Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX., št. 81 Ljubljana, četrtek 7» aprila 1938 Cena l Din Upravništvo. Ljubljana, Knattjeva 6 - Telefon St 3122. 3123, 3124, 3125 3126. Enseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. - Telefon št. 190. Računi ori pošt. ček zavodih: LJubljana št 11 842, Praga «slo 78 180 Wien št 105 241. Češkoslovaška in Jugoslavija V nizu velikih zgodovinskih dogodkov, ki se te dni odigravajo v Evropi, posveča naš narod svoje misli in svojo skrb ne le sebi samemu in svoji bodočnosti, temveč spremlja z globokim občutjem povezanosti in ljubezni tudi napore bratskega češkoslovaškega naroda, da svojo domovino prisposobi novim razmeram. S kolikim razumevanjem spremljajo najširši krogi našega naroda te napore ,nam dokazujejo manifestacije simpatije in zvestobe, ki jih v zadnjem času opazujemo pri najrazličnejših prilikah. »Zvestoba za zvestobo!« — to je bilo geslo, pod katerim so se za časa vojne združili Čehoslovaki in Jugosloveni v habsburški monarhiji k skupni borbi za narodno osvobojenje. Ista misel je zbudila in vodila složne napore Češkoslovaške in Jugoslavije po vojni, da očuvata in utrdita velike pridobitve svobodnega življenja. Tako je L 1920 prišlo do prve pogodbe o prijateljstvu in zavezništvu med češkoslovaško republiko in takratno kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev. Iz te pogodbe je vzniki a potem Mala an-tanta. Porojeni iz istega svetovnega požara, zgrajeni na istih ruševinah starega reda v srednji Evropi, ustanovljeni na istih mirovnih pogodbah, sta Češkoslovaška in Jugoslavija povezani z isto usodo. Svoboda ene zahteva svobodo druge in je pogoj za njo. Ako eni izmed obeh grozi nevarnost, niti druga ne more dolgo ostati ne-ogrožena. Od svojega početka Češkoslovaška in Jugoslavija za sebe ne zahtevata ničesar kakor mir Oni sta najbolj zapadna dela slovanstva v Evropi. Niti ta niti ona se ne udaja kakim panslavističnim fantazijam. Pač pa sta obe nositeljici misli, da imajo tudi slovanski narodi in slovanske države pravico na neodvisno življenje v Evropi. In obe hočeta s svojim delom pokazati konstruktivnost slovanskega rodu v življenju narodov. Zavedata se, pri tem. da druga brez druge tega svojega zgodovinskega poslanstva skoraj izpolniti ne moreta. Iz tega dejstva izvira ogromna dolžnost in težka skupna zgodovinska odgovornost. Niti Češkoslovaška, niti Jugoslavija od samega svojega postanka nista nikdar vodili politike nekake slovanske ekskluzivnosti Najboljši dokaz za to je ustanovitev Male antante skupno z Rumunijo in pozneje ustanovitev Balkanske zveze Ravno Mala antanta je dala Evropi primer najbolj loja'nega mednarodnega sodelovanja Razvijala se ie in izgrajevala v skladu s potrebami obrambe svojih ozemelj in z interesi miru v Evropi Dobila je svojo D osebno nr^dnarodno organizacijo 15 februarja 193^ ko je b'la v Ž^n^vi oodriisana pogodba o organizaciji Wale andante P tem paktom ie zv^za .Jugoslavije Cp^koslovačke in Romunije postala višja mednarodna pdinioa ki pa se rr zaprla v sebe samo. temveč je pulila široko odprta vrata za ori-stcra drugih držav v duhu loia^e organizacije in konsolidacije srednie Evrope V ženevskem oakto ie izrecno rečeno da so države Male antante podpisale novo pogodbo v čvrsti volii da pojaraio gospodarske vpzì 7 "«mi državami brez raz1;ke a oocnh=>i 7 državami srednje Perone v tp^nö da očuvaio mir v vseh okolp^^b in da omogočijo evolucijo k dp^rntivni stabilizaciji prilik v srednij Evropi Mala antanta je storila vse. kar ie le mogla da zagotovi roloje za trajno mirno in loialno sodelovanje v oe~i srednji Evropi Ako ü to ni nnvsem uspelo ni niena krivda V igri mednarodnih interesov so =p rwrta-<'lialp Mali alitanti na pot te^koče ki so zadevale sedaj eno sedai drugo nienib držav Danes ie na rrrnno-r češkoslovaška iznostavliena resnim preizkušnjam Po svetu se o niej širijo pesimistične vesti toda kdor pozna češkoslovaški narod m niegovo državo ve da ni razloga za pesimizem Z globokim občudovanjem in spoštovaniem beleži svetovna javnost mir prisebnost in dostojanstvo s katerim cela češkoslovaška nacija nieno iavno mnem'e in njeni odgovorni činitelii -»bv^duieio težkoče današnjega položaja s konstruktivnimi ukrepi in pozitivnim delom ter s samozavestjo, ki jo daje prepričanje o pravici in uspehu. Naš narod instinktivno čuti. kako dolžnost solidarnosti z bratsko državo nikdar ni mogla biti večja in jačja, kakor je danes. S posebno odločnostjo se ie češkoslovaška država lotila ureditve svojega manjšinskega prava KndifVrala bo manjšinsko zakonodaistvo in bo šla v koncesijah napram svojim narodnim manjšinam, zlasti nemški, do skrajnih mej, ki jih postavljajo elementarni državni interesi To ne zna- PIČLA BLUMOVA ZMAGA Dočim je poslanska zbornica odobrila zahtevana finančna poobla* stila vladi, napovedujejo, da jih bo senat Pariz, 6. aprila br. Poslanska zbornica je danes pozno popoldne končala razpravo o finančnih pooblastilih vladi ter je s pičlo večino odobrila vladni predlog. Za pooblastila je glasovalo 311 poslancev, proti 249, dočim se je 42 poslancev, po večini radikalnih socialistov, glasovanja vzdržalo. 2e nocoj se je sestal finančni odbor senata, da začne razpravljati o finančnih pooblastilih, ki jih je sprejela poslanska zbornica. Plenarna seja bo bržkone šele v petek dopoldne, ker pričakujejo, da bo senatni finančni odbor od zbornice sprejeti zakon docela predelal in ga znatno spremenil, predvsem pa do skrajnosti omejil zahtevana pooblastila z utemeljitvijo, da vodijo k razvrednotenju franka in v inflacijo. Seja poslanske zbornice je trajala včeraj do polnoči in se je danes nadaljevala brez odmora od 9. do 17.30. Kakor včerajšnja, je bila tudi današnja seja zelo viharna. Neprestano so se vrstili spopadi med levičarji in desničarji, ki so ostro kritizirali vladne predloge in odrekali vladi sposobnost za izvedbo uspešne akcije za ozdravljenje francoskih financ in gospodarstva. Posebno ostro je nastopil proti zahtevam vlade bivši ministrski predsednik in finančni minister Flandin, njegova izvajanja pa sta podprla tudi bivša ministra Pietri in Reynaud. Vsi trije so se zavzemali za sestavo vlade nacionalne unije, v kateri naj bi bile zastopane vse stranke. Po splošni sodbi je položaj v senatu za vlado zelo kritičen. Smatrajo za docela izključeno, da bi senat odobril od Bluma zahtevana pooblastila. Čeprav so zavzeli radikali v poslanski zbornici napram vladi zelo lojalno stališče in s svojim nastopom omogočili potrebno večino, je veliko vprašanje, ali bodo radikalni senatorji sledili temu zgledu. Tudi vsi današnji li- Bitka za mesto Sučov traja že 18 dni Junaška kitajska obramba — Kočljiv položaj Japoncev v Kiangsuju Sanghaj, 6. aprila, o. Velika bitka za strateško važno mesto Sučov v severnozapad-nem delu pokrajine Kiangsu traja že 18 dni. V borbah je padlo na deset tisoče ljudi, bitka pa je še neodločena. Japonski vojni minister je izdal povelje naj se vse razpoložljive sile pošljejo na to fronto, da bo mogoč prodor proti F usi jan u Ob Velikem kanalu ie položaj zelo zapleten. Južni del prekopa je popolnoma v oblasti Kitajcev, ob severnem delu pa so Kitajci gospodarji zapadnega brega Na vzhodnem