KATOIalgK CKRKVEN LIgT,_
„Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in vciji po posti za eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četeri leta 1 gl. 30 kr. V tiskarniei sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, izide „D*nica" dan popiej.
Tečaj XXXVIII.
V Ljubljani, 14. vel. serpana 1885.
Ust 33.
Premii^evai\|e In molitve za vse stanove.
(Dalje).
Šesta stopinja kerščanske modrosti.
Pravi pripomočki io sicer: f) Stori dobro.
Z lučjo sv. Duha razavitljeni, smo spoznali, da je naš pravi namen, Bogu služiti in sebe zveličati; in da bi toraj naša poglavitna in najperva skerb imela biti, da delamo za zveličanje svoje duše, da si nebesa služimo. — Kdor pa hoče zveličan biti in v nebesa priti, se mora tudi k temu primernih pomočkov posluževati. Kdor bi v nebesa priti hotel, pomočkov bi se pa ne posluževal, taki bi ne bil moder, ampak največi nespa-metnež.
Že smo videli v prejšnem premišljevanji, da se z grehom nikoli in nikdar v nebesa ne more, in če hočemo kdaj nebesa doseči, da greha delati ne smemo, ali pa, če smo ga že storili, da se t ss. zakramentih zopet opravičimo in pravo pokoro delamo.
Kakor nae pa nadalje sv. vera uči, k zveličanju še ni zadosti, da se le greha varujemo, ampak moramo tudi kerščanske čednosti skazovati in dobra dela opravljati. Da so čednosti in dobra dela. neobhodno k zveličanju potrebna, nam na več krajih sv. pisma zaterjuje naš Bog in Učenik Jezus Kristus in nas k temu naravnost opominja, ko pravi: Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak kteri stori ▼oljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo! (Mat. 7,21.)
In ravno tam: Vsako drevo, ki ne obrodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj verženo! (Mat. 7, 15.) — Kako potrebna 80 dobra dela k zveličanju, razvidimo posebno tudi iz tega, ker bo Kristus pri poslednji sodbi i Mat. 25) pogubil tiste, ki niso dčl usmiljenja skazovali; zveličal pa bo tiste, ki so si za dobra dela prizadevali. Ravno ta nauk nam Jezus daje tudi v priliki treh hlapcev, kterih dva sta z izročenimi talenti delala in kup-čevala; tretji pa je svoj talent v zemljo zakopal, to se pravi, da ni nič dobrih del si pridobil; in vemo, da sta perva dva milostno sodbo dosegla, zadnji pa je bil pogubljen. (Mat. 25.) Najlepše pa nas Jezus k dobrim delom opominja v priliki o deseterih devicah; izmed kterih
je bilo 5 pametnih, 5 pa nespametnih. Nespametne so vzele svetila, olja pa niso vzele saboj. Pametne pa so imele v svetilnicah tudi olje. Ko o polnoči ženin pride, so mu pametne device šle s prižganimi avetilnicami naproti, nespamentne pa niso imele kaj prižgati. Sle so sicer olja kupovat, ali ko nazaj pridejo, je bilo že prepozno, ker vrata so bila zaperta. (Mat. ravno tam.) — Cerkveni učeniki to priliko večidel tako razlagajo, da k zveličanju ne zadostuje samo vera (svetilnice), ampak je treba tudi dobrih del (olja).
Kaj bi tedaj pomagalo, če vero imam, del pa nimam. Ali me more sama vera brez del zveličati? (Jak. 2, 26.) Kdor si tedaj ne prizadeva za dobra dela, taki nima kerščanske modrosti, temuč je podoben peterim nespametnim devicam.
Ravno tako nespameten je pa tudi tisti, ki sicer dobra dela opravlja, pa ne iz pravega namena, ne zavoljo Boga, ampak zgolj zavoljo ljudi. Tudi tak nima po Jezusovem nauku tam nobenega plačila pričakovati, temveč podoben je hinavskim farizejem, ki so se sicer postili, ki so molili in vbogajme dajali, pa vse le iz častiželjnosti. Od njih je Jezus rekel: Resnično, vam povem, oni so svoje plačilo že prejeli. (Mat. 6, 5.) Nebesa pridobiti nam zamorejo le tista dobra dela, ki ao v Bogu (v gnadi Božji) in zavoljo Boga storjena I
Molitev.
O pridi Duh modrosti Božje in uči me prav živo spoznati imenitno resnico, da brez dobrih del ne morem zveličan biti! Podpiraj mojo slabo voljo, da bom dobro delal in da se ne bom nikoli utrudil, kadar veljš. za nebesa si zasluženja pridobivati! O Duh Božji, daj mi moti in serčnost, da bom dobra dela opravljal, pogosto molil in premišljeval, se postil in vbogajme dajal, če bi me še tako težko stalo. Vladaj pa tudi moja dobra dela, da jih bom vselej iz pravega namena opravljal, da zavoljo časnih ozirov ob zasluženje ne pridem! Res, moj Bog! terdno sklenem, zdaj neutrudljivo s Tvojo gnado dobro delati, dokler je dan in preden pride noč, ko več delati ne bo mogoče. Amen.
Modroslovje.
xm.*)
Gotovi ni bolj primernega mesta ▼ naših razgovorih o modroslovji, kakor prav tukaj, da spregovorim o dveh prašaujih: eoem verskem in drugem modroslovnem, — prašaujih, ki se ozirate na našo dosedanjo, pa tudi na našo prihodnjo pot. Pervo prašanje: kako naj sodimo na stališči ali na podlagi naše katoliške vere o poganskem modroslovji sploh. Drugo prašanje: aako sodi zdravo modroslovje, to je, čista človeška pamet, o veri, ktero nam je prinesel na svet naš Zveličar. Oboje prašanje je prav važno, bodisi za vero, kakor tudi za modroslovje. Odgovor nam podajajo deloma že dosedanji razgovori, vendar pa ni odveč, ako ga poskušam podati tukaj posebej in sicer, kolikor mogoče, določeno.
Da odgovorimo na pervo prašanje, moramo najprej vedeti, da je po nauku naše sv. vere Kristus središče, glava, verhunec vsega človeštva. Zveličar namreč je bil že v raju obljubljen pervim starišem, tedaj precej v po-četku človeške zgodovine. Ta zgodovina se je po sklepu in volji božje previdnosti razvijala tako, kakor se razvija cvetlica: cvetlica raste in postaja od dne do dne lepša, da pride na svoj verhunec, ko cvete; iz cveta se razvija pa sad. Vse, kar koli zamoremo opaziti pri cvetlici, ima svoj namen; ta namen se spolni, kader cvetlica cvete in potem rodi sad. Ravno tako je imelo tudi vse, kar se je pred Kristusom zgodilo, svoj namen. Namen ta pa ni mogel biti drugi, kakor: Kristus. V njem je prišlo človeštvo do svojega verhunca ali do cveta, po njem pa se razširja človeštvo dalje, ter donaša ali rodi svoj sad.
