 dinarjev, kilogram mesa od 1000 do 2000 dinarjev, op. pis.) Pravi, da ži-vi danes v socialistični Jugoslaviji talko slabo, kakor je živel pred -vojno — v fa-šistovski Italiji.
Se je Benčina boril za to?
Jernej Logar iz Otaleža, partizan od leta 1943, ranjen, živi z ženo na treh akrih hribovske zemlje, na kateri pridela toliko krompirja, kolikor ga sama pojesta, pa dva mernika pšenice in tri mernike koruze. Seno za edino kravo mora kupovati. Oblečen je v stare, ponošene, zakrpane hlače in prav tako srajco. Star je 65 let, čelji, ki jih nosi, so bili kupljeni pred petimi leti. Delati ne more več. od občine pa dobiva 3000 dinarjev podpore ($3.00).
Se je Logar kot partizan boril za to?
Za tri padle f sinove—dva dolarja...
Marija Velikanje iz Srednje I Kanomlje, tri ure pešpoti od Idrije, ker ceste v hribe ni, je
1 gluha, slepa na desno oko, stara i 82 let, hoditi ne more niti toliko, , da bi šla k zdravniku. Imela je osem otrok, trije sinovi so padli 'pri partizanih. Pred kratkim ji je umrl še mož, kakor pred njim četrti sin. Rada bi nosila črno obleko za žalovanje, pa je ne more, ker nima denarja, da bi si jo kupila. Živi pri eni od hčera. Med vojno je -podpirala partizane, kolikor jih je mogla, kakor vsa njena družina. Za tri sinove, ki so bili ubiti za novo Jugoslavijo, prejema od socialistične domovine 2000 dinarjev ($2.00) na mesec.
Se je Marija Velikajne za to borila?
Stanko Prebil iz Straže blizu Cerknega je bil partizan od februarja 1943. Star je 44 let, pred desetimi leti ga je brcnil konj, od takrat ne more delati. Visok je šest čevljev, a tehta le 120 funtov. Ima tri otroke, a ne more preživljati ne njih ne sebe. Na tistem polju, kar ga ima, se muči žena. Večkrat -je prosil, naj mu kot bivšemu borcu oblasti dajo kako podporo, pa ni bilo nič. Moral bi k zdravniku, a ta bi ga poslal v sanatorij, ki ga ne more plačati. Kot kmet pa v socialistični Jugoslaviji nima pravice do socialnega in bolniškega zavarovanja. Zadnjo obleko sr je kupit leta 1949, pred petnajstimi leti, ko se je oženil. In ne samo, da kot bolan veteran ne dobiva nobene podpore, socialistični Jugoslaviji je moral lani od svoje beračije odrajtati 30.000 dinarjev ($30.00) davka.
Se je Stanko Prebil za to boril?
Ivan Cankar je tako imenovane proletarSke revolucije točno označil, ko je zapisal: "Leta 1848 so (na Dunaju, op. pis.) šli delavci na barikade, da so študentje lahko postali dvorni svetniki". Leta 1941 in 1943 pa so slovenske Benčine, Logarje, Prebile in hlapce Jerneje nagnali v boj in revolucijo, da še naprej | žive po bajtah, Tito pa ima 1 dvor v Beogradu pa 42 gradov v Sloveniji in še drugod.
On ve, zakaj se je boril.... oziroma, zakaj so se hlapci Jerneji | morali boriti zanj.
Naš Korotan ob 550 letnici zadnjega ustoličenja dežela izpod komunizma....
Koroških vojvod
Pred 550 leti je bil na Gospo-svetskem polju blizu Celovca slovesno ustoličen zadnji karan-tansiki knez. Ustoličenje slovenskih knezov na gosposvetskem vojvodskem stolu je tako edinstven dogodek, da ne more mimo njega noben nepristranski zgodovinar. Slovenska Koroška dijaka Zveza je pripravila za to priliko posebno proslavo. Prišli naj bi na to proslavo tudi dijaki iz Trsta in Goriške, tako da bi vsa slovenska dijaška mladina, ki mora po sili razmer živeti izven mej matične dežele, dostojno proslavila to pomembno zgodovinsko obletnico. Pristojna oblast je proslavo dovolila.
Toda nemški šovinisti na Koroškem so imeli svoje prste vmes. Vsa nemška nacistična drhal je dvignila proteste. Orga-nizirili so lastno proslavo prav Ob -vojvodskemu stolu, samo zato, da bi onemogočila proslavo Slovencem. Letaki s grožnjami napram Slovencem, z sramotilnimi napisi. Da celo smrdljive bcmbe so bile pred gosposvet-sko cerkvijo in to celo med bo-goslužnim opravilom. Znak nacistične kulture!
Tudi zloglasni gosposvetski župnik Muoher ni mogel mirovati, Sporočil je organizatorjem Dijaške Zveze, da ne more dovoliti maše v cerkvi, če je to v zvezi z izzivanjem pri Gosposvetskem polju. Naslednji dan je isto grožnjo ponovil generalni vikar Kad-ras. Š-kof dr. Koestner je hotel biti "pravičen na obe strani" Celovšli dekan je moral iti maše-vat in "domovinsko" pridigat domovinskim združenjem (nacistom, op.p.), msgr. dr. Horn-bocku pa je ukazal, naj gre pridigat Slovencem k Gospe Sveti. In ta Kadras (nekdo je v Ameriškem Slovencu" zapisal o njem, da Antikrist sedi na celovškem ordinarijatu), je časnikarjem-izjavil da Cerkev skrbi za vse...."
Policija je morala skrbeti za varnost slovenskih študentov in za varnost gostov iz Trsta ter Gorice. Nekaj pa so le dosegli koroški posnemovalci Hitlerja: Opozorili so svetovni javnost da je nekaj gnilega v Avstriji. Avstrijci hočejo vse pravice Nemcem na južnem Tirolskem, nočejo pa jih dati Slovencem na Koroškem.
Odkrito povemo: Edina rešitev je v tem, da pride do slovenske suverene države. Politični zastopniki te države: poslaniki in konzuli bodo bolj odločno skrbeli, da se pravice slovenskih manjšin v sosednjih državah ne bodo kratile. Beograd je za Slovence mačeha. Beograd je prodal Koroške Slovence in Slovence v Trstu ter v Gorici za nekaj milijonov dolarjev. Naj zanikajo to oni, ki danes v SLS zagovarjajo v tej ali oni obliki Jugoslavijo, če to morejo. Dejstva so taka, da jih ni mogoče zanikati! —tč.
NOVI UDJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOST IN UMETNOSTI
Na zadnjem občnem zboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki se je vršil preteklega julija, so bili izvoljeni trije novi redni udje in trije novi dopisni udje te najvišoe slovenske kulturne utanove
Novi redni udje so postali: 1.) dr. Anton Ocvirik, redni profesor filozofske fakultete ljubljanske univerze, 2.) dr. France Koblar, redni profesor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, 3.) dr. France Bezlaj, redni profesor filozofske fakultete ljubljanske univerze.
Novi dopisni udje pa so pstali: 1.) dr. inž. Zoran Rant, redni profesor visoke tehniške šole v Braunschvveigu v Nemčiji, 2.) dr. Andrej Zupančič, prosefor medicinske fakultete ljubljanske univerze, 3.) dr Branimir Gušič, profesor medicinske fakultete zagrebške univerze in redni ud Jugoslovanske akademije znanosti in umetnost! v Zagrebu.
• V Trstu je izšala knjiga dr. Ludvika čepona, profesorja na kolegiju sv. Vincenca v Latrobe, Pa., pod naslovom "Bežna srečanja z verami Indije, južnoa-zijskih dežel in Japonske". V njej je objaivil znanstvene vtise in svoja razmišljanja ob preučevanju ver Daljnega Vzhoda, kamor je lani potoval. Knjiga obsega 224 strani in je bogato ilustrirana.
Blagoslovitev spomenika žrtvam komunistične revolucije na Slovenskem na Slovenski pristavi pri Clevelandu, Ohio
Potek svečanosti
V nedeljo popoldan 5. julija se je malo po štirih začela svečanost blagoslovitve spominske kapele posvečene žrtvam komunistične revolucije na Slovenskem na Slovenski pristavi pri Clevelandu Ohio. Ob štirih popo-dan so se začele zgrinjati na "Orlov vrh", 'kjer stoji kapela, množice Slovencev iz Clevelanda in okolice, ki so se za to priliko zbrale na Slovenski pristavi. Zbralo se jih je preko tisoč.
Med častnimi gosti so bili: senator Združenih držav Frank J. Laushe, poslanec v kongresu Združenih držav Michael A. Feig-han, avditor okraja Cuyahoga Ralph Perk, ohijsiki državni poslanec A. Novak, predstojnik carinskega urada v Clevelandu in najvišji zvezni upravni uradnik v Clevelandu John F. Kova-cic, msgr. Louis Baznik, župnik fare sv. Vida v Clevelandu, ravnatelj mestnih električnih podjetij v Clevelandu John Fakult, predsednik demokratskega kluba 23. volilnega okrožja v Clevelandu Edi Kovacic, glavni predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote Joseph Nemanioh, dr. Miha Krek in drugi.
Prostor okrog kapele je bil lepo okrašen z ameriškimi in slovenskimi zastavami, govorniški oder s slovenskim in domobranskim grbom. Na desni strani kapele je držal častno stražo inž. Jože Lekan z ameriško zastavo, na levi pa g. Jože Jakoš s slovensko zastavo prvi blagajnik, drugi pa podpredsednik posebnega odbora za postavitev spomenika. Prostor okrog kapele je bil tudi opremljen z zvočnimi napravami, ki jih je oskrbel g. Jože Leben. Za zvočne trakove je skrbel g. Rado Menart.
Svečano ozražje je še podčrta-valo krasno nedeljsko popoldne. Nedelje 5. julija je bil dan "iki ga je naredil Gospod".
K svečanosti je klicalo slovesno zvonenje. Spored se je začel z ameriško in slovensko himno. Nato je stopil na govorniški oder dr. Mate Resman, predsednik posebnega odbora za postavitev spomenika, in pozdravil častne goste ter zbrane Slovence in Slovenke. Zahvalil se je Bogu za prelep dan, zahvalil g. Vilku Čekuti za načrte, ki jih je napravil za kapelo, g. Antonu Lavriši, da je prevzel in vodil gradbena dela, prostovoljnim in strokovnim delavcem, ki so s svojim delom zgradili kapelo, vsem darovalcem, ki so s svojimi darovi omogočili postavitev spominske kapele. Ob koncu je še počastil spomin pokojnega msgr. Matije Šikerbca, ki je z dr. Hinikom Lo-betom dal pobudo za postavitev spominske kapele in bil častni predsednik posebnega odbora, ki je prevzel skrb na izvedbo.
'Uvodnim besedam je sledila recitacija dr. Milana Pavlovčiča, ki je recitiral pesem Franceta Balantiča: "Zasuta usta". Po recitaciji je govoril dr. Mate Resman govor: "Zbrali smo se k blagoslovitvi spomenika". Nato je poseben možlki zbor, zbran za to priliko pod vodstvom g. Janeza Riglerja zapel žalostinko "Vi-gred se povrne". Žalostinki je sledil govor č.g. Jošta Martelan-ca, duhovnega vodje Slovenske pristave in člana posebnega odbora.
