.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........12 — cetrt leta........6*— na mesec........2'— v upravništvu prejemati: celo leto pol leta četrt leta na mesec 22-11 — 550 1^0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednistvo: Knaflova ulica iL 5, (v pritličju levo), ttlcioi ŠL 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se npšiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka velfa 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Mareaai .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 28*-- celo leto.......K 25 — pol leta........13* četrt leta........ 650 na mesec........2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica si. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85* »k Beseda brtj ovinkov. Nastičova slava ni dala spati Lampetn. Vse prepočasi se mu ubija slovenske liberalce« in zato je šel mož v Šoto še k najostudnejši kreaturi, kar jih je rodilo poleg njega samega v zadnjem stoletju jugoslovansko pleme. Koncentroval je v svoj gadji zob ves strupeni strup tepa mojstra najpodlejšega ovaduštva ter cn izsiknil v včerajšnjem uvodniku m njega ljubljanskega knezoškofa ljubljanskega knezoškofa glasil.! na ^elo narodno - napredno stranko. Ta odpadek moralne potence na-šega klerikalstva zasluži, da pa spozna najširša javnost in zategadelj priobčil jemo pa tu dobesedno. Gla-si se: »Zadnji čas je. da kot grla sil o našega katoliškega in svojemu domu ter avstrij>ki domovini vdanepa slovenskega ljudstva izprepovorimo iSfio na adreso nekaternikov v Ljubljani, ki uprizarjajo zadnje čase če-daljebolj predrzno in nesramno sistematično protikatolisko in protivi v stri jsko gonjo. Z - okoli 20. septembra se je v Ljubljani čutilo, da so neki ljudje na delu, da hujskajo zlasti mladino zo-per vsako božjo in posvetno oblast in jo okužijo s tistimi anarhisto\>ki-kirai načeli, ki jih razširja srbska mladina v črni pori ter v Sarajevu po naukih visoke šole političnih umorov v Belgradu. Ko so se v Ljubljani javno razpostavljale podobe dedno obremenjenega princa Jurja. smo vedeli, pri čem smo. Srbska i !ada je v Ljubljani organizirala plačano agenturo za provokacije v prid protiavstrijski srbsko - ireden-tovski misli. Vsi protiavstrijki pojavi v izvestnem krogu v Ljubljani so plod dinarjev iz dispozicijskega fonda srbskega zunanjega ministrstva, ki plačuje gotove deficite. Odkar pa je par brezpomembnih ljudi iz tiste ljubljanske plasti, ki v našem narodu ničesar ne reprezentu-je, šlo v Belgrad krokat in prebedet par noči v ondotnih kavarnah s srbskimi oficirji, je nekaterim silno greben zrasel in včeraj poživlja ljubljanska iredentovska klika svojo ilato mladež, naj urednike »Slovenca« kakor svojčas dejansko z biči na-pade, ker je »Slovenec« osvetlil pu-hloplavost različnih Nušičev in podobnih pristašev princa Jurja, ki so v Belpradu ob priliki ljubljanskega izleta pri rakiji klatili vnebovpijoče neumnosti. Kakor se vidi, je Bclgrad na iz-vestne ljudi popolnoma tako vplival, kakor smo si mislili. Prinesli so iz Belgrada moralo pasjih hičev, pištol in tistih ostrog, s katerimi je princ Juri svojemu lakaju preparal trebuh! Ampak Ljubljana vendarle ni Belprad in tudi nikoli ne bo. Plačanim agentom provokaterjem in iz-vestnemu izprijenemu smrkolinstvu bomo jasno povedali, kar ni gre. \a Slovenskem &e srbski iredentizem prav pot ovo ne bo uganjal. Naše ljudstvo je katoliško, domoljubno in patriotično, in bo vsakega, ki bo hotel poti i rat i te njegove najvišje ideale, pognalo kot nadležnega tujca. V-i dobro vemo, kdo v Avstriji odio, nje. Vemo pa tudi, da, odkar je začela slovenska narodno - napredna stranka koketirati s srbsko iredento, trpi naše ljudstvo. Ves protislovanski sistem v Avstriji, odkar je padel Beck, izvira iz tepa, ker so nekateri vročekrvneži v Prapi in Ljubljani uprizorili svojčas demonstracije z več ali manj jasno protidržavno ten-deneo. Nesmiselnost par »inteligant-nih« prismojencev plačuje zdaj celo avstrijsko slovansko ljudstvo. Vsa ta iz tujine naročena in plačana gonja pa je tudi očito protika-toliška. Srbskim dinarjem se imamo zahvaliti za prvenca slovenske por-nografije in za sistematično demoralizacijo ženske in moške mladine. Do-čim se je zadnje čase opažalo, da ho-rf jo nekateri mladi pošteno misleči >\<>l>odomiselni inteligenti kulturni boj povzdigniti na višji nivo, so zdaj belgrajski apenti - provokaterji celo reč zasukali po belprajsko, na tako temno plat, da se zdi, kakor bi se pri nas res porajala prava barcelonska klika, koje najvernejši učenec je bil dijak Žerajič. Naše ljudstvo se po tej propagandi ne bo okužilo, za svojo mladino pa naj skrbe liberalci sami. Vaj pošteni elementi bodo slejkopnj skrbeli za to, da ostane to norčavo pihanje omejeno na tiste, ki so za to plačani. Vse za vero, dom, < sarja! ostane, kakor je bilo od pamtiveka, tako tudi v bodoče pesi o vseh treznih, vernih in razsodnih Slo on cev. Kar pa počenja par izgubljenih eksi-stenc, bo popinilo, kakor je pri nas poginilo vse, kar ni prišlo iz ljudstva! Kar pa sp tiče bratskega srbskega ljudstva, ki je tako visokona- i darjeno in plemenito, le želimo, da se čimpreje znebi Ju rje ve klike, ki tira srbsko ljudstvo v pogubo. Ti ljudje, ki jih niti Crnogorci ne marajo in so zastražili proti njim mejo, da ne vtihotapijo v deželo jugoslovanskega kneza Nikolaja bomb, ne bodo terorizirali in demoralizirali pametnega slovenskega ljudstva. Pri nas se ne bo delala politika in kultura s hand-žarji in revolverji!« Tako torej maziljeni slovenski j Nastić. V. ostalem svoji oceni v ju-j tranji izdaji nimamo veliko pripom-I niti. Slejkoprej zahtevamo v prvi vrsti, da c. kr. državno pravdništvo vrši svoj posel in prisili denuncijanta k dokazovanju svojih trditev. Sicer se bo to doseglo po drugi poti. Mi pa, če bi hoteli hraniti narodno - napredno stranko, ali pa tudi le najne-znatnejšega priznanega njenega pristaša, bi le krvavo žalili prvo in drugega. Zakaj, pravega in poštenega patrijotizma se naša stranka ne bo učila od nikogar, najmanj pa od lakajev rimske internacijonale. Kditae saepe! tarjtteva politim Klerikalci so zadnje dni zagnali velikansko vpitje proti prof. Masa-ryku glede članka v njegovi reviji »Naše Doba«, ki ima naslov »Zmago vita obstrukcija«. Člankar se v onem članku obrača predvsem proti Šu-steršičevi politiki in proti njegovemu i vplivu v češki politiki. Razumljivo I je, da so bili vsled tega klerikalci hu-I d i, zagrešili pa so v svoji polemiki I par prav prdih napak: predvsem članka v originalu sploh niso brali, ampak so citate posneli po nemških časopisih; te citate so grdo fabrieira-J li in potem dokazovali, da je Masa-ryk proti slovenskim kulturnim zahtevam, proti slovenski univerzi in da imenuje Slovence tujce, in obenem so trdili, da je pisatelj onega članka prof. Masarvk. Masar\ kovo glasilo »Cas« je na ta očitanja že odgovoril in jih je nazval za lažnjiva; nedeljska številka tega lista pa prinaša v uvodniku kot komentar članka v »Naši Dobi« sodbo o Šusteršiče-vi politiki. Ta članek se nam zdi tako zanimiv, da ga hočemo v eks-cerptu citirati. V začetku poudarja člankar, da avtor članka ni Masarvk in konstatira, da bi niti on, niti kateri drugi Ceh ne nastopil proti- kulturnim zahtevam kakega naroda. Člankar izvaja, da gre pri vprašanju slo- venske univerze za taktiko in v tej se Masarvk od Šusteršiča temeljito loči. Prof. Masarvk smatra obstruk-cijo za neprimerno sredstvo v dosego univerze. Ko bi on in drugi bili mnenja, da je z obstrukeijo mogoče doseči univerzo, bi češki poslanci ž bo ničesar izpremenilo vkljub jezi klerikalcev. ltemci—poMjolci. V nedeljo je prišlo v Iglavi naf Češkem do krvavih izgredov. Iglava ima 4228 Cehov in 19.765 Nemcev, sodni okraj iglavski šteje 29.607 Cehov in 7257 Nemcev. In v tem mestu so hoteli Cehi prirediti v svoji lastni hiši sokolsko slavnost. Tega pa on-dotni Nemci niso mogli mirno prenesti. Ko so hoteli iti Čehi, ki so prišli s popoldanskim vlakom v Iglavo, v »Besedni dom«, se jim je namignilo, LISTEK. V Sofijo. Piše dr. Ivan Lah. (Dalje.) »Ljubim.« »In on vas ljubi?« »Ljubi; zato ga nečem varati; bil je edini in ostane.« »Pijmo na vaše zdravje, gospodična.