Izhaja TBak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej.
cSIovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova uMca št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. UpravniStvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Režimske stranke se boje
Neprestana posvetovanja vladnih klubov - Demokratski poslanci zahtevajo demisijo vlade Vukičević snubi muslimane - Odločitev bo padla šele koncem tedna
— Beograd, 3. julija. Kakor je bilo pričakovati, včerajšnje seje radikalskega in demokratskega kluba niso prinesle odločitve. Eni kakor drugi se boje, da bi izgubili oblast in zato čakajo drug na drugega, kdo bi prevzel nase »težko« odgovornost, da strmoglavi okrvavljen Vukičevićev režim. Položaj se je z včerajšnjimi sejami razjasnil v toliko, da se je pokazalo, da Vukičević vendarle nima v vladnih klubih one za-slombe, na katero se je doslej vedno skliceval. Včerajšnja seja demokratskega kluba je bila prekinjena, ker hočejo demokrati počakati na sklepe radikal, kluba, v radikalskem klubu pa tudi ni prišlo do nikakega sklepa, ker se Vukičeviću ni posrečilo da bi pridobil za svoje načrte večino in je bila zato razprava o situaciji odgođena za danes popoldne.
Včerajšnja seja radikalskega kluba
Na včerajšnji seji je radikalski poslanski klub sprejel samo kratko resolucijo, v kateri obžaluje dogodke v Narodni skupščini in izreka sožalje HSS ter izključujeta Punišo Račića iz kluba in iz stranke. Za danes popoldne ob 6. ie napovedana druga seja radikalskega kluba, na kateri bo Vukičević podal poročilo o situaciji. Verjetno je. da bo ostalo danes samo pri poročilu in da bo radikalski klub šele jutri pričel razpravo o situaciji. Vukičeviću se namreč tudi danes dopoldne ni posrečilo pridobiti za svoje stališče, naj vlada ne noda demisije, potrebne večine.
Nova ofenziva radikalskih nezadovoljnežev
Pač pa se radikalski nezadovoline-ži zopet pripravljajo za ofenzivo proti Vukičeviću. ker smatrajo, da situacija za nje ni bila še nikdar tako ugodna, kakor je tokrat. Danes dopoldne so se sestali v radikalskem klubu voditelji nezadovoljnežev ter so razpravljali o pripravah za popoldansko sejo poslanskega kluba. Iz njihovih krogov se za-tnuie. da se dosedanja večina Velje Vukičevića v klubu tako naglo krha, da bo ostal končno s svojimi ministri popolnoma osamljen. Pretežna večina onih poslancev, ki so doslej odobravali Vukičevićevo politiko, je prešla v tabor nezadovoljnežev. ker smatrajo, da hi mogla VukiČeviceva zahteva, da ostane niegov režim še nadalje na kr-rrrlu, dovesti do nedogledne katastrofe za vso državo. Pašičevci in centrumaši bodo zato na seii radikalskega kluba odločno zahtevali odstop vlade.
Glede sestave nove vlade zastopajo radikali te skupine mnenje, da mora priti do sestave take vade, ki bo pomenila temeljito spremembo sistema in kurza in v kateri bo imela KDK primeren vpliv. Glede razpusta Narodne skupščine in razpisa novih volitev se radikalski nezadovoljneži še niso odločili, smatrajo pa, da bi se moralo to zgoditi Čim prej, da bi se korigirali Vu-kičevićevi falsifikati zadnjih volitev.
Konferenca Vukičević - Spaho
V vladnem predsedstvu se je dopoldne vršila skoraj dveurna konferenca med Veljo Vukičevićem in dr. Spa-hom. Zatrjevalo se je sicer, da sta razpravljala zgolj o finančnih vprašanjih, vendar pa se splošno domneva, da je bila ta konferenca v tesni zvezi s politično situacijo. Muslimanski klub ima popoldne sejo, na kateri bo sklepal o svojem stališču. Zatrjuje se, da tudi pri muslimanih prevladuje zahteva po takojšnji demisiji vlade. Vukičević si zato prizadeva, da bi pridobil vsaj še ■muslimane za svoje stališče. Klerikalci so kakor vedno pohlevno ugodili njegovi zahtevi ter izrazili njemu in celokupni vladi neomejeno zaupanje.
Nadaljevanje razprave v demokratskem klubu
Demokratski klub je danes dopoldne nadaljeval razpravo o situaciji. Vršila se je obširna debata o včerajšnjih poročilih Ljube Davidoviča in dr. Ma-rinkovica. Na današnji dopoldanski seji so govorili Košta Timotijević, dr. Večerov, dr. Angjelinović in nosi. Gjorgje-vič, ki so se vsi izjavili za takojšnjo demisijo vlade ter naglašali, da je za po-
mirjenje duhov neobhodno potrebna sestava koncentracijske vlade, bodisi na osnovi sedanje vladne koalicije, bodisi na popolnoma novi podlagi. Vsekakor pa smatrajo, da se morajo izločiti iz vlade vse one osebe, ki izzivajo odpor KDK in onemogočajo sporazum z opozicijo.
Po seji je Ljuba Davidovič novinarjem potrdil, da so vsi današnji govorniki zahtevali demisijo vlade, ker smatrajo, da more samo odstop Velje Vukičevića ustvariti zmernejše in znosnejše   odnošaje.   Seja se bo popoldne
nadaljevala. Pripravljenih je še 12 govornikov.
Odločitev šele koncem tedna
Odločitve torej tudi še danes ni pričakovati. Posvetovanja vladnih klubov bodo, kakor vse kaže, trajala še par dni, tako da bi moglo priti do ostavke vlade šele koncem tega tedna. V vseh političnih krogih pa vlada prepričanje, da se Vukičeviću njegovi manevri tokrat ne bodo posrečili ter da bo moral proti svoji volji prepustiti vodstvo državnih poslov sposobnejšim ljudem.
Vukičevićeva komedija z ostavko vlade
Značilna sodba zemljoradniških «Novosti». — Vukičeviću gre samo za njegovo pozicijo. —- Zavlačevanje ostavke je provokacija prečanov, — Ali bo prečanom prihranjeno najhujše razočaranje?
Beograd, 3. julija. Pod naslovom «Radikali pred usodnimi sklepi» pišejo sinoćnje zemljoradniške «Novosti»:
« Tragikomedija z ostavko Vukičevi-ćeve vlade se nadaljuje, kakor da hočejo čakati nekateri res na krvav razplet krize. Neprestano si izmišljajo nove izgovore, da lahko še za nekaj dni podaljšajo življenje vladi, ki v resnici nima več nobene avtoritete in predstavlja naravnost nevarnost za državo. Vukičević nima drugih skrbi, kakor da si osigura svoj položaj in da ostane v razvoju krize, ki je neizbežna, še nadalje v ospredju. Odtod izvira to mrcvarje-nje z ostavko.
Vukičević je sedaj naekrat prišel na to, da mora iti pred klub, ki naj odloča, ali naj vlada poda ostavko ali ne. Odkod pri Vukičeviću naenkrat tolika skrb za mišljenje kluba, ko je vendar znano, da je hodil Vukičević doslej vedno mimo kluba in preziral njegovo mnenje? Treba je končno prekiniti to igro lokavih političnih glumčev, ki hočejo izigrati vse po vrsti, da bi ostalo vse pri starem. Država preživlja najtežje trenot-ke in zato vzbuja ta komedija slabo kri v Srbiji, za Hrvate pa pomeni naravnost provokacijo.*
«Kdo prav za prav drži Vukičevića?« nadaljuje članek. «Ce smatrajo na merodajnem mestu, da ie ostavka vlade potrebna, potem je dovolj načinov, 1a se prisili Vukičevića k pokorščini. Vsem je znano, po čigavi volji je Vu-
kičević že trinajsti mesec na vladi. Ona volja, ki je spravila Vukičevića na krmilo, ga lahko zopet na isti način odstrani. L. 1927. je bilo Davidovićevi vladi odpovedano zaupanje, čeprav je užival zaupanje prvega ustavnega faktorja. Ker je bila tedaj uvedena ta praksa in napravljen ta precedens, zakaj se sedaj ne izvaja ista praksa napram Vukičeviću? In to tembolj, ker je znano, da ne uživa zaupanja parlamenta in ko predstavniki več kot polovice našega naroda nočejo imeti z njim prav nobenih zvez.»
«Hrvati imajo v teh težkih dneh. zaupanje samo še na eno stran. Ce bodo tudi s te strani doživeli zadnje razoča-raje. Lahko rodi to nedogledne posledice. Ogroženo narodno in državno edin-stvo imperativno narekuje, da Vukičević takoj zapusti vodstvo državne uprave.»
Radi ugleda naše države v inozemstvu pa je potrebno, da radikalski klub obsodi tudi pisavo glavnih organov radikalne stranke. Prav tako naj radikalski klub izreče svojo sodbo tudi nad onimi poslanci, ki so se pred in po žalostnih dogodkih 20. junija ponašali tako, da opravičujejo sum, da Puniša Račić ni bil osamljen. Ce je še komur v radikalni stranki do države in do stranke, naj takoj odločno pozove na odgovor skupino tkzv. mladoradikalov, kojih delovanje spada pod paragrafe kazenskega zakona.
Tudi zemljoradniki zapuste Narodno
skupščino ?
Če Vukičevićeva vlada ne bo odstopila, bodo tudi zemljoradniki zapustili parlament. — Sedanji režim je največja nevarnost za državo.
Beograd, 3. julija. Zemljoradniki predstavljajo po sklepu KDK, da se ne vrne več v sedanji parlament, edino opozicijsko skupino v Narodni skupščini, vsled česar se z velikim zanimanjem spremlja njihovo zadržanje. Nobenega dvoma ni, da bodo zemljoradniki zato igrali pomembno vlogo v razvoju notranje politike. Zemljoradniki sedaj predvsem proučujejo, ali je radikalski poslanski klub odgovoren za čin Puniše Račića. Smatrajo, da ta odgovornost izvira že iz dejstva, da ni nihče izmed radikalov ničesar demantiral, kadar je Puniša Račić govoril v Narodni skupščini in izzival opozicijo ter zagovarjal režim Velje Vukičevića. Zato je nesporno, da je radikalni klub odgovoren tudi za njegova dejanja.
V tem oziru pa se ne sme omejiti samo na presojanje moralne odgovornosti. V kulturnih državah, kjer se dogode manjše stvari, vlade, ki so odgovorne za položaj, v katerem se je zločin zgodil, v znak odločne obsodbe takega zločina takoj demisijonirajo. Zemljoradniki stoje na stališču, da bi vlada Velje Vukičevića morala takoj podati ostavko ter da bi se morala poveriti sestava nove vlade Stjepanu Radiću, kateremu bi se morala nuditi tudi možnost, da sestavi novo vlado Ako se bodo stvari razvijale čisto proti temu na-ziranju. so zemljoradniki mnenja, da b~lD tudi oni morali zapustiti Narodno skupščino.
Glede vprašanja revizije ustave stoje na stališču, da bi se revizija morala prej pripraviti, to se pravi, da bi se morala med političnimi strankami ustvariti podlaga za tako revizijo. Če bo ostala sedanja vlada Velje Vukičevića na oblasti, bo po mnenju zemljoradni-kov predstavljala mnogo težjo krizo in večjo nevarnost, kakor se misli v političnih krogih, celo večjo nevarnost, kakor si jo predstavljajo v krogih KDK.
ST. RADIČ ŽE HODI
— Beograd, 3. julija. Danes ^poldne je zdravniški konzilij natančno preiskal Stepana Radića ter ugotovil, da je sedaj izven vsake nevarnosti. Njegovo stanje se je toliko zboljsalo, da sedaj že lahko hodi. Danes mu bodo dali oklep iz mavca, tako da se bo lahko čimveč gibal. Koncem tega tedna bo prepeljan v Zagreb.
ZEMLJORADNIKI ZAHTEVAJO ZBOROVALNO SVOBODO
— Beograd, 3. julija. Zemljoradniki so danes vložili pri notranjem ministru oster protest radi prepovedi zborovanj in kon» ferenc njihovih organizacij. — V Velikem Orešu   je  bil  aretiran   predsednik Saveza
zemljoradniške omladine, ker je sklical protestni shod proti postopanju policije. — Zemljoradniki zahtevajo, da notranji mi* nister takoj ukine to nezakonito prepoved.
Prečanski Srbi ne bodo šli po kostanj za veliko-
srbske hegemoniste
Vukičević bi rad ustanovil srbijansko fronto, da bi rešil svoj režim in razdrl jedinstvo med Hrvati in prečanskimi Srbi. — Prvi «uspeh» — razcep srbskih zemljoradniških zadrug.