bregu je japonska vojska sicer v premoči, pa se mora boriti z neštetimi manjšimi oddelki kitajskih četnikov za neposrednim zailed'em fronte Ti oddelki štejejo skupno okrog 2.50 000 ljudi to onemogočajo Japoncem sleherno koncentracijo njihovih sil. po katen bi japonsko poveljstvo rado s frontalnim napadom prodrlo močno kitajsko fronto in zavzelo v bližini mesta Hvangčov del transverzalne železniške proge po katen bi lahko potem od za pa da udarilo proti Sučovu. Po japonskih poročilih se zmag? nagiba na japonsko stran, po kitajskih poročilih pa je položaj docela nasproten Po ves-teh iz kitajskih vrrov se je danes razvita nova borba za Tajerčuang kjer je bila laponska vojska prisil iena umakniti se iz severnih delov mesta V zadnjih dmeh je bilo mesto zaradi silnega obstreljevanja porušeno skoraj do tal Japonci, ki so doslej obkollevali mesto, so v izredno težavnem položaju Vse zveze z zaledjem so pretrga ne. tako da jih morejo o sik r ho vati s stre livom in živežem samo še letala Kitajsk' četniki s<> v bližin' VeHkega kanala /-adi žali ver transporto\ /. vojaškimi potrebšči nami za -aponsko vojsko. 600 vagonov stre liva m živeža pa so razstrelili Kitajska le la so tudi onemogočila koncentracijo po možne japonske vojske vzdolž proge Tien cin-Pukov severno od Sučcva Večjo aktivnost so pričeli razvijati v zadnjih dneh japonski hidroplani Ob gor njem deiu iangceja so razdejali več kitaj skih lerališc m hangarjev, predvsem leta lišče v Lmghiju v pokrajini Fukienu Hu do «o bombardiral1 luiko Arno j, nadalje me sto Sitong ob prog H^nkov-Kanton in še nekatere druge pomembnejše kraje Tokio 6 aprila o Listi poročajo, da se Japonci zavzeli snoči Tajerčuang ter po tisnili Kitajce na drugo stran stare struge Rumene reke Sedaj bo japonska vojska s koncentričnim napadom skušala zavzeti še Sučou. važno križišče prog Tiencin-Pukov in transverzalne proge Hajčov-Sin^an Ce ji to uspe bodo v kratkem v oblasti Japonske vse kitajske obmorske dežele od Pekinga do Sanghaj a Tedaj se bosta lahko tudi obe kitajski vladi, ki sta se ustanovili pod japonskim pokroviteljstvom v Pekingu in Šanghaju, združili v eno, katere oblast se bo raztezala na Ho-pej, Cahar, Sujuan, Sansi, Santung, Ki-angsu in Anhvaj. Uspešna akcija kitajskih četnikov Nanking, 6. aprila, br. Kitajski četniki so izvršili danes svojevrsten udar. V ran:h jutranjih urah so vdrli v luko Cifu ter napadli tamošnjo japonsko posadko. Razvila se je krvava bitka, v katero sta posegla japonska vojna mornarica in japonsko letalstvo Boji so trajali vse dopoldne. Kitajski četnik: so potopili eno japonsko vojno ladjo, razdejali vse naprave v luki ter razstrelili vsa vojaška skladišča. Japonci so razen tega imeli strašne izgube. Kitajski četniki so se šele umaknili, ko so Japonci dobili znatna ojačenja. Velike japonske izgube London, 6 aprila. AA. Po uradni brzojavki, ki jo jte kitajsko poslaništvo prejelo jz Hankova. trdijo kitaiske vojaške oblasti, da je od julija 1937, do marca 1938 pad^o ali pa bilo ranjenih na kitajskih bojiščih nac 300.000 Japrncev. Nezadovoljiv ruski odgovor na janonski protest ToKio, 6. aprjla o. Agencija Domej poroča, da japonska vlada ni prejela zadovoljivega odgovora iz Rusije na zadnjo japonsko protestno neto zaradi ruske pomoč; K tajski. Ja.ry>iska vlada *e zaradi tega posla'a v Moskvo nov protest, kateremu je prilož'la tudi dokumente o ruski pamočj Kitajcem. V svoj j drugi noti zahteva Japonska, naj Rusija takoj preneha podpirati Kitaice. ker bo drugače Japonska prisiljena poslužiti se drugačnih sredstev za svojo obrambo. Američani odkupili kitajske vladne ladje Hongkong 6 aprila AA Izvršena ie bi ia največja finančna transakcija, kar jih pozna kitajska zgodovina Ameriški finančnik in bivši diplomatski zastopnik v Tien oinu William Hunt, je izjavili da je kupil vse imetie paroplovne družbe, ki pripada kitajski vladi in šteje 44 ladij. Nadalje ie odkupil tobačno družbo Naniang z vsemi njenimi podjetji in z vso njeno lastn no Ustanovila se ie nova britansko-ameriška družba, registrirana v Delawaru. ki bo v bo in^p vodila obe nodietji. či da bi manjšine v CSR imele razlog da se nad svojim dosedanjim po^ža-jem pritožujejo Niti ena država v Evropi ni bolje 'zdelala sistema zaščite manjšin kakor Češkoslovaška, ki s svojim redom in napredkom lahko služi kot primer tudi starim evropskim državam in ki sme biti nonosna na to. da spada v vrsto naibolj kulturnih držav pa tudi v pogledu svojega odnosa napram manjšinskim narodnostim Drugače tudi ni bilo mogoče saj je to državo uvedel v svobodno življenje modrijan svetovnega formata eden najbolj prosvitljenih in najplemenitej-ših umov sedanje Evrope. Mi vemo kolikokrat je bila bratska repubHka krivično napadena in oklevetana Dol-žili so jo že da je matični brod sovjetskega vojnega letalstva. Rekli so ji, da je zapadna izpostava ruskega boljševizma Obtoževali so jo. da je nositelji-ca starega panslavizma ki hoče baje požreti vso Evropo oa zopet, da je prav za prav voiaško namestn;štvo Francije v srednji Evropi Seveda so to prozorne klevete kj ne morejo pri kriti resnice da je ustanovitev in živ Ijenje češkoslovaške svobodne države eden najdragocenejših doprinosov h kulturnem razvoju Evrope in vsega človeštva Ko tako gledamo, kaj je češkoslovaška republika v prvih 20 letih vse storila in kako je zlasti slovaški del naroda iz teme in primitivnosti ponižujočega suženstva pripeljala na višine bogatega, kulturnega ter srečnejšega socialnega in gospodarskega življenja se moramo zgroziti, ko beremo, kaj v sedanjih težavnih časih dela slovaška stranka pod vodstvom Andreja Hlinka v svoji fanatični zaslepljenosti V samem slovaškem narodu se je vzbudil proti herostratičnim podvigom te stranke ki hoče govoriti v imenu Slovakov, pa tudi formalno predstavlja le njihovo manjšino, zdrav in uspešen odpor, ki ga tudi jugoslo-venska javnost beleži z iskrenim zadovoljstva Mi dobro vemo. da vse kar krepi češkos^vaško državo, posredno kreoi tudi nas Iz instinktivnega občutja da je solidarnost Češkoslovaške in Jugoslavije imperativni za kon našega lastnega svobodnega obstanka so porojeni Hidi izrazi ljubezn in «.imoatii ki jih naš narod pri malih in velikih prilikah v teh dneh pošilja gori v zlato Praga stl izražajo mnenje, da bo v senatu ob koncu tedna zapečatena usoda Blumove vlade ter da bo to zadnja vlada ljudske fronte. Franciji zopet grozi splošna stavka Pariz, 6. aprila, o. Franciji grozi zopet splošna stavka. V kovinarski industriji se delodajalci in delavci še vedno niso sporazumel L Stavka se je včeraj nadaljevala in je delavstvo zasedlo tovarne. Vlada je skušala znova posredovati ter je predlagala industri j cem. naj pristanejo na to, da se ukine od prejšnje vlade izdana prepoved zasedbe tovarn. Industri j ci so to odklonili in se 9edaj sploh ne marajo več pogajati z delavstvom, dokler ne zapusti zasedenih tovarniških objektov. Na drugi strani vztia- Izhaja nak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din XÖ.—s Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 8122. 