Za govorom č.g. Martelanca je dr. Resman naprosil msgr. Baz-nika, da blagoslovi kapelo. Msgr. Baznik je blagoslovil ikapelo in molil v slovenščini in angleščini. Po blagoslovitvi so pevci zapeli pesem "Oj Doberdob". Med petjem pa je tajnik posebnega odbora za postavitev spominske kapele g. Franc Sfiligoj ob spremstu deklet v narodnih nošah položil pred oltar venec. Nato pa je č.g. Jošt Martelanc opravil molitve za mrtve.
Obredom so sledili govori častnih gpstov. Prvi je govoril g. John Kovacic, ki je predvsem povdaril tole misel: spomenik in navzoči Slovenci pričajo o komunizmu. Za njim je govoril g. Ralph Peiik, ki je povdarjal primernost blagoslovitve spomenika ob ameriškem dnevu neodvisnosti, saj so oni, katerim je spomenik posvečen darovali svoja življenja ne le za svobodo Slovenije, ampak tudi za svo-
Spominska kapela na Slovenski pristavi v bližini Clevelanda v Ohio
ZBRALI SMO SE K BLAGOSLOVITVI SPOMENIKA
M. Resman Zbrali smo se k blagoslovitvi spomenika, spominske kapele, posvečene svetemu spominu naših dragih bratov in sester, ki so darovali ali izgubili svoja življenja v boju, ki ga je na slovensko zemljo in narod prinesel komunizem v letih strahote 1941. do 1945., ko se je bil boj z orožjem.
Zbrali smo se k blagoslovitvi spomenika, vidnega in otiplivega znamenja v njihovo čast in spomin. Morda bo kdo rekel: "Ni potreba vidnega in otipljivega spdmeniika v njihovo čast in spomin. Prostor za resnični spomenik je le, ali bi moral biti le v naših srcih."
Da, nas, naš rod veže z njimi neposredna vez krvi, vez zvestobe in tovarištva, vez sobojevništva za isto stvar in iste ideale. Da! zaradi tega je prostor za resnični in najlepši spomenik le v naših srcih. Toda resnična ljubezen, resnična zvestoba iščeta tudi zunanjega izraza, vidnega in otipljivega. Zato smo jim postavili tudi viden in otipljiv spomenik.
Pa ne le zato. Postavili smo jim viden in otipljiv spomenik tudi zaradi naših otrok, vnulkov in pravnukov, ki jih ali jih bo vezala z njimi le daljna vez krvi, s katerimi pa ne bo vezi tovarištva in sobojevništva, ne bo vezi istih usodnih dogajanj.
Postavili smo jim viden in otipljiv spomenik tudi zaradi vseh drugih, da bodo videli in vedeli, da je v naših srcih še vedno prostor za resnični in najlepši spo-
Dr. Mate Resman govori
bodo Evrope in Amerike. Izrazil je prepričanje, da bo prišel dan svobode za Slovenijo in ostale dežele pod komunizmom. Nato so pevci zapeli pesem: "Oče, mati...."
Z pesmijo je stopil na govorniški oder kongresnik Michael A Feiglhan, katerega govor objavljamo na drugem mestu. Nato pa je mnočica navdušeno pozdravila zadnjega slavnostnega govornika senatorja Laushe-ta, ki je namenil svoje besede tudi Slovencem v domovini in jih zaradi pomembnosti v celoti objavljamo.
Slovesnost je zaključila pesem: "Naj čuje nas presveti Bog", iki jo je s pevci pela množica.
menik, da je v naših srcih njih spomin še vedno živ in da nam je njih žretv še vedno sveta.
Zbrali smo se k blagoslovitvi spomenika, ki smo ga postavili v obliki kapelice z oltarjem. Zakaj oltar? Zato, .ker so oni položili svoja življenja na oltar domovine in vere.
Med njimi je bil domobranski nadporočnik Janez Borštnar, iki je dejal: "Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe." Ali ni on zavestno položil svoje življenje na oltar domovine?
Ob tej priliki, ko smo se zbrali k blagoslovitvi spomenika, je primemo, da se spominjamo vseh
svojih nablijžjih, spominjamo zadnjih trenutkov z njimi.
Spominjam se brata v trenutkih začetka napada na Veliki Osolniik v noči 15. septembra 1943. leta. Ob prvih strelih sem ga zbudil iz globokega spanja. Težko se je prebudil. Pogledal me je s širokimi očmi, in se počasi začel obuvati. Podrezal sem ga naj se podviza. Objel me je vsega z žalostnim pogledom. Težka slutnja me je obšla. Videla sva se zadnjikrat. Še isti dan je junašlko padel.
Spominjamo se svojih dragih mož in žena, sinov in hčera, očetov in mater, bratov in sestra, spominjamo se zvestih prijateljev in sobojevnikov in jim posvečamo spomenik.
A, ne ustavlajimo se le ob njih. Spominjamo se in posvečamo spomenik tudi spominu vseh neznanih, ki jih veže z našimi svojci in prijatelji svetost žrtve.
Spominjamo se žrtev komunističnih atentatorjev, padlih junakov v bojih in predvsem dvanajst tisoč poklanih v juniju 1945 leta, kajti grozovitost in skupnost njih žrtve, nas pretresa ne le kot posameznike, ampak tudi kot na rodno skupnost in bi moral; pretresti svet.
Vsem njim, prav vsem posve čamo ta spomenik v blag spomir njih žrtive in v svet spomin njih idealov.
Zbrali smo se k bla-goslovitv spomenika, ki je po dvajsetih letih edini samostojen spomenik slovenskim žntvam komunistične revolucije. Nimajo spomenika na slovenski zemlji, ki so jo posvetili s svojo srčno krvjo.
A smisel njih žrtve? Tudi to vprašanje si postavljamo danes. Zdi se mi, da na to vprašanje najlepše odgovarjajo misli pokojnega nadškofa Antona Vovka, ob prliki proslave 500 letnice ljubljanske škofije:
"Noben slovenski rod še ni bil postavljen na tako odgovorno mesto kakor naš. Živimo v silnih časih, ko se lomijo svetovi. Ali bomo mogli rešiti sebi in prihodnjim rodovdm tiste največje vrednosti življenja, ki nam niso dane le za petsto let tudi ne samo za tisoč let, ampak za vtfcomaj? Ali bomo kos tej nalogi? Bomo — ali samo z enim pogojem: da se
GOVOR KONGRESNIKA MICHAEL A. FEIGHANA
This memorial chapel stands as a magnificent tribute to those \vho died in defense of Slovenia, their native land, durign and immediately follovving the last \vorld vvar.
It is most fitting that you have chosen to erect this beautiful chapel to the mcmory of those Slovenian patriots, for it is a living testament to those, vvhose love of God and country transcended ali else.
By this means you have assured that their dccds of goodness and of sacrifice, vvill live forever in the prayers and memory of ali uho visit this chapel to offer their thanks to and seek the guidance of almighty God.
The events vvthidh we recall today take us badk to the last \vorld vvar, and particularly, events in its immediate afteranath vvhich took plače in Yugoslavia.
As is well knovvn, Yugoslavia was a battlegroudn of many separ-ate but related vvars during the period 1939 to 1945.
On the one hand there was the invasion by noži troops, who overran the countryside, on the other hand, there vvere the battles betvveen the "home armies" of the nations \vithin the borders of Yugoslavia, born of the špirit of national independence and the desire of people to be selfgoverning.
Then there were the Tito partisans vvho vvere at vvar vvith ali vvho opposed the banner of international communism, promoted by the Russian imperialists.
In the chaos vvhich resulted, the vultures of Moscovv seized vontrol of ali the nations of Yugoslavia, and fixed upon the peoples thercof a reign o terror that stands as one of the blaokest chapters of history.
During the opening stages of that reign of terror hundreds of thousands of Slovenians, Croatians, Scrbians and Montenegrans fled their native land to seek safety in near by countries, principally Austria.
They did so in the belief the vvestern povvers vvould provide thom protcction against the lorces of evil unleashed in their homelands by imperial Russia.
But many vvere sadly mistaken — yes deceived, for they became the vietoms of forced rapatriation to the terrors of Titoland.
History teaches us several hundred thousand men vvhose only fault .vvas love of God and country, vvere slaughtered in vvhat has come to be 'knovvn as "Tito's death marches".
No less than 13,000 members of the Slovenian Home Guard, knovvn as The Domobranci, vvere murdered at Kočevje and there comimitted to a mass grave.
The memory of those brave and patriotic men is honored by this chapel, but its full meaning readhes out to ali the vietims of atheistic communism in the many land of Europe vvhere that scourge has fallen upon the people.
The heroes of the Slovenian Home Guard are martyrs in the struggle against communism, vvhich vve in our tirne, are forced to bear.
As memfbers of the Home Guard, they vvere comimitted to tihe defense of their homeland, Slovenia. They iknevv they vvere the defenders of an ancient nation vvhose culture and religious life reachcd baclk into the beginnimgs of Christianity.
They vvere avvarc the Tito conspiracy was set upon a complete destruetion of their ancient culture and religious life. And they knevv tihe full meaning of the chains of Moscovv vvhich vvould be laid upon their homeland unless Tito vvas defeated.
Like the christian martyrs of old, they faced the barbarians of this era — unafraid of death and comforted by the christian proverb vvhich teaches that — "The eartihly ikingdom is very uncertain in regard to hovv many days or hours it vvill last, but the kingdom vvhich ali of us vvill enter vvill be eternal".
Hovv fitting it is that this lovely chapel to their memory vvas built by the personal labor of their Slovenian brothers vvho have found a new life in ireedom here on Ohio, in the city of Cieveland, vvhere Slovenian culture and heritage flourishes.
Tvvo of the men vvho, by the Grace of God, escaped the mass grave in Kocevji, labored here to build this chapel, Milan Zajec and Frank Dejak.
Ali of us are indebted to Matt Resman vvho headed the committee.
To the 300 families vvho contributed to this timeless cause and to ali vvho came here during vveek-ends over the past years to help build this Chapel, vve offer a salute of gratitude.
Ali of you together have built here a shrine to God — the source of ali our freedoms.
The Slovenian m ar Kis of titoism vvould ask no more, but vvould exipect no less, of their faithlul brethren in the United States.
At this point uf uncertain pause in the struggle betvveen human Ireedom and human slavery, vve hear voices calling our for nevv bridges on understanding betvveen captive Europe and the United States.
Bridges of understanding are important in any era — no less than in our ovvn. But nevv bridges of understanding are needed jnly vvhen old bridges have lallen.
We are proud of the suardy bridges built betvveen our nation ind ali the peoples of Europe. They are tried and true bridges— ested by time, vvar, and peace.
Over these bridges have come mililons of immigrants in the >ast century and half.
These immigrants have built our mighty nation and have helped .nake it the beacon light of freedom and the hope of suffcring humanity.
Those bridges are even more sturdy today because their foundations are firmly rooted in the soil of this blessed land.
Across the sea, the foundations of those bridges are no less sturdy today because they are rooted in the people of ali the captive nations, vvho continue to looik to us for deliverance from their tormentors.
And so it is painfully obvious that vve are duty bound to use those ancient bridges of friendship to the fullest before vve turn our energies to building nevv ones.
Who among us may say that the ancient bridges of friendship are not sturdy enough to serve our purposes?
The leaders of international communism are asking us to desert the proven bridges of friendship betvveen the United States and captive Europe. They are asking us to erect nevv foundations in captive Europe upon the quicksands of transitory and despotic regimes.