_ Beograd, 3. julija. Sinoćnja >Reč< objavlja glede na grožnje, ki so jih začeli širiti režimovci o ustanovitvi srbijan. fronte daljši članek pod naslovom >Prečanski Srbi in Hrvatic, v katerem naglasa med drugim:
Ne morda kmečki narod v Srbiji, marveč vcdstvo sedanjih srbijanskih strank smatra, da naj prečanski Srbi za nje pobirajo kostanj iz ognja. Prečanski Srbi naj bi se klali s Hrvati, da v tej državi lahko vladajo Vukičevićevci, Radojevići, Puniš« Račići, Marinkovići, Šumenkovići in njim sorodne duše. To je vloga, ki so jo prečanskim Sr=» bom odmerili v Beogradu. Sedaj bi bili pre? Čanski Srbi dobri, ko jim je v Beogradu potrebna srbijanska fronta. Kadar se pa dele službe in ko gre za vpliv v državni upravi, ko gre za vsakdanji kruh, takrat pa so prečanski Srbi zadnji na vrsti. Ta* krat prečanski Srb sploh ne pride v poštev.
Srbi in Hrvati v prečanskih krajih žive drug poleg drugega, njih vežejo največji skupni interesi, interesi življenja, radi ka* terih se ne morejo in se ne bodo razšli.
To skupno življenje tekom stoletij je ustvarilo enotne poglede na svet, skupno narodno dušo, enotno čustvovanje. To dra* gocenost, ki nam jo je dala zgodovina, ho» čejo sedaj razdreti in zanetiti požar v prečanskih krajih, da bi mogli najbolj tipični predstavniki pljačkašev in korupcijonistov neomejeno vladati, v državi in to v imenu Shrstva, ki so ga vzeli v zakup.
Toda prečanski Srbi so siti takega srbovanja. Oni zahtevajo enakost, ravnoprav» nost in svobodo. Ne zahtevajo pa tega od Hrvatov, ki so sami brez oblasti in pravi* ce, marveč skupno s Hrvati od Beograda, od srbijanskih strank, ki so si uzurpirale
vso oblast v državi. Tudi prečanski Srbi hočejo biti izenačeni s Srbijanci, tudi oni žele biti ravnopravni s Srbijanci, da bodo sorazmerno s svojo sposobnostjo dobili položaj, vpliv, delo in kruh v državi. Prečan* ski Srbi dobro vedo, kako so se vsi srbi* janski hegemonisti združili na škodo ne sa» mo Hrvatov, nego tudi Srbov. Prečanski Srbi vedo, da sedanji srbijanski politiki ne dovoljujejo niti enemu Srbu iz preka, ki
nekaj velja in pomeni, da dvigne glavo in da dobi vpliv na državne posle.
Zaman napada srbijanski tisk Pribiče* vica, kakor da je on glavni in največji so* vražnik države. Srbi iz preka dobro vedo, zakaj se to dela. Oni vedo, da se tako po» stopa, ker Svetozar Pribičević noče, da bi bili prečanski Srbi še nadalje sluge v tej državi, marveč zahteva tudi zanje enakost in ravnopravnost s Srbijanci. To vedo tudi mnogi Srbijanci, zlasti pa kmetski narod v Srbiji, ki je ravno tako sit srbovanja da* našnjim vlastodržcem. v
Nato navaja članek v dokaz, da so predstavniki srbijanskih strank razdrli celo srbsko edinstvo in ne samo edinstvo s Hrvati, slučaj. Saveza srbskih zemljoradniških zadrug. Ta savez, ki je bil prvotno samo na prečanskem ozemlju, se je po ujedinjenju združil ter ustanovil lastno organizacijo s sedežem v Novem Sadu, ker je poznal, da Srbijanci samo škodujejo njegovemu razvoju in hočejo vse monopolizirati v svojih nesposobnih rokah. Nič boljši odnošaji niso tudi v pravoslavni cerkvi. Zadostuje ugtovi-tev, da zahtevajo pravoslavni prečanski Srbi po žalostnih izkušnjah federativno ureditev pravoslavne cerkve. Zato je razumljivo, da bodo prečanski Srbi v borbi za enakost in pravico vedno šli ramo ob rami s Hrvati.
r
Ruski parnik „Krasin" je sinoči pristal pri taborišču in spre jel na krov vse preostale člane Nobilove ekspedicije - Amund
sen izgubljen?
— Oslo, 3. julija. Po doslej še nepotrjenih vesteh Je ruski rušilec ledu »Krasin« pristal pri taborišču Nobilove skupine ter rešil vso ostalo posadko in švedskega letalca Lundborga, ki se je po rešitvi Nobila po zopetnem pristanku ponesrečil.
Ta vest uradno sicer še ni potrjena, vendar pa je dokaj verjetna, ker je bil rušilec ledu »Krasin« včeraj oddaljen samo še par milj od Nobilovega taborišča.
»Citta di Milano« poroča, da je zboljšala zveze z Nobilovo posadko, ki je dobila nove akumulatorje. Po poročilih Viglierija so se vremenske prilike v toliko izboljšale, da je omogočen pristanek vodnih letal.
Iz policijske kronike
Včeraj ni bil samo dan tradegij in samomorov, marveč tudi dan nesreč. V mestu se je na vseh koncih in krajih pripetilo več cestnopromertnih, kolesarskih in celo mo-tociklističnih nesreč. Težja nesreča se je pripetila včeraj na Prulah, odnosno na Opekarski cesti. Po Privozu je vozil z enovprežnim vozom hlapec Franc Kavšek. Na njegovem vozu sta se peljala posestnika Matija Rozman in Anton Andolšek. Konju se je nenadoma zapletlo oje med noge, splašil se je in zdrvel proti Prulam in proti Opekarski cesti. Rozman in Andolšek sta skočila z voza in priletela precej trdo na tla. Pri padcu sta se poškodovala na nogah in rokah. Splašenega konja ie nato ustavi hlapec Ferdinad Štrukelj.
Po Tržaški cesti se je včeraj popoldne peljala s kolesom v smeri proti Gtfncarn dijakinja Marcela Zupan. Za njo sta pri-vozila dva avtomobila, ki sta dvigala tak prah, da je Zupanovi jemalo vid. Zaletela se je v konja in voz, ki sta stala ob cesti. Konj se ie ustrašil, divje se je vzpel in brcni! s kopitom. Zadel je dijakinjo v nogo, vendar poškodba ni bila težka, pač pa je bilo kolo znatno poškodovano. Posestnika Pekleta, čigar last je voz, ne zadene na nesreči nobena krivda in je to zgolj pripisati slučaju.
Švedski letalci še vedno poskušajo, da bi našli primerno mesto za pristanek. O Amundsenu še vedno ni nobenega sledu. Reševalna akcija za Amundsenom je sedaj koncentrirana na parniku »Hoppe«. od koder poskušajo z letali odkriti kake sledove. Ker so ostala iskanja na progi Tromsd — Medvedji otoki brezuspešna, bodo sedaj sestavili ekspedicijo, sestoječo iz 20 čolnov, kakršne uporabljajo pri lovu na morske pse. Upajo, da bodo na ta način lahko natančnejše preiskali teren. Vendar pa so strokovnjak; izgubili že vsako upanje, da bi bil Amundsen še pri živlie-nju. Radi tega od ure do ure narašča ogorčenje proti Nobilu, ki ie s svojimi neresničnimi poročili največ zakrivil, da se je Amundsen ponesrečil.
Na Marijinem trgu je prišla pod motorno kolo Igorja S. služkinja Neža Perper v trenotku, ko je hotela prekoračiti cesto. K sreči je bila pri padcu samo lažje poškodovana. Krivda na nesreči zadene njo samo, ker ni pazila.
Trgovec Ciril Ahlin je prijavil na policiji, da je 30. junija našel pred svojo trgovino na Celovški cesti moško kolo, znamke »Eska«. Ker se lastnik dosedaj ni javi', je kolo zaenkrat pridržal. — Kavarnarju Karlu Polajnarju je neki zlikovec odnesel v noči od 1. na 2. junija lesen stol, vreden 130 Din.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0_22.92. Berlin 0—13.5S2S, Bruselj 0—7.9395, Budimpešta 0—9.9165, Curih 1094.1 — 1^97.1 (1095.6), Dunaj 7.997—^.023 (S.0OS). London 276.8— 277.6 (277.2), Newyork 56.745 — 56.945 (56.845), Pariz 0—223.26, Praga 16C.1— 168.9 (168.5), Trst 0—299.
Efekti: Celjska 158 den.. Ljublianska kreditna 128 den., Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 den.? Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
INOZEMSKE BORZE
Curih: Beograd 9.13, Dunaj 73.07. Berlin 123.95, Praga 15.38, Milan 27.26, Pariz 20.39, London 36^9, N«wyork 518.80.
49
4905
7CU
9
StrtB Z
tSrOVFNSKI  NAROD* dne 3. julij« 1928.
Stev. 149
Veliko tihotapstvo italijanske robe v Jugoslavijo
Ljubljana središče organizirane tihotapske družbe. — Tihotapci oškodovali državo za ogromne vsote. — Podrobnosti afere
še niso znane.
Hrvati o politiki SLS
Hrvati ne bodo pozabili, da podpira dr. Korošec v zanje tež
kem času hegemonistični režim.
Ljubljana. 3. julija.
Te dni je vladalo na ljubljanski carinarnici veliko razburjenje, kajti razkrita je bila ena največjih in najbolje organiziranih tihotapskih družb, kar jih jje opravljalo zadnja leta plodonosni tihotapski posel. Tudi te danes se v mestu med trgovskimi krogi ni poleglo razburjenje, kajti preiskava se nadaljuje še vedno z vso intenzivnostjo, ki sproti razkriva nova presenečenja.
Na Rakeku prijet tihotapec.
Pred dnevi so varnostni orgaui zalotili na Rakeku sumljivega tujca, ki je nosil večji zavoj. Opazili so ga že večkrat na postajališču. Ker je bil mož sumljiv, so se zaceli organi finančne kontrole zanimati zanj in pretipali so mu obisti. Varnostni organi »o ga odvedli s seboj in so takoj ugotovili, da se niso zmotili. V zavoju so našli več ducatov nogavic italijanskega izvora, o katerih je aretiranec priznal, da so vtihotapljene. Na podlaga njegovega zaslišanja je obmejna carinska stanica stopila takoj v stik z ljubljansko carinarnico, ki je uvedla obsežno preiskavo. Rezultati, ki so bili doseženi že po par dneh, so bili uprav presenetljivi. Skratka, bilo je ugotovljeno, da so oblasti na sledu najbolj nevarni tihotapski družbi, o Sju delovanju se je samo slutilo, ni se pa moglo preprečiti njenega dela, kaj šele izslediti jo.
Izpovedi aretiranca so bile sprva pomanjkljive, kajti mož se je omejil le na malenkosti. Priznal je, da zalaga sam z vtihotap-Ijeno robo le nekaj žensk, ki prodajajo po mestih od hiše do hiše.
Take prodajalke so znane prikazni.
Vsak čas dopoldne in popoldne jih je videti po mestu, kako obiskujejo po hišah rame stranke in ponujajo robo po nizki ceni v nakup. Prodajajo nogavice, kravate, srajce in perilo sploh. Posel jim gre dobro od rok, kar ni Čuda. Blago se zdi dobro, dasi je italjansko in povrh je izredno dober kup. Kadar taki ženski blaga zopet zmanjka, si z lahkoto preskrbi nove zaloge. Nobena tajnost ni, da živi od preprodajanja v Ljubljani prav lepo število ljudi. Obiskujejo tudi deželo in spravljajo v denar robo tudi tam. Seveda so taki posli močno na kvar našemu solidnemu trgovstvu, ki se upravičeno pritožuje, da pada konzum. Odkod vzrok, pa ve le malokdo.
Priznanje prijetega tihotapca.
Zalotenega tihotapca so čez par dni prepeljali v Ljubljano, kjer je po daljšem oklevanju postal mehkejši in se končno odločil izpovedati svoje tajnosti v obsežnejši meri. Povedal je, da stoji za njim dobro organizirana družba, ki deluje skoro nemoteno — že par let.
Tihotapilo se je iz Italije na vse mogoče načine in vsakovrstna roba. V glavnem pa se je čedna tihotapska družba specijalizirala na vtihotapljanje italijanskih nogavic, katerih, je spravila čaz mejo na tisoče in tisoče zavojev in na stotisoče ducatov.