3123, 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St T, telefon «t 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon flt. 65. Rokopisi m ne vračajo. Je delavstvo oa »vojem atailišču ki zahteva kdjub zasedenim tovarnam pogajanja. V ko vinarski industriji se je stavka ▼ zadnjih dneh oelo razširila in stavka sedaj ie 45.000 delavcev. Zaradi poostritve notranje političnega položaja in nevarnosti, da pade Blumova vlada, je pričelo delavstvo močno agitiirati, naj bi se stavka spremenila ▼ splošni stavkovni pokret. Najhujša je delavska agitacija v Revnaultovih avtomobilskih tovarnah m vse kaže, (k te bo delavstvo teh tovarn že jutri aili r najkrajšem času pridružilo stavkujočim. tako da bo njihovo število naraslo ie nad 100.000. Raren že prej stavkujočih delavcev je v zadnjih dneh pričelo stavkati delavstvo v nadaljnjih 8 tovarnah, tako da »e je dosdej povečalo število stavkujočih delavcev m okrog 10.000. Nenadoma je včeraj izbruhnila stavka tudi med gradbenim delavstvom. Stavkovni pokret v gradbeni industriji k je razširi! že nad 25.000 ljudi, davi so pričeli stavkati tudi javnim zasebni šoferji v Parizu in dragih krajih. Pamz jc trenutno zopet brez avtomobilskega prometa. Pariški listi so danes zelo v skrbeh zaradi povsem resnih napovedi splošne delavske stavke ▼ Franciji Anglija in sporazum z Italijo Sporazum bo sklenjen še pred Veliko nočjo, uveljavljen pa bo po umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije London, 6. aprila, h. Angleška vlada je imela danes svojo redno sejo, na kateri so proučili osnutek angleško-italijanskega sporazuma. Vlada je sklenila razne izpremem-be predloženega osnutka in so bila tozadevna navodila takoj sporočena angleškemu posianiku v Rimu lordu Perthu. V Londonu računajo, da bo sporazum sklenjen še pred velikonočnimi prazniki, v veljavo pa bo stopil, ko bo Italija umaknila svoje čete iz Španije. Ni še znano, ali zahteva Anglija tudi umik italijanskih svetovalcev generala Franca in tehničnih strokovnjakov, ki sodelujejo pri organizaciji uprave na španskem ozemlju, ki je pod oblastjo generala Franca. Vprašanje italijanske intervencije v Španiji bo še pred velikonoč- nimi parlamentarnimi počitnicami ponovno predmet razprave v angleški spodnji zbornici. V uradnih krogih ponovno svare pred netočnimi vestmi o vsebini ltalijansko-an-gleškega sporazuma, ki se pojavljajo v tisku. Vlada je na svoji današnji seji obravnavala tudi notranjepolitični položaj, do odločitve pa nI prišlo, ker hoče Chamberlain počakati na izid dopolnilnih volitev, ki so te dni v raznih pokrajinah Anglije. Vlada je nadalje razpravljala tudi o pozivu, ki ga je poslala španska republikanska vlada Angliji in Franciji ter je sklenila, da ostane Anglija zvesta politiki ne-vmešavanja, kakor jo je obrazložil min. predsednik Chamberlain v spodnji zbornici Kroita za poglobitev podonavskega sodelovanja Bukarešta, 6. aprila, b. Zunanji minister dr Krofta je dovolil posebnemu poročevalcu rumunskega lista »Cuventul« razgovor, v katerem je poudaril med drugim: Vsled priključitve Avstrije k Nemčiji bo v srednji Evropi odslej nemški politični in gospodarski vpliv zelo močan. Vse srednjeevropske države, predvsem pa Češkoslovaška, bodo morale odslej izpolniti nove dolžnosti ter zlasti poskrbeti za zavarovanje svoiih interesov z narodno obrambo in mirno ter koristno ureditvijo odnošajev 7 Nemčijo. Manjšine v CSR uživajo večje pravice in svoboščine kakor manjšine v katerikoli državi. Sicer se še vedno pritožujejo, toda praška vlada se trudi, da odstrani vse upravičene vzroke pritožb. Sožitje z manjšinami bi se moglo čisto v redu razvijati, ako bi ne bilo pod vplivom akcijiz sosednih držav. Navzlic temu upamo, da bomo naš manjšinski problem uspešno rešili. Nastop narodnega socializma v Nemčiji je položaj nemškh aktivističnih strank v CSR zelo oslabil in nemška intervencija v Avstriji je ta proces le še pospešila. Seveda pa ie sodelovanje praške vlade s su-detskimi Nemci iskreno zaželjeno Ker ni Henleinova stranka prevzela v svoi program niti porušen j a nit1 razkosanja države, lahko pričakujemo, da se bo s trezno in preudarno akcijo z obeh strani posrečilo pripraviti ugodna tla za sodelovanje Hen-ìpipove stranke z vlado. Nenosredna udeležba močne Nemčiie na razvoju v srednji Evropi bi lahko opogumila države Male antante. da svoie politično in eoepodarsko sodelovanje le še bolj okrepijo in razviieio. ne da bi morale zaradi tega voditi morda protinemško politiko Nemški socialisti za sodelovanje z vlado Praga. 6. aprila, b. Včeraj smo na kratko zabeležili predloge, ki jih je v Imenu češke in nemške socialno demokratske stranke stavil v parlamentu posi Jak6ch. ko je znova poudaril odločno voljo nemške socialne demokracije. da sodeluje z vlado v skupnih naporih za ohranitev republike. Jakeoh je /.lasti krepko poudaril, da govori v imenu 800 000 nemških socialno-demokratskih de lavcev ki nočejo, da bi propadla stavba, v kateri žive skupno s Cehi in Slovaki ter je izjavil: Trudili 6e bomo. da bo ta hiša pri jeten dom za vse prebivalce republike brez razlike narodnosti Zato hočemo «tati v pr vih vrstah v torbi za sporazum med enako oravnimi narodi. Seveda bi pa bilo napačno, ako bi sedaj vse svoje sile posvetili samo reševanju narodnopolitiönih problemov, ne oa tudi gospodarskih in sorialmih kajti trajni narodni mir je moeoč samo na osnovi gospodarskega proevita. Da se dosežejo ti nameni ne nemški socialni demokrati noče io zapustit* vlade ker se slei ko prei čutile ia vladno stranko p pozitivnim notr»ni<*po ''tičnim (»rogramom Ob koncu svojega go vora ie naslovil po*1 Jak^h vroč poziv n» h en lei nov re. nai t vsemi svojimi močmi tu di sami pripomorejo k pozitivni rešitvi nemškega problema ▼ republiki Jakscheve izja- ve »o henleinovski poslanci poslušali pro*i d,-sedanim običajem popolnoma mirno a br rz medklicov. Pogajanja med vlado in henleinovci Praga, 6. aprila, b. Organ vladne agrarne stranke »Venkov« napoveduje po informacijah iz zanesljivega vrra naslednje točke kot predmet pogajanj med vlado to su-detskkni Nemci: 1. Izvedba občinskih volitev, najbrž v etapah. 2. Svoboden uvoz knjig to časopisov, ki naj bi veljal tudi za nemške liste v CSR, ki sedaj ne smejo v Nemčijo. 3. Amnestija, ki bi prišla v po-štev za okoli 900 oseb. 4 Šolska avtonomija, ki je praktično že toliko izvedena, da bi ne mogla več povzročati velikih težkoč. 5. Vprašanje samouprave, ki zahteva posebne proučitve zairadi pomešan osti nemškega to češkega življa v večini okrožij, kjer prebivajo sudetski Nemci. 6. Vprašanje novih jezikovnih ukrepov, ki ga postavljajo bolj s praktične kakor načelne strani Nemci sama. List pripominja končno, da bodo ▼ novem manjšinskem statutu, ki ga je napovedal dr. Hodža, zbrani ne le vsi dosedanji manjšiniskii predpisi, temveč tudi vse nove določbe, glede katenh bi »e Lahko dosegel sporazum. Gospouarske posledice anšlusa za ČSR Praga, 6. aprila h V proračunskem odboru poslanske zbornice je podal danes finančni minister dr Kaifus daljši ekspoze o finančnem položaju češkoslovaške republike. O gospodarskih posledicah priključitve Avstrije k Nemčiji je dr Kaifus med drugim izjavil: V zadnjem času so se v nekaterih gospodarskih krogih pojavili dvomi o tem. kakšne gospodarske posledice bo imela priključitev Avstrije k Nemčiji za Češkoslovaško. Danes se že lahko reče, da posledice za češkoslovaško gospodarstvo ne bodo imele kritičnega vpliva Gospodarski razvoj v CSR sloni v zadnjem času na naslednjih osnovah: 1 Cenen kredit in red v denarništvu. 