In doing so they are asking us to turn our backs upon the sturdy, historic bridges vvhich have made our nation the citadel
ne izneverimo Bogu in življenju. Ce se pomehkužimo in bomo sebično iskali 'e svojih užitkov, bo
naš narod najden prelahek in iz brisan bo s površja zemlje. Naši (Dalje na strani 4)
Senator g. Frank Laushe govori ob priliki [blagoslovitve spominske kapele
of human Ireedom and to build nevv bridges, one end of vvhich is based upon the enemies of our proven friends.
Our proven friends in captive Europe are the people, and their proven enemies are the communist regimes imposed upon them by imperial Russia.
This is particuiarly true vvith regard to Slovenia and the other submerged nations of Yugoslavia.
There is no evidence the people of Slovenia have bruken their historic friendship vvith the people of the United States.
But there is an abundance of evidence the people of Slovenia vvarmly chcrish the friedship of our people and are striving to rccpcn the historic bridge vvhich has joined the tvvo nations.
Blockading the other end of the bridge in Slovenia are the agertts of Tito — Moscovvs' trojan horse. Those agents are attempting to break dovvn vvhat the people of Slovenia and the people of the United States have built up over the past century.
So, the choice should be clear to us.
Are vve to deny our glorious past by deserting the people of Slovenia and embracing the enemies of our proven friends?
My ansvver to that is — no.
The signs are many that the vast empire of fear built up by the terror system of Moscovv is forcing a deep and far reaching erisis.
Throughout the European part of the empire, the fire of nationalism grovvs hotter vvith each passing month.
On ali sides vve see the results of people and nations too long submerged in their struggles for freedom and national independence.
From the Baltic Sea to the Caspian Sea the seeds of total political revolution are beginning to blossom forth.
The economic lailures of communism and its proteetor, Russian imperialism, are no longer to be denied.
Even Khrushohev, the modern Tzar, has been forced to make pubiic admission of these failureš.	. •
No mat ter vvhat is done in an elfort to bolster the econo-mic-political šystem of Moscovv, its lailures vvill be coinpelled to pay the relentless priče of history.	'	.	;<
It should be aipparent to ali that Moscovv is inčapable of saving itself from the disaster of its ovvn tnakinig.
It vvould be ineredible to expect the people of the United States to pour out the treasui v of their- surplus in food, consumer com-modities, talent and knovv-hoVv of our free enterprise system to rescue the Russians from their traditional follies.
Our people vvill not long tolerate suoh an exercise of self-destruetion.
Imperial Russia is novv engaged in a political struggle vvith the nevv imperialism of the men vvho novv control mainland Ohina.
That struggle involves deep seated historic probleins vvhich Moscovv can not resolve by peacefui means.
At the root ol this struggle are the tcrritorial conquests made by the imperial Russian Tzars in an earlier era on Russian imperialism.
The men of Peping are controlled today far less by the bankrupt iheories ol ccmmunism than they are impelled to aetion by a neeu to regain the territories lost to previous Tzars of Moscovv.
And Moscovv is haunted, as its propaganda olgans admit, by a deep seated fear of the orient, expressed in their frequent charges against Peping for reviving the špirit of Genghis Khan.
It is natural, indeed it is inevitable, that Moscovv and Peping must face up to the question of vvho sihall novv control the empire loreseen by Genghis Khan more than 500 years ago.
That is tihe real issue betvveen Moscovv and Peping today.
VVihile the struggle betvveen those last remaining imperialists is reaching a climax, there are unlimited opportunities oipen to the United States to advance the cause of human freedom.
Those opportunities vvill not be understood or seized upon unless vve stand firm in our belief that ali nations by right should be independent and self governing.
That is the real issue facing the leadership of the United States today. Shall vve stand firm in our sutpport of that right or shall vve fali vietims to the game of supporting one or fhe other imperial povver in their efforts to dominate the vvorld?
Our ansvver to that question vvill decide vvhtlher, in the end, vve shall have vvar or peace.
You here today have made your decision. You have decided to stand by those christian principles vvhich nurtured the coneept of national independence and vvhich gave birth to the political philosophy of self-government; you have made it clear that yo» are against the alleged divine right of kings, tyrants and despot s.
You have built a chapel to God so that luture generations may knovv you kept faith vvith the vietims of Tito's death marches vvho died so that vve might live to carry on the fight for freedom and human dtgntty.
.......i
Zbrali smo se k . . .
(nadaljevanje s strani 3)
starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil sitrašne rane, ki mu jih je seikal čaš, da smo se množili doma in dali še svetu spodoben delež. Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi za naprej. Zato tisočkrat 'hvala junakom te službe iz vere v Boga, posebej še tistim, ki so v obrambi vere in naroda umirali. Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njih odhod je veljal za nesrečno ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru (Modr. 3,2-3)."
Revolucija je razklal slovenski narod. Preko prepada je treba mostu. Prosimo Boga, da bi sve-.tost njih žrtev zgradila pravi most, ki bo vezal sile krščanstva in človečanstva, svobode in bratske ljubezni preko prepada razdejanja, sovraštva in maščevalnosti. Amen.
"Nationbuilders .64" je {niaslov slavnostne (prireditve za zaključek "CNE" na večer "Labour Day-a" 1. pept. 1964. Pri prireditvi bo j nastopilo okrog 1500 nastopajočih. Vstopnina je brezplačna. Lani si je fslično prereditev ogledalo 17.000 gledalcev. Prireditev vodita g.g. Jack y*rthur, fd vodi
vsakoletne CNE prireditve In Leo Kossar, predsednik "Community Folk Art Council-ia". Med (nastopajočimi |so tudi Slovenci. Za podrobnosti | vidi kolono: ined Slovenci. Pridite in |si oglejte!	I >
Tito spet v stiski
G. Andrevv E. (Thompson, član provincialnega parlamenta, kandidat za voditelja Liberalne stranke v Ontario i
Ni nam ga treba posebej predstavljati Slovencem v Torontu, saj ga večina pozna. Udeležil se je mnogih prireditev SNZ, kakor
tudi drugih organizacij. Govoril je tudi Slovencem pred leti preko Slovenske radio ure. Pozna Slovenske, probleme in se
DARILNI PAKETI
P0P0LN0NA PROSTI CARINE,
ki se po novi carinski odredbi lahko pošiljajo neomejeno. Pošiljam vse tehnične predmete, ikot televizijske in radijske sprejemnike, hladilnike, dvokolesa, "Singer" šivalne stroje harmonike in ostalo. Zaht eva j le cenike za vse predmete, ki niso v tem oglasu, a so vašim v domovini potrebni.
POOBLAŠČENI URAD za izdelavo in overitev vseh dokumentov. Prevodi in prepisi. Izpolnjevanje davčnih listin ("Ineome tax").
POROKE PREKO OPOLNOMOCENCEV V JUGOSLAVIJI.
Pripeljemo Vaše družine iz Jugoslavije za stalno bivanje, kot tudi na obisk. Kanadski potni list za državljane in nedržavil jane.
VOZNE KARTE za vse letalske in ladijske proge. 30% popust za emigrante.
PRODAJA DINARSKIH BANKOVCEV. Denarna nakazila preko Narodne Banke izvršujem v najkrajšem času.
CENTRAL HOMELAND AGENCY
Milan Mike Lendič
471 College St., Toronto 4, Ont. Canada
Tel: WA. 1-6016
zanima za nje. želimo mu obilo uspeha pri kandidaturi za vodi teljsko mesto ontarijske libe ralne stranke. Trenutno je pet kandidatov, ki se potegujejo za to mesto. Novi voditelj bo izbran letos na kongresu ontarijske liberalne stranke.
Prosimo
poravnajte
naročnino!
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran cijo 500— frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30
Darujte
tiskovni sklad Slovenske Države"!
CVER HAPPEN TO YOU?
Sedaj je Tito spet v škripcih. Ne bo dovolj pšenice. Od Kar so na vladi komunisti s Titom na čelu, vedno planirajo tako. da nekaj manjka. Krivo je pa vreme: Mraz, toča, povoden j. suša. Tudi letos bo Tito, tako poročajo, zaprosil Ameriko za poldrugi miljon ton pšenice. Plačal jo bo pa v ušivih dinarjih...., to se pravi, dobil jo naj bi zastonj....!
Kako dolgo še bo vlekel za nos Ameriko? Naj vendar stric Sam zadrgne cvojo mošnjo in zapre žitnice. Titu pa naj pokaže — j figo!
PIŠETE K0NU?
Ime osebe
kateri
pišete.
Ulično številko, ime ulice, ali številko poštnega predala stanovanja, ali poslovnega bloka ter oddelka če ga poseduje.
Mesto, trg ali vas, poštno okrožje, če je v uporabi, ter ime province.
Vaše ime in popolni naslov v zgornjem levem kotu.	/
I CANADA I
—The Globe and Mail. Toronto
I Oddelek za vodne sile v Kanadi deluje verjetno edinstveno na svetu. Očistili so "Grand River", tako, da je voda sedaj kristalno čista, kot vidimo na sliki. Isti oddelek nadzira v Ontario čistost voda v Ontario ter izdaja odločbe, ki pomagajo v borbi za .onečiščenje rek, jezer itd. (Can. Scene.)
' OPOMIN O VAŠEM ONTARIJSKEM BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU
19-ti ROJSTNI DAN?
OSTANI ZAVAROVAN! Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s stariši. V tridesetih dneh se morete vpisati posebej, če hočete odbrzati zavarovanje. Prijavnice dobite v bolnicah, bankah in zavarovalnem uradu (Cammission offices).
ZAMENJATO DELO?
OSTANI ZAVAROVAN! Ako izpremenite delo, ravnajte se po navodilih, ki so tiskana na vaši, listini vplačil ("Certificate of payment, form 104), katero vam mora vaša skupina izstavita. _
SE BOSTE POROČILO?
OSTANI ZVAROVAN! Ce se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas te odvisne. Povejte vaši skupini. ALI, če vplačujete direktno, sporočite zavarovalnici (Coirmmission) _
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMiSSION
2195 YONGE STREET, TORONTO 7, ONTARIO
Vedno imej pri roki tvojo bolniško zavarovalno izkaznico
—The Globe and Mail. ToronM
(Can. Scene). Vozovi na konjsko vprego so še vedno v uporabi v okrožju Gaspe (Ouebec). Poleg njih pa so zelo v uporabi na kmetih vozički na dve kolesi, ki jih vlečejo psi.
jHHhftojLOfEA/C/ jft Toronto
•	Ga. Sribarjeve ni več
V sredo 5. avgusta 1964. je nenadoma zapustila slovensko skupnost v Torontu in svoje najdražje, soproga, hčerke, zete in vnukinje visoko spoštovana, ugledna, narodno zavedna in pobožna ga Ela šribarjeva. Zadela je ta .žalostna novica vse, ki so jo poznali; saj so jo vzljubili, kakor hitro so jo spoznali. Njena hiša je bil prostor domačnosti, vrata so bila odprta znancu in tujcu, ona je bila vedno pripravljena za nasvet, za pomoč. In Boga boječa, krotka in ponižna je bila v vsem svojem življenju in nehanju. Prav zato vemo, da ji je On tudi namenil najvišje plačilo, ki ji ga On more dati. Ne samo to, da j i je dal moči, posebne moči, da je s stisnjenimi zobmi prenašala bolečine vsa leta svoje bolezni in trpljenja ampak ji je naklonil tudi milost o kateri pravi naš narodi: "Kakšno življenje, taka smrt". Naklonil ji je milost redkih, ki se v snu poslovijo od te solzne doline.
Hvala Vam za vse, dobra gospa, naj šam bo lahka tuja gruda! Vsem žalujočim naše iz-kreno sožalje! v.