« »Sedaj vidite, da ni mogoče ... Vi se mi smejete.« »Gotovo. Jaz sem popolnoma zadovoljen.« »S čim?« »Z večerom, z vami. No, podajte mi roko.« »Jaz se vas bojim.« »Ne bojte se, spoštujem vaša čuvstva. Sedaj lahko sedeva na zofo in bodeva šepetala do jutra.« »Ne, pijte, prosim. Vi možje ste grozni, brezobzirni, nepremišljeni.« »Pustimo to, gospodična, in go-vorimo o vrednosti radosti in življenja.« . »Pijte!« »Življenje, ki ni več zmožno niti trenotka radosti, ni vredno niti kozarca vina. Ne pijem več.« Ura je bila tri. »Jutri ob desetih pridite na čaj.« »Pridem. Lahko noč!« Stala je pri odprtem oknu in gledala za menoj. »Lako noč ...!« Bil sem zelo utrujen. Pogledal sem še enkrat na morje. Na vzlohu se je že jasnilo jutranje nebo. Tudi ona je še slonela na oknu. »Vidite, kako izginjajo zvezde na nebu in lučice na morju.« »Jaz se vrnem, gospodična,« Stala je nekaj časa pri vratih in poslušala, nazadnje je zdrknil ključ. Legel sem na posteljo in sem trdo zaspal. Lfra je bila drugi dan že enajst, ko je nekdo trkal na moja vrata. Vstal sem in sem se hitro oblekel. Ko sem stopil v njeno sobo, je stala pri oknu v lahni jutranji obleki. »Vi dolgo spite,« je rekla po prvem pozdrava. »Jaz sem vstala ie ob devetih« ob desetih je bil čaj že gotov. Čakala sem vas do zdaj.« »Vi ste slabo »Zelo slabo.« »Jaz sem spal izborno, niti sanjalo se mi ni. Pila sva čaj in sva se zadovoljno smejala »No,« je začela, »kdo je delal včeraj kaprice!« »Jaz, gospodična. Danes priznate, da sem imel prav.« »To sem vam tudi včeraj priznala. Ne mislite, da je bila misel, kakor beseda. Hotelo se je s celo dušo. Toda vi bi odšli v svet in bi pozabili name, jaz pa bi... No, pijte. Vi se ne jezite?« »Ne, danes sem popolnoma miren. Cudnok rasno jutro je na morju.« »Da, jaz sem je gledala ie celo uro.« »Sedaj lahko sedete k meni.« Sedla je k meni na zofo in mi je podala obe roke. »Ah, ko bi mogli vi razumeti, odpustili bi...« »Razumem, kako bi ne razumel. Nimam vam kaj odpuščati.« Naenkrat me je poljubila. »No, vidite, kako je to krasno. Sedaj začenjata, ko je čas odhajati.« »Da, sedaj, ko ni nevarnosti. Vi-dite morje, kako se lepo ziblje t jm-vetrorvik in čelni as- sialjejo na valovih. Kako prijetno jih je videti, ko se zibljejo. Tuintam jih že zaliva voda. Valovi jih zagrinjajo — toda ne utonejo. Ko bi utonili, bi jih nam bilo žal in težka misel bi padla nam na srce: Zakaj si se igral, o čol-nič, na valovih toliko časa, da si utonil; sedaj ležiš zalit z vodami, brez moči si in žalostno je s teboj pod vodo. Ali čutite, kako bije srce! Kako je to prijetno, ko kipi kri, ko valove čuvstva v nas in mi se smeje-mo in govorimo: kakor hočemo mi... Ali razumete to? Danes sem tako zelo srečna, bila je to tako lepa noč.« Ob petih popoldne sva se odpeljala na kolodvor. »Ampak vi ne veste niti mojega imena,« je rekla, ko sva se poslavljala. »Glejte, kakšni ste.« »V resnici ne vem.« Sedla je k mizi in je napisala: Helena Nikolajeva T... »Lepo ime imate, škoda, da nisem vedel.« »Napišem vam svojo adreso, pišite mi včasih.« »Napišite mi tudi vi, kadar vam bo ial izgubljene noči.« »Ne govorite tako. Priznajte mi odkrito, da ste mi odpustili, da as ne »V resnici se ne jezim, nasprotno: vesel sem vas. Doživel sem z vami nemogočo povest, najlepšo na svojem potu.« »Jaz sem zelo srečna, da je bilo tako.« Peron na kolodvoru je bil poln. Vlak proti Višinjevu je bil napolnjen z izletniki in letoviščarji. Še en pozdrav. Žvižg. Vlak beži. Še enkrat je pomigala njena bela roka in vse je izginilo. Vsedel sem se v izvožčika in mn nisem niti povedal, kam naj vozi. Podil je naprej po odeških ulicah, sam ne vem kam. Na zadnje se je ustavil pred razstavo na bregu Črnega morja. Napisal sem to povest vsem onim, ki se dolgočasijo pri mojem potopisu. Napisal sem jo tako, kakor se je dogodila in ne more biti drugačna, kakršna je. Mnogi bi jo morda želeli drugače, kakor si žele drugačen potopis. Toda priznajmo si odkrito: včasih je dobro, da ni vse tako, kakor si mi želimo, ravnotako je včasih prav, da ni »Podlistek« »Slovenskega Nar.« vsem po volji, to je nemogoče, in morda bi niti ne bilo prav, ako bi bil vam po volji. ■ ififfiit feemškega moka no more tja In deputacija tmlmmkmm Sokola a* je morala že takrat na kolodvor vrniti ter odpeljati. Okoli češke društvene hiše je stalo več sto nemških ekscedentov, na čelu jim dijaki v ku-?erju. Oboroženi so bili i gorjačami. Grozovito tulenje in žvižganje se je razlegalo. Nek avtomobil, ki je imel sokolski emblem, so ustavili in gospoda in damo, ki sta v njem sedela, do krvi pretepli. Nekemu Sokolu so iia potu v »Besedni dom« strgali obleko rak telo ter mu prizadjaii štiri centimetre globoke rane. Ko so ga prenesli v hišo, da mu zavežejo rane, je omedlel. Neko šestletno deklico, ki je na nemški »heil« odgovorila z xNa zdar« so tako pretepli, da je obležala. Nekega češkega zidarja, ki je prišel slučajno v Iglavo dela iskat, so podrli na tla ter ga toliko časa tepli, da je omedlel. Na to so ga nesli v n<*-ko hišo, kjer so nemške sirovine umirajočega še z nogami suvale. Ubogega zidarja, ki je oče sedmih nepreskrbljenih otrok, so na to prenesli v bolnico, kjer je kmalu umrl. Več Čehov je težko ranjenih, med lahko ranjenimi je tudi moravski deželni poslanec dr. Chlun. Zvečer so imeli Nemci ljudski koncert v mestni pivovarni. Med tem časom so pa še demolirali češki hotel »U tri kni-žat«. Iglavski Čehi so telegrafično in telefonično prosili brnsko namestni-stvo za vojaško pomoč, toda zastonj. Značilno je, da so bile vse Te krvave demonstracije dobro pripravljene, kajti že par dni poprej so Nemci razdajali tozadevne letake. Seveda bodo poskušali merodajni krogi vso stvar zakriti in se Nemcev ne bo tako kaznovalo, kakor znshtiijo.To je raz-\ i dno že iz uradnega poročila, v katerem se pravi, da je prišlo do brezpomembnih spopadov. Radovedni >mo, kaj bodo zdaj pisali izvestni listi o nemški kulturi. Dnevne vesti. V Grozna nesreča je zadela naš list. Naš veleslavni deželni odbor nam je odpovedal ljubezen in nič več nas neče poznati. To pa zaradi tega, ker pri najboljši volji nismo mogli v zvezde kovati vsake nerodnosti deželnih vel en mo v Pega na in Lampeta. In >edaj ne bomo dobili več niti uradnih notic, niti inseratov. Skratka, do dna zemlje nas bo odslej ignoriral visoki deželni odbor. Strašno! — Pa seveda, kdor tišči glavo v pesek, ta ris-knje, da se ga potiplje po zadnjem delu telesa, kadar potreba nanese. Tako se godi tiču — noju in mi se močno bojimo, da se tudi našemu ljubemu deželnemu odboru ne bo bolje. — Porcijunkula in »Slovenec Včerajšni dan je bil za gospodo okoli ;>Slovenca<; prevroč. Zmešalo jim je glave. Takih »finih izrazov že dol^ro nismo brali. Tudi porciunkula ^e precej čudno na njega delovala, kajti zamenjal je svoje pristaše, ki so prišli iz okolice s pristaši napredne >Iranke. Piše: »Svobodomiselno ljubljansko barabonstvo se je osobito snoči zvečer odlikovalo z — barabon-stvom in je izzivalo in hrulilo pobožne romarje in osobito romarice. Naše pobožno slovensko ljudstvo naj si •zapomni, kako sirovo nesramne so ljubljanske svobodomiselne barabe, med katerimi smo opazili tudi več lepše oblečenih ljudi. Ali hočo res iz-vestna barabska ljubljanska svobodomiselna svojat našemu poštenemu, vernemu ljudstvu umazano, prašno Ljubljano še bolj pristuditi? Al: hoče v škodo ljubljanskega trgovca in « brtnika nas res prisiliti, da pričnemo svariti naše ljudstvo pred tisto ljubljansko svobodomiselno svojatjo, ki niti na cesti, niti v cerkvi ne da miru pobožnemu ljudstvu?