2 javne investicije, zlasti investicije za državno obrambo, 3. izboljšanje možnosti za izvoz. Glede prvih dveh osnov ni nastala nikaka spremmba Kar pa se tiče izvoza se lahko pričakuje, da bodo tudi po priključitvi Avstrije k Nemčiji ostali trgovinski odnošaji s tema dvema državama nespremenjeni. Na to kažejo tudi razne izjave merodajnih nemških činiteljev, da stremi Nemčija po ohranitvi in celo po poglobitvi meddržavnih gospodarskih odnošajev Spričo naše gospodarske strukture bo naravno taka politika našla velik odmev tudi pri nas Tudi. če bi prišlo do delne omejitve dosedanjih gospodarskih odnošajev z bivšo Avstrijo, bo dolanosi češkoslovaškega gospodarstva, da poiščf nadomestilo na drugih trgih kakor »e jf to že zgodilo na primer s sklenitvijo dale-kosežne trgovinske pogodbe z ZedlnJ«nimi državami Dr. Innitzer pr! papežu Silno zanimanje za rimski obisk dunajskega nadškofa Važna Reuterjeva informacija Vatikan, 6. aprila, a. Dunajski nadškof kardinal Innitzer je včeraj prispel v Rim, kainoi je bil službeno poklican. Takoj po svojem prihodu se je sestal z državnim tajnikom kardinalom PacceU-.jem. Razgo-varjala sta se nad eno uro. Nato se je kardinal Innitzer odpeljal v spremstvu msgr. Hudala v samostan Santa Maria dell'Anima, kjer je prenočil. Danes dopoldne je prišel zopet v Vatikan in se najprej drugič sestal s kardinalom Paccellijem. Razgovar-jala sta se zopet celo uro, potem pa je dr. Innitzerja sprejel papež Pij v posebni av-dienci. Splošno pozornost je vzbudilo, da je papež kmalu poklical k razgovoru tudi državnega tajnika kardinala Paccellija, čeprav je običaj, da avdiencam kardinalov in škofov pri papežu ne prisostvuje nihče drugi. Posvetovanje papeža z državnim tajnikom in s kardinalom Innitzerjem je trajalo pet četrt ure. Vatikanski krogi so glede Innitzerjevega obiska in njegovih razgovorov s papežem in kardinalom Paccellijem skrajno rezervirani in izjavljajo le, da gre za velevažne zadeve. Razumljivo pa je, da vlada v vsej politični javnosti Rima za obisk dunajskega nadškofa in njegove konference izredno zanimanje. Danes popoldne je kardinal Innitzer odpotoval nazaj na Dunaj. Rim, 6. aprila, br. Vaftikansko glasilo { »Osservatore Romano« objavlja danes popoldne kratko izjavo dunajskega nadškofa kardinala Innitzerja. Izjava pravi, da av-strijsiki škofje s svojo spomenaco z dne 18. marca, s katero so se iz.rak.li za novi režim v Avstriji, v ničemer niso škodovali interesom katoliške cerkve. Njihova poslanica je imela samo namen razčistiti položaj in omogočiti sporazum. Dalje pravi izjava, da avstrijski škofje pričakujejo, da bo ostati dosedanji avstrijski konkordart v veljavi tudi v bodoče jr. da se bodo tudi v bodoče spoštovale pravice cerkve do vzgoje mladine. »Osservatore Romano« pristavlja k izjavi kardinala Innitzerja pripombo: »Ohjav-ljamo to izjavo, da odstranimo v javnosti nesporazume, ki so nasta'i ponekod zaradi poslanice avstrijskih škofov.« London, 6. aprila, a. Reuter razširja obširna poročila o bivanju dunajskega nadškofa dr. Inn'tzerja v Rimu ln o njegovih posvetovanjih v Vatikanu. Posebno važnost polaga na okoliščino, da je kardina-Iovi avdienci pri papežu prisostvoval tudi vatikanski državni tajnik kardinal Paccel-11. Končno beleži Reuter rimske informacije. da je Innitzerjev obisk v zvezi z novim poizkusom za pomirjenje med nemško vlado in Vatikanom. Višek propagande za nedeljsko glasovanje Včeraj so govorili skoro vsi vodilni predstavniki narodnega socializma — Hitler v Salzburgu Berlin., 6. aprila, a. Današnji dan pomeni kulounacijo v dosedanji propagandni akciji za nedeljsko ijpdsko glasovanje. Govorili so v raznih krajih Avstrije kancelar Hitler, ministri Fnck. Frank, Darre, Kerrl, voditelja dr. Ley in Schirach. Poleg Lega so bila velika zborovanja tudi v nešterih mestih stare Nemčije. Na njih so govorili ostali vodilni predstavniki narodno socialističnega režima. Kancelar Hitler je na svoji avstrijski turneji prispel danes popoldne v Solno-grad. Enako, kakor povsod drugod, mu je tudi tukaj prebivalstvo priredilo ogromne manifestacije. Služben pozdrav je bil na mestnem magistratu. Po pozdravu je imel Hitler plebiscitni nagovor, ki so ga prenašali tudi po radiu. Z viharnim vzklikanjem je bila sprejeta njegova izjava, da bo jutri dopoldne sam zasadil prvo lopato za gradnjo nowe velike avtomobilske ceste Solno-grad-£>unaj ter s tem osebno otvoril to prvo veliko javno delo v Avstriji pod novim rezi/mom. Proglas ^ra«fS§čanskih Hrvatov Dunaj. 6 aprila. A A (L'NB). Zastopniki iirvatskpiunouprava« se pritožuje, aa se v neka tei ih pokrajinah naše države zanaša politika celo v in-sutucije in društva, kjer ni nobene poti-e-be po njej. »Kajti če se politika zanaša v zadruznistvo, potem mora utrpeti zadružna misel težko in nepopravljivo škodo, ki je lahko kar usodna.« »Samouprava« dalje zahteva, da se »politika ne sme zanašati v narodno prosveto, v umetnost, v narodno gospodarstvo itd. Iz vseh teh področij bi se morala politika povsem izključiti in tako onemogočiti ustvarjanje škodljive psihoze, ki škoduje vsakemu ustvarjajočemu in koristnemu delu. Sploh ne smemo biti v politiki eks-kluzivni, ker povzroča to samo težke in neprijetne posledice, ki niso koristne niti posameznikom, niti skupnosti. Prvi pogoj za vodstvo politike in uspešno politično in javno delo sta objektivnost in strpnost. Slehernik ima pravico izpovedovati svoje prepričanje, če računa z razpoloženjem, prepričanjem in pravicami svojih sodržavljanov. Z nasiljem in pritiskom se ne morejo pridobivati pristaši, še manj pa izvajati ideje v delo. Nasilje v politiki se vedno maščuje nad tistim ki ga izvaja Povrh pa ima še škodljive posledice za ves razvoj političnega življenja.« Svoja lepa razmišljanja zaključuje »Samouprava« s pritožbo, da so »na žalost med nami politične stranke in skupine, ki prenašajo svojo politično akcijo tudi v gospodarske, prosvetne, socialne, humane in strokovne organizacije, s čimer jim samo škodujejo Na ta način jih le prečesto kompromitirajo v očeh naroda.« Glavno glasilo JRZ o poročanju „Hrv. dnevnika" »Samouprava« bere ostre levite »Hrvatskemu dnevniku« zavoljo načina njegovega poročanja o raznih dogodkih v državi. Tako mu zamerja, da je poročal »o zadnji nedeljski nogometni tekmi med Jugoslavijo in Poljsko tako kakor bi se igrala med Liberijo in Kolumbijo. Poročilo je naslovil: »Reprezentančna tekma proti Poljski v Beogradu. Končala je z zmago državne reprezentance nad Poljsko.