Ali tukaj moram precej opomniti, da to, kar sem rekel, ni umeti v naravnem pomenu, ali tako, kakor da bi se človeštvo samo po svojih postavah razvijalo ali bi se razvijalo brez Boga. Marveč: Bog sam vodi človeštvo po svojih večnih sklepih po nadnaravnem načinu, t. j. ne samo po naravnih zakonih, do onega namena, ki sem ga prej opisal. Kristus je. res verhunec in cvet vsega človeštva, toda človeštvo ni samo po sebi razvilo se do prelepega, vzornega človeka Kristusa, ampak: druga božja oseba, večna Beseda je sprejela naravo človeško, t. j. telo in dušo, ter jo združila seboj v eno osebo. Druga božja oseba je bila tedaj tisto solnce, ki je obsevalo in ogrevalo našo naravo, — človeštvo, da se je razcvetlo, da se razcveta še vedno in donaša sad. Kak pouieu pa ima v tem razvijanju pogansko modroslovje? Ali ni bilo brez potrebe? Ali ni Kristus sam prinesel vse resnice na svet in ali ni pičlo in puhlo spoznanje poganov prave vere bolj opoviralo, kakor pa pospeševalo? Nikakor ne: treba je le prav vedeti, kaj da nam je Zveličar dal. On ni dal človeku pameti, ker pamet je imelo človeštvo po rojstvu (se ve, da tudi od Boga), on je podal samo resnice nebeške, ki so za zveličanje potrebne. Ako bi človek ne imel dovolj močne iu zanesljive pameti, bi ne bil mogel sprejeti in spoznati nauka Zveličarjevega. Naravna, prirojena pamet se ie pri poganih razširjala in naredila modrozoanstvo, spoznala je veliko naravnih resnic. Zveličar naš je po nauku naše vere imel tudi vse človeško naravno znanje v sebi, ou je bil tedaj gotovo tudi najvoči modroslovec: kot človek je on imel vso človeško modrost. Ako bi pa ne bilo človeštvo pred njim v znanji napredovalo, bi bil Izveličar naš prišel kakor mož med same otroke, ki ne znajo niti misliti niti govoriti. Toda on je prišel
*) V »doji stev. beri str. 250, 2 plat v sredi namesto: o jezika starih Slovencev — v jezika zdravih Slovencev.
in priti hotel v »polnosti časa", t j. takrat, ko se jo bilo človeštvo razvilo do polnosti in popoluosti, v kateri , e zamoglo Zveličarja sprejeti s popolnim razumom, m >revdarkom in prepričanjem, v kateri se je moglo z ver-lunca svojega razvoja povspeti do naduaravskih naukov Gospodovih.
Kako lep pomen ima tedaj v kerščanski veri staro modroslovje. Vplivala je nanj božja modrost in previdnost sama, vplivala skerbno. da se je razcvitalo, kolikor je moglo po naravnih močeh človeških: potem še le se je prikazala Modrost od zgoraj, da je ponižala razum človeški, ko je povišala modrost otrok božjih.
Kdor pozna dobro nauke naše sv. vere, on tudi umeva, kaj da hočem reči: za verne sem stavil tudi to prašanje. Pa zraven tega ne morem prezreti še nekega druzega pomena, ki ga ima pogansko modroslovje za vse čase. Nektere resuice je človek dolžan spoznati in pripoznati že po svoji vesti. Pamet spozna sama po sebi vsaj nekaj in toliko resnice, kolikor mu je treba, da zamore prav, nravno, sploh: človeško živeti. Med te resnice štejem: da je neko božje, više bitje, da smo temu bitju odgovorni, da nas zamore in hoče po našem dejanji ali kaznovati ali plačati, da smo po smerti še zmožni živeti i. dr. Take resuice je spoznalo tudi poganstvo in učilo jih je modroslovje. S tem je pa za vse čase dokazano, da uči narava sama te resuice in da tudi človek naravo zataji, kdor take resnice taji. Zato se je res prav po previdnosti božji ohranilo nam v knjigah staro modroslovje, ki vsakega uči, kaj da nam pravi že pamet sama, kaj pravijo oni možje, ki so brez razo-denja božjega iskali resnice. Zdi se mi res, kakor da bi imel reči po Zveličarjevih besedah: Poganski modrijani bodo vstali ob sodbi in sodili ta malopridni rod: zakaj oni so iskali Boga in druge večne resnice; sedanji rod pa se za te resnice ne origa, in se tudi spoznani resnici ustavlja. Zato se bode pa Atenčanom in Korinčsnom milostneje godilo ob sodbi, kakor pa kristjanom, ki svoje pameti ne poslušajo. — Oh, groza me vselej strese, kader se spomnim sodbe, ki se bo veršila nad sedanjimi pogani. Platona in Aristotela vzamem v roke iu učita me spoštovati Boga ali »najviše bitje" ali »Začetnika, najvišo Dobroto" itd. Človeka skušata blažiti, povzdigniti; učita, da se ne smč delati greh ..: sedanji poganski modrijani pa se temu zanicljivo posmehujejo! Kaj je tega krivo? Greh napuh, mesenost, lahko-mišljenost. S slabostjo človoško ima Bog usmiljenje, nikakor pa ne z napuhom iu nemarnostjo.
Nisem si mogel kaj, da ne bi bil opozoril pri tem prašanji na nektere resnice, ktere naj bi vsak dobro prevdaril, in ne samo čital natisnjenih besed. Naj me sodi kakor hoče, ali vendar se ne bojim reči, da se mi pogansko modroslovje, kolikor vem o njem iz starih pisateljev, zdi tako dragoceno, da se mi zdijo blažene ure v kterih se bavim ž njim. Pa zakaj? Zato ker spoznavam iz tega modro8lovja čisto človeško naravo po zmožnostih in slabostih. In ko se potem podam k onim knjigam, iz kterih doni naravnost glas božji: strepeče serce v svetem strahu in vsplameni v ljubezni do Onega, kte-remu ni bilo dosti, da nas je vstvaril v slavi iu časti, ampak naredil nas je podobne samemu sebi, naredil za svoje otroke in dediče in govoril je nam v očetovski ljubezni in ne v gospodovavski oblasti.
Drugo prašanje, ki smo si ga stavili, je pa popolnoma drugačno. S pervim sem skušal modroslovje povišati, a pri drugem se utegne komu zdeti, kakor da hočem ponižati vero. Toda samo zdeti na pervi pogled, v resnici hočem le povzdigniti kerščaosko vero, ter pokazati, da je naravnost od Boga človeku podarjena.
Kaj pravijo avstr^anski škofje o prostozidarjih ali framasonih?
Vediti je treba najprej, kaj so prostozidarji, ki se imenujejo tudi framasoni ali frajmavrarji. To je skrivna družba, ki je pa močno razširjena. Posamezne oddelke imenujejo lože, beznice (Loge, Bauhalle, Hiitte), njih Teč zvezanih imenujejo veliko ložo, in njih predniki se sami kličejo veliki mojstri. To vse pa, ob kratkem rečeno, ni druzega kakor ztkletev ali zan ta zoper cerkev in deržavo; zato so framasonske družbe skrite in na Avstrijanskem prepovedane, čeravno so pri vsem tem zelo razširjeue, in zato papež in škofje zoper nje pišejo in vernike svare, da naj se nikakor ne dsjo v njih mreže zaplesti.
Ti ljudje so grozno nevarni, ker tajč Boga, vero, prihodnje življenje, in išejo svoje sreče le na tem svetu. Svet bi se spremenil v razbojniško jamo, ako bi se ravnal po njih naukih.
Ako tedaj kdo začne kvasiti in lagati, da ni Boga, ne pekla in nebes po smerti itd., naj si vsak misli, da ta človek je cd očitnih ali skritih framasonov zapeljan, ali pa je celo že sam iz njih družbe; veči del pa vender pri nas niso pravi prostozidarji, ampak le od druzih na-luntani in zapeljani nesrečni ljudje, ki so zraven tega večidel v kakih velikih grehih in jim torej verski nauki niso po volji, ker vera uči, da Bog grešnike kaznuje in če v velikem grehu umerjo, za vselej zaverže.
Mnogi bolj olikani bogatini, mnogi v višjih službah zato hočejo imeti deržavo (kraljestvo, cesarstvo, ljudo-vlado) brez Boga, iu torej ne privošijo nobenih stroškov za cerkvene reči, za duhovne itd., z drugimi besedami: vso zvezo med cerkvijo in deržavo hočejo raztergati. To pa zato, ker upajo, da bi potlej oboje ložej zaterli, namreč cerkev in deržavo. Še z drugo hinavsko besedo zaznamenujejo to, ko pravijo, da hočejo prosto cerkev v prosti deržavi.