Iz Mostarja poročajo, da se v Hercegovini množe samomori tako. da beleži kronika skoraj dnevno kak samomor. Pri večini umorov in samomorov je vzirok beda, siromaštvo in nesrečna ljubezen. V Izvorih v Hercegovini je bil izvršen pred dnevi samomor, ki ima zelo zanimivo ozadje. V Izvorih je neznan zlikovec vlomil v hišo bogatega posestnika in odnesel razne vrednostne predmete. Osumljen je bil neki vaški mladenič, ki je bil zelo siromašen, a drugače znan kot pošten in priden fant. Osumljen je bil zaradi nekih okolnosti, ki so mladeniča zelo obremenjevale. Ko je fant zvedel, da ga dolže tatvine in vloma, se je jel opravičevati, toda vse to ni pomagalo. Naposled so mu rekli, da ga bodo naznanili orožnikom, ako ne vrne takoj vseh ukradenih predmetov. Ko je mladenič videl, da mu opravičevanje ne pomaga in mu nihče ni verjel, da je nedeložen, j« nenadoma izginil iz vasi neznano kam. Iskali so ga po vasi in okolici, a mladeniča ni bilo nikjer. Tri dni so ga pogrešali, četrti dan je pa neki seljak našel fanta obešenega daleč od vasi. Truplo je že bilo nagnito in je smrdelo. V žepu nesrečnega mladeniča* so našli z okorno roko pisano pismo sledeče vsebine: Lopov nisem nikdar bil. Moj oče ie bil znan kot pošten človek in nočem, da bi sramotil njegov grob z nepoštenjem, katerega me dolže. Raje grem v smrt, kakor da bi me imeli za lopova. Verujte sedaj v moje poštenje in bog mi je priča, da je res tako.
*
Iz Sarajeva poročaio, da se je včeraj pripetila v ulici Vojvode Putnika velika tramvajska nesreča. Žrtev nesreče je postala 7-letna Vukosava Putića, hčerka mitničarja na kolodvorski mitski MoJa Vukosava se je igrala na ijtučiAu pred hišo in je hotela čez ce-
Ljubljana središče tihotapske družbe.
Ljubljana je središče tihotapske družbe in se je pri nas tudi nahajal njen glavni štab, dočim so imeli tihotapci svoje predstavnike tudi v vseh večjih mestih države.
V Ljubljani je obstojala pravcata razpo-šiljalnica paketov, ki so šli v tisočih v vse kraje države. To dejstvo je dalo že pred časom misliti tako poštni upravi kakor tudi po njej opozorjeni carinarnici. Vršila so se takrat tajno uvedena poizvedovanja, ki pa do aretacije tihotapca na Rakeku niso dosegle nobenega uspeha. Vedelo se je samo, da se razpošiljajo vtihotapljene nogavice in nekateri drugi predmeti, aferi sami se pa iz različnih vzrokov ni dalo priti do živega.
Ko pa je pred dnevi strožje uvedena preiskava dozorela v toliko, da se je proti različnim osebam lahko odkrito postopalo, so prišli cariniki na poštni urad št. I. in II. ter zaplenili velike množine za odpošiljatev po celi državi namenjenih zavojev. Tihotapci so tu J i tu postopali zelo previdno in skrajno rafinirano, vendar se pri tem niso mogli izmakniti.
Preiskave pri nekaterih trgovcih.
Ker so tihotapci vsilili vtihotapljeno robo tudi nekaterim tukajšnjim trgovcem, je carinska oblast odredila pri njih obsežno in natančno preiskavo. Cariniki so vzeli pred-včerajnim za ves dan v najem stražnico na magistratu, odkoder so odšle v mesto v po-sete k trgovcem naenkrat tri skupine carinskih preiskovalnih organov. Preiskave so se vršile v kakih 15 trgovinah in so bile vse zaloge vtihotapi jenih nogavic zaplenjene.
Preiskave po drugih mestih.
Istočasno, kakor v Ljubljani so bile uvedene tudi preiskave pri trgovcih v drugih mestih. Ker je bilo dokazano, da so imeli tihotapci preko svojih agentov tudi zveze s trgovci v Zagrebu, Mariboru, Subotici, Osje-ku, Vršcu, Novem Sadu, Vel. Kikindi, Zemunu, Beogradu in Sarajevu, lahko trdimo, da je imela izsleditev tihotapske družbe v Ljubljani za njo in marsikoga neprijete odmev po celi državi. Povsod so bile zaplenjene ogromne množine utihotapljene robe.
Podrobnosti preiskave še niso znane.
Carinske oblasti vodijo preiskavo vsepo-vsodi strogo tajno, zato zadeva doslej sploh še ni prišla v javnost. Kakor se je. posrečilo dognati našemu poročevalcu, so vtihotap-Ijali blago preko meje iz Italije v skritih kotičkih vagonov dan za dnem. Nekateri vagoni so menda za tak posel 6ploh izredno pripravni. Tihotapci pa so imeli v ostalem tudi dobre zveze ... V preiskavi se nahaja v Ljubljani več znanih oseb, glavni kriveo. ki je tihotapljenje tekom let finasiral, pa je pobegnil čez mejo.
sto. Tedaj je privozil mimo avto. Sredi ceste se je okrenila in hotela nazaj na pločnik, da bi je avto ne povozil. Nesreča je hotela, da je baš v tem trenutku privozil za otrokovim hrbtom tramvaj, katerega Vukosava ni opazila. Čeprav je voznik takoj ustavil, je tramvaj 'prijel deklico za obleko in jo vrgel pod kolesa, ki so jo popolnoma razmesarila. Na kraj nesreče je prišla komisija, ki je ugotovila, da voznik ni zakrivil nesreče. Voznik je bil pa navzlic temu tako potrt, da se je onesvestil. Dekličino truplo so odpeljali v mrtvašnico sarajevskega pokopališča, kjer bo obduci-rano.
*
Te dni se je ponesrečila s svojim avtomobilom znana operna pevka We-sel-Pola, ki je za prihodnjo sezono sprejela angažma v opernem gledališču v Gradcu. Operna pevka se je peljala z zagrebškim advokatom dr. Prebegom iz Zagreba proti Karlovcu. Avto je vodil sam advokat. Pevka je nameravala ostati nekaj dni pri Plitviških jezerih na oddihu. Blizu Stupnika se je avto pokvaril in iz še nepojasnjenega vzroka je počila pnevmatika na sprednjem kolesu. Avto je vozil na tem kraju z veiiko hitrostjo in zato advokat ni mogel obvladati voza, ki se je zaletel v kamen in ga izruval. Udarec s kamnom je malo olajšal nesrečo, ker bi sicer avto padel v globoko jamo ob cesti. Sunek je vrgel šoferja in operno pevko iz voza. da sta padla v velikem loku v cestni jarek. Avto je stal na mestu popolnoma razbit. Polla je dobila težko poškodbo nad levim očesom, vendar je oko nepoškodovano. Advokat Prebeg ima pa pobite noge in roke.
★
Iz Koprivnice poročajo, da so iz tamošnjih zaporov pobegnili vlomilci na ta način, da so raztrgali okove in sple-
zali skozi dimnik na streho. Zadnje mesece so se vlomi in tatvine v Koprivnici množile in vse je kazalo, da obstoja organizirana vlomilska tolpa, ki nemoteno in drzno opravlja svoj nepošten posel. Slednjič se je posrečilo policiji izsledili dobro organizirano vlomilsko tolpo, ki jo je vodil nevaren vlomilec Slavko Tapić. Tapić je po poklicu krojaški pomočnik in je bil zaradi tatvine in vloma že predkaznovan na tri leta težke ječe. Tapićeva pomagača sta bila 19-letni strojni ključavničar Josip Kovači č in 17-letni ključavničarski pomočnik Janko Rojecki. Policija je aretirala Tapiča in Kovačića. Rojeckemu je pa uspelo pobegniti in je policija za njim izdala tiralico. Po policijski preiskavi in po zaslišanju so vlomilca vtaknili v zapore sodišča v Koprivnici, od koder sta včeraj pobegnila. Zlikovca sta izrabila zmešnjavo, ki je nastala ta dan ra sodniji. Bil je namreč sejmski dan in sodni uradniki so bili zelo zaposleni. Vlomilca sta na še nepojasnjen način raztrgala okove in zlezla skozi peč in dimnik na streho ter odtod pobe gila v neznano smer.
Pri vasi Glogovica pri Zagrebu so našli truplo nekega delavca, čijega identitete ni bilo mogoče takoj ugotoviti. O najdbi je bila obveščena orož-niška postaja v Koprivnici, ki je takoj uvedla preiskavo. Slednjič so orožniki ugotovili, da gre za delavca Janeza Vrbovska, rodom iz Turjaka pri Ljubljani. Truplo so odpeljali v mestno mrtvašnico v Zagreb in zdravniška komisija je ugotovila, da je delavec podlegel težki pošikodbi, ki jo je imel na glavi. Po vsej priliki ga je nekdo udaril s sekiro ali kakim sličnim orodjem po glavi. Sum je padel na delavca Kauca, ki je delal z umorjenim Vrbovskom v rudniku v Koprivnici. Po izjavi nekaterih prič sta oba popivala dan pred umorom v neki gostilni. Ko sta bila že oba pijana, sta se sprla. Prvi je zapustil gostilno Vrbovšek, za njim je pa odšel Kauc. Najbrž je ta v zasedi počakal na svojega tovariša in ga umoril s sekiro. Policija je iskala Kauca na njegovem domu. Ker ga že več dni ni bilo domov, je policija izdala za njim tiralico.
★
Tudi v Zagrebu še ni prenehala sezona samomorilcev. Dnevno beleži zagrebška policijska kronika samomore iz bede in nesrečne ljubezni. Včeraj se je zastrupila 21-letna služkinja Štefa Antolič, stanujoča na Tratinski cesti. Bila je že delj časa brez službe in jo je sprejela pod streho iz usmiljenja njena sestra. Minevali so dnevi, Štefa pa le ni mogla dobiti službe. Med sestrama so nastali večkrat prepiri. Sestra je brezposelni služkinji vedno očitala, da nima službe in da je ne more vzdrževati, ker sama ne more živeti. Tako sta se sestri sprli tudi na dan samomora. V veliki razburjenosti je Štefa popila večjo količino ocetne kisline. Pred samomorom je napisala pismo, v katerem prosi naj novinarji ne poročajo v časopisih, da je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni, temveč iz čisto drugega vzroka. Samomorilko so odpeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
General Syrovy v Ljubljani
Z beograjskim brzovlakom, ki je prispel v LJubljano s 70minutno zamudo, se je pripeljal danes dopoldne v Ljubljano načelnik češko - slovaškega generalnega Štaba general Jan Syrovy. Na glavnem kolodvoru so se zbrali odlični zastopniki vojaških in civilnih oblasti, da sprejmejo in pozdravijo odličnega češkega vojaškega dostojanstvenika in častnike v njegovem spremstvu. Pred prihodom vlaka je poveljnik dravske divizije, divizijski general Milan N e d i ć, pregledal častno četo, ki je z dravsko divizjsko godbo na čelu pričakovala češkoslovaške vojaške dostojanstvenike
Ko so gostje z generalom Sryovym na čelu stopili iz brzovlaka. jim je šel nasproti divizijski general Nedič in jih z oficirji pozdTavil. Nato so generala in njegove spremljevalce pozdravili še češkoslovaški konzul dr. Resi z atašejem S i b r o m , veliki župan dr. Vodopivec, župan dr. Dinko P u c za mestno občino, dr. Albert K r a m e r za ČeskostovaSko-jugoslovensko ligo, nadsve*nik Engelbert Ganf 1 in drugi.
Po pregledu častne čete pod vodstvom majorja Jakliča je načelnik češkoslovaškega generalnega štaba pozdravil oficirski zbor štaba dravske divizije. Ob prihodu vlaka je zaigrala dravska divizijska godba pod vodstvom višjega kapelnika dr. Č e -r i n a češkoslovaško državno himno.
Šefa generalnega štaba so spremljali vojaški ataše češkoslovaške republike v Beogradu polkovnik Ondfej M e z 1, gene-rlaštabni polkovnrk Jan K 1 o u d, pehotni polkovnik František M e 1 i c h a r, gtneral-štabni pobočnik major Old. š p a n i j e 1 in ordonančm oficir generala Jana Svrovega. Z gosti se je pripeljal iz Zagreba tudi general K a 1 a f a t o v i Ć. Po tem slavnostnem sprejemu so se gostje odpeljali v avtomobilih v spremstvu generala Nedića in drugih oficirjev v mesto. Ogledali so si vojašnico Kralja Aleksandra, vojašnico Kralja Petra, gamizijsko strelišče in postajo golobov - pismenošev na Gradu.