« Glavni organ JRZ z ogorčenjem ugotavlja, da se »v celem poročilu, ki je dva stolpca dolgo, nikjer ne omenja kdo je prav za prav igral s Poljaki. Storjena je bila samo ena velika koncesija, da je bilo poročilo datirano iz Beograda in ne iz Zemuna, kakor ima sicer »Hrvatski dnevnik« navado »Hrvatski dnevnik« tudi ni smatral za potrebno, da vsaj z eno vrsto obvesti svoje čitatelje o krstu nove torpe-dovke »Zagreb« Boji pred Tortoso Francova vojska je sicer prodrla do mesta, vendar pa so republikanci njen napad odbili Barcelona, 6. aiprjla br. Vojno ministrstvo je izdaio poročilo, v katerem deman-tira vesti o padcu Tortose. Res je sicer, da so frankovq včeraj prodrli do Fortoer in skušali vdreti v mesto, toda po hudih borbah je bil napad odbit in so se morali frankovci umakniti 5 km daleč nazaj. Republikanci so poslali na to fronto vse razpoložljive čete, ki jim je uspelo ustaviti nadaljnje prodiranje frankovcev. Pred Tortcso in vzdolž vse fronte do Pirenejev so se republikanske čete u taborile na močno utrjenih postojankah, odkoder obstreljujejo sedaj postojanke republikancev. Ofenziva frankovcev je v popcJnam zastoju. Parjz, 6. aprila- o. Po poročilih francoskih vojaSkih dopisnikov je rapublikan-sko vrhovno poveljstvo poslaJo na fronto pri Tortosi vse razpoložljive sile. Iz Va-lencije je bilo poslanih v zadnjjh dveh dneh več oddelkov najboljšega vojaštva. Gorovje na severozapadu od Tortose in vseh bližnjih mest na sredozemski obali je poslednja naravna trdnjava, ob kateri lahko republikanci še zadržijo nacionaliste. da ne prodro do obale in raz-dele republikansko Španijo v dva delat kar M v resnici pomenilo propast španske republikanske stvairj. V gorah jugovzhodno cd Gandese so se razvile srdite borbe, ki traja.io sedaj že dva dni. Doslej je republikancem uspelo zadržati nacionaliste ob severozapadnem vznožju gorevja Espine, ki obdaja Tortoso v polkrogu. ljanske vojne. Na seji Je b?!o sklenjeno, da se v vseh zasebnih katalonskih krajih ukinejo privilegiji, ki so jih Katalonci uživali po dosedanjem katalonskem statutu. Francova vlada vztraja na stališču, da je Španija enotna država z enotnim narodom in da zaradi tega posameznim pokrajinam ni mogoče priznati kakšnih avtonomistič-nih pravic. Barcelona prosi Francijo in Anglijo za pomoč Pariz, fl. aprila, br. Španski poslanik v Parizu je objavil danes besedilo note, ki jo je poslala španska republikanska vlada francoski in angleški vladi. V njej naglasa španska vlada, da smatra spričo resnosti vojaškega položaja, ki ga ne želi prikrivati, za svojo dolžnost, apelirati na vest Francije in Anglije, naj prenehata s politiko nevmešavanja, ker predstavlja resno nevarnost in krivico napram Španiji spričo dejstva, da izvajata to politiko samo Francija in Anglija, dočim jo države, ki podpirajo generala Franca, notorično kršijo, kar tudi same priznavajo in o čemer ne more dvomiti noben resen politik. Francoska vlada bo ta apel španske vlade proučila na jutrišnji izredni seji, angleška vlada pa je že danes zavzela svoje stališče in obvestila špansko vlado, da o spremembi angleške politike nevmešavanja v španske zadeve ne more biti govora. ° ! V//bilbaoV+T^. ' J • ••••••...... »• ............... . >— vA.. = 3URC0* • hüexca./ ; 3 V S-' 'iARAGÒSSA «V .* : ' t BARCELONA ' .'iù; .* : : : : / : ; /. wrioaV J.' O' ' ........... f J^ARAC,ÖWA v SALAMANCA V^r^^jJ ' J ( ' •' •' •' PMAttRltfXi^ w J........J--—— ' ^CASTELLOKI , O 'LISSABON V. '.*.•./ b VALENCIA« t / i • • • a C'.'.'.x ./.............. O /rv.v.*' wv Mursia o Ä /SEVILLA . ' -X P" ' • • -O . . \ . _C RANAD A MA*LAG*A^.*.'.'i jgQlBRALTAR Nacionalistom je ponoči sicer uspelo zavzeti nekaj važnih gic-rskih postojank, vendar s tem bitke še niso odločili zase. Operacije v Kataloniji ustavljene Salamanca, 6 aprila, br. Glavni stan generala Franca objavlja, da so operacije na katalonski fronti ustavljene, da bi se čete po štiritedenski ofenzivi nekoliko odpočile. Na gvadalajarski fronti so bili odbiti napadi republikancev, ki skušajo na ta način razbremeniti katalonsko fronto. Barcelona, 6. aprila, br. Danes na frontah ni bilo važnejših dogodkov. Ob Ebru so republikanske čete zboljšale svoje postojanke ter 90 z dobro nameščenim topništvom prizadele sovražniku velike izgube. Ofenziva frankovcev je očividno že končana in ni dosegla zaželjenega uspeha. Republikanske čete so severno od Gvada;!aja-re izvršile napad ter so zavzele Idero in še dve drugi strateško zelo važni postojanki ter prizadeli sovražniku obonem hude izgube. Nova Negrinova vlada Barcelona, 6. aprila, a. V rekonstruirani Negrinovi vlad^ je prevzel vojni port-felj predsednik vlade Negrin sam, zunanje ministrstvo pa bo vodil bivši zunanji minister Alvarez del Vayo. Dosedanji vojini minister Prieto je izpadel jz vlade, baskovski nacionalist Irujo pa je postal minister brez portfelja Nova vlada Je objavila proglas na narod. v katerem izreka priznanje vojakom, ki se bore na fronti in poudarja, da je treba z vsemi silami nadaljevat) borbo za neodvisnost Španije. Franco za ukinitev katalonske avtonomije Burgos, 6. aprila o. Francova vlada je imela sejo. na kateri je general Franco podrobno poroča! o položaju na irontah. zlasti o prodoru v Kataloniji OčrtaJ je podrobno namene sedanje ofenzive v vzhodni Španiji in napovedali bližnja konec držav- JTAKIJE FfiONTE DNE 6.IV. 1938 MERILO' is O SO IOO k"»» Republikanska vojska še vedno vzdržuje zvezo med Barcelono ln Valencijo in je tudi mesto Tortosa Se v njeni posesti Iz tabora dr. Mačka Pred tedni so začeli hrvatski frankovci Izdajati kot svoje glasilo tednik »Nezavis-nost«. Izdajanje lastnega glasila so uter meljevali z očitkom, da le vodstvo HSS z j ničesar. dr. Mačkom na čelu v svoji politiki premalo odločno, oni pa da hočejo zagovarjati bolj radikalno politično taktiko. Ò »Nezavisnosti« razpravlja včerajšnji «Obzor«. Očita ji. da sistematično »išče in poglablja politična in osebna nasprotstva v hrvatskem narodnem življenju.« Zlasti zamerja »Obzor« svojemu novemu političnemu konkurentu njegovo dokazovanje, da Stjepan Radič ni bil politični učenec Ante Starčeviča, temveč škofa Strossmayerja. Zato ga svari, za enkrat še zelo očetovsko, naj preneha s takim zanašanjem zmede v tabor dr. Mačka. Glavni odbor bivše SDS Za nedeljo, 10. t m., je sklicana v Zagrebu seja širšega glavnega odbora bivše SDS. Kakor poroča »Vreme«!, je bilo za sejo razposlanih 110 vabil. Isti lisit pravi, da še nd gotovo, adi bo seji prisostvoval strankin predsednik Adam Pribičevič, ki se mudi v Vučitrnu. Sestanek poslancev In senatorjev JRZ v Zagrebu V torek so se v Zagrebu sestali poslanci in senatorji JRZ iz savske banovine Predsedoval je finančni minister Dušan Letica, ki je predsednik banovinskega odbora JRZ za savsko banovino Prisoten je bil tudi minister za telesno vzgojo di. Miletid. O dp e vnem redu konference listi ne poročajo Barcelona zahteva vrnitev zlata iz Francije Pariz, 6. aprila o. Barcelonska vlaida je zahtevala od Francoske banke, naj ji da na razpolago milijardni depozit v zlatu, ki ga je založila L 1931 kot jamstvo za posojila, ki skj ji bila tedaj podel iena. S tem zlatom hoče pokriti sitroške za nabavo vojaških potrebščin, da bi mogla nad aii je vati borbo proti nacionalistom. Zunanje ministrstvo in guverner Francoske banke sta proti tej transakciji, ker smatrata, da bo republikanski režim v Španiji v doglednem času propadel, da bo nato to vprašanje odpadlo in denar ostal v Parizu. V nasprotnem primeru bi lahko nacionalisti odklonili odplačevanje republikanskih dolgov. Smrt generala Cabanellasa Parii, 6. aprila, o. Iz .Madrida poročajo, da je v taimkajšiijih zaporih umrl v pretekli noči naaonaiiistični general Virginio Ca bane 1 Las, ki