Prave katoličane radi zmeijajo z »mračnjaki", kar se tudi po naših liberalnih časopisih večkrat bere. Sploh framasoni veliko ropočejo s prostostjo ali svobodo: prostost časništva pa le brezbožuega, prostost nauka namreč nevero učiti, prostost vere (živeti kakor živinčeta), prostost oderuštva (z nezmernimi obrestmi pri posojevanji) itd. Vsi vneti so za zidanje krasnih šolskih palač, v kterih bi mladino učili vero in cerkev zaničevati. Raz-širjeui so framasoni sicer po vsih deželah, vendar število pravih framasonov ni tako veliko, kakor tistih, ki so v djanji frajmavrarskih misli, pa ne v lože zapisani. Katoličanom je od papežev ostro prepovedano pristopati v framasonstvo in izobčen je samo po sebi iz matere katoliške Cerkve, kdor bi se med nje dal sprejeti. Ker se štulijo, da hočejo namesto od Boga razodete vere in namesto postavnih deržav zidati novo verstvo gole človečnosti, ali kakor pravijo, človekoljubnosti, »humanitete", zato se imenujejo »zidarji" in ker se s prostostjo ba-hajo, si prilastujejo ime »prostozidarjev".
Pri zapisovanji v to družbo imajo prav smešne neumne ceremonije, v kterih sprejmejo zidarske znamenja: kladvo, keljo itd. To je zelo tako, kakor bi se kdo hudiču zapisal; zato mora nesrečni framasen, ako bi se hotel spreoberniti, tiste znamenja spovedniku oddati, da bode zopet sprejet v sv. Cerkev in storiti, kar mu spovednik veleva.
Po tem pojasnilu se ložej razume, kar pišejo zbrani avstrijanski škofje o framasonih.
Škofje pred drugim spominjajo, kako so papež Leon XII i vlani 20. malega travna vsemu svetu pisali okrožnico, ki je svarila vernike zoper skrivne družbe prostozidarjev, kako so naznanili, pogubno poče-
nja nje, obsodili njih postave ali pravila, pa njih naklepe razodeli. Na te skrivne zakletnike obračajo sv. Oče besede psalmista, kteri pravi: »Tvoji sovražniki hrume in kteri te čertijo vzdigujejo glavo. Zoper tvoje svete se posvetujejo, rekoč: »Pridite in potrebimo jih izmed narodov." (Ps. 82. 3—5.)
Prostozidarji so se sicer v svoji potuhqjenosti kazali kakor prijatelje, ki jim le dobro hočejo. Oni pravijo sicer: »Vsi udje naj se imajo kot enake, kot brate, in naj bodo združeni z bratovsko ljubeznijo, eno medsebojnost in zvestobo, vse naj bode združenje človekoljubja, ljudo-Ijubja, sterpljivosti in prijaznosti ;u — »združeuje dobrih, blagih, velikodušnih ljudi pred|modrim v Nazaretu in za njim." (Anderson, ustavne bukve.) (Kristusa ne imenujejo Sinu Božjega, ampak le modrega iz Nazareta.) Toda preljubi, pravijo škofje dalje, sv. Pavel (Efež. 5, 6) uči: »ne dajte se nikomur zapeljati a praznimi besedami." Postavimo, da bi te zagotovljanja ljubezni in dobrovolj-nosti bile tudi resnica, bi nam vendar framasonstvo nikakor ne nadomestovalo tega, kar nam keršanstvo daje. V ravno omenjenem se povzdiguje prostozidarsko obnašanje do bližnjega. Kje pa je v njih veri beseda o dolžnostih do Boga, in kakošoo obnašanje zahteva njih nravni nauk pri človeku do samega sebe?
Koliko so vredne njih besede o ^ljubezni" in »sterpljivosti" prostozidarjev, to se kaže iz njih obnašanja proti keršanstvu in sv. Cerkvi (ktero prostozidarji o vsaki priložnosti preganjajo, zatirajo in obrekujejo). Kaj pa je framasonska vera, so se v začetku vedli, kakor da bi vse vere sterpljivo jemali pod svoje varstvo, zdaj pa je njihovo veroizpovedanje prišlo do tega, da so se nedavno začeli med seboj prepirati o tem, če se sme verovati, da je Bog, ali ne?
O božjem razodenji sv. vere se ti strančarji tako malo zmenijo, da ravno nasprotno na vse kriplje vso moč keršanstva išejo iz očitnega življenja odstraniti posebno pa še upliv katoliške Cerkve; deržavo, njene postave in njene naredbe hočejo vsega ogoliti, kar koli je keršansko. In kakor pravijo papež Leon XIII v omenjeni okrožnici, »ni jim dosti, da bi na stran pahnili sv. Cerkev, ki je najboljši vodnica, temuč menijo tudi, da jo morajo sovražno napadati. In tako res delajo, brez kazni skušajo celo njeno podstavo ali temelj razdreti in na to delajo z besedo, s pisanjem, z očitnim naukom po šolah; pri njih pravice sv. Cerkve ne najdejo priza-našanja, in ne milosti, časti in službe, ktere jim je Bog izročil . . . apostoljski Sedež in rimskega papeža pa napadajo z dvakrat veči silo. . . Kar so pajdaši te svoj-bine že davno med seboj kovarili, to zdaj govorš brez skrivanja iu očitno, namreč: da papeževa oblast se mora zatreti, papežtvo samo se z zemlje strebiti.
Kaj pravite-katoličani, pravijo škofje dalje, ako so pri takem počenjanji prostozidarjev proti katoličanom in sv. Cerkvi vender njih usta polne ljubezni, sterpljivosti in bratovstva? Jim bote slepo zaupali, najdrajši dobrote svojih duš na igro postavili in se dali zapeljati v njih mreže? Pač smemo upati, da dobromisleči katoličani in dobri avstrijski deržavljani pri znanih sedanjih naših deržavnih postavah (ki so zoper framasone) ne bodo kot udje pristopali k taki skriti zvezi. Tods, predragi, ne le to; razun tistih ki nosijo znamja prostozidarjev, je še veliko število takih, ki so po svojem mišljenji iu naukih sorodni s prostozidarji in njih zavezniki. Število teh pomočnikov prostozidarjev je pri nas veliko večje, kakor pa prostozidarjev samih. Ta skrivna zveza je pač prav za prav prednji borivec in vodnik, ki kuje Cerkvi sovražne naklepe našega časa; toda ta zveza ima še trumo enomislečih, kteri vedoma ali nevedoma unim vodo na njih mlin napeljujejo. K tem se morajo šteti tudi
sti katoličani, kteri napadajo svojo lastno Cerkev in jene koristi, in o vsaki priliki stopijo na stran verskih ovražnikov in sv. Cerkve. Vsi taki delajo v službi in akor težaki framasonov — v polnem nasproti s tem, ar sv. Oče zapovedigejo vernikom, namreč: »Mož pri motu in neustrašeno se postavimo nasproti prodirajoči zločinski svojati.
Pomoč naše ljube Goitpi Katere Božje Lurške ▼ IndijL
(Iz letnikov Nafte lj. G. Lurške, St. 1.)
Redovnice, katere pod nadzorstvom misijonarjev do najskrajnih indijanskih mej gred6 v misijone, piiza-devajo si mnogo, in povsod po tistih krajih razširjati češenj e naše ljube Goepč Lurške. — Sestra Benjamina, včlika prednica sester sv. Pavla, piše v listu do č. g. Barriera, naslednjo prigodbo.