Visoki vojaški gostje so zapustili Ljubljano z brzovlakom ob 12.08 uri. Na kolodvoru se je poslovila od njih častna četa 53. pešpolka in godba dravske divizije ter oficirji štaba dravske divizije z divizijskim generalom Nedićem na čelu. Ob prihodu gostov Iz mesta na kolodvor in odhodu brzovlaka je igrala godba dravske divbije češkoslovaško himno.
Dočim klerikalni poslanec Vesenjak v j »Slovenskem Gospodarju* še vedno skuša zagovarjat morilca Punišo Račića, češ, da so njemu pač »prvemu počili živci», je ljub* Ijanski «Slovenec» prišel končno le do pre* pričanja, da je malo pametno zagovarjati zločin, nad katerim se zgraža ves kulturni svet, ter piše sedaj, da je cmajhujša in najtežja okolnost, da je zločinec storil svoj rabeljski posel v parlamentu pri izvrševanju visokih poslanskih dolžno* sti„ da je tako okrvavil najsvetejša tla ljud« skega zastopstva, parlamentarne nedotak* ljivosti in svobode.«
Samo to ne gre »Slovencu« v glavo, za* kaj bi moral pasti režim, ki je ustvaril raz* mere, v katerih so počili Punišu Račiću ne samo njzegovi živci, ampak tudi njegovi streli. Bržkone bi to bolje razumel, ako bi dr. Korošec ne sedel v sedanji vladi in ako bi morda padla namesto Pavla Radića ali dr. BasariČka dva klerikalna poslanca.
Za nas Slovence je vsekakor zanimivo, kako sodijo o klerikalni rrdovratnosti v podpiranju okrvavljenega režima Hrvati. Tako ugotavljajo zagrebške «cNovosti», da bi bil odstop vlade takoj po umoru v Na* rodni skupščini znak dobre volje vlade,
dati vsaj delno zadoščenje ne morda KDK, temveč hrvatskemu in srbskemu narodu tostran Save in Drine, kajti, čeprav ne obremenjuje vlade kriminalna odgovornost za zločin Puniše Račića, pa je zato brez dvoma politična. Ako vladni klubi sklenejo, da ima še nadalje ostati sedanja vlada, n© bo to nikogar presenetilo, ker bo povsem v duhu dosedanjega vedenja vlade in nje* nih strank po umoru hrvaških poslancev.
Drugo pa je vprašanj**, pišejo >Novostic, nadaljno podpiranje Vukićevićeve - Davido-vičeve vlade od strani Jugoslovanske muslimanske organizacije in dr. Koroščeve SLS. Hrvati in Srbi prerani ne bodo pozabili, zlasti ne Hrvati, da sta stali t tem za Hrvate zelo težkem in žalostnem Času na hegemonistični strani. Vedo pa naj. da jih bo kmalu zadela ista kazen od istih strank, ki jih sedaj podpirata proti Hrvatom. Zakaj, ako radikali in demokrati tako postopajo s Hrvati, ako se more pripetiti, da radikalski poslanec v Narodni skupščini z revolverjem ubija hrvatske zastopnike, kaj bo šele z dr. Spahorimi in dr. Korošeerimi ljudmi, kadar pojdejo hegemonisti nad nje? Tn to se bo zgodilo mnogo prej, kakor pa mislita dr. iSpaho in dr. Korošec. In če bosta takrat naletela pri Hrvatih na mrzla srca. ho to samo njuna krivda. V ostalem more dr. Korošec še računati na kaj s svojega stališča v taki politiki.
Kakor vemo, jp vodja klerikalne stranke
Vedno bolj dozoreva misel o napravi primernega prehoda čez železniški prelaz na Dunajski cesti, to je ob začetku Blai-\v eisove in Masarvkove ceste. Pred kratkim je rudi mestni magistrat obravnaval to vprašanje in pred meseci j* g. Pust objavil v »Slovencu« načrt prehoda, kakršnega si je on zamislil.
Po njegovem načrtu naj bi se napravil podvoz in sicer približno sredi ceste med Dunajsko cesto in glavnim kolodvorom, ki bi se zvezal z Vilharjevo ulico s«verm> kolodvora za kurilnico. V tem slučaju bi morale po načrtu g. Pusta odpasti vse železniške hiše in bajte ob železniškem ttru skoro do glavnega kolodvora, ker ta del bi S3 moral poglobiti vzdolž Masarvkove ceste, pričenši na Dunajski cesti do gotove nižine v dosego primemo visokega podvoza.
Ta načrt se mi iz raznih razlogov in ozirov ne zdi posebno priporočljiv, ker bi bil tak podvoz po ovinkih neprikladen, bodisi za prihod z vozili na Dunajsko cesto, odnosno na kolodvor, in ker bi z napravo podvoza na tako širokem delu kolodvora narastli neprimerno veliki stroški.
Bolj naraven in mnogo cenejši bi bil vsekakor podvoz naravnost na Dunajski cesti pod sedanjim prelazom. Tu pa dela glavno težavo menda način poglobitve Dunajske caste, ker s poglobitvijo Dunajske ceste v celi sedanji širini bi se skvaril ali celo onemogočil dovoz iz Bleiweisove ni Masarykove c«ste na Dunajsko cesto in logično <udi dohod v bližnje hiše.
Mnenja sem, da se lahko tudi temu zlu izogne, ako se ne poglobi cela cesta v sedanji Širini, marveč le v širini sedaj tlakovanega dela, to je v širini približno 8 metrov, dočim naj bi ostala oba pločnika na levi in desni namišljene poglobitve v širini po 6 do 7 m nedotaknjena kot sta, ali da se še razmerno razširita za prosto vožnjo in pešhojo, ko niso zatvorhice spuščene.
S poglobitvijo sredine Dunajske ceste bi se lahko pričelo ob vhodu v Pražakovo ulico ali celo višje proti prelazu, na drugi strani pa nekako sredi strojnih livaren, to je pri vhodu v Vilharjevo ulico. Do sredine prelaza bi znašala poglobitev na vsaki strani okTOg 120 m, kar bi odgovarjalo pri poglobitvi 3 metre v sredini prelaza, komaj 2.5% padcu ali vsponu, pri poglobitvi 4 metre pa 3.3% padcu. Za lahka vozila in avtomobile pač neznaten vspon. Vprašnie je le, do kasne globine se sme iti radi kanalov. Sicer je pa indiferentno, do kake globine se gre, ker v*čja vozila bi prišla itak na obeh prostih in ravnih pločnikih, ki bi morali biti lično ograjeni. Osemmeterska širina poglobljene ceste bi zadoščala za vsak promet, brez nevarnosti morebitnih karambolov.
Radi lepšega in neoviranega dovoza iz Bleiweisove ceste na Dunajsko cesto, proti sredini mesta, odnosno proti Jezici, naj bi se napravil razširjeni polkrog, pričenši nekako od prvih dveh dreves na Btei-ueissovi cesti. V dosego tega bi se moralo odstraniti železniški vogal in del vrta
in kdo ve, kake misli mu roje po glavi, ko podpira Vukićevićevo - Davidovićevo vlado po umoru hrvatskih zastopnikov. Morda je po njegovem bolje. Čim slabši so odnosaji med katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbijanci. Marsikaj je na svetu in bilo je že marsikaj. Račun dr. Spaha pa je povsem nerazumljiv, razen, ako je sklenil likvidirati svoje organizacije, kar mu bo istotako br^z dvoma uspelo.
Toda vsakdo naj se bavi s svojimi skrbmi. Demokrati in radikali, kako bodo ohranili ali vrgli sedanjo vlado, dr. Korošec in dr. Spaho pa. kako bosta še nadalje igrala vlogo precanskega magarca na srbijanski sratovščini. Za nas to ni več zanimivo. Gremo po svoji poti, na katero so nas nagnale srbijanske stranke in s katerega ne bomo več stopili po vsem, kar se je zgodilo. Čeprav bi bila ta pot Še tako težka in naporna. Treba je, da ostanemo hladni in mirni. Naši zastopniki se bodo kmalu sestali v Zagrebu, čim St. Radič toliko okreva, da bo mogel zapustiti bolnico v Beogradu. In to posvetovanje naših zastopnikov v Zagrebu bo za nas najvažnejše. To bo za nas edino važno, dočim je vse, kar se godi v Beogradu, odslej postranskega pomena za nas. ludi > velika ofenziva* ki jo pripravljajo, kakor se čuje, vlada in njeni pristaši proti St. Radiću in S. Pribićeviću v beograjskem tisku. Kaj tudi more prinesti ta ^ofenziva: tako strašnega po oni strahoti v Narodni skupščini? Ali morda kak nov atentat? Ali nove poizkuse razbijanja KDK, hujskanja Hrvatov proti Pribićeviću in Srbov proti Radiću? Vse to le dokazuje, da voditelji srbijanskih strank nimajo pojma o nas iu da nas ue poznajo! Ali bo sedaj po povelju hrvatskih zastopnikov uspelo ločiti hrvate od Srbov in Srbe od Hrvatov v precanekih krajih, ko to niti prej ni uspelo?
Za nas je jasna pot, po kateri gremo. Mi smo Šele na početku tega, toda kot legalno predstavništvo Hrvatov in Srbov prečanov, zvezanih s krvjo hrvatskih zastopnikov, ima odloČiti, s kakšnim tempom in v kakšnih razmahih pojdemo, da čim prej pridemo do cilja.
Tako sodijo Hrvati o sedanjem političnem položaju in o naših klerikalcih. Hrvati nočejo ničesar več slišati o naših klerikalcih in o dr. Korošcu, ki se je zvezal z Vu-kičevirem in srbijanskim hegemonizmora u& življenje in smrt. Zato je tudi £otovo, DO njegovo stranko prej, doletelo drugo, tem prej, ker tudi v Srbiji sami Čim dalje prodira spoznanje pogubnosti Vukičevicevega in dr. KoroŠčevega okrvavljenega Težima. Kdor noče doživeti usode dr. Korošca in njeaove stranke, bo pač moral kreniti na drugo pot.
(vogal) proti »Balkanu« ter del vrta. odnosno prizidka Zidarjeve hiše. Enako bi bilo izvesti na nasprotni strani na obeh začetnih vogalih Masarvkove ceste. V tem slučaju bi morala odpasti sedanja stražnica, ki pač ni nikakor v kras tega dela.
S *em bi nastal lep, tako širok rondo, ki bi bil v polnen skladu s sedanjo regulirano Masarvkovo cesto. Namesto po Masarv-kovi, bi vozovi dospeli z Bleiweisove, oziroma iz podvoza prešli proti kolodvoru lahko skozi razširjeno Pražakovo in po Miklošičevi cesti ter nasprotno.
2eleti bi bilo, da se to vprašanje ravno sedaj, ko se regulira Masarvkova cesta, temeljito in vsestransko pTerešeta.
Gorah ač.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
železnica
KOLEDAR. o Danes: Torek, 3. julija 192$; katoličani: Helijodor; pravoslavni: 20. junija: Nada.
Jutri: Sreda. 4. julija 192S; katoličani: Urh; pravoslavni: 31. junija, Belizar. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Bela sestra« »Lilian Gish). Kino Ideal: »Nočna roža« (Lia de Putti).
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Levstek, Resljeva cesta.
Trgovinska pogajanja s ČSR zopet odgođena
Praga, 3. julija. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo so zopet odgođena, ker še niso zaključena pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo za revizijo obstoječe trgovinske pogodbe, vsled česar ni mogla odpotovati Yi Prago jugoslovenska delegacija, ki vodi pogajanja z Avstrijo na Dunaju in ki bi imela voditi tudi pogajanja s Češkoslovaško. Povsem negotovo je, ali se bodo mogla ptv gajanja za zaključitev trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo sploh še pričeti pred poletnimi počitnicami.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Številni samomori t Hercegovini. — Strašna tramvajska nesreča« — Nezgoda operne pevke Wesel-Polla. — Vlomilci pobegnili iz zapora. — Umor slovenskega rudarja. — V smrt
zaradi nesrečne ljubezni.
Železniški podvoz na Dunajski cesti
Kako bi se dalo praktično rešiti to za Ljubljano vedno bolj pereče vprašanje. — Zdaj, ko se regulira Masarykova cesta, je najugodnejši čas za napravo podvoza.
Stev 14Q
-SDOVENSKI NXROD> Hne 3. Julija 1928.
Stran 3.
Makulaturni papir
kg & Din 4a-orodaia uorava ..Slov. Naroda.*
dnevne vesti.
—- Kralj prevzel skrb za otroke pokojnega Pavla Radića. Vdova pokojnega poslanca Pavla Radića, ki je postal žrtev krvavega zločina v Narodni skupščini, je bila v nedeljo sprejeta v avdijenci pri kralju, ki ji je ponovno izrazil sožalje nad težko izgubo ter ji obenem sporočil, da prevzame skrb za dva sinova, ki se bosta šolala na kraljeve stroške.