so ga republikanci lani ujeli» Smrt srbskega znanstvenika Beograd, 6. aprila, p. Davi je v Beogradu nenadoma umrl znani znanstvenik dr. Živan Spasojevič, profesor na beograjski pravni fakulteti. Iz prometne službe Beograd, 6. aprila, p. Železniški kontrolor Ciril Obreza je premeščen iz Subotice v železniško delavnico v Mariboru. Požar v Pesniški dolini Maribor, 6. aprila. Okrog 13. je začelo goreti na posestvu Vinka Kranjca v Vinički vasi št. 1, občina Podkorena pri Sv. Marjeti. V svinjskem hlevu so stražili svinjo, ki Je skotila mladiče; v trenutku, ko ni bilo nikogar poleg, je po nesrečnem naključju padla petrolejska svetilka s trama na slamo, ki se je vnela ter se je ogenj na mah razširil na ves hlev, od tu pa na gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Pesniškim in mariborskim gasilcem, ki so bili pozvani na pomoč, je bilo delo zelo otežkočeno, ker so morali črpati vodo v oddaljenosti 700 metrov. Po 6urnem gašenju se jim je posrečilo ogenj omejiti, vendar pa je uničil hlev, gospodarsko in stanovanjsko poslopje Njegova žrtev je postalo tudi 13 prašičev, vse gospodarsko orodje, krma, dočim so ostalo živino in del pohištva reSili. Tragična smrt brezposelnega vrtnarja Snoči okrog pol 7. se je pred Lovšinovo gostilno v Gradišču nenadoma zgrudil na hodniku vrtnar Jože Hočevar. Bližnji stražnik mu je takoj priskočil na pomoč, ko pa je spoznal njegov položa j, je naglo poklical reševalce. Hočevar je bil še živ, preden pa je prihitel avto iz Mestnega doma, je izdihnil. Zadela ga je kap. Hočevar Je bil stnr 60 let in doma iz Rodne pri Trebnjem r.a Dolenjskem. Zadnle čase je stanoval ▼ Mencingerjevi ulici ter je bil že dalje časa brez posla. Vremenska napoved Zemnnska vremenska napoved: Prete®* no oblačno vreme z nekoliko znižamo toploto. Ponekod bo deževalo. Zagrebška: Nestalno vreme vedro, pričakovati Je višjih temperato! Dunajska: Spremenljivo, oblačno, nekoliko toalete. Bela Krajina manifestira za češkoslovaško Kakor je »Jutro« že poročalo, je imel v Črnomlju češkoslovaški konzul g. inž. JVIinovsky iz Ljubljane lepo predavanje o svoji domovini. Ta prireditev je bila manifestacija vse Bele Krajine za zvestobo do češkoslovaškega naroda. Občinstvo vseh stanov in političnih prepričanj je napolnilo veliko dvorano Sokolskega doma. Častno je bila zastopana tudi Metlika ter učiteljstvo vsega sreza. Predavanje so ponazorili filmi, katere so si nasledn ji dan ogledali učenci osnovne in meščanske šole. Na sliki vidimo družbo pred Laknerjevo zidanico v Stražnem vrhu. V sredini sta konzul g. inž. 3Iinovsky (x) in sreski načelnik g. dr. Potočnik (xx) Vojvoda Voja Tankosič Junak in žrtev naše nacionalne revolucije Društvo starih četnikov v Beogradu ;e, kakor znano, pozvalo javnost, naj prispeva v sklad za spomenik četniške-ga vojvode Vojislav a Tankosiča. Spomenik naj bi bil posta\'ljen do leta 19-10. v Beogradu, da se tako svobodna domovina oddolži junaku jugosloven-ske nacionalne revolucije vsaj ob 25-letnici njegove smrti. Vojislav Tankosič se je rodil 16. oktobra leta 1881. v vasi Rukladi v tamnav-skem srezu, ki je spadal pod nekdanjo valjevsko oblast Ko je dovršil 6 razredov gimnazije, je bil sprejet v vojno akademijo, kjer je kazal posebno živo zanimanje za nacionalni pokret. Ze kot gojenec vojne akademije si je pridobil zaupanje generala Atanackoviča in odvetnika dr. Godjevca. ki sta jela organizirati četaško akcijo v stari Srbiji. Po naročilu vodstva četniške akcije je Tankosič preoblečen prepotoval Skopije. Bitolj in okoliš ter zbral tam med ljudstvom za akcijo dragocene podatke. Važno vlogo je igral med mladimi oficirji, zarotniki proti Ob-renoviču maja leta 1903 in njegovi vojaki so v poslopju nekdanje dunavske divizije izvršili smrtno obsodbo nad Nikolo ir. Nikodijem Lunjevico, bratoma kraljice Drage Zgodaj spomladi leta 1905 je šel Tankosič spet preko meje s četn četniške-ga vojvode Savatija in udeležil se je ogorčene bitke na Celooeku Do osvobo-jenja stare Srbije in Makedonije je bil Tankosič eden izmed slavnih delavcev v revolucionarnem pokretu na jugu. V dobi aneksijske krize, v jesni 1 1908 pa je Tankosič posvetil največjo pozornost zatiranemu srbskemu živliu v Bosni in Hercegovini V Cupriji ie zbiral četni-ke in jih vežbal Niesov dom je bil pri-be^a'išče vs?h ki so se zarotili proti Avstriji ter prbpžali v Srbijo da bi se ts»m uvrstili med borce za osvobojenje Njegovo ime ie postalo za mlade nacionalne revohicionprie v ^o^ni in Hercegovini sinonim svobode. UUimatum, ki ga je po sarajevskem atentatu srbski vladi izročil Avstro-osrcki poslanik v Beogradu, je vseboval kot 7. točko zahtevo, naj pride major Tankosič pred sodišče kot intelik-tualni začetnik in soudeleženec sarajevskega atentata. Srbska vlada je zahtevi ugodila, majorja Tankosiča so aretirali, a takoj izpustili, ko je avstrijski poslanik baron Giesl nezadovoljen z odgovorom srbske vlade zapustil Beograd Da je Avstrija pri svojem uvodu svetovne vojne mislila na srbskega pehotnega majorja Tankosiča. je pač najboljši dokaz nevarnosti njegovega delovanja za avstrijsko tiranijo Major Tankosič in četniški vojvoda Jovan Babunski sta s svojimi borci obranila Beograd pred prvo navalo avstrijske prmeoči- Pozneje se je Tankosič boril s svojimi četniki na Drini v okolici Loz-nice, Krupnja in Mačkovega kamna. Ko je v septembru leta 1915 prišlo do združene avstrijske, nemške in bolgarske ofenzive proti Srbiji, je bil Tankosič s svojim odredom na Dunavu. Njegov odred se je kot zadnji umaknil, ker se je moral boriti Avstrijci in Nemci, da bi zavaroval umik drugih odredov Med umikom je bil Tankosič pri Velikem Popov:ču v despotovaškem srezu hudo ranjen in napol mrtvega so ga njegovi četniki prinesli v Trstenik, kjer je živel komaj še kakih 48 ur V Trsteniku so ga pokopali 2. novembra leta 1915 Ko so Avstrijci zavzeli Trstenik. jim je bila prva skrb zagotovilo. da je smeli četniški vodja res mrtev Izkopali so njegovo truplo in dolgo so krožile po avstrijskih, madžarskih in nemških listih slike mrtvega, iz groba v Trsteniku izkopanega Tankosiča. Njegovi ostanki so počivali v Trsteniku do leta 1.923., ko so jih četniki prenesli v Beograd ter pokopali na novem beograjskem pokopališču. Četniški vojvoda Vojislav Tankosič je med največjimi junaki in najdragocenejšimi žrtvami jugoslovenske nacionalne revolucije Pravilno naglaša proflas njegovih tovarišev-četnikov. da dobi narod samo s spoštovanjem takega p^žrtvova-nja pravico do življenja v srečnejši bodočnosti ^krgm KINO Tel. UNION 22-21 JETNIK NA DVORCU ZENDA Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 uri. V zadnjem času opažamo pri nas razveseljiv napredek v glasbeni vzgtrji mladine. Cela vrsta novih mladinskih zborov siedi svetlemu in za sedaj še neprenosljivemu vzgledu »Trboveljskega sla.včka^. Prva aprilska nedelja je prinesla več takih razveseljivih tekmovanj, o katerih smo prejeli naslednja dva dopisa: Mladinski zbori Dravskega polja Tri ultimate sem dobil za nedeljo. Iz Dravograda, iz Rač in iz Šoštanja. Da naj pridem na prireditve društva pevovo-dij mladins/kjh zborov. Blizu 30 takih zborov imamo že na štajerskem. Tri aktivna okrožja. Pa smo se razdelili: v Dravograd je šel