•	V Gorici sta si obljubila večno zvestobo torontski zdravnik Dr. Franc Porovne in gdč. Marija Milena Zorn! Bilo srečno na skupni življenski poti!
•	Poletni meseci so "dali dosti dela" slovenskim skavtom in piknikarjem v juliju in avgustu. Predolgo bi bilo popisovanje vsega! Razen nekaj hladnih vetrov in dežja, so vsi imeli res-edravo in veselo zabavo. Obe slovenski zletišči, cerkveno in ono pri Markham-u so imeli lepo število obiskovalcev!
•	Kvartet g. Andreja Blumau-erja, ki ga vsi Slovenci v Torontu zelo "obrajtamo", bo tudi letos nastopil na prireditvi za zaključek "CNE' (Kanadske narodne razstave). Vemo, da bo spet osvojil, kot lani publiko in pričaral slovenske melodije pred mednarodne poslušalce. Vsa čast in ponos! Čestitamo k uspešnemu delu za predstavljanje slovenskega imena v tujem svetu.
•	Naše čestitke ,1 jreljajo tudi članom plesne skupine "Nagelj" od Marije Pomagaj v Torontu, ki so bili letos izbrani, da dostojno pokažejo pod vodstvom neumornega g. Soršaka del slovenske narodne umetnosti. Vemo, da bodo uspešni, kot so bili že enkrat letos v "0'Keefe Centru". Nasvidenje na prireditvi — in obilo uspeha.
• Češki benediktinci so dobili
novega opata. Več .kot eno leto je bilo prazno mesto opata čeških benediktincev po smrti odličnega javnega delavca opata Ambroža Ondraka. Pred kratkim je bil izvoljen novi opat Rev. dr. Daniel Kucera, rodom iz Chi-caga. Sedež benediktinskega opata je v Lisle, 111. Tu so bili nekaj let nazaj, ko je bil opat pok. p. Ondrašek širili metodijski kongresi za cerkveno zedinjenje. Pred vojno so bili vedno na Ve-lehradu, na Češkem.
Cleveland
• Nove Slovenske knjige v
ljudskih knjižnicah v Torontu so:
Coillie, Dries van.	915.1
Strahot kitajskih ječ: doživetja flamskega misijonarja pod rdečo Ma Tse-tunga. 1962. Detela, Fran. Zbrano delo.
Prescott, VVH.	985
Osvojitev Peruja. 1957 Stanislavskii, K.S.	921
Spomini moje življenje v umetnosti. 1956.
Chicago
•	Poroke. V soboto 8. avgusta sta se poročila, v ceiikvi Marije Pomagaj v Torontu g. Lojze Arko in gdč. Krista Košir. Lojze Arko je že dve leti v odboru SNZ za Chicago. — V soboto 22. avgusta sta sklenila obljubo večne zvestobe v zakonu dr. Franc Puc in Nandi Stanovnik. Ženin je sin Marije in dr. Franca Puc v Nevv Yorku, nevesta pa hčerka v Chicagu dobro poznanega kulturnega in oderslkega delavca g. Filipa Stanovnika. Obema mladima paroma želimo vso srečo in obilje božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
•	Odličen uspeh v študiju je
pokazala gdč. Milena Tajčman, ki tudira na Mundelein College. Dobila je štipendijo za nadaljevanje študija. Gdč. Milena je hčerka prdsednika SNZ g. Janka Tajčmana. Čestitamo!
•	Hčerko sta dobila g. Stanko
•	Blagoslovitev spominske kapelice.
V	nedeljo popoldan 5. julija se je na Slovenski pristavi vršila
blagoslovitev spominske kapelice posvečene spominu žrtev komunistične revolucije na Slovenskem. Na pristavi se je zbrala velika množica Slovencev iz Clevelanda in okolice. Kapelico je blagoslovil msgr. Baznik, župnik fare sv. Vida v Clevelandu, molitve za pokojne je opravil č. g. Jošt Martelanc, govorili pa so dr. Mate Resman, predsednik odbora za postavitev spomenika, č.g. Jošt Martelanc, kaplan pri sv. Vidu, g. John F. Kovacic, predstojnik carinskega urada v Clevelandu, g. Ralph Perk, okrajni avditor, g. Michael A. Feig-han, kongresnik in senator Franik J. Laushe, ki je namenil svoje besede tudi Slovencem v domovini. Ob svečanosti je prepeval možki zbor pod vodstvom g. Janeza Riglerja, Balantičevo pesem pa je recitiral dr. Milan Pavlovčič.
Načrt za spominsko kapelico je napravil g. Vilko Cekuta iz Toronta. Gradbena dela je prevzel in vodil g. Anton Lavriša. Denarna sredstva pa je nabiral poseben odbor, ki je tudi skrbel za uresničitev.
•	Radijski piknik.
V	nedeljo popoldan 12. julija je priredila narodnostna radijska postaja WXEN v Clevelandu svoj letni piknik na prostorih nemšlke farme v Parmi pri Clevelandu. Na sporedu so nastopili tudi Slovenci in sicer: plesna skupina "Kres" pod vodstvom gdčne Brede Osenarjeve in orkester "Veseli Slovenci" pod vodstvom g. Dušana Maršiča. Slovenski nastop je žel največ priznanja. Predstavilo se je tudi vodstvo slovenske oddaje, ki ga sestavlajjo gospodje dr. Milan Pavlovčič, Rado Menart in Pavle Borštnik.
•	Nova knjiga.
Znani društveni delavec g. Jože Grdina je napisal in izdal novo knjigo z naslovom: "Po severu in jugu", v kateri opisuje svoja potovanja po slovenskem svetu. Knjiga ima veliko slik. Tiskali so jo v mohonjevi tiskarni v Celovcu. Prvi izvodi so prišli v Cleveland v juliju.
•	Srebrna maša |
V	nedeljo 2. avgusta je slovesno obhaja svojo srbrno mašo pri sv. Lovrencu v Clevelandu č. g. Gabrijel Rus, ud družbe marjanistov in profesor na univerzi marjanistov v Daytonu, Ohio.
•	Blagoslovitev plavalnega bazena na pristavi
V	nedeljo popoldan 2 a.vgusta je bila slovesnost blagoslovitve in izročitve v uporabo lepega kopalnega bazena na Slovenski pristavi. Prireditev je vodil dr. Himko Lobe, ki je dal pobudo za bazen in s posebnim odborom zbiral denarna sredstva. Goste in navzoče je nagovoril predsednik Slovenske pristave g. Jernej Slak. C.g. Jošt Martelanc, kaplan pri sv. Vidu in duhovni vodja Slovenske pristave je opravil obred blagoslovitve. Nato so še govorili predstavniki krajevne občine in prebivalstva, g. Edi Kovacic, predsednik demokratskega kluba 23. volilnega okraja v Clevelandu, g. Avgust Pryatel, starešina cleve-landskega mestnega sodišča in clevelandski župan g. Ralph Lo-cher.
G. Rihtar iz Clevelanda, predsednik gradbenega pododbora Slovenske pristave je prevzel in
sinov in številom požrtvovalnih prostovoljnih delavcev, katerim sta s predsednikom g. Slakom dajala zgled.
Bazen je zgrajen v obliki črke L in opremljen z s skakalnico. Poleg velikega bazena je še manjši plitev bazen za otroke. Vodo čisti posebna filterska naprava.
• Pikniki na slovenski pristavi
V nedeljo 26. julija je imela svoj piknik na Slovenski pristavi Slovenska šola pri fari Marije Vnebovzete, v nedeljo 9. avgusta pa Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega fare sv. Vida.
V vseh pravnih zadevah se NasIov'
lahko z zaupanjem obrnete na ANTONY AMBROŽIČ
novega slovenskega odvetnika Barrister, Notary Public , . ,	714 College St., Toronto, Ont.
In notarja.	* ' _____
Telefon: LE. 1-0713
POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana
itd. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte!
SLOVENSKA MLADINA -TRN V PETI RDEČIM
PISMO IZ NEVV Y0RKA
V zadnjih mesecih je bilo v Sloveniji več sestankov komunistične partije, ki so bili posvečeni "nezadovoljivemu razvoju mladine". Kakor mi vsi neradi vidimo, da zapadni svet, zlasti še Združene Države, podpira Jugoslavijo, je vendar res, da je prav zaradi ameriške pomoči predvsem akademski naraščaj v Sloveniji prišel v dotiko s struja-mi, ki so nasprotne komunistični ideologiji in ki iz komunističnega vidika kvarno vplivajo na mladino.
Ne morda toliko nezadovoljstvo kot pa zavestni izraz volje po drugačni družabni obliki ,ne tiho godrnjanje pač pa javna izpoved nezadovoljstva in splošna obsodba jugoslovanskega komunizma so bili vzroki, ki so prisilili partijo, da so strožje nastopili proti zavedni slovenski akademski mladini. Burni sestanki so bili posvečeni "ide-njim vprašanjem v kulturnem in prosvetnem življenju", kjer pa je partija istočasno bila prisiljena pokazati neko voljo do popuščanja in tako nekako pristala na poraz. Na enem izmed sestankov je dejala Vida Tomšič, da so komunisti danes že polenjeni in čakajo na direktive od zgoraj, medtem ko morajo sprejeti odločitve s sodelovanjem občanov in proizvajalcev. Komunisti se morajo, po izjavi Vide Tomšičeve, udejstvovati v vsakem samoupravnem organu, da bodo povsod odigrali vodečo družbeno vlogo in se znašli v različnih težnjah.
Problem je, seveda, mladina. "Delo" navaja dobesedne izjave Vide Tomšičeve, ki pravi, da se med mladino razikrivajo ambicije, ki presegajo reševanje konkretnih vprašanj in s razraščajo v destruktivno, defetistič-no kritiko obstoječega družbenega sistema, razkrivajo čudno zmes anarhizma, kontrarevolucije in birokratizma obenem. Istočasno tudi demagoško izkorišča težave in še nerešene probleme in na teh osnovah gradi politiko napada na obstoječi družbeni sistem in ne samo na napake in zamude pri reševanju teh zadev. Vida Tomšič je nadalje priznala, da je slovenska kultura po vojni zaostala, ker so se druge veje širile—po komunističnem planu. Cisto jasno je vsakomur, da razman slovenske kulture ne more biti nikakršna podlaga komunizmu pa tudi ne Jugoslaviji, zato je rdeči plan tudi ni podprl. Spomnimo se samo, da je največji slovenski kulturni velikan, pesnik Prešeren zavrnil ilirizem, ki bi kot neka' jugoslovenska kulturna zmes slovensko kulturo skušal zatreti. Prava slovenska kultura more biti le svoboden izraz nikle samobitnosti slovenstva in zato so se vanjo komunisti obregnili in zato je Vida Tomšič rekla, da se kažejo v imenu kulture "posebne sorte surove kulture", ki precej očito kažejo konturo politične akcije izza kulturniške obleke. Brez dvoma je imela v mislih "Perspektive", ki so zbudile mnogo pozornosti tudi med tujimi časnikarji, celo
birokratov.