Dovolite, da Vam naznanim čudovito ozdravljenje, katero je storila naša ljuba Gospi Lurška. Štiri do pet in dvajsetletna kristjana, mati Čveterih otrok, iz bogate in plemenite rodovine, hirala je že dolgo za persno boleznijo. Na vso mogoče načine se je za njo skerbelo. neizmerno veliko denarja se je že potrošilo, ne da bi bilo tudi le kaj malega pomagano in francoski, kakor tudi indijanski zdravniki so jo bili zapustili popolno, ker dejali so, da je ni več mogoče ozdraviti. Bolnica, katera tudi sama ni imela veliko upa do človeške pomoči, poprosi svoje starše, da bi jo dali v bolnišnico sester brezmadežnega Spočetja, kajti ondi se bode gotovo ozdravila.
Mož, ki ie svojo ženo serčno ljubil, bi bil dovolil; toda staršem bila je misel, da je njih hči v bolnišnico tako neprenosljiva, da so ji vedno odbijali to željo spol-niti.
Med tem pride Sestri Mariji misel, ubogo bolno obiskati, ji dati kake tolažila in tako tej velikodušni družini, katera je bolnišnici 2e mnogo dobrega storila, hvaležno se skazati.
Berž ko je sestra stopila v hišo, ji mlada gospa sakliče: „Z \ami hočem iti; ko bomo v bolnišnici in ko ln>mo našo ljubo gospo Lurško prosili, takrat bom ozdravela.**
Mož njen bil je koj pripravljen jo tja prepeljati. On sicer ni mislil na kak čudež, pa ker ni bilo več upanja, ni hotel ženi želje odbiti. Njegova žena je bila ie previdena s ss. zakramenti za umirajoče.
Sestra Marija odide, da v neki sobi za bolno posteljo pripravi, in mož podprefekt ukaže takoj voz vpreči, v katerega so njegovo bolno gospo, vso v rjuhe savito položili. Mož je spremljal svojo ženo, in bal se je vsak trenutek bolj in bolj, da mu bode zdaj, zdaj umerla.
Ko so prišli v bolnišnico, stregli so bolnici, kolikor je bilo mogoče; veliko se je tudi zaujo molilo iu dali so ji lurške vode piti. Na to jeli so opravljati osmino Njej na čast, katera še nikoli ni bila zastouj na pomoč klicana.
Tresenje voza je bolnico zelo utrudilo in nje ala-bosti so bile vedno veči. Njen mož prečni je a prednico vred celo noč pri postelji svoje žene. Ob desetih napadle so jo smertno težave, katere ji pa vender zavednosti niso odvzele. Ginljivo je bilo gledati, kako jo je njen mož sam pripravljal na bo^jo sodbo, kako ji je molil djanje ljubezni, obžalovanja, upanja in vere na glas prebiral. Okolistoječi so jokali, ko so videli, kako
ji je prigovarjal in ji priporočal, da naj nikar več ne misli na svojo hišo, imetje, na otroke in na njega, te-muč da naj nadalje raji le na Boga misli.
Proti dvema po piluuoči ležala je v omedlevici in vsi so mislili, da je že mertva. Kmalu potem pa je jela sama sabo govoriti besede: „Bom, lepa Gospa.* Naenkrat pa vstane, ter pravi: „Videla sem prečisto Devico Marijo in sedaj sem zdrava; dajte mi kaj jesti.1* Rada bi bila precej kvišku planila, pa ji niso pustili; potem jo prašijo, zakaj je večkrat besede „bom, lepa Gospa" izgovarjala. Ona pa jim pravi: da ji je pre-čista Devica Marija, potem ko jo je ozdravila, zapove-dala, bolnišnici nekaj miloščine podeliti, sto sveč kapelici darovati in trikrat našo ljubo Gospo v Lurdu obiskati. Na to je vedno „bom, lepa Gosp&u odgovarjala. Mož je .bil od veselja ves zvuu sebe in je prečul vso noč v molitvi.
Drugo jutro je žena popolnoma zdrava vstala. Ta novica se je hitro raznesla povsodi. Starši in otroei so jo hodili obiskovat in skor verjeli niso svojim očem. Za temi prihajali so tudi prijatli in znanci, ter so ji srečo vošili. Sklenili so, da bo prihodnjo nedeljo (ozdravljenje bilo je na četertek) slovesna sv. maša, katere se morajo sorodniki in prijatli, kristjani in pogani vdele-žiti; potem še le naj se mlada mati verne domu. Ni mi potreba omenjati, da je ozdravljenje serca vseh zelo ganilo. Več poganov dalo se je v katoliški veri pod-učevati. Tudi druzih ljndi je več ozdravelo, bilo bi pa preobširno tu popisovati vsa posamezna ozdravljenja.
Ta trenutek je bolan tukaj tudi imeniten, poganski vradnik, kateri od zdravnikov ne upa več pomoči; vendar pa se mu je saradi molitve k naši ljubi lurški Gospej že na bolje obernilo. Skoro gotovo bode z vso svojo družino stopil v katoliško Cerkev.
Sestra Benjamina.
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz Ljubljane. (Zlata maša.) Prelepe so bile slovesnosti preteklo nedeljo (9. t m.) v cerkvi čč. gospej Uršulinaric, namreč slovesnosti zlatomašue Msgr. papeževega kamernika Mih. Potočnika.
Cerkev je bila okinčana, kar je bilo moč, z zelenjem in cvetličjem, ter mnogimi venci itd. Za sv. malo so bili odločeni predragi paramenti. Pred 9 so se v duhovski hiši zbirali svatje, prošta Zupan in Jarc, nekaj sošolcev jubilanta, nekteri kanoniki, nekaj civilnih gospodov, in lepo število druzih duhovnov.
Ob devetih se vije obhod proti cerkvi in skoz velike vrata pred veliki oltar. Najprej je Sel tropič nedolžnih deklic kot družice in civilni povabljeni gospodje, slednjič zlatomašnik s prelepim šopom iu prav umetno in mičuo narejeno zlatomašno palico. Peli so do sredi cerkve duhovni „Benedictus*, po tem pa se je s kora z velikim navdušenjem oglasil predpev: „Ecce sacerdos j ubilans" itd. („Glej, zlatomašnik!") Po odpetem „Veni Creator Spiritus" pred oltarjem in na koru, je gospod špirituval J. Flis imel prav izversten, podučljiv in ginljiv govor o delu, zatajevanji, terpljenji, ter mnogi da-režljivosti mašnikovega življenja z mnogim oziranjem na življenje zlatomašnikovo. Pri zatsjevanji je omenil, da nedolžnim dušam ni težavno od sveta se ločiti — sej taki ne marajo za posvetnjaštvo, kakoršnega se mora že tako vsak ogibati, kteri hoče pošten kristjan biti, to ni glavna težava-; veliko huje pa da je to, ko mora za
čednost terpeti zaničevanje, za dobrote nehvaležoost, pre-	pobožnost sv. Križevega pota opravljati, da se zadobč
ganjanje za pravičnost itd.	dotični odpustki, če je sv. Križev pot pravilno blago-
Iz življenja prečast gosp. zlatomašnika je povedal,	slovljen.
da so bili 27. sept. 1. 1809 rojeni v Kropi, čez 25 let	Popoldan ob 4 se je godilo slovesno blagoslovljene
stari so postali mašnik, ki jih je škof Volf, spoznavši	sv. Križevega pota tudi v podružni cerkvi sv. Urbana v
njih vterjeno značajnost, prideržal kot škofijskega ka-	Tominjah.
plana skoro 15 let, potem pa jim je zročil sedanjo važno	Tako si zdaj verni lahko nabirajo dragocene za-
službo, ktero z vso vestnostjo zverSujejo že blizo 35	klade za sv. nebesa z opravljanjem lepe pobožnosti sv.