Druzovjč, v Šoštanj Pi mik, jaz pa v Rače. Komoert je bil ob treh popoldne v dvorani Sokolskega doma v Framu Na koncertu v Dravogradu je nastopilo 6 zborov, v šoštanju celo 11, v Framu pa 4. Mladinski zbor Podova, ki ga vežba Gvozdana Kraljeva. je nastopil le v skupnih točkah. Ježe Zorn nas je z zborom Rače postavil pred problem: izvajali so 6 pesmj najmodernejše sm=d (3 Pirnikove, 3 moje). Ob spontanem navdušenju podeželske publ:ke. Izzvan sem bil da pozdravim mn-cgcštevilne prisotne, kjer sr.m z ugotovitvijo, da je meščan ( malomeščan ) postal napram razvoju v umetnosti nekam lagoden in apatičen, priznal potrebo, da delamo v tej smeri na en j strani v zvezi z najbolj reprezentativnimi kulturnimi oenfcri, na drugi sträng pa iščemo stikov s podeželjem, s kmetom, z delavcem. Ugotovil sem, da nam je oboje uspelo. Pred koncem koncerta je posestnik òrnej ves ginjen naslovil besedo na pevovodje na mladino jn nàme ter nam dal zagotovilo, da bo podeželski človek znal naša prizadevanja v polni meri ceniti in podpirat,- in da nam je hvaležen, da smo se obrnili nanj. Zor-nov zbor je odličen in je moral dodajati. Zbor Sv. Marije je pod vodstvom Jožeta Kmetica imenitno zapel pet Gerbčevih pesmi, nato pa zbor št. Janž, ki ga vodi Franjo Jarc, Pregljeve, Adamičeve in eno mojo. Zbor št Janž je že na taki stopnji. prati se pravi: perilo zaupati dobremu ScliicMoVemu terpentinovem milu. S Scliicfitovim terpentinovim milom negovano perilo nikoli ne porumeni in ostane dolgo časa kot novo. SCHICHT™0 TERPENTIN™0 MILO pere bleščeče belo! Intrige in zapletljaji — najnapetejša vsebina Ronald Coiman in Madeleine Carroll e 9 9 da je zboru Rače tik za petami. H koncu je podal Jože Zorn z združenimi zbori (200 pevcev) 4 pesmi Adamiča in Mava. Zbori so zveneli popolnoma homogeno — koliko skušenj in težav so morali prebroditi, preden so to dosegli, pa vam lahko referirajo pevovodje. Za sebe vem le toliko: lepših nedeljskih popoldnevov ne poznam! Načrti pevovodij za bodoče delo so visoki in obsežni, pri tem pa realn^ — vem, da se bodo uresničili! Slavko Ostenc Drugi festival mladinske glasbe v Slov. Konjicah V nedeljo popoldne je sprejela telovadnica deške šole 538 mladih pevcev. Pripeljali so se na okrašenih vozovih iz najbolj oddaljenih in bližnjih krajev konjiškega okraja. Peli so: Konjice <$et?ka (g". Bratuž, 40 pevcev); Konjice dekliška (ga. Polakova 50 pevčic); Loče (g. Orel, 61 pevcev); Opictnica (g. SekiTnik 102); Prihova (g. štefančič, 55); Skomarje (g. Podvršnjk, 23); Stranice (g- Ambrož, 34); špitaljč (g. Troét, 24); Vitanje (gdč. A. županova, 32); žreče (g. Mravljak, 62); Žiče (g. Ulaga, 55); Skupni zbori z orkestrom (g. Ulaga, 538 pevcev). Program so tvorile narodne in umetne pesmi Avtorji umetnih so bili: Adamič, Doktorič, Grbec, Ipa-vec, Kosi, Mokranjac, Premrl, ščefc. Zaje in železnik Moderna je bila od Bravni-čarja, Cvetka, Pjrnjka in Osterca. Zbori so svoje programe naštudirall s presenetljivo vestnostjo in požrtvovalnostjo tako, da so vse pesimi kar najbolj zvenele in navduševale množico poslušalcev. Le ta je bila večinoma zbrana s podeželja in je spremljala pevčke od začetnega akorda do veličastnega orkestralno vokalnega finala. Tehnika in artistika je bila odlična in je težko reči. kater j zbor je ima v maniSem obsegu. Pogoji za glasbeno izobraževanje niso povsod enaki ta spričo tega ni enotnega merila in analize. Najsimpat ičnejši so pač bili oni zborčki, ki so prišli z okrajnih periferij; ti so pokazali največji pogum. Mislimo predvsem na pevčke in pevovodjo s 1000 m visokih Skomarij. Pesem se je zlivala v m anifestat i vne zvoke, nenehoma navduševala poslušalce, kj so neumorno pevčkom in njihovim nad vse idealnim in nesebično delavnim pevo-vodjem čestitali s ploskanjem in vzkliki. Privrelo navdušenje je kulminiralo pri Osterčtvih pesmih in pri Pirnikovi uspavanki Matjažku, ki so jo peli žjčani ta so jo morali ponoviti. Avtorju Uspavanke je žjčka mladina izročila šopek rdečih nageljčkov. Orkester, ki je tokrat nastopil šele prvič, sestavljajo mladinski pe-vovedje in prijatelji mlad. glasbe. Ta or-kster je izpričal toliko umetniške sile, da bo v kratkem postal centralni glasbeni kulturni faktor v okraju. Korepetitorji pri klavirju in harmoniju mladih pevcev so spremljali solidno in precizno. Skratka: hil je nepctzabni pevski dan za ves okraj in za vso mladinsko glasbo. Hvaležni smo članom Društva mlad. pevovodij, ki so festival naj dostojne je na-študirali in pripravili. Artističnemu vodji g. Ulagi pa na uspehu iskreno čestitamo! Festival so počastili predstavniki prosvetne ta cerkvene oblasti —k— Sporazum med TPD in rudarji Ljubljana, 6. aprila. V torek so se na generalni direkciji TPD v Ljubljani vršila pogajanja med predstavniki družbe ta delavstva o novih mezdnih zahtevah rudarjev. Pogajanja je v imenu TPD vodil generalni direktor Sku-bec, rudarje je zastopal načelnik n. skupine rudarjev Pliberšek z zastopniki zaupni-škega zbora iz revirjev, prisotni pa so bili tudi rudarski glavar inž. Močnik, glavni tajnik Zveze industrijcev dr. Golia, Jurij Stanko za Delavsko zbornico ter predstavniki Zveze rudarjev Jugoslavije, Narodne strokovne zveze ta Jugoslovanske strokovne zveze. Na pogajanjih je bil dosežen sporazum, na podlagi katerega se s 1. malem uvedejo temeljne" mezde iz leta 1929. ter se povišajo vsi akordi ta doklade za 6%. Delavci so* uveljavili tudi nekatere maniše zahteve o deputatili za ženske in o plačilu po § 219 za primer bolezni. Na podlagi rezultatov bo prenovljen tekst stare kolektivne pogodbe, ki stopi v veljavo 1. maja ta ki bo za eno leto neodpovedljiva, po enem letu pa jo je mogoče odpovedati v roku 4 mesecev. Poleg tega je TPD dovolila tudi izreden nabavni prispevek v znesku od 100 do 200 din, ki bo izplačan 15. t. m. Danes so se zastopniki obeh skupin vnovič sestali, da v podrobnostih stilizirajo spremembe v pogodbi, v petek pa bodo rešena še specialna vprašanja, ki se tičejo delavstva v trboveljski cementarni in v apnenicah. Major Predrag Stefanovié Z odlokom vojnega ministra je bil te dni premeščen na višje službeno mesto v glavni generalni štab v Beogradu konjeniški major Predrag Stefanovič. Rojen je bil 3. septembra 1900 v Beogradu. Po gimnazijski maturi je kot sin polkovnika tudi sam vstopil v vojno akademijo. Kot podporočnik je služboval v Skoplju, nato še v Osje-ku, Vršcu, Subotici in Zagrebu, nakar je l. 1930. prišel v Slovenijo, in sicer v Mojstrano, kjer je bil komandir mejne čete. Tam se je tudi poročil s Slovenko gospo Mijo, iz znane družine Kunčevih iz Ljubljane. Dve leti kasneje je prišel v Ljubljano, kjer je bil ordonančm častnik komandanta, dravske divizije, nato pa šef komor-skega oddelka ljubljanskega vojnega okrožja. Želimo simpatičnemu in sposobnemu častniku mnogo uspehov v bodočnosti! (Glej članek v športni rubriki) Orkestralni koncert v Tržiču Sokolsko društvo v Tržiču je naredilo v svojem kulturno-vzgojnem delu pretečeno nedeljo velik korak naprej. Njegov na novo sestavljen popoln salonski orkester je priredil' svoj prvi samostojni koncert pod vodstvom g. inž. Smolika. Izvedba sporeda, ki je bri zelo srečno izbran in je s svojo resno in lažjo glasbo publiki popolnoma