— Telefonski promet s Francijo In Švice. V kratkem se otvori telefonski promet s Francijo in Švico. Z naše strani pridejo v poštev mesta, ki imajo telefonsko zvezo 2 Nemčijo. S francoske strani pride v prvi vrsti v poštev Pariz, s švicarske pa Curih tn druga večja švicarska mesta.
— Sadna ledna v Vojvodini. Tudi v Vojvodini bo letos malo sadja, ker je bilo vreme spomladi neugodno. Črešenj je mnogo manj nego jih je bik) lani. Zelo malo bo tudi jabolk in hrušk. Edino marelice so dobro obrodile. Breskev in sliv bo latos malo. Slaba sadna letina je že zdaj potisnila cene sadja navzgor.
— Podaljšano dovoljenje za zaposlitev inozemskih deiavcev. Na intervencijo Centrale industrijskih korporacij je ministrstvo za socijalno politiko odredilo, da se dovoljenja za zaposlitev inozemskih delavcev s skrajnim rokom do 30. junija avtomatično podaljšajo do 31. julija, ne da bi bilo treba interesentom vlagati posebne prošnje. Inšpektorji dela lahko izdajajo v svojem delokrogu dovoljenja za zaposlitev inozemskih delavcev do 31. decembra v slučaju, če se prekorači rok enega leta.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 11- do 17. junija je bilo v ljubljanski oblasti 34 slučajev svinjske kuge, 4 svinjske rdečice, 2 garij in 1 čebelne kuge.
— Izločitev Kastva iz ljubljanske oblasti. Kralj je včeraj podpisal ukaz, s katerim bo Kastav izločen iz Jtiubljanske in priključen primorsko - krajiški oblasti. Notranii minister mora tekom 30 dni izdati navodila za izvedbo tega zakona.
— Odstop splitskega župana. Včeraj so člani občinske uprave in pristaši meščanskega bloka župan dr. Tartaglia in trije občinski svetniki podali ostavke na svoja mesta. Danes dopoldne ob 11. je župan dr. Tartagia izročil županske posle podžupanu. V svrho poravnave nastalih diferenc prideta prihodnje dni v Split poslanec dr. Grisogono in poslanec hrvatskega bloka dr. Trumbić.
— Milijonski proces v Novem Sadu. Po prevratu je bilo s sodelovanjem češkoslovaške vlade ustanovljeno v Novem Sadu javno skladišče, ki naj bi pospeševalo razpečevanje češkoslovaških industrijskih pridelkov. Podjetje je sprva dobro uspevalo, pozneje pa so nastale med družabniki in češkoslovaško vlado diference., radi katerih je sedaj Češkoslovaška vložila tožbo proti glavnemu delničarju Vekoslavu KraHi za loi ,50.000 Din. Za proces vlada v vseh gospodarskih   krofih   veliko zanimanje.
—* Udarjeni železniški invalidi. Društvo železniških upokojencev nam piše: Do prvega junija t. 1. je Središnji urad v Zagrebu nakazoval železniškim invalidom v Sloveniji nezgodne rente in nekaterim tudi dra ginjske doklade. S prvim juniiem pa so železniški invalidi prideljeni v izplačilo nezgodnih rent direkciji državnih železnic, oblastna uprava humanitarnih fondov v Zagrebu. Cim je društvo železniških upokojencev zaznalo za to izpremembo, se je obrnilo do načelnika finančno gospodarskega oddelka prometnega ministrstva, g. Ni-količa v Beogradu. Prosilo je imenovanega gospoda, da se nakazilo rent predolgo ne zavleče. Takoj nato je društvo osebno in tudi dvakrat pismeno posredovalo pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, da se nakazilo čimprej izvede. Kakor pa je videti se gospodom, ki imajo to zadevo v rokah, nič ne mudi in pustijo najbednejše železniške invalide v največjem trpljenju. Ne pomislijo pa, kako bi se nHm godilo, ako bi se jim naenkrat ustavila plača, ki bi se jim mogoče po 2 do 3 mesecih zopet enkrat nakazala. Društvo se je v tel zadevi vnovič obrnilo v Beograd in na direkcijo državnih železnic v Zagrebu. Ponovno apeliramo na vse merodajne činitelje kakor tudi na vse gospode poslance, da takoj ukrenejo vse potrebno, da se železniškim invalidom v Sloveniji, brez odlašanja uredijo in nakažejo njihovi mesečni prejemki, kakršni jim pristojalo.
— Smrt odličnega znanstvenika. Snoči Je umrl v Zagrebu po daljši bolezni znani zgedovinar g. Vekoslav K 1 a i Ć. Pokojni je bil rojen 2*. julija 1*4° v Garčenu v Slavoniji". Srednjo šolo je dovršil v Varaždinu in Zagrebu, vseučilišče pa na Dunaju. Pozneje je bil docent geografije južnih Slovanov. Leta 1993. je postal redni profesor splošne zgodovine. Kot tak je deloval do leta 1922.. ko je bil vpokojen. Leta 1896. je bil izvoljen za rednega člana Jugoslo-venske akademije. Takoj po vpokojitvi mu je bil priznan častni doktorat praske univerze. Profesor Klaič je spisal več znanstvenih del. med katerimi je nafbolj znana zgodovina Hrvatov, ki ie pa žal ni dovršil. Slava njegovemu snominu!
— Novinarski sanatorij v Prčnju. Novinarski sanatorij v Prčnju je bil čez zi*no popolnoma renoviran in ima zdaj tudi novo dvorano. Letos ima 60 posrf*lj več nego lani in na razpolago ima tudi lasten avtomobil. Popolna penzija stane za člane novinarske zadruge 50, za druge pa 60 Din.
— Občinske volitve v Križevclh. V nedeljo so se vršile v Križevcih občinske volitve, pri katerih je dobila HSS 1121 glasov in 18 občinskih svetovalcev, hrvatska fede-
ralistična stranka 181 glasov in 3 svetovalce, SDS 113 glasov in 2 svetovalca, delavci pa 94 glasov in 1 svetovalca.
— Za mrtve proglašeni. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve sledeči pogrešanci: Feliks Pavšek, rojen 6. novembra 1899 v Kolku, pristojen v Št. Lambert, posestnica pri Sv. Križu Apoloniia Tomšič, Marija Fer-jančič, hči Jakoba Ferjančiča in Josipine Ferjančičeve, roj. Ebenhardtove, posestnik v Breznici Ivan Stanovnik, kovač na Trati Josip Koretič, posestneik v Vrzdencu Fianc Kenk, posestnikov sin v Podnartu Anton Perko, posestnikov sin v Begunjah pri Cerknici Josip Žnidaršič, posestnik v Luonah Janez Oblak, kočar v Mavčičah Janez Bele, Franc Pfajfer, rojen 1888. v Sebenjah, občina Križe pri TTŽiču, sedlar na Brezjah Franc Knafelj, poserstnikov sin v Zgornji Besnici Janez Brenktiš, posestnik v Volčah Jernej Krek, posestnik v Zgornjih Tepah Janez Vodenik, posestnik v Mali Lešnji Josip Pustotnik in kočar v Jereti Janez Dobravec.
— Dražba lova. Lovišče občine Jurklo-šter se bo oddajalo 6. t. m. v pisarni sre-skega poglavarja v Laškem na javni dražbi v zakup pa šest let.
— Razpisane sodne službe. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto pisarniškega asistenta, pri okrožnem sodišču v Novem mestu pa mesto pisarniškega predstojnika. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. t. m.
— Osiješko gledališče deložirano. Narodno gledališče v Osijeku je nastanjeno v privatnem poslopju. Pri naši vzorni državni upravi pa prosvetno ministrstvo že osem let ni plačalo najemnine. Hišni lastniki so vložili tožbo za deložacijo. Sodišče je tožbi ugodilo in bi moralo biti gledališče te dni deložirano.
— Vreme. Po vsej državi je zavladalo lepo vreme. Včeraj je bilo povsod jasno. Najvišjo temperaturo imajo še vedno v Skopliu, kjer je kazal barometer včeraj 32 stopinj. V Beogradu so imeli 31. v Splitu 29, v Ljubljani 27.8, v Mariboru 27, v Dubrovniku 25 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura je znašala 18 stopinj. Sodeč po stanju barometra, ostane vreme lepo.
— K'ub koroških Slovencev je po svojem odboru napravil načelen sklep, da se bo vršil začetkom septembra v Celju kongres vseh koroških Slovencev v kraljevini SHS. Natančnejši program objavimo pravočasno. — Odbor v Ljubljani.
— Ciril - Metodove podružnice in rodoljubi, skrbite, da bodo goreli v sredo večer povsod kresovi na čast slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda! 532n
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca junija 192S sledeče prispevke: I. Podružnice: Slovenj-gradec ž. 425.50 Din; Kostanjevica 406.50 Din; Vransko 350 Din; Celje ž. 1493.20 Din; Novo mesto ž. 800 Din; Petrovce 500 Din; Hoče in Slivnica 380 Din; Ljubljana: šentpetersko - trnovska m. 4264 Din; šentjakobsko - trnovska ž. 4384 Din: šentpeter-ska ž. 35 Din; mestna z. 125 Din; skupaj 13.163.20 Din. — II. Nabiralniki: gostilna pri Košaku, Ljubljana, 30 Din; gostilna pri Bergantu, Ljubljana, 82 Din; skupaj 112 Din. — III. R a,z n i prispevki: dr. L. Brenčič, Ljubljana, 100 Din; Josip Potočnik, Ljubljana, 100 Din. Češko-slcv. obec Ljubljana 50 Din; A. Hafner, £kofja Loka 30 Din; K. Spaniček, Rogaška Slatina, 25 Din; F. Tur k. Cobar, 5 Din; posojilnica Ptuj 500 Din; Št. Mencinger, Ljubljana, 20 Din; Kmetska hranilnica Ig 25 Din; dr. R. Kušej, Ljubljana, 75 Din; Z. Kos, Št., 148 Din; R. Kramaršič. Ljubljana, 100 Din; Kolinska tovarna. Ljubljana. 250 Din; skupaj 1428 Din. — Vsota vseh prejemkov 14.703.20 Din.
Iz Ljubljane
—lj Gneča pri kolodvorskih blagajnah
je ob dnevih pred prazniki ob sobotah, nedeljah in praznikh tako velika, da je železniška uprava uvedla posebne pomožne blagajne. Vendar pa ie marsikomu kolodvor precej od rok in si ne utegne nabaviti že v naprej voznega listka v takozvani :• pred-prodaji*. V sredini mesta se nahaja v palači Ljubljanske kreditne banke oficijelna potovalna pisarna »Putnik«, kjer vsakdo lahko dobi po izvirnih cenah vozovnico tudi za tri dni naprej, ki je žigosana z datumom dotičnega dne, ko potnik namerava potovanje nastopiti. Za daljše proge pa izdaja »Putnik« posebne karte v knjižicah, ki so veljevne 60 dni od dneva žigosanja.
—lj Redni nabor za mesto LJubljano se vrši letos 13., 14., 16., 17. in 18. julija v Mestnem domu ter se prične vsak dan ob 7. zjutraj. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu, odnosno se lahko zve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1.
—!j Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1878 do 1908 se vrši za mestno občino ljubljansko v nedeljo dne 22. julija 1928 točno ob 9. dopoldne na dvorišču MiŠičeve vojašnice. Kdor še ni prisegel in se doslej tudi še ni prijavil za naknadno zaprisego, naj to takoj stori v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1.
—Ij Velika reprezentativna razstava čipkarskih izdelkov državnega osrednjega zavoda za ženski domaČi obrt iz Ljubljane se vrši od 1. do 15. julija 1928 vselej od 9. do 12. in od 2. do 7. ure v osnovni šoli na Bledu.
—lj Pregled vojaške obleke in oprave rezervnih častnikov se vrši za mesto Lrub-Kiano v nedeljo dne 22. julija 1928 točne ob 8. uri zjutraj na dvorišču Mišičeve vojašnice, nakar se opozarjajo vsi oni rezervni častniki, ki so prejeli svojo vojaško obleko in opravo od države.
—lj K poročilu o občnem zboru »Soče*. V našem poročilu o občnem zboru »Soče« je pomotoma izpad'lo ime predavatelja dr. A. T r t n i k a, ki je predaval letos 25. februarja o rahitidi (angleški bolezni).
—lj VIII. občni zbor ZKD. Na občnem zboru ZKD Ljubljana, ki se je vršil h jul. ti. je bil izvoljen naslednii odbor; Anton Jug, ravnatelj mest. liceja, prof. Breznik. Fran Majcen, prof. Pavli Č, Rudolf Prešern, A v g. Pertot, Fran Govekar, Rudolf Binter, prof. dr. Pavel Kozina, dr. Stojan Bajič za odbornike, dr. Lah, prof. Jeran in dr. Rape za preglednike računov.