Vsi dobro vemo, da komunisti le neradi povedo o sebi nekaj, s čimer se ne morejo pohvaliti. Čeprav so v resnici samo ugibanja o neuspehih sovjetskih poizkusov v poletih v vesolje, moremo s precejšnjo verjetnostjo pripustiti možnost, da so imeli več nesreč in neuspešnih poizkusov^, o katerih smo sem ter tja sliali iz virov, ki so po navadi dobro poučeni. Na drugi strani pa priznajo neuspehe in opravičujejo,, na svoj način seveda, tiste zagate, ki jih skriti niso mogli. Nenaden zagon mladih v Sloveniji in njihova zahteva po uveljavljanju mimo vladnega sistema je gotovo nekaj, ki je postalo znano po vsej Sloveniji in najbrže tudi po vsej Jugoslaviji. Zato je to vprašanje postalo predmet javnega razpravljanja na sejah komunistične partije in dnevnega časopisja.
Težko bi bilo od daleč oceniti pomen in moč tega pojava med slovensko mladino. Napak pa bi bilo to podcenjevati. Tisti izmed nas, ki so občutili ali pa poizku sili in preizkusili en ali drugi način komunističnega vladanja vedo, da je poizkus nesoglasja skoraj nemogoč, kaj šele poizkus odpora in upora. In vendar ta poizkus gre vedno dalje v Sloveniji, zlasti rrted mladino ter ga komunisti navzlic vsej svoji spretnosti ne morejo zatreti, ali pa se sem ter tja morda celo skušajo prilagoditi, vsaj kar se tiče odpora proti jugoslovanskemu centralizmu, ki se je pokazal v javnosti že pred nekaj leti, najmočneje pa v znani debati Cosiča s Pirjevcem, v kateri je slovenska komunistična partija v veliki meri bila na strani "odpadnika" Pirjevca.
Težko bi bilo tudi dodbra uvideti vse smeri odpornosti in upora. Gotovo pa je, da se razvija v dve smeri, ki pa moreta biti v neki meri blizu povezani: odpor proti komunističnemu sistemu kot takemu, ki z vsemi lažmi ni uspel nuditi ljudem, po dvajsetih letih, nikakršne vidne pridobitve in ki tišči k tlom vse prebivalstvo z izjemo partijske birokracije: na drugi strani pa odpor proti centralizmu, proti federaciji ali bolj točno povedano proti Jugoslaviji. Neizpodbitno dejstvo je, seveda, da je gospodarska zaostalost posledica upravljanja vsega gospodarstva v Sloveniji po Beogradu, proti čemur se borijo celo slovenski komunisti, ker se le predobro zavedajo, da večno podpiranje gospodarsko zaostalih predelov rie vodi nikamor. A izgleda, da je celo v partiji več glasov in, hinenj in zato .se tfeti Slovenci, ki so se komunističnega režima že nekako privadili, komunistov ne marajo ter se puntajo v obojno Smer, proti komunistični partiji jn. proti Jugoslaviji.
Bodisi da mladi kulturniki postajajo vodilni borcj in in predstavniki uporniškega gibanja, bodisi da je kulturni pl?.šč le krinka, ki to pomembno "politično akcijo še najbolje zaščiti,
Svetovna razstava v Nevv Yor-ku bo odprta do konca prihodnjega leta in število obiskovalcev do takrat bo morda preseglo sto milijonov. Nekateri paviljoni so zelo lepi in zanimivi, o drugih pa se govori, da jih bodo kmalu zaprli, ker zanje ni zadosti zanimanja.
Med drugimi ima tudi Jugoslavija svoj "paviljon", (bolje dučan, po naše—štacuna( precej boren, ki ima razmeroma malo obiskovalcev in ne nudi dosti zanimivosti. V resnici bi bil prav tako lahko paviljon Burme ali pa kakšne afriške države; če za koga ni zanimiv, drži to v prvi vrsti za Slovence.
Z izjemo nekaj plošč Avseni-kov in dveh plošč Slovenskega okteta ter nekaj lutk s slovensko narodno nošo ni videti nič slovenskega. Bil sem priča, ko je nekdo vprašal enega izmed uslužbencev v jugoslovanskem paviljonu, če imajo morda kakšne stvari iz Slovenije in mu je ta odgovoril, da Slovenija ne spada v Jugoslavijo.
Odgovor, ki ga je ta nameščenec dal, je brez dvoma pravilen. Slovenija ne spada v Jugoslavijo. Čul sem sem pa tja, da se mnogi pritožujejo, ker je vse kar Jugoslavija predstavlja svetu, neslovensko. Pa je morda čisto prav tako, saj Slovenija ni Jugoslavija in tja ne spada. To smo občutili pred vojno za časa Karadjordjevičeve Jugoslavije, to občutijo Slovenci danes v nič manjši meri. Zato pa imajo poleg "Jugoslovanske plovbe" še "Slovensko plovbo" in poleg letalske družbe "JAT"-a še slovensko letalsko družbo, ki pa jo Jugoslavija prav nič rada ne vidi. Istovetenje Slovenije z Jugoslavijo je vsekakor nesmiselno, pa tudi nepravilno, saj Slovenija sega preko mej Jugoslavije in to zato, ker je predvojna prav tako kot Titova Jugoslavija to dopustila. Ime "Jugoslavija" pa narekuje istovetiti z Jugoslavijo slovanski jug, to je Balkan, kamor Slovenija nikakor ne spada. Jugo-Slavijo pa vsekakor pravilno predstavlja jugoslovanski paviljon z zbriko zakrivljenih lesenih cokelj in pa jadikujočo glasbo, za katero bi vsakdo mislil, da je arabska, ko bi to ne bilo ravno v jugoslovanskem paviljonu.	• *
Vse te okolnosti nujno narekujejo, da mora biti Slovenija od Jugoslavije ločena in edini politični stiki med obema naj bi bili le diplomatski stiki za urejanje odnosov dveh držav.
Mnogi, ki so imeli ustanovitev slovenske države za nepotrebno, ko je zamisel o slovenski državi postajala med Slovenci splošno poznana, danes že zavestno čutijo, da je za Slovence samostojna država edini politični izhod. Naj se še tisti, ki morejo stvarno misliti, dobro zamislijo in premislijo, V kakšen je položaj Slovencev in Slovfenije v Jugoslaviji, in še bolj, kaj je potrebrio, da bo ta položaj drugačen in boljšn Zadovoljiv odgovor je samo eden: Ne v Jugoslaviji.
■ ; '	c.m.
SLOVENSKI FANTJE V KANADI I
—	Ako želite spoznati slovensko dekle, tedaj pišite po ponudbe s slikami, tajnost je zajamčena.
—	Poroka preko zastopnika v Jugoslaviji, možna tudi ureditev za prihod Vaših sorodnikov v Kanado.
—	pošiljamo vse tehnične predmete v domovino po najhitrejši poti iz Zap. Nemčije, prav tako denar in zdravila. Izplačilo denarja v 10—15 dneh.
Prav tako Vam bomo ustregli z vsemi ostalimi tovrstnimi uslugami.
TONI GARBAJS Finkenstr. 10 — 5602-Langenberg|Rhld. — West Germany
SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit.
Pošiljke denarja, zamenjava bankovcev. Potni tisti, vizumi, prošnje za imigracijo. Slov. knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb.
258 College St.
WA. 3-4868
Toronto
t
CARL VIPAVEC
OBRNITE 8E Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH	SLOVENSKI ODVETNIK
IN PRAVNIH ZADEVAH NA:	|N NOTAR
278 Bathurst St., Room 4. Toronto. Ont. — EMpire 4-4004
GOSPODARSKO IZŽEMANJE SLOVENIJE SE NADALJUJE
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih povečalo mercT letnih investicij, kakor tudi svoj delež., v investicijah., celotnega gospodarstva SFRJ.
Leta 1963 je Slovenija povečala., investicije., za 47.8 biljonov dinarjev na 218.3 biljonov. To pomeni povečanje v Sloveniji za 28%, v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu pa za 15%. Mera porasta je bila torej 9% nad jugoslovanskim povprečjem in 21% nad srbskim povprečjem.
"Indeks" zveznega statističnega inštituta za april 1964 je objavil naslednje številke o investicijah v biljonih dinarjev: Leto SFRJ skupno Slovenija %SFRJ Srbija
%SFRJ 41%
38% 34%
Slovenija 19.6 17%
35.0 26% 47.8 28%
Srbija
84.0	23%
29.1	7% 33.7 7%
1961	1.077.3	135.5	13%	441.5
1962	1.230.6	170.5	14%	470.6
1963	1.464.9	218.3	15%	540.3 O letnem porastu investicij v biljonih dinarjev pa naslednje
številke:
Leto	Skupno SFRJ
1961	197.8 22%
1962	153.3 14%
1963	234.3 19% Gornji podatki kažejo, da slovenski delež v skupnih jugoslovanskih investicijah narašča tekom zadnjih leta za 1% medtem ko srbski delež pada na 3 do 4%. Po gornjih podatkih je bil porast investicij v letu 1963 v Sloveniji relativno in absolutno večji kot v Srbiji. Zavedati se moramo, da predstalja Slovenija okrog 8%, Srbija pa 41% celotnega prebivalstva Jugoslavije.
Sredstva za slovenslke investicije prehajajo v veliki večini iz slovenskih virov. V letu 1961. je od 567.2 biljonov investiranih dinarjev iz raznih fondov Slovenija dobila le 49.7 biljonov, ali 9%, medtem ko je Srbija dobila 229.3 bilijonov, ali 40%, Macedonija 57.4 biljonov, ali 10%.
Statistični podatki za leto 1961, ki jih je objavila "Letna statistična knjiga SFRJ" 1963., dokazujejo, da so k investicijam v Sloveniji v letu 1961. slovenska pojetja in ustanove prispevali eno tretino. Poleg tega prihajajo srdstva za amortizacijske fonde ravno tako iz slovenskih podjetij in ustanov.
Isti podatki dokazujejo, da je Slovni.ja v letu 1961 prispevala beograjskim blagajnam 560.9 bil jonov dinarjev ali več ikot eno petino svojega družbenega bruto produkta.
Oglejmo si tabelo, ki kaže iz katerih virov so prihajala sredstva za investicije v letu 1961. (Podatki so iz omenjene knjige.)
	SFRJ	Slovenija	Srbija
Družbeni investicijski fondi	52.6	36.7	52.0
Proračunska sredstva	4.5	2.0	7.3
Lastna sredstva	22.0	32.0	23.3
Amortizacijski fondi	15.5	21.0	13.3
Posebni družbeni fondi	5.4	8.3	4.1
Skupaj v%	100.0	100.0	100.0
Skupaj v bilj. din.	1,077.3	135.5	441.5
tistimi, ki neradi povedo nekaj, dejstvo je, da se je začela mla-
in Albnia Mikec. Dasi pozno za- ( vodil gradbena dela z veliko radi počitnic, iskrene čestitke požrtvovalnostjo. Veliko dela je starišem in sorodnikom!	| opravil sam s pomočjo svojih
ki ni zvesto Titu in Jugosloven-sfcvu. Saj iz Perspektiv se je najmočneje pojavila zahteva po "več subjektih", kar so komunisti pravilno razumeli, da je to zahteva po več političnih strankah, kot so obsodbo "vertikalne linije" pravilno razumeli, da gre za obsodbo "organizirane Zveze komunistov na načelu demokratičnega centralizma" in za proglas, v imenu humanizma, da je komunizem nehuman ter Zveza komunistov
dina v Sloveniji dobro zavedati, da je potrebo ne le godrnjati ampak tudi delati. In delo je, kar je skoraj da vrglo iz tira komunistično partijo in ki o njih beremo, da "imajo za bregom več, ikot sami o sebi govore".