]et	Križevega pota, in rešiti zamorejo brez števila duš iz
Po slovesni sv. maši je bila zahvalna pesem, in	vic, ker premnogi odpustki so sklenjeni z vsakim obis-
potlej navadna vodila. Pobožne gospč Uršulinarice, ki	kanjem Križevega pota in darovati se zamorejo dušam
so svojemu tolikaig spoštovanemu spovedniku in bogo-	v vicah. *)
ljubnemu duhovnemu očetu napravile vse potrebno k	S Pivke, 6. avgusta. (Obletnica zarad ko-
zlati maši, prelepi zlatomašni šop, zlatomašno palico,	lere.) Obletnica zaobljubi j enega praznika zarad kolere,
predrag talar itd., so pa tudi za goste napravile lepo in	ki je 1. 1855 silovito morila na Pivki, se je zopet letos
prijazno pogostovanje. Pričujoča sta bila pn. gg. prošta	v god B. D. Snežnice, 5. avg., v Slivini slovesno obha-
J. Zupan in dr. Ant. Jarc (posledici kot arhidijakon pri	jala.
sv. maši), 4 kanoniki, sozlatomašnik Habe, preč. PP.	Ljudstva se je bilo zbralo neštevilna množica. Du-
provincijal Evstahij in gvardijan Kalist; sošolci: župnik	hovnikov je bilo pričujočih 8 iz bližnje sosesčine, ka-
Brus, okrajni glavar Ogrinec, rojak stavbeni svčtnik Fr.	tere je pozneje počastil tudi preč. g. kanonik teržaški,
Potočnik, vodja na pripravnici g. BI. Hrovat in gosp.	mons. Hrovatin, bivajoč na oddihljeju v Prestranku. Pri-
vradnik Endlihar, vojaški kurat Pribošek in več druzih	digal je pe svoji navadi tehtno in spodbudno slavno-
gospodov župnikov in kaplanov, skup 29 gospodov.	znani naš cerkveni govornik dr. Jurij Sterbenc, župnik
(Konee prih.)	Hrenoviški. Iz Železnikov, 29. julija. (V odliko domače	Razlagal je dvojni vzrok, zakaj moramo Marijo blati met nije.) Velecenjena , Danica!" Sprejmi v svoje	grovati: zarad nje same, ker je bila tesno z Bogom liste naznanilo, da je ravno zgotovil in postavil na tu-	sklenjena in vseh čednosti polna, zarad nas, ker je perva kajšnjo pokopališče sv. Frančiška Ksaverijana čisto novi	priprošojica pri Bogu v raznih naših potrebah in stiskah, veliki (leseni) križ gosp. Jan. Šubic iz Škofje Loke, ki	Slovesno sv. mašo je opravljal domači g. župnik J. Saje kot Kipar in slikar že dolgo po raznih krajih sloven-	jovic. Pobožnost vernih je vnemalo vbrano petje osem ske domovine dobro znan.	141etnih deklic. Pele so latinsko mašo prav uvorstno.
O tem njegovem najnovejšem delu se zamore z res-	Vsa čast verlemu g. učitelju Matiju Hiti ju! Pesem iz
nico rečti, da „delo hvali mojstra", in le želeti bi mu	nedolžnih otroških gerl najbolj sega v serce pobožnemu
bilo več rok, ker bi imel gotovo vsem dati dovolj dela.	molivcu in njen odmšv doni gori k tronu Najvišjega.
(Ce kdo hoče kaj posebno lepega viditi, naj se potrudi	Ali more petje malovrednih srik, ki še tisti dan, ko so
k njemu ravno zdaj, ko zdeluje novi sv. Križev pot za	v cerkvi pri službi Božji prepevale, vsa plesiša omedejo
Košano, katerega prelepega cerkvenega kinča se ondotni	in v slabi druščini usta in serca om&deževsjo, serca
duhovn^jani smejo že naprej veseliti.)	vernih ogreti in Bogu prijetno biti? Košata brezova
Okusni kamniti postament pa je omenjenemu po-	metlja bi bila v tem oziru na marsikakem koru po-
kopališnemu križu naredil po primerno nizki ceni Jan.	trebna.
Teršen, kamnosek iz Škofje Loke, vdobil je na sprednji	Iz Zeljimske fare. Večkrat bila je že v „Da-
strani napis, katerega je pozlatil g. Šubic. Kdor pride	niči" naznanjena priserčna zahvala za prejete darove T
na pokopališče, zamore, ako mu njegovo notranje ne	prid naše nove cerkve; ni bilo pa še povedano, kako
navdihuje morda druge nolitve, prebrati vsaj omenjeni	je z zidanjem te v resnici potrebne cerkve. Da dobrot-
napis, ki se glasi:	niki in dobrotnice zvedo, da so se njih mili darovi prav
Jezus sladki, milostmi vi,	dobro že porabili sporočam, kar sledi:
Duš v vicah se usmili,	V sredi majnika t 1. začelo se je nadaljevati zi-
Tvoja sveta rešnja Kri	danje nove cerkve, za katero smo že lansko jesen te-
Ogenj vic naj pogasi!	melj postavili, in zdaj že kipi v višavo veličanstno zi-
Amen. R. P.	dovje, katero se bo v teku prihodnjega tedna že tudi
Harije, 4. avgusta 1885. Naj Vam naznanim,	pokrilo. Vsak. kdor po naši dolini popotuje, se čudi,
kako lepo slovesnost smo obhajali pri nas v nedeljo po	da je majhna Željimska fara kaj tacega zamogia napra-
av. Jakobu.	viti; pa zahvaliti se je velik del dobrotnikom in do-
To nedeljo so za vso škofijo naš milostni gospod	brotnicam, od katerih sem veliko milih darov izprosil, knez in škof dr. Jakob Misija določili popolnoma od-	Cerkev bo do jeseni sicer sozidana, ali ue bo še pustek vsled apostoljskega pisanja sv. Očeta Leona XIH,	vse plačano, ker farani so revni in njih število majhno; od 1. nov. 1884, zarad najdenja trupel sv. Jakoba ap.	in kaj potem? — To mi napravlja veliko skerbi. — No-Večega in njegovih učencev sv. Atanazija in sv. Teodora,	bene notranje oprave ne bo — ne altarjev, ne pnžnice. Obilno število vernih obojega spola se je te milosti vde-	ne kerstnega kamna, ne križevega pota itd. z eno beležilo v naši kuratni cerkvi sv. Štefana, ker so ravno	8edo, vse bo moglo sčasoma novo biti, kar vsa znot-to nedeljo bili tukaj č. g. P. Feliks Podbregar, gvar-	ranja oprava — pa saj še te je v stan cerkvici malo, dijan s Tersata pri Reki. Prišli so nam blagoslovit sv.	in vsa sedanja oprava v majhni stari cerkvici ne bo več Križev pot, kterega nam je prenovil g. Jakob Žnidaršič,	za rabo. — To bi slehernemu, napravljalo velike skerbi, slikar iz Renč pri Gorici. Prenovil nam je tudi dva	in nobeden ne more za zlo vzeti podpisanemu farnemu stranska altarja, kterih eden je posvečen ravno sv. Ja-	oskerbniku, — ako terka na dobre serca in prosi milih kobu Večemu, eden sv. Luciji, v popolno zadovoljnost	darov, zakaj on ne prosi za-se, prosi in dela za čast vseh tukajšnih prebivalcev.	Božjo, in upa torej, da Bog, ki je blagoslovu pričeta
Slovesno blsgoslovljenje svetega Križevega pota se -
je začelo ob 9 zjutraj; potem so imeli č. P. pridigo in	•) sercu* zahval« si vesel« novic«, in bratoroki po-
sv. mašo. V pridigi so nam razlagali, kako se mora	*dr*v! Vied
delo, ga bo dal tudi srečno dokončati. Vedno molim za dosedanje dobrotnike, prosim pa tudi ob enem Boga, da bi nam naklonil če veliko dobrotnikov in dobrotnic, ki bi kaki mili dar položili na altar sv. Vids. — Gotovo se mora vsakemu milo storiti, kdor sliši, da Željimski fara ni, ako se zdatni dobrotniki ne najdejo, bodo morali 18 let po 25 sld. davkovske naklade na 1 goldinar vplačevati. — Res veliko breme I Vsak toraj lahko spozna, da kdor kaki mili dar podeli za našo novo cerkev, ki nima nobenega lastnega premoženja, gotovo stori dobro, Bogu dopadjjivo delo, ai ne more ostati brez plačila.