« Kdor je kdaj opazoval sestanke raznih romarjev na Kumu ali kje drugje, ve, kakšen glaven namen imajo. In tudi te dni je bilo obnašanje nekaterih obiskovalcev, ki pripadajo prav gotovo čukarski in devičarski organizaciji tako, da so se zgražali mimoidoči Ljubljančani. »Slovenec« naj le n^? pride s tako neumnimi izgovori in sirovimi napadi, ee je sam prepričan, da so uganjali nespodobnosti javno tisti ljudje, ki so prišli prodajat čebulo ter proslavit porciunkulo. Naše klerikalce posebno to jezi, ker postaja ljudstvo vedno bolj zavedno ter opušča razno nepotrebno ro m fi-Ii je. To se je zgodilo tudi pri zadnji porciunkuli, ki je bila silno slabo obiskana, vsled česar se tudi frančiškanski nabiralniki niso tako zelo napolnili, kakor druga h ta. — Koliko je klerikalcem za ljudski hlagort V nedeljo, dne 31. julija je priredilo bralno in pevsko društvo v Toplicah pri Novem mestu b sodelovanjem novomeškega »Sokola« veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen pogorelcem vasi Potok. Jasno je, da je sodelovanje »Sokola« oživilo prireditev in privabilo dokaj radodarnih in ubogim naklonjenih gostov v Toplice. Gotovo pa ni bilo farovškim v Toplicah pogodu sodelovanje »Sokola«, in kakor je že klerikalni šrr, Hm ni dala Žida ne bi kalili miru in rada hce, prirejene v korist nheglm pogorelcem. Od farovških gfSrllnv so bili najeti »Čuki« in podučeni« kako naj postopajo. Za sprejem so sa to nastavljeni »Čuki« žvižgali in brliagali iz f arov za; drugi »čuki« so hoteli na veseličnem prostoru a svojim žvižganjem in skovikanjem kaliti red in mir in kvariti napak prireditve za ubogo« pogorelo ljudstvo. Zvečer so zabavljali in izzivali odhajajoče početnike in jih obatopavali in gotovo bi prišlo do sličnoga krvavega slučaja, kakor v Žalcu, ako bi hodili ljudje posamezno z veselice. Seveda se jim je izjalovil zlobni načrt; veselica je uspela jako dobro, pose t ni kov je bilo nepričakovano veliko. Vsi pa, ki so se udeležili veselice, so se zgražali nad obnašanjem »Čukov« in odšli so s prepričanjem, da je klerikalcem prokleto malo za blagor ljudstva, ki ga imajo vedno na jeziku in povsod v časopisih, da jim je le za lastno malho in trebuh, kar so pokazali pri tej priliki, ko so hoteli kaliti prireditev, katere čisti dobiček je bil namenjen ubogim pogorelcem, revnemu ljudstvu brez postelje in strehe, ki naj razvidi iz tega slučaja, koliko je klerikalcem za njegov blagor in dobrobit. Kako piše »Slovenec« o osebah, ki so v sorodni zvezi z našo dinastijo, ako slučajno ne pošiljajo dunajski kliniki lurške vode. Dobro smo vedeli, da novodobno gibanje na Španskem gospodi okrog »Slovenca« ne bo po volji, toda, da bodo tako rovtarsko napadali člane vladarske rodovine, tega si nismo mislili. O španski kraljici in njeni materi piše: »španski katoličani ne mislijo mirno prenašati udarcev, ki jih zadajate fa na t i žira ni protestanški bah-nici, španska pokatoličena kraljica in njena mati . . .« in zopet par vrstic dalje jih lepo titulira prav po Terse-glav - Lampetovem okusu »zapeljani, po protestanških babnieah omreženi španski kralj . . .« — Res, fina kritika. Kakršno uredništvo, tak list, in kakršen list, takšni čitatelji. Čudno je le to, da pusti naša c. kr. vlada tako lepo titulirati osebe, ki so v sorodni zvezi z naso dinastijo, medtem ko nam vsako najbolj nedolžno in upravičeno kritiko o »nemški špar-kasi« konfiscira. — Kako hudobni zavijači so ti »pobožni« Slomška rji! Pod napisom: »V Slomškovo zvezo!« je prinesel »Slovenec« št. 7- od 1. avgusta neko vabilo, izšolanim učiteljem in učiteljicam, ki jih svari vstopiti v kako napredno društvo! Med drugim piše doslovno: »Kjerkoli se vam pokaže kako liberalno društvo, je to le zgolj kopija ali pa bojna postojanka kaki napravi, ki sloni na krščanskem temelju!« Nemec bi rekel pri tem: »tukaj se pa že vse neha!« Kdo pa je, vprašamo, kopiral od Ciril-Metodo-ve družbe vpeljane vžigalice, računske listke, razno blago, nabiralnike i. t. d. i. t. d.,če ne še-le letos ustanovljena »Slovenska Straža«, ko vendar družba sv. Cirila in Metoda deluje že čez četrt stoletja? Kje je torej kopija in kje original? Odgovorite ako morete!! -p Slaba tolažba. Z dežeb- nam piše prijatelj: V nekaterih krajih sem že slišal, da delajo klerikalci z vsemi dopustnimi in nelepimi s r^dst vi zoper vseslovensko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Posebni seli ali odposlanci so baje dobili nalog raztro-šati med prostim ljudstvom frazo: »da čez nekaj let ne bo o Ciril-Metodovi družbi ne sluha, ne duha!«Da je tako in enako bojno sredstvo popolnoma peklenska iznajdba — to izpre-vidi vsak pošteno in narodno misleč Slovenec! Ali prijatelji klerikalci naj bodo do dobra overjeni da društvo, ima joče čez pol milijona kron netakljivega imetja — ne more na zeljo naših rimskih pristašev kar čez noč prenehati. Največji nje kapital pa so verno jej vdana srca vseh Slovencev! -r »Sokoli« aa begu. Celjski listi se hudo širokoustijo o sokol s k em zletu v Celje dne 14. avgusta. Toda zanimivo je, da si ti strabopetniki niti ne upajo izstopiti v Celju, ampak se bo izstopalo v Štora h, in od tod bodo bojeviti »Sokoli« z zajčjo koraj-zo korakali v Gaber je pri Celju. Drug duh veje pri nas v Celju, kajti pod dr. Dečkom bi bilo tako z narodnega stališča nečastno umikanje izključeno. Sedaj je drugače! »Sokoli« naj nosijo kot svoj znak odslej zajca!« — To je notica, ki jo je prinesla zadnja klerikalna »Straža«, glasilo duhovnika Korošca. Prinašamo jo doslovno zato, da slovenska javnost uvidi, s kako sodrgo se mora boriti napredno časopisje. Vsakemu, ki se je kaj brigal za sokolski slet, je namreč znano, da ga je vlada dovolila samo pod tem pogojem, da »Šakali« izstopijo v Štorah. Da bi »Sakati« i*. stopili v Celja, kakor se Je tudi zahtevalo, o tem vlada ni hotela ničesar slišati. To je znano tudi klerikalnim »junakom«, ki iz varnega gnez- da ▼ zfltraii« čakajo na Sokole. Toda kakor pas vsak vogal, tako mora tudi ■san sil i klerikalan saaanafiti vsako napsadao stvar. To trditev dohsinjo pač najbolj to, da se drzne klerikalni »čuk« čukati o sokolskom begu. Toliko pitgusas ima gotova vsak najmanjši in maj—imjm iflotol«, kolikor ga ima največji in najbolj zavaljen farovški »Čukec«! + V centrali klerikalnih posojilnic a« Koroškem paka, Klerikalna tvrdka Palese & Kavsar v Feldkirch-nu se nahaja v precej slabih finančnih razmerah. In navzlic temu je menda dala tej firmi centrala klerikalnih posojilnic na Koroškem veliko posojilo — govori se o več nega enem milijonu kisa —, s katerim se pa ni nobeno posestvo te firme obremenilo. Palese je pa Italijan, ki je šele pred par leti prišel na Koroško. Ker je Kavserjev brat, ki je ^piri-tual v Feldkirehnu neko svojo terjatev v znesku 350.000 K zavaroval na posestvu te tvrdke, tedaj je denar centrale v veliki nevarnosti. Značilno je tudi, da je ravnatelj centrale klerikalnih posojilnic monsignor Weiss izginil iz Celovca. Tudi Gess-mann, ki je bil pred kratkim v Celovcu, je nekaj posredoval v stvari. Kakor se vidi, preti klerikalni zadružni organizaciji na Koroškem velika nevarnost. -f- »Deutsche Wacht« in celjski magistrat. Celjski Nemci hujskajo na vso moč zoper sokolski zlet, ki se ima vršiti 14. in 15. avgusta. V tem oziru se posebno odlikuje »Deutsche Wacht«. Značilno za naše razmere je pa dejstvo, da hoče dr. Ambroschitz kot šef - redakter lista »Deutsche \Vacht izdajati varnostne ukaz3 kot šef magistratnega urada. Na em strani torej hujska, na drugi strani pa hoče delati red. Kot hujskač ima v roki tudi mestno policijo, ki «e bo prav gotovo ravnala po njegovih navodilih, katere bo izdajal kot šef-rc-dakter. Opozarjamo že zdaj me roda j ne kroge, da upoštevajo ta dejstva. + Patentirano »narodnjaštvo« celjskega opata Fr. Ograd i ja se je drastično pokazalo v nedeljo 31. julija t. 1., ko je ta cerkveni dostojanstvenik obhajal petdesetletnico svojega mašništva. — Ob tej priliki seve je bila tudi velika slavnostna pojedina, pri kateri je igrala celjska nera-čurska »Vereinskapelle», torej ona godba, ki povsod sodeluje, kadar se gre za kako gonjo proti Slovencem! Če bi Slovenci v Celju ne imeli svoje narodne godbe, bi cele stvari niti ne omenili, a tako smo to morali storiti, ker se celjski »Nemci« z narodnega ozira neumljivemu in skrajno netaktnemu počenjanju celjskega opata sami roga j o. -j- Kulturno delo? »Osterr. Rundschau«, z\*ezek 2 z dne 15. julija 1910. se bavi z govorom Fr. Košuta v ogrskem državnem zboru, ki poudarja stare zgodovinske pravice Ogrske na podržavljeni deželi in ki svari pred »trializmom«. — Izdajatelj revije opominja in pravi, da bi bil že zadnji čas, da bi se avstrijska državna polovica resno poprijela gospodarskega vpliva v Bosni in Hercegovini in bi postavila nasproti domišljavim in papirnatim pravicam ogrske krone intenzivno