In mi? Ni zadosti, da budno spremljamo te dogodke ali ta razvoj dogodkov v Sloveniji in
• Z letošnjo letno konvencijo
ameriških organizacij socialne akcije v Bostonu (National Catholic Social Action Conferen-ce — Boston College; 14—16. avgusta) je sovpadel dan izida novega poljudnega komentarja okrožnice Mati in učiteljica, ki ga je napisal sourednik jezuitskega tednika America Benjamin L. Masse, S.J. z naslovom JUSTI-CE FOR ALL.
se s tem tudi ne bomo zadovol__
jili. Godrnjanji samo ni zadosti delo, dela vedno in povsod, kjer zato bo naš odgovor prav isti: je možno in možnost je vedno organizacija samih zato bo nas odgovor prav isti: in povsod.
Gornje tevilke in podatki zgovorno dokazujejo, da se v komunistični jugoslovanski "federaciji" izsesavanje Slovenije nadaljuje in stopnjiije. Med tem, ko so na jugu začeli dajati prednost potrošnji pred investicijami-srbski delež na investicijah je padel za 3 ido 4%—-gonijo komunistični gospodarji slovensko gospodarstvo v nove investicije. Morda bo kdo rekel, da je to le v korist Šlovepije. Sloveniji bo v korist le v manjši meri, ve večji meri pa bo v korist Beogradu.
Pretirano invstiranje škodi osebni potrošnji in dohodku slovenskega prebivalstva in preprečuje njih dejanski porast.
Kolikor investicije pomagajo povečanju proizvodnje, tolilko pomagajo Beogradu. Na osnvoi statističnih podatkov je Franc Jeza v svoji knjigi "Nova tlaka slovenskega naroda" pravilno ugotovil: "Slovenski narod je v današnji jugoslovanski federaciji obsojen na to, da bo moral stalno odstopati ves svoj narodni dohodek, ki presega odstotek slovenslkega prebivalstva v Jugoslaviji, neglede na dejstvo, da daje Slovenija četrtino vse jugoslovanske industrijske proizvodnje in v nekaterih najvažnejših panogah celo eno tretino ali več. Vsak napor za povečanje proizvodnje in s tem narodnega dohodka je torej v bistvu nesmiseln, ker gre v prid le prebivalstvu južnih pokrajin Jugoslavije".
Investicije porabljajo v Sloveniji v veliiki večini za nove industrijske naprave in podjetja. Pri tem pa zanemarjajo stare naprave in njih potrebno nadomestitev, oziroma modernizacijo Iz poročil in objav v slovenskem tisku moremo razbrati, da je več kot polovica slovenske industrijske opreme zastarela in bi jo morali nadomestiti. Tako tudi napačno usmerjene investicije škodijo slovenskemu gospodarstvu. V Sloveniji so dosegli dvig proizvodnje in izvoza le z intenzivno uporabo obstoječih industrijskih naprav in opreme.
'ov/ce iz
Slovenije
•	Frančiškani v Mariboru obhajajo letos 100 letnico odkar so prišli k cerkvi Matere milosti v Maribor. P. Otrnar Wostner, OFM je zato priliko napisal knjižico, v kateri opisuje nastanek župnije in delovanje oo. lrančiškanov v Mariboru. Potrebne korake za naselitev oo. frančikanov pri Materi Milosti je naredil že pok. svetniški škof Anton Martin Slomšek. Bazilika Matere Milosti je bila pred svetovno vojno zelo obiskana Marijina božja pot.
•	Cerkvena imenovanja v la-ivanlinski škofiji. Za prelata je bil imenovan generalni vikar in stolni kanonik dr. Jože Meško. Novi prelat jc nečak pok. slov. pisatelja Ksaverja Mcška. Za inonsignorje so bili imenovani: dr. Jakob Alokšič, prof. teološke fakultete, Ivan Atelšek, dekan v pokoju, Ivan Bogovič, profesor v pok., Franc Hrastelj, stolni kanonik, Peter Pribožič, dekan, Konrad šeško, dekan, Ivan Škafar, dekan, Anton Tomažič, pro dekan.
•	Smrt dr. inž Maksa Samca
V začetku julija je umrl v Ljubljani dr. inž. Maks Samec, ud Slovenske akademije znanosti in umetnosti, mednarodno priznan znanstvenik, dolgoletni redni profesor kemije na tehnični fakulteti ljubljanske univerze, večkratni rektor ljubljanske univerze. Na mrtvaškem odru jc ležal na Žalah, pokopali pa so ga v družinski grob v Kaih-niku.
•	Uspeh Avsenikov.
14. maja je podjetje Telefun-ken priredilo v Hamburgu po sebno prireditev v čast ansambla "Bratje Avsenik" ker so prodali en miljon njihovih plošč z "originalnimi veselimi vižami s slovenske Gorenjske". Priredi tev so prenašali tudi na televiziji, ki jo gleda okrog 20 milijo nov ljudi. Bratom Avsenitkom so izročili zlato ploščo, vsaik ud ansambla pa je dobil še cekin. Poseben ovitek za ploščo opisuje delovanje in uspehe ansambla v slovenščini, nemščini in angleščini. Na prireditvi so "Bratje Avsenik" zaigrali v slovenskih narodnih nošah, dela, ki so posneta na plošči.
•	Uspehi slovenskih , > harmonikarjev v Švici, i
Na tekmovanju za svetovno prvenstvo harmonikarjev in orgličarjev, ki se je bilo julija v Luzernu v Švici je harmonikarski orkester Ljubljana-Št. Vid dosegel tretje mesto s pokalom v 2. težavnostni stopnji. Zabavni (kvintet "Veseli Šentvidčani" je dosegel prvo mesto s pokalom v 2. težavnostni stopnji. Metka Svetek, članica orkestra Ljub-ljana-št. Vid je kot solistka dosegla 2. mesto. Nagrado za naj-izvirnejšo in najrvedejšo Skladbo pa je dobil Bojan Adamič. Posebno priznanje za njeno Izvedbo so dali dirigentu Stojanu Vidmarju.
•	Borci kritizirajo, j ,
Po ljubljanskem "Delu" od 24. junija posnemamo, da se je v Škofji Loki pojavilo "škodljivo kritizerstvo" posebno v vrstah Zveze borcev Kritizirali so politiko komune, organov samoupravljanja in vodilne 'kadre. Očitali so jim nesposobnost in nezrelost in celo trdili, da je sama Zveza komunistov nesposobna. Poročilo samo sicer priznava, da so se pokazale "nepravilnosti tudi med komunisti, katerih del ni imel pravilnega odnosa do materialnih vprašanj...."
•	Žičnica na Vogel *
3. julija je stekla nihalna žičnica na Vogel, ki ima 1529 metrov nadmorske višine. Žičnica je dolga 1161 metrov in premaguje višinsko razliko 963 metrov. Po jeklenih vrveh tečeta dve gondoli, ki vsaka lahko sprejme 20 ljudi. Največja oddaljenost od zemlje je 73 metrov. Vožnja traja pet in pol minut.
•	Elektrike še vedno prlmankuje
Ljubljansko "Delo" od 1. julija letos poroča: "Ker se je za-ikasnila izgradnja nekaterih novih elektrarn in ker so bile hidrološke razmere v zadnjem četrtletju lanskega in prvem letošnjega leta neugodne, nam je spet začelo primanjkovati električne energije...."
•	Kon«c ladjarske industrije v Sloveniji
Letos Slovenija ne bo imela več svojd ladjarske industrije. Kopersko okrožno sodišče jc odredilo, da se mora edino slovensko podjetje za gradnjo ladij v Piranu likvidirati ker jc napravilo 600 milijonov dinarjev izgube tekom zadnjih štirih let in je ne more kriti. Piransko podjetje je sprva bilo le podjetje za popravila ladij.
•	Težave slovenske Industrije.
Tekstilindus, tekstilno tovarno
v Kranju sedaj modernizirajo. Ker za modernizacijo ni narazpo lago niti komunalnih, niti republiških, niti zveznih sredstev si mora podjetje samo pomagati. Letno vlaga 20% svojega bruto dohodka v obnovo. Pred kratkim je kupilo rabljene ameriške tekstilne stroje, da nadomesti svoje, ki so stari preko 40 let.
Z nekaterimi lrugimi podjetji potrebnimi modernizacije je še slabše. Za nakup novih strojev morajo posegati v obratne fonde in to v tolikšni meri, da je primakljaj teh fondov v slovenski industriji v letu 1963. znašal 8 bilijonov dinarjev. V nekaterih slučajih so podjetja ostala brez obratnih fondov in so se morala obrniti na banke za kredit. Največ trpijo zaradi tega delavci, ker njih plače ob tiče na gotovi ravni in ni upanja na izboljšanje.
•	Nepremišljeno in neodgovorno investiranje
Kako nepremišljeno in neod govorno delajo načrte in pro račune za gradnjo novih podjetij, ustanov in objektov, kaj se dogaja z investicijami in kako slabo poznajo napake in po nankljivosti lastnega gospodarskega sistema-ne upoštevajo niti v sistem vgrajene inflacije dokazuje tole dejstvo: danes predstavljajo nedokončani pro jekti v Sloveniji vrednost 40 bilijonov dinarjev. Nedokončan' so, ker ni na razpolago denarnih sredstev. Gradbeni stroški so presegli proračune. Gradbena lela se zavljačujejo tudi daleč »reko zastavljenih datumov.
Lep primer je luksuzni hotel Lev v Ljubljani, ki še sedaj ni popolnoma dokončan. Medtem ko jc proračun znašal 800 milijo nov dinarjev, so dejanski stroški narastli na 2,400 milijonov dinarjev, trikratni znesek proračuna.
Preteklo leto so stroški za 132 projektov presegli proračune za 18 bilijonov dinarjev, od katerih 35 bilijonov ni bilo avtorizira-nih.
• Podražitev. Titovsko gospo darstvo je navzlic milijardam dolarjev ameriške in druge zahodne pomoči v blagu in denarju spet enkrat v razsulu, iz katerega se so težko izvleklo. Da je tako, priča obupni korak, h kate remu se je morala beograjsika zvezna vlada zateči: zapovedala je zvišati cene osnovnim življenjskim potrebščinam od živeža t\y električnega toka. To je edinstven primer v gospodarstvu kake države, zlasti komunistične. Vzrokov za to je več, poglavitni pa je v tem, da ni mogoče v ko lektivističnem redu, kjer so vsa podjetja in izdelovalna sredstva — stroji, naprave, storitve-podržavljena, poslovati ter delati dobička po načelih svobodne zasebne pobude, ali, recimo, kapitalističnega gospodarstva. Najslabše stanje je bilo v kmetijstvu. Pridelovanja živeža je navzlic gonji za socializacijo in navzlic ogromnim investicijam v nedonosna državna kolhoze, še vedno bistveno odvisno od zasebnih kmetovalcev zlasti v Sloveniji. Ti zaradi obveznih izkoriš-čevalsko nizkih cen in zaradi uničujočih davikov ne marajo pridelovati več, kakor pa potrebujejo in se jim tako ali ne tako splača. Ker so izdatki za kupovanje živeža v tujini vse bolj bremenili državni proračun, so zdaj hoteli pripraviti zasebne kmetovalce, da bi pridelovali več, zvišali so odkupno ceno za žito in nekatere druge stvari Prav tako so podražili izdelke nekaterih industrij, ki so najbolj pasivne, ali ki služijo najširšim slojem: premogovna, električna, kovinska. Zvišanje cen brez zvišanja plač in pokojnin je noro, ker slabša življenje ali, po socialistično, znižuje standard. Beograd je zvišanje cen zapovedal, zvišanjše prejemkov pa svetoval.