Vsem dosedanjim dobrotnikom in dobrotnicam zopet naznanjam nsjpriserčnejši zahvalo za vse v „Daniciu naznanjene in prejete, sli uaravnost meni poslane darove. — Slehernemu pa še posebej, kdor je že kaj daroval, ali kdor še bo: naj bo sv. Vid, naše fare patrou, v življenji njegov pomočnik, o smertni uri njegov tolaž-nik, pri Bogu pa njegov priprošnjik!
Jurij Dernovšek,
farni oakerbnik.
Iz Amerike. St. John's Abbey, 26. julija 1885.
Preljuba mi mati!
Mislim, da je čas, da Vam iz daljne Amerike zopet enkrat pisemce pišem. Ne zamerite, prosim, da sem tako nezvest svoji obljubi, ko sem rekel lansko leto, da bom pogosteje pisal. Ko bi bil med svetom, bi veliko lažje pisma pošiljal; ali vedite, v samostanu je drugs. Ni kaj posebno lepo od mniha, če se vedno s svetom peči in vedno na to misli, ksr je zapustil. In čemu uaj bi le vedno pisaril? Saj ni nič posebnega tukaj.
Zadnje pismo sem Vam pisal o novem letu, v kterem eem rekel, da sem v novicijatu. — 4. julija sem novi-cijat dokončal, in 5 julija, v nedeljo in praznik ss. Cirila in Metoda, sem naredil večno obljubo v naši cerkvi in še dva Nemca z mano. Ravno ta dan pa je bil tudi H-r. preoblečen s štirimi Nemci vred in je nastopil no-vicijat Reči Vam moram, to je bil vesel dan za mč. Teden pozneje, v nedeljo, 12. julija, sem dobil 4 msnjše rede. Čast. Fr. Ciril Z-n. je sedaj v tretjem letu. Novo mašo bo imel morda čez 2 leti, ali pa še prej. Mesca septembra nastopim jaz pervo leto bogoslovja iu se učim filozofije; zdaj imamo počitnice od 25. junija do 5. septembra.
Rad bi imel prijohe od letošnjega leta, da bi zvedel. kaj da moji nekdanji sošolci in profesorji tam v beli Ljubljani delajo, kako se učijo in kako podučujejo?
Ljuba moja mati! Odkritoserčno Vam moram reči, da zdaj, ko sem v samostanu, sem še le v resnici srečen; poprej nisem bil. Človek ne najde nikjer drugje prave sreče, kakor samo v Bogu. Zdaj so se mi oči odperle, zdaj spoznam, da vse na svetu je nečimernost, razun Boga ljubiti in Njemu samemu služiti, da je le tisti resnično moder in srečen tukaj na zemlji, kdor sam sebe zatajuje in v vseh rečeh Boga išče. Kdor v samostanu tako živi, kakor ima živeti, tisti ima pravi raj že tu na tem svetu.
Verjemite mi, ljuba mati, presrečnega se štejem po vsi pravici, da me je neskončno modri Bog v to hišo Božjo pripeljal, me v duhovski, in zraven tega še v benediktinski stan poklical. Poprej sem bil zaslepljen, zdaj pa vidim vse natanko; poprej nisem veroval, zdaj pa verujem in sicer terdno.
O kolikrat se spominjam, Vaših besedi ljuba mati, ki ste mi jih na serce pokladali, kakor stari Tobija svojemu sinu, ko se je podajal na dolgo pot Upam, da se me večkrat spominjate v molitvah in pri daritvi sv. maše in da Vaše prošnje niso zastonj pred milim Bogom. Oh ne pozabite me tudi v prihodnje, zlasti zdaj, ko se bom
3 ali 4 leta pripravljal na sveti duhovski stan. Molitev pobožnega oblake predere.
Rad bi Vam še kaj več pisal, pa ni prostora* Prosim Vas, odpišite mi v kratkem. Vas, brata, sestri priserčno pozdravlja
Vaš
Fr. Simon L., O. S. B, .
Rescripta S. Congr. Indulgentiarum.
(Konec.) b)
(Preces post Missae celebrationem.)
a)	Indulgentiam unius anni pro recitatione, praeter illam consueti Cantici — Benedicite, etc. et Psalmi — Laudate. etc. cum versiculis et tribus Orationibua ad-nexis, duarum sequentium Oratiouum, quarum altera s. Thomae: Gratias tibi ago, Domine sancte. Pater omni-potens etc., altera vero s. Bonaventurae: Transfige, dul-cissime Domine Jesu etc.
b)	Centum dierum pro recit Rithmi s. Thomae Aq.: Adoro te devote etc.
c)	Centum item dierum Indulg. pro Orat. s. Al-phonsi Lig. singulis hebdomadae diebus assignata: Die Dominica: Amantissime Jesu, Redemptor et Deus, adoro te praesentem in pectore meO etc.
d)	Centum dierum Ind. pro Orat-B. V. M.: O Maria, Virgo et Mater sanctissima, ecce suscepi dilec-tissimum Filium tuum, quem immaculato utero etc.
Implorat idem humilis orator, ut quilibet Sacerdos qui quotidie, unius menais spatio, omnes et singulas preces et orationes praedictas recitaverit, Plenariam Indulgentiam, semel in eodem mense, die ad arbitrium eligenda, consequi valeat. TJt de gratia. etc.
SSmua Dnua N oster Leo Papa XIII in Audientia habita die 20. Decembris 1884, ab infrascripto Secretario Sac. Congregationis Indulgentiis Sacrisque Reliquiis prae-positae, benigne annuit pro gratia in omnibus, juxta preces. Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Brevis ezpeditione. Contrariis quibuscumque non obstan-tibus. Datum Romae ex Secretaria eiuadem Sac. Con-gregationia die 20 Decembris 1884.
Al. Card. OREGLU A S. STEPHANO Praefectus.
Franciscus Della Volpe Secretarius,
Razgled po svetu.
Rim. Spomin tisučletni, odkar je umeri sv. Metod, so dali sv. Oče Leon XIII tudi v Rimu obhajati, in sicer nad grobom sv. Cirila v baziliki sv. Klemena. Slovesnost je terpela od 3. do 5. julija. Začetek je bil 3. julija s slovesno sv. mašo, ktero je opravljal v slovanskem jeziku po gerško-slovanskem obredu msr. Sem-bratovič, bivši nadškof Levovski. V dan ss. Cirila io Metoda je opravljal slovesno sv. mašo kardinal vikar L. Marija Parocchi; zraven azistencije domačih prelatov in mnogih duhovnov in nekoliko škofov sta bila pričujoča tudi nadškof Sembratovič in kardinal Bartolini (na tronu, kar se prav redkoarat zgodi), po evangeliju o ss. Cirilu in Metodu je imel celebraut prelepo in ginljivo pridigo. Slovesnost je doveršil „Te Deumrf in blagoslov. Kapela, ktero so v čast ss. Cirilu in Metodu zidali Nj. Svetost Leon XIII, je bila tiste dni obilno obiskovana. Ta kapela je vsa iz krasnega marmorja, stene so po šegi mo-
zaikov a preaninami (freskami) ozališane; glavni obraz predstavlja sv. Trojico; v oblakih je Bog Oče, pod njim terpti golob nad Zveličarjem, kteri sedeč na prestolu, ima ob levici sv. Metoda, ob desnici sv. Cirila, pred njim pa kleči papež Leon XIII. Vsa predstava je prav mojstersko doveršena. . . Vse tedaj priča kako živo in z veseljem se sv. Oče pečajo za Slovane, kar gotovo ni brez navdajanja Božjega in brez velikega pomena; tako smemo misliti, pa tudi iskrene molitve moramo s papeževimi sklepati, da bi usmiljeni Bog skorej in prav velikih vspehov dal nam viditi.