kulturno delo in splošne koristi, ki bi vezale prevzete pokrajina s tostransko državno polovico. Sicer da je Ogrska že sedaj na potu, da nas tudi tukaj prehiti — in potem nam je še ta stran zaprta! Ali misli pisec pod »kulturnim delom«, da bi se še več gerinaniziralo v novo pridobljenih deželah ter privabilo še več nemških naseljencev? -f- Imenovanje in napredovanje. Pravni praktikant pri okrajni sodni-ji v Komnu g. Alojzij Ži g o n je imenovan za avskultanta. — Za notarja v Kranjski gori je imenovan notarski kandidat v Gradcu, g. Karel K 1 a n d e r. — Okrajni tajniki gg. Fran J u v a n c , Ludovik B a u e r in Ivan Kocjančič v Ljubljani so pomaknjeni v deveti činovni raz-led. — Sankeijoniran deželni zakon. Deželni zakon, ki dovoljuje mestni občini ljubljanski prodajo zemljišč nekdanjega vojaškega oskrbovališča ob Dunajski cesti, je sankeijoniran. — Umrl je danes zjutraj mestni cestni nadzornik g. Hinko Magister. Pokojnik je bil ena najmarkantnej-ših oseb v Ljubljani. Kakor je on poznal vso Ljubljano, tako je tudi njega poznal skoro vsakdo. Magister je bil stara slovenska korenina, dobričina, a* pri tem zaveden narodnjak in prepričan, rekli bi, zagrizen naprednjak. Pokojnik je bil med ustanovitelji ljubljanskega »Sokola« in ustanovitelj »Tesarskega in zidar&kega društva«, katerega predsednik iu blagajnik je bil dolga leta. Magister je bil na glasu kot izvrsten agitator, za to so ob vsakih volitvah nasprotniki njega najljuteje napadali, ker so vedeli, da jim je prav Magister iztrgal iz pesti marsikaterega volilen. Kot mestni uslužbenec je kil popolnoma na svojem mestu, ker je temeljito poznal bolj kakor vsakdo dragi vso mesto in vso ljudi. Mastna občina ga bo jako pogrešale in bo teško našla njemu enakega naslednika. Pokojnik je umrl na zastrupi jen j u krvi. Vrlemu možu trajen spomin! — Umrl je včeraj v deželni bolnici trgovec, g. Jernej B a h o v e c , zvest naš somišljenik, ki je vsikder podpiral aarodno-napredno stranko ter Vil vsled svoje značajnosti žrtev klerikalnega, terorizma. Bodi mu časten spomin! «— Pevsko društvo »Slavec« naznanja elanom, da je umrl društveni ustanovni član in bivši podpredsednik, trgovec g. Jernej Bahovec. Pogreb bode v četrtek ob 1 /4 5. iz deželne bolnice in se ga bo društvo udeležilo z zastavo. Odbor vabi brate pevce, da se današnega sestanka gotovo udeleže. — Odbor. — »Posveta« vabi na prijateljski sestanek v petek zvečer ob 8. uri (5. tega meseca) v hotelu Štrukelj. — Knjige za ljudske knjižnice »Prosvete«! O velikih počitnicah ustanovi »Prosveta« več novih ljudskih knjižnic in s po poln i že obstoječe. Ob tej priliki prosi podpisani odbor slavno občinstvo, da pomaga društvu s knjigami. Zlasti dobn>do-šli so mladinski in pripovedni spisi. Odbor. — Poroka. Danes ob pol 12. dopoldne se je poročil v frančiškanski cerkvi g. dr. Janko Žirovnik, odvetniški kandidat v pisarni dr. Trillerjevi, z gospico Miro Zupan-č e v o , hčerko znane rodoljubne rodbine ljubljanske. Mladi dvojici iskrene naše čestitke! ■— Zdravniška vest. Dr. Denie-ter Bleiweis - Trsteniški, strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu, preselil se je s 1. avgustom na Kongresni trg št. 15., nasproti nunske cerkve. — Prekrasni sprehodi po Golovcu so marsikateremu Ljubljančanu še neznani, dasi so tako idilično lepi, da nas mora vsako mesto zanje zavidati. Te sprehode lahko poljubno podaljšaš ali skrajšaš ,kakor ti je drago, ker je povsod lahka in složna pot v hrib in iz hriba. Najbolj primerna je pot, ki vodi na Golovec pri gradiču profesorja Vestra. V par minutah imaš prekrasen razgled z Visokega, to je planote, ki se razprostira nad Hradeckega vasjo. Lahko rečemo, da tako lepega razgleda na Ljubljano in gorenjsko stran ni nikjer drugod. Ako gremo od tod še dobrih deset minut, pridemo do razpotja. Leva pot pelje dalje proti La-verci, skrajna desna po proti Plan-karju, kamor dospeš v 20 minutah in kjer bo v nedeljo velika vrtna veselica pod naslovom: »III. šentjakobski semenj«. Vsem, ki imajo radi lepe senčnate sprehode, priporočamo najsrčnejše za nedeljo to lepo turo, ki jo prehodi lahko vsak otrok treh let. Kaj bi hodili po vročini, po pekočem solncu, ko pa imamo tako krasne sprehode pred nosom. Vsak nam bo hvaležen, kdor se bo v nedeljo ravnal po našem nasvetu in šel čez Golovec k Plankarju. Imel bo izboren užitek medpotoma, potem si bo pa privezal dušo in telo z raznovrstnimi zanimivostmi in zabavami. Iz Zatišja. 2. avgusta so se vrnili v Ljubljano dečki, zdravi in krepki. Ob prihodu v Zatišje so tehtali 2805 kg 30 dkg, ob odhodu pa 2906 kg, prirastlo je tedaj 100 kg 90 dkg. Vodstvo zavoda je oskrboval Jos. Lapajne, učitelj v Cerkljah, nadzorniki pa so bili: g. Fr. Zupan, Ivan Tavčar, učitelja v Ljubljani in g. Fr. Trošt, učitelj v Borovnici. 5. avgusta odidejo v Zatišje deklice, ki bodo tamkaj pod vodstvom gdč. Fi-lomele Senekovičeve in 3 gdč. nadzo-rovateljic do 2. septembra t. 1. Motena večerja. Ko je Golarjeva družina z nekaterimi delavci v Drav-ljab pri večerji sedela, prišli so pod kuhinjsko okno nagajat in izzivat sobni slikar Ferdo Jenko, dninar Janez Jarc in Janez Pokora. Kmalu jc prišlo med obema strankama do spopada, pri katerem je zadobit delavec Janez Ribič udarec s palico in driteljcem po glavi, in z nožem vbod-ljaj v rebra, tako da so ga morali težko ranjenega oddati v bolnišnico. Izpod strehe je padla. Petletna Jožefa Bregar se je doma v Lonček u, obe. Žalna, igrala s svojim lOletnim bratom Načetom. Pri tem je pa po nesreči padla izpod strehe tako nesrečno na glavo, da so jo morali oddati v bolnišnico. Znak zmage. Iz Novega mesta nam pišejo: Bojeviti »krščansko misleci« junak in slomškarski general Štrukelj, ki se nahaja sedaj na Grmu pri Rudolfovem, dobil je pretekli teden po pošti strahovito morilno orožje: nov pipec, na čigar rezilu se je svetil v rdeči barvi napis: »In hoe signo vinces«. (V tem znamenju boš zmagal.) Velik požar na Potoku, Piše se nam: Dne 22. julija okoli 4. popoldne zažgali so otroci v skednju Janeza Zupančiča. Ogenj se je po vsi vasi hitro razširil, ker jc pihal sedaj severozahodnik, sedaj zapadnik. — Prihitela je takoj na pomoč domača požarna hramba v Val ta vasi ped po« veljstvom Ivana Rakošeta. Kmalu na to so prihitela požarne hrambe iz Toplic pod poveljstvom Ignaca Si- tarja, to Novega mesta pod poveljstvom J. Lusnerja in iz daljnega St. Petra pri Novem mestu pod poveljstvom Jos. Bojanca. Vse požarne hrambe brez izjeme so pozno v noč čez 12. uro neumorno in neprenehoma delovale, nekatere z razdelnica-mi z 380 m cevi. Tako so rešile 14 gospodarskih poslopij in zraven v obližju pa obvarovala požara trem gospodarjem vsa gospodarska poslopja. Okoli 2. ponoči so zunanje tri požarne hrambe zapustile pogorišče, ker ni bilo več nevarnosti, le domača požarna bramba v Valtavasi je ostala na pogorišču, kot straža, ter po 3Va urnem odmoru zopet začela delovati do 8. zjutraj, tako, da je popolnoma v varnosti zapustila. — Ponesrečil se je brizgalniški mojster Josip Kramaršič od požarne hrambe v Valtavasi. Brizgalna mu je zmečkala na desni roki srednji prst. — Prostovoljna gasilna društva imajo pri nastopih požarov razne stroške, pokvarijo se tudi cevi itd. Umestno bi torej bilo, da zavarovalne družbe, katerim so se rešila zavarovana poslopja, pribite na pomoč s podporami, da zamorejo požarne brambe svoja gasilna orodja v dobrem stanu obdržati, kar je gotovo koristno zavarovalnim družbam samim. — Na pomoč! Velika poletna veselica v sve* tovnoznani Postojnski jami. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. se vrši v Postojnski jami velika poletna veselica. Ta čarobni podzemeljski svet, kateri meri nad 21 km, od teh je 6 km dostopnih občinstvu, zavzema vsled svojih premnogih prednosti — najrazličnejše kapniške oblike, čist zrak, izključno električna razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota, ležeč na glavne j progi južne železnice — prvo mesto med vsemi jamami na svetu. V obširnih dvoranah bode koncertiralo več godb in vstopnina v jamo se je znižala na 2 K za osebo. Veselica se prične ob 3. popoldne (pri vsakem vremenu). Pri tej priliki bode vozilo več posebnih vlakov v Postojno. Na šulferajnski šoli v Hrast ni* k u je visela v nedeljo velika frank-furtarska zastava, a naš »napredno slovenski« občinski zastop se ne zgane zoper tako provokacijo. Hrastui-ški šolski svet pozivamo, naj razobc-ša na svoji šoli slovensko zastavo. Če je Nemcem dovoljena izdajalski nemška, bo tudi nam poštena slovenska! Hud nasprotnik »Sokola« jd hrastniški rudniški ravnatelj Leiler, tc smo vedeli že davno, a kar je storil sedaj, to presega pač že vse meje — smešnosti. Na most pri rudniku je nalepil nekdo plakat za celjski zlet, a rdeča barva je direktorja razburila kakor purana, in brž je nagnal delavca, naj odtrga list. Že delj časa opazujemo, da se trgajo plakati naprednih, kakor demokratskih prireditev, a Leilerja nismo dolžili takega pobalinstva, ne, sumili smo druge kreature. Vendar smo še vedno uver-jeni, da se je ravnatelj še-le sedaj pridružil tej vrsti ljudi ter storil tc dejanje morda le v hipni — blaznosti. Zato pa: Bog daj norcem pamet! Trije orožniki v Hrastniku so se udeležili sklepnega slavlja na šoli, raz katero je plapolala frankfurtar-ska zastava. Isti dan popoldne je priredil Ciril - Metodov vrtec malo veselico,-pri kateri ni bilo nobenega e. kr. orožnika. Ne bomo stvari dalje kritikovali, ker vemo, da so ti gospodje silno občutljivi, da so že vsi pokoncu, če se sama dejstva konsta-tirajo in če se jih slučajno ali neslu-čajno pozabi — hinavsko pohvaliti. Saj se spominjamo, gospoda, kje je bila nazadnje taka pohvala, kaj ne? Monstranca ukradena. V noči od ponedeljka do torka je bila ukradena v cerkvi v St. Petru pri Mariboru pozlačena monstranca, vredna kakih 500 K. Tat je odnesel tudi hostije, ki so bile v monstranci. Smrt v ognju. V ponedeljek popoldne se je vnela obleka 161etne Terezije Škerbic, dekle pri mesarju Černetu v Mariboru. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je pa čez nekaj ur umrla. Tri kobile ukradene. Dne 1. avgusta so bile posestniku Mihi Mu-stafi v Župečji vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju na paši ukradene tri kobile. Tatovi so šli z njimi proti Slov. Bistrici. Nočni napad. Alojzij Mikuž, hlapec v Colu, je bil okolu polnoči na cesti domov grede napaden. Storilec je bil posestnik Anton Bizjak iz Cola. Udaril ga je s precej velikim kamnom po obrazu ter ga težko poškodoval; izbil mu je tudi gornji zob. Narodno * radlkalul abiturijent-ski shod v Trstu. Vsak, ki se misli udeležiti narodno - radikalnega abi-turijentskega shoda v Trstu in ki hoče dobiti brezplačno prenočišče v Trstu in Ljubljani, ter imeti iz Ljubljane v T*et polovično vožnjo, naj se uglasi potom dopisnice vsaj de 15. avgusta na »Pripravljalni odbor za abiturijentski shod, Mestni dom.« Na isti naslov naj vsak naprej pošlje 8 K 10 vip. za polovično 9 tja in nanj. OSUoš *x X3*nl3am* s južnega kolodvora dne 25. a lignita dopoldne ob 11. nri 40 minnt. Zbirališče pred »Mestnim domom«. Služba veterinarskega nadaor-nika v osmem činovnem razredu je razpisana na Primorskem. Prošnje je vložiti do 25. t. m. pri namestni-štvenem predsedstvu v Trstu. Ameriške novice. Urednik new-yorškega »Glasa Naroda«, Viktor J. Valjavec, je imenovan za uradnika v trgovinskem uradu. Uredništvo imenovanega lista je moral Valjavec seveda odložiti. — Ponesrečil se je v Clevelandu Martin Palčar, doma iz Št. Mihela pri Žužemberku. Pri delu mu je odtrgalo obe nogi, vendar je bil nekoliko okreval, da si je napravil voz, na katerem se je včasih kam peljal. Zdaj pa je vsled poškodbe umrl. — Ponesrečil se je v tovarni v Clevelandu Jakob Kraše-vee, doma iz Ravnika, fara Bloke. Razlctel se je nek brus, ki je Kra-ševca zelo nevarno poškodoval na grlavi. — Slovenec zabodel Slovenko. V TVilburtonu, Oklahama. je Toeip Gril iz Vač pri Litiji z nožem napadel omoženo Josipino Zupan. Zabodel ji je nož v lice in v levo stran prsi, tako da ji je prerezal srce. Zu-'•anova je umrla. Gril pa je pobegnil. Elektroradiogra? »Ideal« zraven glavne pošte ima od srede 3. do »* tka 5. avgusta sledeči spored: Žetev sladkorjevega trsja. (Naravni r>osnetek v barvah.) Ribič in genij. (Projekcija v barvah.\ Pogreb viteza Stuekv v Benetkah. (Naravni po-netek.) Žrtev poročnika Lamberta. < Drama J Predstava v kinematografu. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima predstavama ob 7. in pol 9.: Kraljica v samostanu. Zvijača soproga. M i Inatljiva rada ljubim k uje. Vsak torek in petek <>d 6. do 10. sodeluje Slovenska Filharmonija. Zdravstveno stanje mestne občili" ljubljanske od 17. do 23. iulija. Kodilo s<» je 23 otrok. Umrlo je 18 i >eb, med katerimi je pa domačinov >amo 5. Vzrok smrti je bila pri petih je tika, pri ostalih pa razne drage bolezni. Tri tatvine — tatovi vsi pod ključem. Minoli teden so je nel: dober mož usmilil nekega dekleta ter povabil na večerjo, v stanovanje neke znanke. Ko so se naveličali za-duhlega zraka, >«> šli na sprehod in si zopet privoščili zemeljskih dobrot v hotelu »Tivoli« potem pa šli zopet od tam se sprehajat po gozdu. Nazaj črede je možak opazil, da mu manjka iz žepa denarnica, v kateri je imel 170 K denarja. Dekle ga je trdno pre-rričalo, da ni drugače mogoče, kakor, da je moral denarnico izgubiti. In res je napravil pri policiji ovadbo v tem smislu. Zadeva se je pa pozneje razmotala in dobri mož je prišel do prepričanja, da mu je denarnico ukradla pogoščenka. In imel je prav. Policija je kmalu izvedela za sumljive momente in dekleta aretovala. Prvotno je ta vse tajila, pozneje pa priznala tatvino in rekla, da je vrgla denarnico z denarjem vred za nek °rrm. Šli so jo iskat, a je niso našli. Navihanka je sumljiva, kakor so dognali, tudi drugih nodobnih tatvin.— V Gradišču je služi] pri nekem potniku -(Metni Ivan Mehle iz Grosupljega. Svojemu gospodarju je ukradel celo konjsko opravo, vredno 130 kron in jo potem prodal nekemu posestniku v Mali vasi za 8 K. Tudi *a je bil aretovan. — Dne 23. m. m. zvečer je bilo iz neke veže v Flor-jan^ki nliei ukradeno gospodu Ivanu ? H i -111 ll»0 K vredno kolo in t url i tega tatu je policija danes dopoldne že -pravila pod ključ. Dognalo se je namreč, da je prišel mesarski vajene*- Ivan Krši«'- iz Št. Petra na Štajerskem nenadoma do kolesa ter *ra doma, vzel že narazen. Policija je .seveda kolo konfiskovala in ga spozna Lr. Pust. ki je pri izsledbi tudi mnofo primogel za svojega. Cel tri folij so izročili sodišču, kjer ga čaka nadalj-uja usoda. Pvi april. Včeraj že precej pozno zvečer je nekdo imel mladino na Sv. Jakoba trgu za prvega aprila. Raznesla se je bila namreč govorica, da bodo imeli gasilci tam svoje vaje in nabralo se je bilo po celem trgu na -totim- radovednega občinstva, ki je nestrpno, posebno še mladina, čakala vaj, a je bilo vse zastonj. Šele po 9. uri so se ljndjc razšli zavedajoč se, da so gledali prvega aprila. Nesreča. Včeraj je prišel pod voz hlapec Andrej Miklavčič in ga i* pri tem konj tako udaril in poškodoval, da so pra morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno l>olniš-nico. V Ljubljanico je včeraj padel na Prancovem nabrežju 81etni Oton Zajec, kateremu je nek hišnik pomolil roko in ga potegnil iz vode. Deček ni bil v smrtni nevarnosti. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 92 Slovencev in 10 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Kontori-*tinja Pavla Jakova je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja.— Stolarski vajenec Josip Zure je iz- w nfcD „ .____ _ — ttmidkaiaki mojatar Ivan Bla žic je našel plišast klobuk. — Na jasnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma najdeno, ročna prazna torbica, dežnik, zavitek delavske oble-ke in turistovska palica. Zaletel se je kanarček, katerega dobi lastnik nazaj pri g. dr. Tomin-šku v Ciril in Metodovi ulici. »Slovenske filaarmoalje« oddelek igra jutri popoldne od pol 5. do 7., in ves orkester od pol 8. naprej v hotelu »Tivoli«. Vstopnina prosta. HuTodno otnniNL V »Slavčevi« družbi na št. Jako bskem »žegnanju« v gostilni g. Babica na Dolenjski cesti nabrala sta gg. Niko Weber in Pran Zelez-nik 11 K za dr. sv. Cirila in Metoda. Hvala nabiralcema in darovalcem. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. A. Domieelj iz Rakeka znesek 26 K, ki se je nabral v nabiralniku (11 K) in 15 K pa za v veseli družbi žrtvovane »miške brke« na korist naše prekoristne družbe. — Anton Nabergoj iz Lazic pošilja 4 K iz sodnijske poravnave z dne 29. julija 1910. Na korist družbe sv. Cirila in Metoda se prodaja »Petanjska slatina«, ki je ena izmed najboljših kislih vod na Slovenskem. Zalaga tel j te slatine je Jakob Vrečko v Slovenjem gradcu. Ta kisla voda je pri nas na Kranjskem še jako malo razširjena, zato opozarjamo na njo narodno občinstvo in narodne gostilničarje Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 7 avgusta t. 1. na vrtu starega strelišča ob Krki veliko ljudsko veselico s prijaznim sodelovanjem »Dol. Sokola«. Predpriprave naših vrlih narodnih dam so v polnem tiru. Ker ima na ta dan v Novem mestu zveza jugoslovanskih učiteljev svoje letno zborovanje, katerega se udeleži tudi vrla »Dol. podružnica »Prosvete«, naj bode ta dan Novo mesto središče vse napredne Dolenjske in ljubiteljev naše prve it edine šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Amerikanski Slovenci za Jruž-bo sv. Cirila in Metoda. Neverjetno je skoraj, kako pridno in marijivo delujejo amerikanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za našo družbo. Povsod se vrše veselice in shodi, ki imajo pa to veliko moralno vrednost, da zbirajo naše rojake v tujini, jih probujajo in navdušujejo za sveto našo skupno stvar. Poleg t< ira pa ne pozabijo nas tudi materijalno podpirati. V tekočem letu je prejela družba naravnost ogromne svote iz rok amerikanskih rodoljubov. Med najdelavnejše ainer. podružnice moramo prištevati 24. v Clevelandu. Ta ima vsaki mesec tretjo nedeljo svojo redno mesečno sejo. I ri katerih so se nabrali lepi zneski v korist družbi. 20. marca so jK>slali centralni podružnici v New Yorku 14 dol. 75 cent. in dne 19. aprila 15 dol..; skupaj tedaj 29 dol. 75 cent. Pri zadnji seji pa so sklenili, da bodo poslej kar naravnost glavni družbi v domovino pošiljali doneske — in res 1. avgusta je prejela družba od omenjene i»odriižniee zopet 10 dol. — 25. septembra priredi ta podružnica veliko veselico v korist družbi. K tej veselici se bodo povabila razna druga društva in upati smemo, kakor nam poudarjajo sami, oa bo uspeh lep in blagonosen. Vrli so naši rodoljubi v Ameriki in Želeti bi bilo le. da se odzovejo temu zavednemu rodoljubju tudi vsa slovenska srca v domovini. — Ljubi zemljo, ki t( je rodila in ne pozabi, da nimaš lepšega koščka zemlje od tvoje rodne! Vam pa zavedni in požrtvovalni ameriški rojaki, hvala tisočera za \ ašo požrtvovalnost! Dnittena naznanila. A kad. fer. društvo »Bodočnost« v Ptuju si je izvolilo na svojem rednem oljčnem zboru dne liO. julija t. I. /a prihodnje leto sledeči odbor: iuc. Vekoslav Šumenjak, predsednik; iust. I. Pernat, podpredsednik; iuc. I. Horvat, tajnik; iuc. Vekoslav Vi-senjak, blagajnik; iuc. Jože Tašner, knjižničar. Preglednika sta: iuc. Šalamun in Lenart Boezio. Vse društvu namenjene pošiljatve naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Vekoslav Šiunenjak, Polcnšak, p. Jur-šinci, Štajersko. Pevsko društvo »Zvon« na Op-činab praznuje dne 21. avgusta t. 1. svojo 201etnico, telovadno društvo »Sokol« pa obletnico svojega obstanka. Pomen imenovanih društev za razvoj in napredek slovenskega naroda ob obali Jadranskega morja v večni borbi proti italijanskemu so-vragu, ni treba razkazovati. Jasen je vsem dovolj. Dragi bratje vedo tudi ceniti to. Okrožnice za to slavje so ie razposlane. Vsa pevska in telovadna društva, ki se mislijo udeležiti slav-nosti, naj blagovolijo naznaniti to. . je-li as „ late »korporativno*, aH* po »deputaciju. Vsi torej dna 91. avgusta t. L na Opčine! Pokažimo tega dne skupnost, vzajemnost bratov Slovencev! Pevski pozdav in sokolski Na zdar! 9MMM to. — Ilirci izmirajo. Dne 31. julija je umrl v Sisku bivši župan Franjo Lovrič, star 96 let. Za časa ilirskega gibanja je bil navdušen llirec in zvest sotrudnik Gaja, Vraza in drugih vodij ilirskega pokreta. -Leta 1848. je bil Lovrič član hrvaške narodne skupščine, ki je izvolila za bana Jelačiča. Kasneje je bil poslan v Belgrad, da izposluje srbsko pomoč za borbo proti Madžarom. Za časa absolutizma je bil ves čas župan v Sisku. Leta 1861. je bil izbran za poslanca v sabor in je bil kot tak zaeno z dr. Starčevićem in Kvaternikom ustanovitelj stranke prava. Ko se jo 1. 1874. združil Stari in Novi Sisek, je bil Lovrič izvoljen za župana, kateri posel je opravljal polnih 30 let. Poslanec v saboru je bil 13 let. Pokojnik je ostal zvest svojim načelom do zadnjega diha. — Nemško poslaništvo v Crni gori. Ob priliki proglasitve Crne gore za kraljestvo bo nemška vlada, kakor poročajo s Cetinja, povzdignila svojo diplomatsko agencijo v rang poslaništva. Za poslanika bo imenovan V. Pilgram - Baltazzi. — Resnična zgodba. Pod tem naslovom priobču je »Agramer Tag-blatt« to-le zgodbico, ki ima to prednost, da je resnična: Te dni bi se imel v Zagrebu vršiti ustanovni občni zl>or novega društva, ki si je nadelo ime »Društvo zvestih zakonskih mož«. Po pravilih bi naj bili dru št ven ik i tisti možje, katerih boljše polovice se nahajajo na letovišču. Vse hvale vredna ideja pa je padla v vodo, ker ni našla zadostnega zanimanja. Poleg sklicatelja je prišel na občni zbor samo en zakonski mož in še ta se je oženil šele prejšnji dan. — Slovanski gostje na Cetinju. Te dni sta se mudila na Cetinju predsednik vseslovanske časnikarske zveze Jos. Holeček in urednik petro-gradskega »Svjeta« Komarov. Holeček in Komarov sta bila sprejeta v avdijenei pri knezu Nikoli in pri prestolonasledniku Danilu. Na čast Holečku je priredil ministrski predsednik dr. Tonianovič banket v Grand hotelu. izpred soflisto. Ali je »heil«-klic nasproti Slovencu žaljiv? Nemškutar je srečal na cesti Slovenca ter ga demonstrativno pozdravil s klicem »Heil und Sieg! ifeil! Heil!« Slovenec se je čutil žaljenega in je vložil tožbo radi razža-1 jenja na časti proti Nemcu. Pri obravnavi pred okrajnim sodiščem je toženec priznal, da je rabil nasproti tožitelju gori navedene besede, zanikal pa je, da bi bila v teh besedah, če tudi so bile rabljene nasproti narodnemu nasprotniku, kaka žalitev, češ da bi se tudi on ne čutil žaljenega, ako bi mu Slovenec za klical v obraz »živio« ali »na zdar«. Tožitelj pa je temu nasproti naglašal, da vsebuj«- heil-klic Nemca nasproti Slovencu zasramovanje, ker se ne da dvomiti, da je Nemec rabil one !*ese-de z namenom Slovenca žaliti in ga izpostaviti javnemu zasmehovanju. Okrajno sodišče je obtoženca Nemca spoznalo za krivega in ga po § 491. k. z. obsodilo na globo v znesku po 20 kron, češ da je toženec s heil-klicem tožitelja izpostavil javnemu zasmehovanju. Vzklicno sodišče je to razsodbo razveljavilo in toženca oprostilo. Z ozirom na to oprostilno sodbo je generalna prokuratura vložila v vastvo zakona pri najvišjem kot kasačijskem sodišču ničnostno pritožbo ter predlagala, naj sodišče razsodi, da se je z oprostilno sodbo prizivnega sodišča kršil zakon. Kasa-r ijsko sodišče pa je to ničnostno pritožbo zavrnilo. V razlogih navaja i icd drugim: K dejanskemu stanju J? 491. kazenskega zakona je potrebno ne samo, da kdo koga zasmehuje, marveč tudi da ga s tem izpostavlja javnemu posmehu v toliki meri, da postane predmet javnega zasmehovanja. ftflZK SMul * Vlom v Belgradu. V menjalnico Medina, ki se nahaja v naj-obljudenejšem delu belgradskega mesta, so vlomili ter oropali blagajno, v kateri je bilo čez 50.000 frankov in več raznih vrednosti. O vlomilcih nimajo sledu. * Nemški ravnatelj — svinjar. V Glatzu so aretirali rektorja neke dekliške šole, ker je osumljen, da je več let zlorabljal svoje učenke. Odvedli so ga v berolinski preiskovalni zapor. * Karpata! milijonar. Pri ume riški konjenici sluši kor po ral, čegar premoženje znaša milijon dolarjev. Kadar je korporal prost, tedaj daje v Wasningtonn bogate pojedino. To je gotovo edini korporal na svefu, ki je obenem tudi milijonar._ ' VTI. vsekatoliški sbod. Dunaj, 3. avgusta. Sklenilo se je, da se skliče VII. avstrijski vsekatoliški shod v Inomost. Ker so se pa zlasti radi narodnostnega vprašanja zopet pojavile težkoče, se najbrže letos ta shod sploh ne vrši. Prepir radi uspehov znanega