Cene so tako zrasle za 19 ods-stokov, plače pa bodo, kjer si bodo to lahko privoščili, za 1600 dinarjev ($1.60), ne glede na višino prejemkov. Kdor dobiva na mesec 15.000 dinarjev, bo prejel prav tako 1600 dinarjev kakor oni, ki ima 80.000. Zapovedano zvišanje nekaterih cen je seveda privedlo do splošne podražitve, ker se tudi državni špekulanti po nacionaliziranih trgovinah ne marajo odpovedati dobičkom. Ker so v Sloveniji plače sorazmerno največje, so državni špekulanti to okolnost izkoristili ter cene zvišali ne za zapovedanih 18 temeč so 40 odstotkov in to na splošno, ne le v dovoljenih panogah. Tako je zasužnjena Slo venija tudi tokrat najbolj prizadeta — kakor vedno....
•	Tam — in tukaj. Povprečna delavska plača znaša vdaj v Slo veniji 28.000 dinarjev ($28.00) na mesec. S temi prejemki slovenski delavec lahko po trenutnih cenah kupi: 350 kg pšenice, ali 234 kg belega kruha, ali 280 kg črnega kruha, ali 244 kg koruzne moke, ali 80 kg fižola, ali 20 kilogramov mesa s kostjo govejega, ali 18 kokoši, ali 17 zajcev, ah 700 jajc, ali 3.5 tone premoga, ali 2333 kilovvatnih ur električnega toka na mesec. Ce bi si ameriški delavec hotel kupiti isto količino teh stvari na mesec, bi njegovi mesečni prejemki smeli znašati: za pšenico $21:00; za beli kruh $59.00; za črni kruh isto; za koruzno moko $48.00; za fižol $40.-ta goveje meso $2<0)0; za kokoši $20.00; za jajca $32.00; za premog $70.00; za električni tok $72. Treba je poudariti, da bi si s toliko denarja lahko kupil seveda le omenjeno količino ene-ra blaga. Ker znaša povprečna nezda ameriškega dclavca zdaj čez sto dolarjev na teden, lahko računamo njegov mesečni zaslužek vsaj na 500 dolarjev. S to plačo si ameriški delavec lahko kupi na mesev: 8300 kg pšenice; 1900 kg belega ali črnega kruha; 1000 kg ali dve toni koruzne moče; 1000 kg fižola; 450 kg takega mesa ko njegov sodrug v Sloveniji; 400 kokoši zalklanih in oči-ičenih; 12.000 jajc;-25 ton najboljšega premoga; in nekaj nad 16.000 kilowatnih ur električnega oka. Koliko pa zajcev, ni moč izračunati, ker teh v Ameriki skoraj nihče ne je, še divjih ne. Takšna je razlika med položajem ielovnega človeka v socializmu, kjer je baje on gospodar vsega, in v kapitalizmu, kjer je baje predmet monopolističnega zatiranja in izkoriščanja.
•	Socialistična slovenščina. Za primer, kako jugoslovenarski komunizem uničuje slovenski jezik, je pesnik Rado Bordon priobčil v ljubljanskem štirinajstdnevniku "Naši razgledi" satirični so net, obsegajoč 40 besed, od katerih ni niti ena slovenska. Navzlic temu se človeku zdi ko da bi bral kak Kardeljev ali Kragherjev govor v "Delu":
"Agrokulturni producent sta-gnira,
stihija dirigira industrijo.
planira ignorant ekonomijo
inflacija valuto devalvira...."
•	"Kmete je treba pobiti. "
Kako komunistične oblasti ra vnajo s slovenskim kmetom, je kričeče razodela pisateljica in prevajalka Mira Miheličeva, iki je za počitnice šla nekam na kmete. Uredništvo "Dela" ji jc tam zastavilo vprašanje, čemu se lahko navsezgodaj zjutraj nasmeje, ko pogleda skozi okno Odgovorila je: "Svoji naivnosti, ker sem hotela poletje preživeti v idiličnem miru na Dolenjskem. Tišino, tako potrebno mestnim živcem, je nenadoma zmotil obu pan otroški in ženski jok iz bližnje vasice, ki šteje samo pet hiš in od koder so rubežniki gnali kar štiri živinčeta, za nji mi pa je capljala procesija objokanih razcapanih otrok. Potem je iz vasi ves prestrašen pritekel moj mali sin, ki je vse to gledal in tudi slišal, kalko to tisti, ki so živino vzeli, za name ček še izjavili, da bi bilo treba kmete vse pobiti. Morda zato. ker vstajajo že ob štirih zjutraj in garajo pozno v noč za davke-ki jih kljub vsemu ne morejo plačati, pa je talka vnema za delo škodljiva, ker zbuja pohujšanje pri drugih? Po uspešnem pogonu tudi iz drugih okoliških vasi se je iz koncentracijskega taborišča za živino razlegalo veliko mukanje in razglašalo daleč naokrog, kako ta občina rešuje svoje komunalne probleme".
Pisateljice zaradi te "ndkon-
IZ ZUNANJE POLITIKE
"Njegova Cerkev". Tako se imenuje prva, 14.000 besed obsegajoča okrožnica papeža Pavla VI. Sveti oče v njej odločno obsoja "slepo dogmo" komunizma ter jo označuje za "najresnejši problem našega časa". Komunizem, pravi Pavel VI "v korenini uničuje sleherni družbeni red, ki skuša temeljiti na njem. Ne prinaša svobode in je le prevara. Za tistega, ki ljubi resnico, je razpravljanje vedno mogoče, toda pod komunizmom je razgo-varjanje v takšnih okoliščinah, zelo težavno, da ne rečemo nemogoče. Cerkev za železno zaveso govori samo s svojim trpljenjem in z njim govori tudi tipljenje zatirane in ponižane družbe, v kateri so pravice duha tlačene po tistih, ki vladajo njeni usodi". Sveti oče v encikliki ponuja svoje posredovanje za dosego poravnave v vseh sporih, ki ogražajo svetovni mir. Na pripombe nekatoličanov, da edino vprašanje o prvenstvu rimskega papeža preprečuje združitev krščanskih cerkva, papež odgovarja, da brez papeža katoliška Cerkev ne bi bila več katoliška.... Okrožnica pomeni prelom s politiko glede koeksistence in komunizma, ki jo je nakazal po kojni Janez XXIII.
Krivda za leto 1914. 28. junija ietos je ves svet obhajal 50 letnico začetka prve svetovne vojne, katero je sprožil atentat v Sarajevu, delo velesnbskih levičarskih nacionalistov. I (van) A (vsenek) prvak krekovsike jugo-slovenarske skupine v zamejstvu, je v "Ameriški domovini" priobčil dolg sestavek, v katerem na temelju pričevanj Srba Otona Gavriloviča tedanjo beograjsko vlado popolnoma odvezuje vsake krivde za umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu in za poznejši svetovni spopad. Ameriški politični zgodovinar in časnikar Edmund Demait-re pa je v dnevniku "The Wash-ington Post" objavil razpravo, kjer po izpovedih Ivana Kranjče-viča, enega preživelih atentartor-jev, ugotavlja naslednje: Gavrilo Princip in drugi so orožje za umor Franca Ferdinanda dobili od polkovnika Dragutine Dimit-rijeviča— Apisa. Apis je bil na-čelnek obveščevalne službe v vrhovnem poveljstvu srbske vojske in torej podvejen vojnemu ministru, članu kraljevske srbske in torej podrejen vojnemu poglavar vojaške teroristične organizacije "Črna roka". Ze leta 1911 je poslal na Dunaj svojega agenta, da bi umoril cesarja Franca Jožefa I. Potem je pripravil zaroto za uboj bolgarskega kralja Ferdinanda. Oboje je spodletelo. Ko je zvetlel, da pojde avstrijski prestolonaslednik na obisk v Sarajevo, je pre-skrbel orožje in elenar atentatorjem, ki so se obrnili na "Črno roko" za to. Srbska vlada je po umoru vztrajno tajila, da bi bila kaj vedela o pripravah za atentat, Apisa ni nihče niti omenil. Ista vlada pa jc leta 1917 v Solunu dala prijeti Apisa in ga obsoditi na smrt, češ da je pripravljal umor tedanjega srbskega regenta, poznejšega jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Ko je britansko zunanje ministrsto posredovalo, da bi Apisa ne usmrtili, je srbska vlada odgovorila, da je to potrebno ker je Obtoženec med solunskim procesom priznal, da je organiziral atentat v Sarajevu. Leta 1924, ko je bil Nikola Pašič še vedno ministrski predsednik, kakor je bil 1914 in 1917, je njegov bivši sodelavec in nekdanji minister za prosveto Ljuba Jovanovič, razodel, da je srbska vlada bila leta 1914 do podrobnosti poučena o tem, kaj pripravlja Apis v Sarajevu. Konec maja ali v začetku junija, je dejal Jovanovič, je Nikola Pašič povedal v večji družbi, da se skupina mladih ljudi pripravlja na umor I Franca Ferdinanda v Sarajevu, j Pašič je to zanikal, pač pa je v | spominih, ki jih je napisal, baje razodel vse ozadje sarajevske žaloigre in njenih posledic. Dve leti zatem je umrl, spomini pa so izginili . . . Tudi atentator Kranjčevič je Demaitreau potrdil svoje prepričanje, da je srbska vlada vedela za stvar vsaj štiri tedne poprej . . .
Kennedyjev umor. Odbor Wash-
struktivne" kritike socializma doslej še niso zaprli....
ingtoske poslanske zbornice za raziskovanje protiameriške delavnosti, ki je trn v peti levičarjem in "liberalcem", je objavil letno poročilo o svojem delu. V njem pravi, da sta propaganda in agitacija Komunistične partije privedli do uboja predsednika Kennedyja. Poročilo ne omenja, če je umor bil delo posameznika ali večje zarote. Javnost zdaj z zanimanjem pričakuje, kaj bo o ozadjih žaloigre v Dallasu vsebovalo toliko odlašano poročilo posebne preiskovalne komisije, ki jo je za to imenoval predsednik Johnson. Komisijo vodi predsednik ameriškega vrhovnega sodišča Earl Warren. Ta je nekaj minut potem, ko je prišla novica o Kennedyjevi smrti in preden se je sploh vedelo, kdo je predsednika ubil. umor javno pripisal desničarjem. Te obdolžitve ni preklical niti, ko se je vzedelo, da je morilec komunist in Castrov agent Harvey Lee Oswald. Ko je preiskava njegovega odbora že potekala, pa je Warren izjavil še, da so prišle med njo na dan stvari, ki jih sedanje generacije ne bo moč sporočiti javnosti. Spričo takšnega Warrenovega ravnanja marsikdo dvomi, da bo njegovo poročilo res vsebovalo vso in nepristransko resnico o eni največjih žaloiger v ameriški zgodo vini.
Vatikan Srbom. "Glas kanadskih Srba" poroča, da jc Sveta Stolica na prizadevanje tamkajšnjega katoliškega škofa dr. Alfreda Pihlerja dala dva milijona dinarjeva za pozidavo srbske pravoslavne cerkve v Banjaluki, ki je bil porušena ob bombardiranjih leta 1941. (V Sloveniji je po zadnjih podatkih še vedno podrtih in neobnovljenih 17 katoliških župnih cerkva.)