—lj Ljudski kino (Matica) bo predvajal bele nune »Bela sestra« z dražestno Lillian Gish v glavni vlogi. Ta izvrstni velefilm ki se je vsepovsod predvajal z največjim uspehom si mora vsakdo ogledati. Predstave ob 16.30 in 21.
—1 j Pri javni borzi dela v Ljubljani je
v času od 24. do 30. junija 1938 iskalo dela 637 moških in 215 žensk, skupaj 852 brezposelnih. Prostih mest je bilo 129 za moške in 41 za ženske, skupaj 170. Posredovanj se je izvršilo 118 moških in 32 ženskih, skupaj 150. Odpotovalo je 89 moških in 2 ženski, skupaj 91; odpadlo pa je 15 moških brezposelnih. — Delo išče: moški : 2 manipulanta za lesno stroko, 1 gozdni čuvaj, 1 ekonom, 2 rudarja, 1 vrtnar, 1 pečar, 1 kamnosek, 2 zlatarja, 3 kovači, 4 stavbni ključavničarji, 2 kleparja, 2 železolivarja, 4 železostrugarji, 1 ba-krokotlar, 1 železobrusač, 29 strojnih ključavničarjev, 1 urar, 2 strojna risarja, 5 elekfcromonterjev, 1 bandažist, 27 mizaTjev, 2 kolarja, 4 sodarji, 5 Žagarjev, 3 usnjarji, 4 sedlarji, jermenarji, 1 tkalec, 1 predilec,
2 tapetnika. 8 krojačev, 21 čivljarjev, 1 knijgovez, 4 mesarji, 1 mlinar, 16 pekov, 1 kuhar, 2 inž. kemije, 1 laborant, 4 zidarji,
3 pleskarji, soboslikarji. 1 dimnikar, 6 tesarjev, 1 gradbeni delovodja, 1 stavbni tehnik, 1 tiskarski strojnik, 15 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 9 pisarniških slug, 25 trgovskih pomočnikov, 8 knjigovodij, 2 fak-turista, 1 korespondent, 2 trgovska skladiščnika, 2 trgovska potnika, 1 trgovski poslovodja, 24 zasebnih uradnikov, 1 pisarniški praktikant, 1 gledališki igralec, 1 godbenik, 1 bolniški strežnik, 28 hlapcev, 5 tovarniških delavcev, 62 navadnih delavcev, 5 vajencev; ženske: 16 pisarniških moči, 2 kontoristinii. 8 prodajalk, 6 natakaric, S šivilii, 2 šivilji perila, 1 šivilja slamnikov, 1 šteparica, 1 črkoslikarica, 8 pletilk. 3 tkalke, 13 tovarniških delavk, 43 dninaric, 56 kuharic, služkinj, postrežnic in 6 vajenk. — Delo je na razpolago: moškim: 2 pečarjem, 20 rudarjem, 1 kleparju, 15 kovinostrugarjem, 1 ključavničarju, 1 kovaču. 3 strojnim risarejem, 5 mizarjem, 1 sodarju. 1 Icsosfrrugarju, 1 strojniku, 1 elektromonterju, za visoko napetost, 1 vulkanizerju, 2 kožarjem, 1 usnjarju za kovčege in aktovke, 6 pleskarjem. 1 tapetniku. 2 čevljarjem, 1 dežnikar-ju, 1 slaščičarju, 6 tesarjem, 4 hlapcem, 10 štukaterjem, 1 vodoinštala^eriu, 3 kolar-iem, 13 minerjem, 9 navadnim delavcem, 19 vajencem; ženskam: 2 orož. kuharicam, 1 špulerici, 3 pletilkam nogavic. 2 kmečkim deklam. 2 služkinjam, 1 frizerki. 1 bolničarki, 3 šiviljam, 3 natakaricam.
—lj Zopet samomor. Včeraj je bil dan tragedij, nesreč in samomorov. V ranih jutranjih urah se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija y Spodnji Šiški, snoči okoli 22. si je pa nastavil v mestni baraki v Kotnikovi ulici samokres na prsi jedva 221etni posestnikov sin Fran Novak, doma iz vasi Trboje pri Smledniku. Vzrok, ki je pognal mladega fanta v obup, je nenavaden in zagoneten. Novak je namreč po svojem očetu podedoval lepo imetje, k a* ero pa je na prigovarjanje svojcev, znancev in prijateljev prepustil svoji mlajši sestri. Zdi se, da mu je bilo tega kasneje žol, k%jti videti je bil ves obupan in potrt. Te dni je prišel v Ljubljano k svdjim sorodnikom, ki stanujejo v baraki v Kotnikovi ulici. Okoli 22. je nenadoma potegnil iz žepa velik vojaški samokres, ustrelil je enkrat v zrak, nato si je pa pognal kroglo v prsa. Težko ranjen se je zgrudil na tla. O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, na kar so težko ranjenega mladeniča prepeljali v bolnico. Fant ima prestreljena pljuča in je njegovo stanje precej resno.
—lj Chrlstofov učni zavod v Ljubljani
vpisuje celi mesec julij vsaki dan na Domobranski cesti 7. — Šolnina nizka, vpisnina 10 Din. Revni učenci imajo popust.
509-n
—lj Stanje Marije Pevčeve. Iz bolnice nam javljajo, da je stanje Marije Pevčeve, katero je obstrelil njen mož. skrajno nespremenjeno. Pevčeva je bila takoj po prevozu v bolnico operirana. Operacijo je dobro prestala, če pa bo okrevala, se bo pokazalo šele prihodnje dni.
—lj Zopet žrtev konja. Včeraj smo poročali, da je nekemu fantu iz polhovgra-ške okolice konj s kopitom zdrobil Čeljust. Sliona nezgoda je doletela tudi mlinarja Alojzija Hostnika z .Bleda. Njega je kobila s kopitom brcnila v trebuh. Hostnik je dobil težke notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
—lj Ne Igrajte se s floberti! Zadnje čase se skoraj dan za dne dogajajo nesreče pri streljanju s floberti in ne mine skoraj dan, da ne bi v bolnico pripeljali kakega ranjenca. Večinoma so to mladi fantje, ki se neprevidno igrajo z orožjem ali pa v šali streljajo drug na drugega, ne zavedajoč se nevarnosti. Tako so včeraj pripeljali v bolnico nekega fantiča, katerega je obstrelil njegov tovariš. tudi danes je moral v bolnico 12letni učenec Milan Vovk, ki se je s flobertom obtsrelil na levi roki.
V Iški vasi je bil 29. junija na zagoneten način umorjen 65-i kočar Anton Žagar - Umorila ga je baje lastna žena -
Ljubljana, 3. julija.
Jedva so se včeraj razširile in niso se še poLpgle vesti o obeh strahovitih tragedijah, o katerih je snoči obširno poročal ;Slovenski Narod <, že 6e je po Ljubljani z bliskovito naglico raznesla vest o novem krvavem zločinu, o novi rodbinski tragediji, ki se je odigrala že pretekli teden v lepi in idilični Iški vasi na Barju pod Krimom.
29. junija, tore^. na praznik Sv. Petra in Pavla zjutraj v času med 1. in 4. uro je bil na podstrešju svoje hiše v Iški vasi štev. 41.
v spanju umorjen
65-letni kočar Anton Žagar. Umor je bil izvršen z na kosišču pritrjeno koso na ta način, da je storilec zabodel pokojnega Žagarja z ostrino kose v levo stran prsi pod srce in sicer spečega v senu. Žagar je vsled smrtonosnega sunka na mestu v kratkem umrl.
Na krai.u, kjer je ležal Žagar, je seno nastlano kakih 20 do 30 cm visoko in je bilo precej pohojeno, vendar ni bilo videti, da bi Se bila vršila tam kakršnakoli borba. Kosa, ki je bila na več krajih okrvavljena, je bila položena poleg umorjenca. Tudi kosišče je bilo na več krajih krvavo. K podstrešji^ kjer jo Žagar prenočeval, je bila z zunanje strani prislonjena močna lestva in je bil dohod brez vsake ovire mogoč. Iz vseh okoliščin se da sklepati, da je bil pokojni Žagar prav premišljeno in
po skrbno zasnovanem načrtu
umorjen iu sicer v spanju, kar dokazuje tudi odeja, s katero je bil odet, ker je bila na kraju rane s koso prerezana. V okolici umorjenca ni bilo najti nobenih drugih krvavih sledov, kar priča, da je Žagar po usodnem dejanju obležal na mestu in se ni več premaknil.
Po splošni ljudski govorici n*1 more biti storilec nihče drugi, nego edinole
pokojnikova žena
in sicer iz razloga, ker so med njo in otroci na eni stran* in mM umorjenim Žagarjem na drugi strani vladali že 10 let neprestani prepiri, iz katerih so sledili večkrat tudi dejanski spopadi. Tudi sicer je živela družina ločeno in si je Žagar že delj časa sam kuhal hrano.
Pokojnikovo ženo, L 1873 v Vrbljenjem rojeno Ivano Žagar, dosedaj še nekaznovano, zelo obremenjuje njeno vedenje ob priliki moževe smrti in sicer zato, ker po usodnem dogodku kljub večkratni želji pokojnika ni hotela poklicati sosedovega sina in Žagarjevega brata, dasiravno je Žagar po njeni izjavi živel še kake tri ure po dobljeni poškodbi. Žagarjev brat .Martin stanuje v neposredni bližini, v Iški vasi štev. 49 in bi ga bilo mogoče v nekaj minutah priklicati.
Žagarjeva žena je i*ti dan zjutraj, takoj po dogodku, orožnikom izpovedala sledeče:
^Moj mož je šel na predvečer svoje smrti sp^t, kakor zadnje Čase običajno, že ob 8. uri zvečer v seno na podstrešju. Jaz sem ležala spodaj v sobi na postelji. Med 1. in 2. uio pnoči sem naenkrat zaslišala glasno stokanje na podstrešju in spoznala glas svojega moža. Vstala sem in šla na prosto pod lestvo, kjer sem vprašala moža. kaj da mu je. Mož pa mi ni ničesar odgovoril in je stokal naprej. Vrnila sem se v sobo in legla, toda že čez 10 minut sem šla, ker stokanje ni prenehalo, ponovno gledat pod lestvo. Vprašala sem ga, kaj da mu je, ker pa nisem dobila nobenega odgovora, sem se vrnila v sobo. Stokanje na podstrešju pa le ni hotelo prenehati in som se zato oblekla in v tretjič odšla pred hišo. Na moje vprašanje, kaj da mu je, mi je mož končno vendarle odgovoril:
«Eoste že videli — eden me je s koso.»
Pohitela sem po lestvi k njemu, nakar me je prosil, naj pokličem sosedovega sina Franca škulja, ki stanuje v sosedni hiši štev. 40 in pa njegovega brata Martina Žagarja, ker bi jima rad nekaj povedal. Tacaš, ko sem bila pri možu, še ni bil dan in nisem videla, kaj se mu je pravzaprav zgodilo. Ko se je zdanilo, sem vsa prestrašena opazila, da na prsih močno krvavi. Hitro sem šla v hišo klicat hčerko, ki je takoj odhitela v vas po moževega brata Martina in po sosedovega sina Franceta Škulja. Ko sta ta dva prišla, je bil mož ravno v zadnjih izdihi ja jih, jaz pa sem mu svetila s svečo za zadnjo uro.«
Pokojnikova hči Antonija, rojena 12. maja 1914 v Iški vasi, je spala usodne no* či sama z materjo v hiši. Pri zaslišanju je izpovedala, da se je na predvečer vrnila okrog 9. ure z dnine domov in takoj legla v posteljo. Enkrat ponoči se je prebudila in slišala očetovo stokanje s podstrešja, vendar se pa za to ni posebno zanimala in je kmalu zopet zaspala. Slišala je tudi ma» terine korake, ko je ta odšla na prosto. — Drugega pa ni ničesar slišala in se je zbu* dila šele tedaj, ko jo je prišla mati klicat, da naj gre po sosedovega sina in po strica Martina. O dogodku samem pravi, da ji ni ničesar znano.
Z ozirom na omenjene vedne prepire v družini je prav verjetno, da je zločin irvr* Sila Žagarjeva žena, odnosno hči, ali pa obe sporazumno. Da bi bil storilec kdo drugi, se ne da iz nikakih razlogov sklepati.