Ehrli-chovega preparata. Praga, 3. avgusta. Izumitelj znanega preparata »Ehrlich 606«, zdravstveni svetnik prof. Ehrlich, z vso odločnostjo zavrača trditev nekaterih praških zdravnikov, da bi bilo zdravljenje z njegovim preparatom združeno z jako nevarnimi in neznosnimi postranskimi pojavi. Oba asistenta klinike, Bohač in Sobotka, pa vztrajata pri svoji prvotni trditvi. Politični položaj na Hrvaškem. Zagreb, 3. avgusta, V političnem položaju na Hrvaškem se še nikakor ne more beležiti kakih sprememb. Te dni se snidejo napredni poslanci h konferenci, v kateri se nameravajo posvetovati o stališču, katerega naj zavzemajo nasproti nameravani novi vladni stranki. Kakor se zatrjuje, se sme pričakovati, da pride do spora-zuml jenja. Nemiri na Turškem. Carigrad, 3. avgusta. Brusi so napadli tri vasi, v katerih prebivajo kristjani, vasi zažgali in izropali ter kristjane morili in zasledovali. Včerajšnji ministrski svet je radi tega sklenil, da odpošlje na lice mesta vojaško Kazn is ko ekspedicijo. Tajna reakcijonarska zarota na Turškem. Berlin, 3. avgusta. »Lokalanzei-ger« poroča iz Carigrada, da je policija aretirala tudi orožnika Mustafo, ki je bil član tajne reakcijonarne zarote in je nasproti zarotnikom javil, da je pripravljen pomoriti en del od teh zaznamovanih članov mladotur-škega komiteja. Turško brodovje. Berlin, 3. avgusta. »Lokalanzei-ger« poroča iz Carigrada: Včerajšnji ministrski svet se je pečal med drugim tudi z vprašanjem nakupa nemških bojnih ladij za turško mornarico in se izrekel za nakup. Nemiri v Perziji. Teheran, 3. avgusta. Čez Teheran je proglašeno trimesečno obsedno stanje. Policija je že pričela z razoro-ževanjem ljudstva. Morilec dr. Crippen v preiskavi. Kvebek, 3. avgusta. Ljubica morilca drja. Crippena, Miss Le Neve, je prišla vendar k sebi. Včeraj se je razgovarjala s preiskovalnimi uradniki nad eno uro. Preiskovalni sodnik in pa policijski uradnik sta skušala iz nje izvabiti priznanje. Po zasliša-vanju so se pojavili pri Miss Le Neve zopet živčni napadi. Dr. Crippen sam se obnaša popolnoma mirno in tudi sedaj še taji umor. Nesreča na torpedovki. Kronstadt, 3. avgusta. Tukaj se je razpočil na eni torpedovki kotel. Efekt eksplozije je bil naravnost velikanski. Pri tem je prišlo ob življenje G mornarjev, 14 jih je pa težko ranjenih. Končan železničarski štrajk. Otava, 3. avgusta. Stavka na železnicah Grand Trunk družbe je končana Med železniškimi uslužbenci in družbo je namreč prišlo do kompromisa. Nesreča pri mornarskih vajah. Toulon, 3. avgusta. Včeraj so se delali poskusi s torpednimi streli. Eden torpednih strelov je zadel ob neko ladjo — torpedovko in jo močno poškodoval. Več mornarjev i- narednikom vred je strahovito razmesarjenih. Prvi odkup kmetov v Bosni. Tesan j, 3. avgusta. Veleposestnik aga Firbakovič se je odločil, da dovoli svojim kmetom odkup posestev pod pogoji, kakršni so predlagani v predlogi glede odkupa kmetov v Bosni. Kmetje so bili s tem predlogom svojega gospodarja zadovoljni in včeraj so se že napravile tozadevne kupne pogodbe. Kupnina znaša skupaj 47.515 K. To je prvi odkup kmetov v Bosni. Nestanovitni Grki. Atene, 3. avgusta. Še predvčerajšnjem so sklenile grške politične stranke, da ne prepuste h kandidaturi v grško narodno skupščino nobenega Krečana in da od kandidature izključujejo tudi Venezeloea. Včeraj pa so se naenkrat odločil za ravno nasprotno in ne samo, da so sklenili kandidirati Venezeloea, marveč še 5 drugih politikov iz Krete v grško narodno skupščino. Bati se je, da radi tega koraka grških politikov nastanejo nove nevarne komplikacije. S. m je divjal od £mur velikansk vinar, kf Je odtrgal in potopil mnogo ribških čolnov na reki Amur. Vsled vinarjev je. trpela vsa okolica Nikolajevska. Več sto ribičev, ki so hoteli svoje čolne rešiti-je utonilo. Francozi proti Avstriji. Pariz, 3. avgusta. Francosko časopisje se zopet živahno peča z najetjem ogrskega posojila in nadaljuje svojo gonjo proti temu, da bi se posojilo na Francoskem dovolilo. Ofi-cijozni pariški »Journal« je n. pr. ravno tako proti dovolitvi posojila in izvaja med drugim, da toliko časa, dokler spada Ogrska k Avstriji in dokler jo vodijo z Dunaja, od koder se vodi tudi avstrijska, Francozom sovražna politika, Francozi pod nobenim pogojem ne smejo dovoliti Ogrski zaprošenega posojila. Kolera na Ogrskem. Budimpešta, 3. avgusta, V enem ogrskem komitatu se je pojavil en slučaj bolezni »colera nostras«. Nesreča na cestni železnici. New York, 3. avgusta. Tukaj sO trčili skupaj trije vozovi cestne Železnice. 30 oseb je težko ranjenih. Med občinstvom je nastala radi tega strahovita panika. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca julija 1910 vložilo je 1435 strank 937.207 K 32 v. 1680 strank pa dvignilo 1,289.230 K 84 v. Stanje vlog koncem meseca julija 1910 38,537.257 K 40 v. Stanje vlož-nih knjižnic 27.663. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani. Bilanca dne 31. julija 1910. Aktiva: Gotovina 147.432 kron 41 v. Naložen denar 2,846.896 kron 40 v. Posojila 16,824.984 K 30 vin. Prehodni zneski 15.789 K 50 v. Inventar 17.336 K 30 v. Vrednostn3 listine 365.678 K 06 v. Zadružni dom 199.672 K. Zadružni hiši 313.974 K 41 v. Zadružno zemljišče 89.253 K 50 v. Za ostale obresti 175.259 K 59 vin. Pasiva: Deleži 27.027 K. Hranilne vloge 20,352.043 K 48 v. Rezervna zaklada 371.914 K 85 v. Pokojninski zaklad 37.894 K 53 v. Predplačanc obresti 40. 010 K 77 v. Upravno premoženje 20,996.276 K 47 v. Denarni promet 37,894.690 K 60 v. — Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu juliju je 136 strank vložilo 36.231 K 70 v, 174 strank vzdignilo 42.705 K 06 v, 3 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 9.200 K. Stanje hranilnih vlog 1,981.405 K 42 v. Stanje hipotečnik posojil 1,516.266 K 80 v. Denarni promet za mesec julij 158.194 K 58 vin. — Mestna hranilnica v Radov> ljici. V mesecu juliju 1910 je 256 strank vložilo 165.586 K 53 v. 267 strank vzdignilo 163.630 K 45 v. 28 strankam se je izplačalo posojil 32.100 K. Denarni promet 633.966 K 49 vin. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1910 je 207 strank vložilo 61.812 K 91 v, 240 strank vzdignilo 84.889 K 79 v. 15 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 31.040 K, 325 menic se je eskomptovalo za 115.465 K. Stanje vlog 3,539.414 K 36 v. Denarni promet 538.555 K 35 v. Vseh strank bilo je 1076. Dragi bratje! Našega večletnega člana, br. Jerneja Banovca, trgovca v Ljubljani ni več. Kruta smrt ga nam je včeraj ugrabila iz naših sokolskih vrst. Bratska dolžnost nas veže, da spremimo rajnega brata k zadnjemu počitku. V to svrho se zbiramo v četrtek, dne 4. avgusta 1.1. do 4. ure popoldne v telovadnici »Narodnega doma«, odkoder odkoramo k pogrebu, ki se vrši iz deželne bolnice ob 1/<>5. uri popoldne. Na zdar! IJmUjanakoga Šakala. Ustnico ajmpaj Majaj Ilirih i] IV1 Z ozirom na razna vprašanja izjavljamo, da nam podatke, priobčene y notici proti ravnatelju deželnega muzeja g. dr. Mantu-aniju, ni dal njegov g. svak. — Uredništvo. ^na Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Darila. UpravniStvu našega lista so poslali: Za niniaa a«. Cirila la atola a Martin Poltafck, Brežice K 5*—. mesto venca na grob svojemu biam gosp. Ipacn Poljansko, pek. mojstru in poj^ v Bretoh. _ odč. Mlaka Herman v Kamnika K (H0, nabrali ob pffiOd godovaaja iz HemuuvMga ti**"* mm 0^^e*St* *) Redat pfefcmai: 1.) Prispevki iz fubinmJkov 2. ) Prispevki podružnic I. s. a) Kranjska 2335 K 24 v *) Štajerska 3578 „ 78 „ c) Koroška — „ — „ d) Primorska 5057 „22,, Skupa) .... 3. ) Razni prispevki t. j. darila, družb, blago itd. Skupaj b) Izredni prejemki: 4. Prispevki za obramb, sklad Skupaj .... 1531 K 93 v 10971 K 24 v .""31952 K*44~v 9317 K — v 41269 K 44 v O. Izdatki: a) Redni izdatki: plače, remune-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd. 19232 K 01 v M Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 17160 , 46. Skupaj . 36392 K 47 v torej prebitka...... 4876 K 97 v V Ljubljani, dne 1. avgusta 1910. Poslano. Ceao domače zdravilo. Za uravnavo in ©hranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega 3eidlitx-prazkaM, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 E. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 29 Priporočamo našim rodbinam Minsko cikorijo. Proti praha jem, luskinam in izpadanju las delaje najbolj ar prluu. Tanno-cblnio tinte katera okrepouje tasidče, odstranjuj« luske in preprečuje Izpadanje lae. 1 PteklentrM z ntrodom 1 krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vaeh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgiiklh obvez, svežih mineralnih vod itd. Del lekarno Milano Lensteka vLiubljanl Rtsljeva cesta št I. poleg novozgrajenega Fran Joiefovega j ubil. mosta. r Čez ga ni? Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli? Zahtevajte izrecno JUBMTI Zavračajte ponaredbe ? Ljndaka kakeroat liter K 2-40. „ - 4-S0. Naslov za naročila: „FLOB1AN". Ljubljaaa. Postavno varovano. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 1. avgusta; Terezija Blas, delavčeva žena, 39 Tet. — Anton Rajh, čevljarski pomočnih, 38 let. — Oton Jantovar delavca sin, 3 leta. NetcorolosKno porodio. Vikina M« 3St-2. Srrf.ji mtmi UU7N1 mm * Čas : StMJC S« < i »ara- *? » S »taja 1 * 9 Nebo MMMMV ,-"-j- fDon'7333 27 8 si. jvahod del.oblač. m 0. zv\ I 732*9 j 21-2 slab jug jasno 3. 7. zj. ! 733 51 16« | brezvetr _ naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih ljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod Hinko Magister sKsnd cestni imela danes zjutraj v 60. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode v petek, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi pri Sv. Petru. Rajnika priporočamo v prijazen spomin. V Ljubljani, 3. avgusta 1910. Zahvala. Za vse izkazano srčno sožalje povodom smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Alojzija Ogrinca kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prav srčno zahvalo. Globoko se zahvaljujem si. c. kr. poštnemu uradu, cenj. Šolskemu vodju g. Šilcu, si. c. kr. orožniški postaji, si. požarni brambi iz Do-bračeve in cenj. gosp. A. Primožiču kot zastopniku trgovcev za izkazano zadnjo čast. Vsem darovalcem vencev srčna hvala. V 2ireh, dne 31. julija 1910. Žalujoča soproga Leopoldina Offrinc. \m pa mm 1» pefle t pred ponavljanjem navadtee ftvorice, ker »cer bodem proti vsakomur, ki ^ ponavlja, kakor tudi preti lakkottvki Frančiški Vovk sodnim petem sadoseenja »skal. 2bl5 Na Vtikam polju, 1. svsimm 1910. sin posestnika Franceta Škapin. H stanovanje obstoječe iz ksMije, velike ii aisjše masarde ter lepega predprosttra, aa takoj odda v vili Humska alioa M. SI. Vpraša se v I. nadstropju. 2499 2614 na Rečici kiš. štev. 21, blizu kolodvora za 7000 K — od katerih je treba plačati 2000 K — ob sklenitvi kupčije, ostanek ostane lahko vknjižen na posestvu. Zemljišče (stavbišče) meri 2*38 oralov, sadni vrt 723 arov. Cenjeno je po izvedencih: hiša (stavbena vrednost) . K 7000.—, kovačnica......„ 600.—, sadni vrt...... „ 2000.—, Skupaj K 9600.—. Posesestvo bi bilo zelo priporočljivo za obrtnika — kovača, ki je bil od nekdaj v hiši; ravno tako pripravno bi bilo tudi za perilnico, ker je ob hiši potok in voda pri roki. Z malimi stroški bi se hiša tudi lahko prenaredila v vilo. — Več pove Jakob Peternel, posest, hotela „Triglav" ma Blet*. litimi zdravo ta pridao prodajalko (voditellieo tilijalke) v mali vasi bolj v hribih, prednost ako zna kaj pri gostilni in lesu. Lahko je že bolj v letih. Ponudbe na upravni št vo »Slov. Naroda« pod flf. M. it 100"- 2616 Stiuniji t rili na zelo dobrem in zdravem zraku s 4 sobami in pritiklinami SO Odda V Sp. tiski za novembrov termin mirni strank** h Mftn mfui 3617 ftitc Itltk. JfifmVf- fiorodsln. m w mmm^ av?w| ^wvm%9) HW MWWfl Učenec Id je dovršil osmi razred ljudske sole v Ljubljani, s dobrimi izpričevali bi rad vstopil kot va|oaoo pri kakem km|imoVOSa> Nastop takoj. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda. 2604 Prodajalka so sprejme 2622 i trfovtnl papirja lv. Bonača. Naslov pove upravniŠtvo Naroda«. »Slov. 2621 Lokal teli premeniti slaibo. — Vstop eventualno tudi takoj. 2607 Blagohotne ponudbe pod »Ste" na upravniŠtvo »Slov. Naroda«. Lepo iblovaoa soba z uporabo kopeli SO išče SO 15. t m« Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda.« 2620 . Tesarski polir 1 z večletno prakso 2606 zmožen slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, absolviran obrtnošolec išče primerne službe. R pripraven za obrt ali prodajalno, s______ vaaleaif obstoječim iz 3 sob s pripadki m odda za november aa Kongresnem trga it 13. Natančneje se izve pri hišnici ravnotam od 1/21. do 1/22. ure popoldne. J. Zamljen A t umim. Kongresni tri itn. 13 se priporoča za vsa v svojo stroke spadajoča dela. 3zkhje prave gorske ii telovadske arije. 349 norm Srednja včerajšnja temperatura 22-2*, 197* Padavina v 24 arah 15 mm. Zahvala. Za vse izkazano srčno sožalje in sočutje ter tolažbo ob bolezni in prebridki izgubi naše nepozabne matere, gospe Terezije Samec i kor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo drage ravnice k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in 7nancem našo presrčno in iskreno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo častiti duhovščini za spremstvo in cenjenim darovalcem prekrasnih vencev. 1226 Veljaj vsem in vsakemu posebej: Bog povrni! Ljubljana-Kamnik, 3. avgusta 19t0. Eno s Štirimi sobami in pritiklinami ▼ I. nadstropju, Bleiweisova cesta Št. 20. Drugo s tremi sobami in pritiklinami v II. nadstropju, Turjaški trg štev. 1, se oddata za november. 2602 Vpraša se v pisarni F. Supančiča, stavtalka, Šnblčeva ulica št 5. lOLLir specialiteta gumija po današnjem stanju znaaosti dokazano nainoiisiCCMI. Dobiva se po vse* lekanucab in drogerijaa. 0LLA je več nego 2000 z d ravnikov označilo slKeJss. Zaloga v Ljubljani: A. Htavka, R. Snšnik. Oabriel Piccoli, lekarnar, A. Kane, drogerija, Ant. Krisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". llustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvor* ■ OLLA na Onasf* n. 300, F. ST. 1000 Razglas. Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Xrižn pri Kostanjevici ima a 11 mata m o 1 ni mum noj redni občni zbor v zadružni piaarni. DNEVNI RED: L Poročilo načelstva, 2. Potrditev rač. zaključka za 1. 1909. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev odbora, načelstva in računskih pre- gledovalcev. 2619 EMn Bllklmtl lanilidn Inaalana Rt|tll1l 2038 Priporoča tovarna v Ljubljanu Učenec v trgovino s mefaninv blagom pri g. P. mknšba V MoiUmti Absolotran jurist z dvema izpitoma lite slatmO, even* tualno tudi le za nekaj dnevnih ur. Nastop takoj. — Ponudbe s pogoji pod „Afcselviran Jnrist41 na upravniitvo »Slov. Naroda«. 2580 Motorno kolo v dobrem stanju se po ugodni cen) proda. 3586 Podrobnosti pri g. J. Pretnarju, trto?en aa Bleda. Tako) se proda dobro idoča gostilna s vso gostilniško opravo. Leži pri Celju* V4ure iz mesta, na prijetnem prostoru. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji, plačilo po do- Sovoru. Nastopi se lahko takoj. — Več pove b Lukek, Ostrotno pri Celin. 255? Učenka poštene rodbine se sprejme v trgo* vino z galanterijskim In manufakturnim blagom A. KOSCHIEB, v Kamniku. 258T Službe išče trgovski pomočnik i špecerijske in delikatesne stroke, vešč slovenskega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika. — Ponudbe se prosi na: Fran Stork, Seiana. Hi uniiniki •prejme takoj Jožef jtotter, klepar v Kočevju pod ugodnimi pogoji. 264C Službo zasebnega uradnika išče pisarniški pomočnik z nad 6 letno sodno pisarniško prakso. 2609 Naslov pri upravn. »Slov. Naroda«, Lepa prilika za pekel Hiša u Lescah na Gorenjskem s popol. opravljeno pekarijft se proda takoj ali odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. Podrobnosti pri lastniku I« Pi*e* tnerju, trgovcu na Bleu. 2369 Modema, popolnoma opremljena kavarno v Kranju, nasproti gimnaziji se tabo] odda v najem. Natančneje se izve pri g. Mariti Majr ▼ Kranja. 2605 Ženitna ponudba. Vpokojenec, star 36 let s 800 K letne pokojnine, se želi seznaniti s gospodično ali Tdovo, ki bi imela gostilno ali malo po-sestro in bi raderolje ž njim postavila en kamen sa Ciril in Metodov obrambni sklad. 2545 Prijatne ponudbe pod Šifro »Slo*. Naroda« * Ikstfmma ttlfc I3A