Zakaj? Francoska vlada je po več ko petnajstih letih ustavila slovenske oddaje pariškega radio, ki so bile v Sloveniji zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti zelo priljubljene. Proti temu škodljivemu dejanju sta med drugim protestirala vodilni francoski dnevnik "Le Monde" ter revija levičarskih katoličanov "L-iEsprit", češ da bo ta korak zelo prizadel dolgoletne kulturne in druge zveze med Slovenci in Francijo. V slovenskem zamejskem tisku je bilo zaradi tega tudi dosti negodovanja in ugibanja o vzrokih za taik nerazumljiv sklep. Vzroka sta dva. Najprej je to zahteval Beograd kot pogoj za sklenitev novega kulturnega sporazuma med Titovo Jugoslavijo in Francijo. Besedilo novega dogovora pravi, kakor so poročale ameriške a-gencije, da bo služil spoznavanju francoske kulture v Jugoslavjii ter srbsko-hrvatske kulture v Franciji. Srbsko-hrvatske, ne morda jugoslovanske! Po drugi strani so tega do določene mere krivi sodelavci bivše slovenske oddaje sami. Ti so vedno dopovedovali Francozom, da je Jugoslavija ena in enotna in eno tudi njeno ljudstvo — "jugoslovanski" narod. Francozi so nazadnje le uvideli, da te jugoslovanske enotnosti, četudi jc litovska in komunistična, res ne gre razbijati z oddajami v dveh jezikih...
Tito in Trst. Za dvajsetletnico, kar je s tihotapskim poletom v Mosikvo končno izdal Ameriko in Zahod," je Tito obiskal svoje tedanje skrivališče na otoku Visu. V govoru, ki ga je imel 28. julija, je obravnaval tudi odnose z Italijo ter se dotaknil tržaškega vprašanja z naslednjimi pripombami: "Zdaj se ne bi spuščal v problem Trsta, ker smo tudi ta problem pozneje uredili na zelo ugoden način za nas in za italijanski narod.... Naši odnosi z Italijo in njenim ljudstvom so najboljši in ker ni več teritorijalnih sporov, moramo skozi to prizmo gledati na nadaljnji razvoj naših odnosov z našimi sosedi — Italijani.... Problem Trsta smo uredili. Slovensko Primorje je slovensko. V Trstu je večina italijanskega življa in ta živelj je pod Italijo.." Tito in njegovi so pozabili, tržaški Slovenci pa še ne, da je še ne tako dolgo tega bilo vodilo jugoslovanske politike v geslu "Življenje damo — Trsta ne damo...."
Blagoslov suše. Suša, ki pride natanko takrat, kadar jo Tito potrebuje, je za Jugoslavijo eden največjih blagoslovov. Namesto dežja jo mora pregnati ameriška
Zopet političen proces v Ljubljani
Tokrata sicer ni bila na zatožni klopi skupina "diverzantov". Na zatožni klopi je bilo dramsko de lo Marjana Rožanca: "Topla greda". Na zatožni klopi so bile besede in misli. A teh tudi komunisti ne bodo spravili v ječo. Lahko zaplenijo knjigo, lahko preprečijo izvedbo dramskega dela. Lahko z drhaljo najetih bivših borcev preprečijo dramsko predstavo, lahko postavljajo misli in besede na zatožno klop, dai bo vsa stvar izgledala legalno in dostojno v smislu "socialistične demokracije", a duha, ki je rodil besede in misli ne bodo zatrli.
Zadeva s "Toplo gredo" dokazuje, da v Sloveniji ni svobode govora in ni svoboele misli. Kje so toliko poveličevane pravice državljana zagotovljene v ustavi in listini pravic človeka in državljana Združenih narodov, ki so jo s svečanimi govori podpisali tudi Titovi predstavniki in zagotavljali vsepovsod, da v njih ustavi ne bo niti ene manj. Skupaj z zadevo "Persketiv" prihaja jasen, konkreten dokaz, da v komunistični Sloveniji ni svobode misli in govora, v času, ko je toliko govorjenja o "humaniziranju raznih odnosov v socialistični demokraciji1", o "raz-širjevanju demokracije", in podobno.
Za komunizem v Sloveniji prihaja kritičen čas. Duh vžiga v mladih iskre svobode. Tega duha pa ne botio mogli niti zapreti, niti zatreti.
Ljubljansko delo jc 4. julija priobčilo naslednje poročilo o procesu:
"Ljubljana, 3. jul. — Danes je tričlanski senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je vodil dr. Zivko Zobec, razpravljal o predlogu zastopnika javnega tožilstva, naj prepovedo in zesežejo vse izvode dramskega feljtona "Topla greda", ki ga je napisal Marjan Rooanc. Avtor tega dela se javno seje kljub vabilu ni udeležil. Senat je nato prebral več dokazov, ki jih je predložil zastopnik javne obtožbe, razen tega pa še poslušal njegova izvajanja, zakaj predlaga prepoved in zaplembo vseh izvodov "Tople grede".
Senat okrožnega sodišča je nato po tajnem posvetovanju sklenil, da se v smislu 52. in 56. člena zakona o tiSku prepove nadaljnje širjenje tega dramskega feljtona in odzaimejo vsi izvodi.
Dr Ziviko Zobec je v obrazložitvi sklepa povedal, da so prepovedali to delo, ker po mnenju senata širi neresnične in vznemirljive vesti, neresnično prikazuje današnjo stvarnost in napada ustavna načela. Zoper ta sklep ima avtor možnost pritožbe na Vrhovno sodišče Slovenije v treh dneh po prejemu sklepa."
Poročilo o procesu je zanimivo. Pomislimo, da so v povojnih letih politične procese razbobnali in razkrieali in poročali o vseh podrobnostih ter na široko komentirali. Drhal, ki jc preprečila izvedbo "Tople grede" spominja na tiste čase. Poročilo o procesu in nijega Okoliščine pa nakazujejo, da je komunizem v defenzivi, tudi če mu damo kredit za delno hu-manizacijo.
pomoč. 13. julija letos je bila objavljena resolucija beograjske zvezne vlade o razvoju zavoženega kmetijstva. V njej so pono sno razglasili, da bo tej gospodarski panogi zlasti dosti pomagalo, ker bodo zdaj nehali s kupovanjem pšenice v tujini in z njenim uzovom. Tedaj še ni bilo slišati nikakega tarnanja o suši in slabi letini. Uradne statistike so celo razglašale, da se je izvoz kmetijskih pridelkov iz Ju; goslavije v prvih letošnjih petih mesecih baje znatno povečal. 4. avgusta pa je protitovski "Nevv York Times" prinesel daljše poročilo, navdihnjeno iz uradnih beograjskih virov, o "katastrofalno slabi žetvi", katero da je povzročila suša konec junija. Zaradi tega bo morala Titova vlada prositi 3£družene države za milijon petsto tisoč ton pšenice. Že aprila je dobila iz Amerike pol milijona ton, katerih polo vico se obvezala plačati v dolarjih, drugo polovico pa naj bi ji dobavili po zakonu št. 480. Zdaj pa, toži "New York Times", Jugoslavija niti teh dolarjev ne bo mogla odšteti, novih poldrug milijon ton žita pa ji bo morala ameriška vlada v celoti poslati po zakonu št. 480. Ta zakon jc zvijača, po kateri Titovi prijatelji v zakulisju dajejo pomoč navzlic omejitvam in prepovedim kongresa. Žito, ki pride v deželo po njem, titovci prodaje svojemu ljudstvu po dnevni ceni v dinarjih. Dinarji iz tega izkupička so po imenu last ameriške vlade, ki jih pa ne sme vzeti iz Jugoslavije. 15 odstotkov jih lahko porabi za svoje potrebe tam— za veleposlaništvo, konzulate, čitalnice, —85 odstotkov pa mora iti za izvedbo raznih "razvojnih" načrtov v Jugoslaviji, kar se po navadi zgodi z odpisom ob ugodnih prilikah. Lani so na primer iz teh skladov Amerikanci dali 25 milijard dinarjev samo za Skoplje. Od letošnje pšenice če jo dobi bo Tito iztržil nadsto deset milijard dinarjev in tako dobil dvakratno ameriško pomoč: v žitu in denarju, iki ga bo porabil za tisto, kar se bo njemu zdelo; precejšen del tudi za plačevanje protiameriške dejavnosti po svetu Da se Združenim državam že naprej zahvali in jim pove, kako so neumne, je Tito od vseh komunističnih prvaikov doslej najostreje in najnesramneje napadel ameriško vlado zaradi povračilnega nastopa proti severno-vietnamskim komunistom, njegov tisk pa je v tem presegel celo kitajskega. Zunanji minister RuSk bo seveda navzlic vsemu temu pri prihodnjem zagovarjanju ameriške pomoči jugoslovanskim komunistom v kongresu še vedno trdil: "Tito je naše", na-
mesto da bi dejal rajši: "Mi smo Titovi...."
Sodba Hrvatom. Zahodnonem-ško sodišče v Bonnu je 25. junija izreklo sodbo nad skupino hrvatskih nacionalistov, ki so novembra 1962 vdrli v stavbo bivšega titovSkega veleposlaništva v nemški prestolnici, da bi uničile vohunske arhive in drugo. Pri tem je bil eden Udbašev, ki je skušal to preprečti z orožjem, ubit, drugi pa ranjen. Glavni obtoženec Franjo Perčič je bil obsojen na petnajst let zapora, p. Rafael Medič, ki ga titovci dolže, da je duša vsega protiju-goslovanskcga dela v Nemčiji, na štiri leta, ostalih 23 pa na kazni od treh let in pol do leta dni ječe. Proces, ki se je vlekel sedem mesecev in so ga enkrat preložili, se je spremenil v močno manifestacijo proti Titu in Jugoslaviji ter za stvar hrvaške neodvisnosti. Pri tem je prišlo na dan, kako so Hrvatje po svetu, zlasti pa v Nemčiji, organizirani za aktivni odpor proti ti-tovstu in za revoluciornarno delo doma. To delo vodi Zveza Združenih Hrvatov, ki ima podružnice po vsem svetli, med drugim čez dvajset podzvez samo v Zahodni Nemčiji. Znaten del sredstev za financiranje svojih nastopov v zamejstvu in doma dobiva ta organiza od ti lovskih državljanov, ki prihajajo na delo v tuje dežele....
Koeksistenca. Poljski kardinal Wyszynski, ki je leta 1956 sklenil s komunističnim privakom Gomulkom nekakšen "modus vi-vendi" za sožitje med Cerkvijo in partijo — ter Gomulko s tem rešil — je povedal na prižnici, kalko so mu poljske oblasti na meji zasegle vse bogoslovne knjige katere si je nabavil mes-zadnjim zasedanjem vesoljnega cerkvenega zbora v Rimu. Tudi mu ne puste, da bi dobil kak izvod svojih del, ki jih je dal tiskati v zamejstvu. Kardinal je povedal tudi, da so komunisti naložili katoliškemu vseučilišču v Lublinu 47 milijonov zlotov davka, s čimer ga bodo skoraj zatrdno uničili.
Kavalirstvo. Jacqueline Ken-nedy, vdova pokojnega predsednika Združenih držav, ki ji je moža ubil komunist Oswald, je za prvo razvedrilo v tujini po njegovi smrti odpotovala v komunistično Jugoslavijo. Teden dni v začetku avgusta se je vozila ob dalmatinski obali ter se ustavila z Zadru, na Hvaru, na Korčuli in v Dubrovnika. Tito, ki jo je vabil tudi na Brione, ji , je za spremstvo dal pol svoje vojne mornarice — en rušilec. Ni znano, če je račun z* to že poslal v VVashmgton.