Kritične noči sta se nahajali v hiši poleg pokojnega Žagarja, ki je spal na podstreš* ju, samo žena in hči, medtem ko je bila starejša hči, 17Ietna Ivana vso noč odsot-na v Ljubljani in se je vrnila domov šele usodnega jutra okrog 8. ure. Istotako je bil odsoten tudi 28 let ni sin Anton, ki je že
dalj časa zaposlen v Ljubljani in stanuje stalno v mestu.
Orožniki so našli poleg umorjenca — okrog 1 meter v stran — okrvavljeno us* njato listnico, v kateri pa ni bilo nikakega denarja. Ker na tem kraju ni bilo najti no« benih drugih krvaih sledov, se da sklepati z gotovostjo, da je storilec vzel po deja* nju umorjencu listnico izza srajce, jo iz* praznil in jo nato vrgel od sebe. Po izjavi Žagarjev e žene je imel pokojnik navado, da je vedno shranil listnico za srajco, ko je zvečer legel k počitku.
Pri hišni preiskavi, ki so jo orožniki takoj izvedli, so našli med listi neke knji# ge med drugimi stodinarskimi bankovci tu* di stodinarski bankovec, na katerem se razločno pozna
svež krvav odtis prsta
iz česar se da točno sklepati, da je Žagar* Jeva žena možu pobrala denar, listnico je pa pustila na kraju, kjer je po lastni izjavi čepela ob možu.
Glede bankovca se žena zagovarja, da ni njen, temveč je last njenih otrok in za* trjuje, da je tisti dan imela svojega denar* ja le 10 Din.
Enako so našli orožniki tudi na njenem predpasniku, ki ga je imela tedaj oblečenega,
nekaj večjih krvavih madežev
Krivda Zagarjeve žene na groznem zloči* nu je na ta način popolnoma dokazana, čeprav ona vsako udeležbo pri umoru se vedno trdovratno taji. Orožniki so Žagar* jevo in njeno hči Antonijo še isti dan po* poldne aretirali in odvedli v zapore dežel* nega sodišča v Ljubljani.
V nedeljo dne 1. t. m. je sodna komisi« ja iz Ljubljane izvršila na licu mesta lo* kalni ogled in ugotovila pri obdukciji tru* pla, ki jo je izvršil unverzitetni docent dr. Košir, da je pokojni Žagar vsled 15 cm globoke rane na levi strani prsi pod bra* davico zadobit radi prerezane vranične žile tako težko poškodbo, da je radi izkrvav* ljenja kmalu umrl. Tudi takojšnja zdrav« niška pomoč ga ne bi mogla rešiti. Notra* nji organi niso bili poškodovani.
Pokojnega Žagarja so v nedeljo po ko* misijskem ogledu opoldne na pokopališču
v Iški vasi pokopali. Žagarjeva družina je bila pri domačem prebivalstvu splošno ne* priljubljena in osovražena, kar je pokazalo predvsem žalostno dejstvo, da za prevoz trupla na pokopališče ni hotel noben ta* mošnji posestnik posoditi svojega voza.
Prat - Landrujev naslednik
V soboto smo med brzojavnimi vestmi poročali, da je bil v Alžiru prijet zloglasni morilec žensk Jerome Prat, drugi francoski Landru. Čim je bila ta beštija v človeški podobi aretirana, se je vsa Francija globoko oddahnila. Morilec sam se je pustil mirno prijeti. Zločinov ni tajil, tudi zagovarjati se ni hotel. Policija sedaj preiskuje umor za umorom in vse kaže, da pridejo na dan grozodejstva, kakršnih Še ne pomni kriminalna kronika.
Policiji se Je posrečilo izslediti tudi prvo še živečo pričo, ki je imela opravka z morilcem. Gre za neko ma-dame Vanel. S to damo je Prat navezal intimne stike, imela pa je srečo, da jo ni umoril kakor druge svoje znanke. Ta dama je vedela policiji mnogo povedati, seveda pa ni imela o zločinče-
vi krvoločnosti nobenega pojma. Policija je prejela tudi iz Tunisa,
kjer se je Prat delj časa mudil, razna poročila, iz katerih je razvidno, da je mož v Tunisu izvršil več vlomov in tatvin. Če so tudi tam padale nedolžne žrtve, do sedaj še ni znano. Policija je dosedaj našla samo dve trupli. Zdravniki so ugotovili, da je morilec svoje žrtve davil in da je bil pri tem poslu. neverjetno spreten. Ženske je moril na ta način, da jim je zlomil tilnik. Policijo zanima najbolj vprašanje, če je moril Prat kot sadist ali pa ga je zapeljal pohlep po denarju. Zdi se, da sta igrala oba momenta važno vlogo. Da gre rudi za roparske umore, priča že dejstvo, da je Prat vsako žrtev pregovoril, da je vse imetje prepisala nanj. Morilec se je ravnal po načelu: najprej denar, potem umor! Navadni pocestni roparji postopajo običajno drugače. Toda Prat je bil namazan. Čim je imel denarnico polno in čim se je počutil varnega, je svojo žrtev odstranil s sveta. Policija |je dosedaj ugotovila, da je postalo najmanj 14 žensk žrtev be-stijalnega zločinca. Torej je Prat prekosil Landruja, kateremu so dokazali 13 zločinov. Preiskava se nadaljuje.
Iz Celja
—c Ciril - Metodovi kresovi v celjski
okolici. Letos se bo na predvečer slovanskih blagovestnikov žgilo v celjski okolici več kresov. Na Starem gradu žgeta kres Ciril - Metodovi podružnici v mestu, pri Maksimiljanu v Gaber iu priredita umetni ogenj Ciril - Metodovi podružnici v Gaber-ju, žgal se bo kres tudi na Jožefovem hribu, turisti pa bodo žgali kres na Grmadi pri Celjski koči.
—c Umrl je v Javni bolnici tkalec Franc M e ž e k iz Škofje vasi pri Celju.
—c Mestni občinski svet hna v petek ob
6. uri zvečer občinsko sejo. Na dnevnem redu so poročila iz raznih odsekov.
17616283
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD* dne 3. julija 1928.
štev. 140
Edgar Wailace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN.
Eno ali dve sekundi pozneje se je le-ta pojavil sam. Visok, plečat mož nekoliko zariplega obraza. Imel je ščipalnik in njegove oči so izza ne-obrobljenih stekel zrle zelo živahno in nasmejano. Bil je od nog do glave oblečen v belo; kravata, ki mu je segala globoko dol na mehko, svileno srajco, ie bila svetložolta, pas pa rdeč kakor škrlat.
Obstal je pred zbrano družbo z belim panamskim slamnikom pod pazduho in z velikanskimi rokami v hlačnih žepih.
»Veseli me, da sem vas spoznal!« je pozdravil z globokim basom. »Sodim, da vam je Mr. Barberton pripovedoval o meni. Siromak! Veste, ni bil slab dečko! Samo nekoliko čudaški. Rekli so mi, da dobim tod policijskega šefa. Kapetan Meadows?«
»Mister,« je rekel inšpektor, »to sem jaz.«
Washington je ponudil svojo šako in stisnil detektivovo roko tako močno, da je ta skoro zakričal.
*Moje ime ie Elija Washington ... Prirodoslovni sindikat. Chicago.«
»Sedite, Mr. VVashington!« Poiccart mu ie ponudil stcl.
»Povedati vam hočem samo, gentle-men. da so Barbertona umorili. Kača? Čujte! Jaz poznam kače! Sem ž njimi zrasel! Kače so tisti konjiček, ki ga najrajši jaham. Poznam vse, od tistih, ki žro jajca, do onih, ki se hranijo s tigri... Notechis sentatus, mokasinska kača, bakrene glave, koralne kače, mamba. Fer de lance... gož! Kače so navadne živali kakor n. pr. muhe. In povem vam. dečki, odkrito, da je ni kače, ne na tem ne na onem svetu, ki bi pred stražnikovimi očmi neopaženo mogla splezati po zidu, pičiti človeka, nato pa bi izginila kakor da se je vdrla v tla.«
Njegove oči so šle od enega do drugega. Zdel se je skoro očetovski.
»Hotel bi vam pokazati kaj hujšega kakor ie mamba, toda kače so kot Stekel pes in jih ne gre nositi s seboj v žepih. To bi bilo nekako tako, kakor da bi milijonarji nosili uhane samo zato, da pokažejo, da si jih lahko kupijo. Rad sem imel Barbertona. Ne veste, kako mi je hudo, da je mrtev. Toda če vam kdo poreče, da je Barbertona uklala kača, pojdite k njemu, pripeljite mu eno za uho in mu recite, da laže!«
»Ali vam smemo ponuditi kave?« Manfred je pozvonil.
»O, prosim! Tukajšnjega čaja se še nisem mogel privaditi. Veste, sem baš na potovanju. V Angoli ie bilo, ko sem se prav pošteno prestrašil.«
»Kaj ste počeli tam?«
»Kače!« je odgovoril kratko. »Zasto-
pam neko družbo, ki oskrbujem zoološke vrte in muzeje z vsakovrstnimi kačami. Iskal sem baš letečo kačo... Toda takih kač ni, čeprav trde domačini obratno. Našel sem neke vrste kobro... viperidae crotolinae ... odkril sem jo, pa tudi ne!«
Popraskal se je po glavi. Možak si je bil mahoma osvojil Leonove simpatije.
\Vashington se je bil z Barbertonom seznanil čisto slučajno. Brez ovinkov je priznal, da je šel v neko vas zgolj radi tovora spirituozov. In ko se je potem vračal v Mossamedes, je naletel na tolpo portugalskih mešancev, ki so čepeli okrog ognja, kjer so se žgali Barberto-novi podplati.
»Ne vem, kaj je bil... sodim, da nekak prospektor. Bil je eden tistih temnih eksistenc, ki jih na zapadni afriški obali srečuješ vse oovsodi. To sorto ljudi sem opažal malone na vsakem koraku do tam doli pri Port - Nollothu. V Angoli jih je na tucate. Slednjič se izgube in podivjajo.«
»Ali bi nam ne hoteli kaj več povedati o Barbertonu?«
Mr. Elija VVashington je zmajal z glavo.
»Ne, gospod. O njem ne vem nič več ko vi sami. Postal sem seveda radoveden, ko sem bil zvedel, zakaj so ga mučili, toda on mi ni hotel povedati, kje je bilo«.
»Kje je bilo kaj?« je naglo vprašal Manfred in Mr. VVashington se je tedaj-ci vznemiril.
»Nu, pisanje, ki so ga oni hoteli imeti. Mislil sem, da vam je mogoče kaj govoril o tem. Rekel je, da pojde naravnost semkaj, da se o stvari pomeni. Gre za neko pismo, ki ga je bil našel v nekem cinkastem zabojčku... To je vse, kar se je dalo iztrgati iz njega.«
Možje bo se spogledali.
»Več res ne vem,« je dodal Mr. \Vashington, ko je videl, da hoče Gon-salez nekaj vprašati. »Gre le za neko pismo. Odkod je dobil to pismo in kaj je bilo v njem, mi ni nikdar povedal. Moja prva misel je bila, da se je bil kdaj zapletel v kak flirt. Toda zakonik glede ločitve zakona ie precej široko-gruden in ni treba na ta način iskati dokazov. Mož ne potrebuje dokumentov, da se iznebi svoje žene. Kaj ne, vi se čudite, zakaj sem prišel sem?«
Mr. VVashington je nastavil čašo s kadečo se kavo na usta ni jo je izpil na dušek.
»Fino!« je rekel. »Odkar sem z doma, je to prva oijača, ki je nekoliko podobna kavi.«
Obrisal si je usta z velikim; kričečim svilenim robcem.
»Gospodje, prišel sem zato, ker sem si domišljal, da bi vam pri lovu na kačo moja Domoč utegnila biti dobrodošla.«
»Malce opasen posel, ne?« je pokojno vprašal Manfred.
»Za vas, za mene pa ne. Jaz sem imun proti kačjim Dikom.«
Državo, iti slabo ploča svoje m nlstre
Dragi poljubi v javnem parku, stika. — Visoki davki v Anglij
Debutantke na dvoru.