Velehrad. »Slov. NovinyM na Ogerskem pišejo: Ju-dovci, kterim ni dovoljeno počenjati na Velehradu svojih j,kšeftov", so po svojih časnikih raznesli, da na Velehradu in po okolici so vstale kužljive bolezni, in ljudje, kteri jim vse verjamejo in ki jim Velohradske slovesnosti že tako niso bile po volji, so vsled tega pohiteli v Galiciji, v Cehih in na Šleskem — tudi že v sami Moravi vradno prepovedovati popotvanje na sv. Velehrad. .Zidi bi s tem prekrižali velikolepne slovesnosti tretje osmine jubilejne sv. Metoda. Toda, hvala Bogu, niso jih prekrižali. Od 5—12. julija je bila častitljiva cerkev velehradska vsa* dan prenapolnovana z romarji, in službe božje so opravljali sami cerkveni dostojanstveniki. Osmino je sklenil prevzvišeni kardinal olomuški Furstenberg; 6. je opravljal slovesno sv. mašo škof Bernski. Duhovnov bilo je ondi 5. julija do 100, druge dni premeroma po 60—100, med qjimi duhovni iz Poznanjskega, z Rusko-Poljskega, iz Lužic, iz južnega Štajerskega, iz Slavonije, iz Ogerskega itd. — V Ciril-Metodovi osmini je do 300.000 ljudi opravilo pobožnost.
V Tongkingu, kakor naznanjajo iz Pariza, so pogani zopet pet misijonarjev poklali, in sicer v okrajinah Phuyen in Bendihu. ' Osem tisuč kristjanov pa je pri-bežalo v okrajino Quinhon, ktere imajo Francozi v oblasti. — V bolnišnici v Haiphong-u se je prikazala kolera.
Iz Ke-Lungo naznanjajo, da so Kinezi ta kraj, ki *o ga Francozi 22. rožnika zapustili, precej pri odhodu .Francozov zopet obsedli, našelbe in staniša Evropejcev •oropali, stan francoskih vojakov pa razdjali.
Koliko se je na kake pogodbe ali pomirovanje s tolovajskimi pogani zanesti, kaže strašni umor nekega domačinskega mašnika, ki se je zgodil v Tongkingu, kakor piše škof Pugmier 22. majnika, zgodil se je ravno med primirjem. Ti tolovaji so misijonarja živega pokopali, z glavo navzdol, noge od kolen so bile zunaj. — Ravno to pismo pravi, da so več mašnikov pomorili v Laos-u.
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varbov in vsih oaših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezveretvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
Eden nehvaležuih za spregledanje. — Mladeneč, ki je prišel med volkove, da bi ga ne stergali. — Gospod, da bi mu Bog na priprošnje N. lj. G. in sv. Lucije dober pogled ohranil. — Častiti m udom družbe naše lj. O. presv. Serca priporoča se soud v ponižno molitev, da bi se Bog dobrotno usmilil in naklonil, da dobi neko službo, ako je Božja volja. Ako zadobi to milost, oblju-buje slovesno Bogu in naši ljubi Gospej presv. Serca v čast Božjo pot na Brezji obiskati, zahvalo naznaniti in
v podporo revnim dijakom 5 gld. darovati. — (Op. Plačila ni nič za prošnje, kakor smo že večkrat omenili. Vred.) — Deček prodan v sužnjost, sa rešenje.
Zahvala.
S Koroškega. Večkrat, pa posebno letos pred nekterimi tedni, je pretila naši fari velika nesreča, namreč, da bi zgubili našega toliko dobrega dušnega pastirja; zatekali smo se v tej zadregi k naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, da bi nam sprosila pri Bogu pomoč, ker od nobene strani ni bilo več upanja, kakor edino le pri Bogu: in zares nam je Marija še v pravem času pomagala, zato vekomaj čast in hvala Bogu, hvala, češenje N. lj. G. presv. Serca!
Koledar za prihodnji teden:
17. vel. serpana. S. Liberat. — 18. S. Agapit — 19. S. Ljudovik. — 20. S. Bernard. — 21. S. J o ha na Santalska. — S. Timotej. — 23. Trinajsta nedelja po Bin-koštih. S. Filip BenicU.
Iz rimskega zapisnika mučenikov.
10. prosinec.
Sv. Agaton, papež od leta 679 do 682, rojen Sici-lijanec. Predno je bil povzdignjen do najviše časti v sv. Cerkvi, živel je kot menih v samostanu sv. Janeza Kerstnika v Palermi. Zavoljo svoje gorečnosti v iztreb-ljevanji zmot in krivover je bil izvoljen za papeža. Neizmerno veliko dobrega je storil v prid sv. Cerkve v tedanjih hudo zmedenih časih. Imel je ta poseben dar, da je znal poterte serca potolažiti v vsakterih zadregah. Pravijo, da nihče ni šel brez tolažbe od njega. Skoda, da je le malo časa vladal Jezusovo Cerkev.
Sv. Aidt je bil naj pervo menih v nekem laškem samostanu, potem pa puščavnik. Zgodovinarji ga imenujejo »veliko lepoto" sv. Cerkve v 8. veku.
Sv. Florida, devica. Pokopana je v veliki cerkvi mesta Dijon-a na Francoskem.
Sv. Janez s priimkom „DobriM, nadškof Milanski, spoznovavec. Živel je delj časa na papeževem dvom, in sv. papež Gregor je imel tako zaupanje do i^jega, da ga je v važnih zadevah kot svojega zastopnika poslal k kraljici Longobardov, Teodelinde po imenu. Zavoljo nje-
Sove velike pobožnosti ga je pozneje povzdignil na ško-jski sedež v Milanu, kjer se je ueprestrašeno vojskoval zoper krivoverce. Zidal je tudi veliko cerkvd in je umeri v visoki starosti 1. 659.
Sv. Marcijan, mašnik v Carigradu v 5 stoletju. V svoji gorečnosti za Božjo čast zidal je več krasnih cerkva, dajal je veliko vbogajme in je imel navado, da je po ncči hodil okrog in poiskal merličev, da jih je potem pokopaval. Tudi to navado je imel, da je iskal zanikarne ženske in jih za pokoro pridobival, kar se mu je res tudi večinoma posrečilo. Bog je prečuden v svojih svetnikih.
Sv. Nikanor je bil izmed tistih sedem dijakonov, kteri so bili, kakor beremo v sv. pismu, izvoljeni od aposteljnov, bil je tedaj tovarš sv. Štefana, pervega mu-čenika, in je tudi sam dosegel mučeniško krono na otokn Cipru leta 76.
Sv. Pavel, pervak puščavnikov. Ko se je začelo preganjanje kristjanov, pobegnil je v puščavo Tebajsko v Egiptu, kjer je od svojega šestnajstega pa do stointri-najstega leta, toraj blizo 100 let, Bogu služil z molitvijo in postom. Živel je od sadu palmovega dreveaa in polovice hlepca kruha, ki mu ga je vsaki dan prinesel
krokar. Ko jo bil 113 let atar, obiskal ga je sv. Anton, očak menihov, in tega je prosil, da naj ga pokoplje po njegovi smerti, ktera se no, kakor je rekel, že pribli-tuje. Kmalo na to je sv. Pavel umeri in sv. Anton je videl, kako so angelji njegovo dušo prenesli v nebesa. Zgodilo se je to današnji dan leta 343.