Višek angleške družabne sezone je avdijenca tako zvanih debutantk na kraljevskem dvoru. Za tosvečanost se zanima vsa londonska javnost. Priprave se prično že več mesecev pred avdijenco. Poznavalec dvornih ceremonij uči mlada dekleta delati poklone kraljevski dvojici in hoditi tako, kakor zahtevajo dvorni običaji. Posebno pozornost je treba posvetiti toaleti, ki mora biti v skladu z dvornimi predpisi. Svečanost se vrši na kraljev rojstni dan v Buckingha-mski palači. Tu so kralju prvič predstavljena dekleta iz visokih plemiških rodbin, ki imajo potem dostop na dvor. Svečanost se prične ob 10. zvečer, toda že popoldne se zbirajo pred kraljevo palačo kočije angleškega plemstva, kajti tudi na angleškem dvoru velja pregovor — kdor prej pride, prej melje. Kdor pravočasno pride, ima dostop v prestolno dvorano, drugi pa morajo ostati v stranskih prostorih. Pre-stolna dvorana je krasno razsvetljena in slavnostno okrašena. Točno ob 10. zaigra orkester državno himno, odpro se glavna vrata in na pragu se pojavi kraljevska dvojica. Kralj je v maršalski uniformi, kraljica ima na glavi krono. Kraljevski dvojici sledi prestolonaslednik s svojimi brati. Po prihodu vladarske rodbine se prične obred. Notranji minister stoji ob desni strani kralja in mu predstavlja diplomate, ministrova -žena pa predstavlja kraljici dame diplomatskega zbora. Slednjič pridejo na vrsto debutantke. Vsako mlado plemkinjo predstavi lady, ki je bila v mladosti sama na enak način uvedena na dvor. Obred, na katerega so se dekleta pripravljala cele mesece, traja komaj eno minuto. Kratka formula, obredni poklon in dekle se umakne drugim. Okrog polnoči se svečanost zaključi in kraljevska dvojica se vrne v svoje sobane. Odlična družba pa odide k zakuski, ki je pripravljena za debutantke. Jedilno orodje j-e iz čistega zlata in gostom strežejo dvorni lakaji v zgodovinskih krojih.
Dragi poljubi.
O Angležih je splošno znano, da so trezni, suhoparni in edostopni ljudje. Pač pa imajo zelo radi parade. Nikjer a svetu ni toliko svečanosti kakor v Angliji. Angleži so posebno navdušeni za sport. Vseh večjih nogometnih tekem in konjskih dirk se udeleži tudi kralj z dvornimi dostojanstveniki. Te dni je imel London senzacijo z Ireno Savidge. Gospodična je sedela nekega večera s svojim znancem, priletnim Leonom Mo-nevem, na klopi v Heydeparku in dva redarja sta opazila, da se mlada gospodična s svojim priletnim znancem poljublja. Sedela sta v Hvdeparku, kjer je
— Londonska policijska stati* i. — Ministri so slabo plačani*
poljubljanje strogo prepovedano. Redarja sta ju odvedla na policijo, kjer sta morala plačati visoko globo. Bila sta zaslišana in zlasti na gospodično je policijski uradnik pritiskal, naj pove točno, kako sta se poljubljala, da-li jo je pregovoril Sir Money itd. Na policiji sta morala celo pokazati, kako sta se objemala in poljubljala. Zasliševali so ju celih pet ur in posledica poljubljanja v parku je bil velik družabni škandal. Zadeva je prišla celo pred parlament in obravnavala jo je posebna komisija, ki je morala ugotoviti, je-li policijski uradnik prekoračil meje svojega delokroga. Irena Savidge je postala naenkrat splošno znana, kajti vse londonske novine so obširno pisale o njeni aferi. Družabni škandal so izrabili socijalistični poslanci za napad na policijo. Policiia je bila prisiljena zaslišati več prič in preiskava je trajala dva tedna. Stroški preiskave so znašali 8000 šterlinzov ali v naši valuti nad 2,216.000 Din. Poljubi so torej v Angliji zelo dragi.
Policijska statistika.
V Londonu skrbi za javno varnost 19.SS0 redarjev. Nam se zdi ta policijska armada ogromna, toda pomisliti moramo, da ima London 7 milijonov prebivalcev in 13.000 ulic. Policijski ravnatelj sir VVilliam Hirvvood je objavil te dni zanimivo policijsko statistiko za preteklo leto. Lani je bilo izvršenih v Londonu 40 umorov. Samomorov je bilo 630. Kljub velikemu številu redarjev so v Londonu tatvine na dnevnem redu. Vrednost ukradenih predmetov je znašala lani 564.269 šterlingov ali v naši valuti nad 156 milijonov Din. Londonska policija ima neprestane sitnosti z nočnimi lokali, kjer se pije, igra in pleše. V javnih lokalih v Angliji je po polnoči prepovedano piti alkoholne pijače in plesati. Policija je zelo stroga in kogar zasači po polnoči v nočnem lokalu, ga vtakne v zapor. Lani je sedelo v policijskih zaporih 66.349 ponočnjakov.
Davki v Angliji.
Zanimivi so podatki o davkih v Angliji. Po zadnjem poročilu finančnega ministra v parlamentu plačuje vsak državljan angleške kraljevine letno 15 šterlingov. 2 šilinga in 8 pensov davkov. Anglija torej prednjači glede davkov vsem drugim državam. V Franciji odpade na vsakega državljana letno 8 šterlingov, 5 šilingov in 10 pensov, v Nemčiji 5 šterlingov, 6 šilingov in 6 pensov, v Italiji 3 šterlinge, 8 šilingov in 9 pensov, v Ameriki 6 šterlingov, 1 šiling in 11 pensov. Pri tem je pa treba upoštevati, da je eksistenčni minimum v Angliji mnogo večji nego v drugih državah   in da plačujejo večino davkov
bogati magnati in trgovci, ki jih je v Angliji razmeroma največ.
Slabo plačani ministri.
Navadnim zemljanom se rade cede sline po ministrskih plačah. Človek bi mislil, da so angleški ministri sijajno plačani, kajti Anglija je za Ameriko najbogatejša država na svetu. Toda v resnici ni tako. Celo ministrski predsednik ie po .nneju mnogih parlamentarnih ci-niteljev škandalozno plaćan. Ministri dobivajo v Angiiji še vedno isto plačo, kakor so jo dobival; njihovi prediujdni-ki 1. 1835. Ministrski predsednik, notranji, zunanji in vojni minister dobivajo letno 5000 šterlingov (okrog 1,3^5.000 Din), državni kancelar 10.000, drugi ministri pa po 2000 šterlingov. V naši va^ luti so to še vedno lepi dohodki, toda za angleške razmere je to komaj plača našega višjega uradnika. Pomisliti moramo namreč, da izda ministrski predsednik mnogo za reprezentacijo. Vsako leto mora prirediti več banketov in vsak ga stane najmanj 1000 šterlingov. Zanimivo je, da je moral doslej še vsak ministrski predsednik doplačevati iz svojega žepa. Lord Asquith kot zasebnik ni bil bogat in je moral odložiti ministrsko predsedstvo, ker mu plača ni zadostovala za reprezentacije. Sedanji ministrski predsednik Baldwin bo dobival kmalu 10.000 šterlingov letno in država mu je obljubila tudi primerno pokojnino. Drugače se pa v Angliji pogosto pripeti, da zapusti ta ali oni politik politično življenje obubožan. Pri nas je seveda ravno nasprotno.
Slon ponundrol iraN
Grozna nesreča se je pripetila te dni v rimskem živalskem vrtu. Tam so imeli afriškega slona, po imenu To-to. Slon je bil prej last slovitega cirkusa Krone, ki je poeg liagenbeckove-ga največji na svetu. Cirkus ga ie prodal zato. kerie bil precej divji in kakor večina afriških slonov, se ni dal krotiti. Pred dvema letoma je Toto do smrti Domendral nekega živinozdrav-nika. ki ga je hotel operirati na nogi.
V živalskem vrtu so vedeli, da je slon nevaren, kljub temu se je na neki paznik kmalu sprijaznil ž njim. Ko se je v nedeljo paznik slonu približal, da je ta nenadoma z rilcem pograbil, ga treščil večkrat v ograjo in ga končno pomendral. Ko je slon videl, da se nie-gova žrtev ne gane. ie zadovoljen odšel v svojo kletko, kjer je nadaljeval prekinjeno južino.
Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
4 & E. Skabernt Ljubljana
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubi je* nega soproga, brata in svaka, gospoda
Antona Cizeja
pekovskega mojstra
za poklonjeno krasno cvetje in vence se vsem najiskreneje zahvaljujem.
Posebna zahvala pa bodi izrečena «Pe= kovski zadrugi«, prijateljem pevcem za v srce segajoče žalostinke ter vsem znancem in prijateljem, kakor vsem so* sedom za nadvse časčeče spremstvo na njegovi poslednji poti.
V Ljubljani, dne 3. julija 1928.
Žalujoča soproga Minka Cizej in ostali sorodniki.
Krano išče gospodična
(kosilo in večerjo). — Cenj. ponudbe z navedbo cene na upravo •Slov. Naroda* pod »Hrana 1251>.
Ločenec
star 34 let, brez otrok, popolnoma prost, z večjo kmetijo in premoženjem žeH resnega znanja z dekletom 20—30 let starim, event. z ločenko ali vdovo; lahko z enim otrokom. — Le resne ponudbe s polnim naslovom m po možnosti s sliko naj pošljejo na upravo «Sk>v. Naroda> pod cLepa m sigurna bodočnost 1254».
Pazite na obleke
ker si veliko, veliko lahko prihranite, če to daste čistit in barval v kemično pralnico, kjer Je cena najnižja is najbolj soMdna postrežba
Anton Boc,
LJUBLJANA.   Šeleobargova al.
*t. 6. I   — tovarna Vič-Glince.
mr.eahovec
PLANINKA
x 0 ttvii trn l
C*A 7.
prenavlja, čisti in oave* žuje krt izboljša slabo prebavo, slabotno deio> vanje čreves, oapihova. vanje, obolenja mokraćne Kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno u čin. kuje pri arteriosklerozi - .PLANINKA, čaj Je pristen v plombiranih pa« trotih po Din 20 — z na» pisoiD proizvajalca:
LEKARNA BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah')
Vabilo
k OBČNEMU ZBORU posojilnice za Bled In okolico r. z. z n. z. na
dan 20. julija 1928 ob ipol 21. zvečer pri Zrimcu. DNEVNI RED: .
1. Poročilo načelstva in nadzorstva;
2. odobritev računskega zaikLiu-čka za leto 1927;
3. volHve načelstva m nadzorstva;
4. Raznoterosti.
Opomba: Ako bi ta zbor ob do-oceni uri ne bil sklepčen, se prične poi ure pozneje druji občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Bled, dne 3. julija 1928. 1248 Načelstvo.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetlavo v centru m u mesta — išče gospa, — Ponudbe pod «Zračna/1076» na upravo <Slov. Najv».
Trgovsko opravo
pripravno za manufakturo, galanterijo, papir — prodam. — Naslov v upravi cSlov. Naroda*. 1201
Za 5 srebrnih kron Din 23
ter za zlato in platino plača — Wan2 in Nassel, Wien, II-, Ne-zerlesaese 2. dohod Taborstras-se. Telefon 41—4—46. 1217
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervozo, po* manjkanje spanja, slab tek, zlato žilo povzroča slaba orebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir <FIGOL> Prepričajte se tudi vi, da preizkušena zdra» vilua specialista «FIGOL» eliksir urecn prebavo in vam vrne zdravje. «FIGOI.« izdeluje in razpošilja po pošti proti povzet ii       navodili crporabe lekarna DR. Z. SEMELIĆ, DUBROVNIK 2 ' -rkusna steklenica z omotom in poStnino 10.— Din Originalni zaboj&ek s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle* nicaroi oa 245 Din.
^vilne   zahvalnice o  uspešnem  delovanju »Figola« dospevaio dnevno.
Svetujemo Vam samo edin > r.a bol,še
in trpežno
kolo
Gritzner
nizke cene, tudi na mesečna odplačila pri
Josip Peteline-u
Ljubljana. Telefon štev. 2913.
delikatesna, speče-riiska trgovina in
LJUBLJANA £ Dunajska c 12
Točijo se pristna domača in tuja vina Dopoldan in popoldan sveži zakusek =====
	
	
Dvosobno stanovanje s kuhinjo  išče  uradniška družina. Vselitev   1. avgusta.   — Ponudbe pod cAv-ffust 1252» na upravo cSL Naroda>.	Letovišče na deželi išče mlad soliden so spo d. — Ponudbe z navedbo cene na upravo cSlov.   Naroda*   pod »Letovišče 1253».
	
fflalinouec
iz lekarne
dr. G. Piecoii v Ljubljani, Dunajska c.
e staro/nan kot pristni, naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez ume* tne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih
pridatkov za konzerviranje. 09 T
Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka.
Izvrstnega polirja
samostojnega stavbevodjo sprejme takoj
podjetje
inž. Josip Dedek
LJUBLJANA, Žibertova ulica štev. 8 12=0
UZU
Urejuje: Josip Zupan&fi, a Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezeriek, — Za upravo In faiseratni del Usta: Oton ChristoL — Vsi t Ljubljani.
94