Sv. Peter Urzed, menih in spokornik reda sv. Benedikta. Popred zelo visoko postavljen v posvetnih službah, je sam sebe tako ponižal, da se je odpovedal svoji preimenitni službi, ter se umaknil v neki samostan, 4)er je skoz devetnajst let vsem svojim samostanskim bratom dajal najlepši zgled keršanske ponižnosti, vdanosti, spokornosti in drugih čednost, dokler ga ni Gospod k sebi poklical, da mu d k zasluženo plačilo današnji dan 1. 997.
Sv. \Hjem7 škof in spoznovavec. Bil je grofov-skega rodu in aorar v Parizu. Ker pa med svetom ni našel zaželjenega miru, je stopil v red Cistercijencev, kjer je živel vsem v spodbudo. Le pokorščina do papeža in do viših redovnih ga je nagnila, da je zapustil samoto, ki se mu je bila tolikaqj priljubila, in da je privolil v svojo izvolitev za Škofa. Pa tudi kot škof je prav redovniško ojstro živel. Umeri je današnji dan leta 1209, ko se je podal ravno na miaijon za spreober-njenje krivovercev.
Listek za raznoterosti.
t Leepeld vitez ttaribsldi, c. k. profesor in okng. šolski nadzornik, je po daljši bolezni, previden s ss. zakramenti, umeri 10. vel. serpana. Bog mn daj večni Mir.
Bine bodo imeli kraji na Dolenjskem: Trebnje 30., Št Rupert 31. avgusta; Mokronog 1. septembra, Smar-jeta 2., Novo mesto 3., Mčrna peč 5., Toplice 6., Žužemberk 7., Kerka 8., Dobrepolje 9. sept
Za tdvenieije hude ire. Škofijski list št. a 1685 veleva to-le: Od 1. majnika do 1. listopada se v vsih tihih mašah od zdaj vsako leto privzema molitev ,ad repellendas tempestates", to je: za odvrnjenjehude ure (št. 18. ex orat. diversis), kader to rubrike dopustijo.
Po potrebi se namesto omenjene molitve smč ▼zeti „ad petendsm puluviam" (št. 16), ali pa „ad postulandam serenitatem** (it. 17), t. j. za dež, ali za lepo vreme; pa le za čas; potem zopet perva.
Na tablici v zakristiji mora biti zapisano, ktera molitev se prideva.
K temu je pristav^ena opomba, da posameznim mašnikom ni nikoli pripušeno kako molitev pridevati I o svoji volji, tudi v važnih okolišinah ne; deržati se je terdoega pravila: in missa nihil privata auctoritate addere licet (Cf. S. R. Congr. d. 7. Sept. 1850.)
Peteijeaje. Prejel sem šestdeset gl. (zbirk „Zg. Danice") za naprave ranjcega P. M. Alfonsa Ratisbona in za Sijonske Sestre v Jeruzalemu. Danes se ta svota z drugimi zbirkami vred odpravi v Jeruzalem.
Na Dunaju, 4. avg. 1886.
H u r t e r. *)
*) Duhoven in lin ranjega slavnega H. Hnrteija.
Vr.
Gorenjske kmetiške sheme so si skor enoglasno izvolile za deržavneg* poslanca kneza Windisch-Grfttz-at ker je bil Hohenvrarih sprejel ljubljansko izvolitev. — Vsa Windischgr&tzovska rodovina je ena tistih, ki svojo katoliško vero po vaih zapovedih djanjsko apolnujejo; ko bi bili vsi poslanci tako pravoljubni, bi bilo hitro konec mednarodnih hujskanj in prepirov. Zato kličemo: Slava!
Is igrače strašna nesreča. V St. Lenartu v La-budski dolini so popravljali starodavno farno cerkev; delavci so naredili balon in ga spustili; padel je na cerkveno streho, se vnčl in vžgal cerkev, ki je pogorela ; zvonovi so se stopili in poderl se je tudi kos zvonika.
Nemške. V konzistoriju 27. julija v Rimu je Ko-linski nadškof dr. Pavel Melchers bil odločen za kardinala. V ravno tem konzistoriju je bil Škof Krementz zvoljen za Kolinskega nadškofa.
K molitvi ca razkolnike. Z G6rji nam je poslal g. kapi. M. Mrak 71 novih družnikov za bratovšino 88. Cirila in Metoda in 2 gld. za kak dober namen. (Za Solunsko cerkev?) — Toliko molitve vsak dan za prelčpi namen ne bo zastonj. Bog plačaj!
V	toplicah »Aizles-Bains" je angleška kraljica Viktorija veliki teden prav pridno obiskovala katoliško cerkev. Velikrat je kar skrivaj, spremljana o*l prince-sinie Beatrice, Sla v cerkev in je pobožno ter kleč& ondi molila. Veliki petek je bila globoko v duhn zbrana pri božji službi. Da je hodila v katoliško cerkev, ni brez pomena, ker ondi je tudi anglikanska cerkev, v ktero pa ni hodila. — Bavarska kraljica je pred kaj časom bila prestopila t katoliško Cerkev; Bog daj, da bi še angleška!
DuhoTske spremembe.
V	Ljubljanski sksfiji. Škofisko-vstanovljeni so bili čč. gg.: 28. jul.: BI. Petrič sa Velesovo, Ljud. Skufca za Blagovico; 3. avg.: Lor. Bergant za Logat, A1. Jerše za Dobovec. Nastavljeni so čč. gg.: Jože Novak za n. na Raki, Ant. Lesjak zali. naTrebelno;Jan. Sternad gre iz Knežaka vTernovo. — Razpisane duhovnije: Prežganje in Leskovica nad Loko od 12. jul., Preska od 5. avg.
V	Kerski škofiji. C. g. Jož. Kubica pride iz Kotarič v Smarije; č. g. J. Markovič od sv. Heme v Kotariče. Umerla sta čč. gg.: J o ž. V a 1 j a v e c, župnik v Nemškem Grebiiyi, ir. č. g. Jož. Kafer, župnik v Motnici. R. J. P.
Dobrotni darovi.
Za kapelo v Marijanišči: Gospod Alojzij Jenko, 50 gold. — Gospod Matej Močnik zopet 20 gold. — Gosp. Franc Gregelj 2 gold. — Vis. čast gosp. Balt. Bartol 25 gold. — Neimenovana 2 gold. — Neimenovana oseba po milgosp. proštu Peter Urhu 10 gold. — Gospa Marija Leoarčič 5 gld. — Vis. čast. gosp. Valentin £ržen 8 gold. 83 kr. — Gospod Peter Majdič 100 gold. — Po čast. P. Jožefu 6 gold. 44 kr. — Gospa Josipina La-schan pl. Moorland 5 gold. — Gospodičine Josipina in Karolina Tonija 2 stara tolarja.
Za sv. Detinstvo: lz Idrije 94 gold. — Mih. Arko, duh. pomočnik v Loki 13 gold. — Simen Zupan, ka-tehet v Loki 12 gld. — Matija Mrak, kaplan v Gorjah, 10 gld.
Za cerkev sv, Cirila in Metoda v Solunu: Amalija Strohar 1 gld.
Za študentovsko kuhinjo: Dr. F. St 5 gld. — Mr. M. P. 13 gld.
s
Odgovorni vredoik: Laka Jtrta. — Tiskarji in založniki: Jeief Blasniksvi nasledniki v Ljubljani.