odgovarjal, je dosogla pod vzpodbujajoHm in temperamentnim vodstvom svojega dirigenta, ki je vodil ves koncert na pamet, v tehničnem in prediavailnem smisilu z nt II iS^/SS + \el.k gozdni požar v daruvarSkj 0ko-11«. Kakor pri Sisku. tako so tud, po gozdovih daruvarske okolice izbruhnili požari, ki so naglo zavzel, velik razmah V gozdovih 3o biii veliki skladi drv in to je zdaj vsp uničil ogenj. Razširitev ognja preprečujejo z glob Irmi prekopi. Ogenj je povzročil veliko škodo nekaterim občinam in privatnim lastnikom. Kakor v okolici Siska, tako so menda tudi v daru-varskih gozdovih povzročili ogenj m oprezni in objestni izletniki. ♦ Načrt za preureditev dubrovnišk© Inke. Arhitekt Dobrovič je izdelal načrte za preureditev dubrovniškega pristanišča. Domači in tuj,, strokovnjaki so se pohvalno izrazili o načrtu. V načrtu je pešpot ob Obali od pristaniške kapitanije do mestnega kopališča, porušenje dosedanjega poslopja pristaniške kapitanije ter zgraditev novega posilopja blizra Ravenina, zgradba modernega poslopja za sport, velikega hotela na kopališču v neposredni bližini la-zareta in tudi preureditev samih starih laza re tov. Za izvrševanje vsega načrta bi bila potrebna vsota do 25 milijonov dinarjev. 2. Predlog za velikonočno darilo: Modern brivski aparat, dober čopič za namiljenje, to pride pač vsakemu gospodu prav. Izbrano seveda pri »NADA«, Frančiškanska ulica. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je včeraj umrla ga. Fani Sablafan. Pogreb bo jutri ob 14. iz zavetišča Sv. Jožefa. Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. — V Kranju je včeraj v visoki starosti preminil g. Anton Šinkovec, posestnik in trgovec. Pogreb bo jutri ob 16. na farno pokopališče. — V št. Juriju ob južni železnici je umrla ga. Marija Mastriakova, roj. Podgoršek. v starosti 70 let. Pokojni ca je bila iz znane napredne hiše Zajčevih v Kolarjah. Ze v predvojni dobi je bila njena hiša zbirališče Cirilmetodarjev. Tudi sama je bila agilna članica CMD. Vse svoje otroke je vzgojila v strogo narodnem duhu. Pogreb bo jutri dopoldne ob 10. — Pokojnikom časten spomin, preostalim naše sožalje! I FRIZERSKI S I SALON GODINA I Sv. Petra c. 3 JOŽE lUMMimmnnuiminnirmntmHiiiiiiiiinfiiiiuiiiHiiiiiiiu * Težav? zagrebškega zoološkega vrta» V zadnjem času je zoološki vrt v Zagrebu v zastoju in to vse zaradi pomanjkanja prostorov. Novih živali ne nabavljajo več, ker jih nimajo kje namestiti Vrt bi bil lahko dobil zastonj krokodila, ki prebiva zdaj začasno v botaničnem vrtu. Zastonj bi lahko dobil še nekaj drugih živali. V zoološki vrt so bili vloežni milijoni in zdaj ni mogoče zahtevati od mestne občine novih žrtev Zagrebški listi naglašajo, da bi se lahko dalo pomagati zoološkemu vrtu samo s privatno iniciativo, kakor se je to zgodilo v Beogradu. Umestna pa bi bila tudi večja subvencija države in banovine. ker je vsako leto med obiskovalci največ šolarjev ln dijaštva iz mesta in drugih kraiev. * Prt zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Novi roman Miška Kranjca »Kapitanovi« obsega 400 strani in ga lahko dobite za 20 din. Zahtevajte naš prospekt in 6e toste prepričali. Slovenska matica. Ljubljana. * »Večer skladb Viktorja Parme« bo dre- vi ob 20. na sporedu radiofon«ke ljubljanske oddajne postaje v spomin na 80 letnico skladateljevega rojstva. Prvič bo tokrat izvajana »Lepa Kunica« balada za sopran, tenor in fcöriton-^olo za mešani zbor in orkester. * Dva dni je pustoši] požar naselja v gostivarskj okolici. Vas Mavrovo v go-stivarski okolici je že lani zadela huda katastrofa Požar je uničil skoraj polovico hiš tega obširnega naselja in, ko so Sj prebivalci komaj uredili nove domačije, jih je zdaj zadela nova taka nesreča Ponoči je izbruhnil ogenj, k, so ga po dvodnevnem trudu komaj zadušili. Iz Mavrova se je ogenj razširil tudi na vas Nikiforovo. Ves okoliš nima gasilske organizacije in pri gašenju pri katerem so se z največjo požrtvovalnostjo udejstvovali vojaki in orožniki, je tudi vede primanjkovalo. Brez strehe in tud, brez živeža je ostalo zdaj mnogo pridnih naseljencev gostivarske okolice, v obeh vaseh je popolnoma uničenih 17 domačij. * Promet skozi Št. Vid nad Ljubljano bo ob jutri 8. t. m. do 31. maja preusmerjen tako-le: Od km 624.170 drž. ceste štev. 2 v Poljanah po občinski cesti do priključka na banovinsko cesto II'ISS ležica—Vižmar ie ter po isti preko Vižmar ja do priključka na drž. cesto v km ß'26.500 pri železniški čuvajnici v StanežVah * Slabotne, Slabokrvne in počitka potrebne čitatej je opozarjamo na znano ^Serravano« kina vino z železom, o katerem se je nad 10.000 zdravnikov pohvalno izrazilo. Dobiva se v vseh lekarnah. Reg. S. 3290 24. H. 1933. * Za veliko noč avtoizileti v Graz. Trst in Benetke: Prijave prejema iz'etna pisarna M. Okorn. Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45 Vhod iz Prešernove uiice! tavanje Splošnega ženskega društva Pregled lepih uspehov enega leta Ljubljana, 6 apnia Danes popoldne je poiagaio svoj letni obračun Splošno žensko društvo. Občni zbor je otvonla in vut'.iia poslevodeča podpredsednica ga Minka Govekarjeva. Predsednica ga. Franja Tavčarjeva se zaradi bolezni zborovanja ni mogla udeležiti. Izčrpno poročilo o vsestranskem delovanj u društva v tekočem poslovnem letu je podala tajnica ga Lindtner. Na zadnjem občnem zboru, ki je bil 14. aprila 1937., je bila izvoljena za predsednico ga Franja Tavčarjeva za 1 podpredsednico ga Minka Govekarjeva, za II. podpredsednico in gospodarico ga. Romana Vašičeva, za tajnico in knjižničarko ga. Lindtner, za blagajničarko pa ga. I. Leskovic. Prva prireditev v tem poslovnem Jetu Je bila razstava »Teden slovenske ženske knjige« v dvorani Trgovskega doma Časopisje je živahno beležilo to razstavo, vendar je vprav naše ženstvo pokazalo zanjo vse premalo zanimanja, saj je bil «odziv skrajno malenkosten. Celotno je obiskalo razstavo 387 oseb, od vseh Ljubljančank samo 231. Na šentjakobski šoli jè društvo prirejalo vsak četrtek tečaj »Vzgoja matere« Ves tečaj je vodila z velikim uspehom ga Govekarjeva. Predavatelje je dalo na razpolago tudi Pedagoško društvo, za kar se mu je društvo Se posebej zahvalilo Društvo je nadalje vodilo poljudno izobraževalni tečaj, v katerem so zlasti požrtvovalno delovale ga. M. Boršnikova, Vodetova, Ogorelčeva iù dr. Tečaj je bil namenjen predvsem izobrazbi delavskih žen in deklet. Pozneje je vodstvo tečaja prevzela visokošolka Nika Tauf er jeva Društvo vzdržuje nadalje še dva tečaja za nemški jezik, po dve uri tedensko na moškem učiteljišču. V obeh tečajih poučuje priznana in priljubljena profesorica Angela Piskernik. V okviru Unije za zaščito dece so bila organizirana na Viču in v Št. Vidu, v Mostah in za Bežigradom koristna predavanja, ki so bila izredno dobro obiskana. Vsega skupaj je društvo v letošnjem poslovnem letu priredilo 23 javnih, vseskozi izvrstno posečanih predavanj. Društvenih predavanj za članice pa je bilo 13. Na pobudo društva je naslovila Bano-vinska ženska zveza spomenico na ministrstvo, podpisano od društev, ustanov in korporacij, za zadostni kredit naši bolnici, ki se nahaja v obupnem stanju. Uspeh je bil le delni. Na željo g. bana je predalo društvo 7 vezanih knjig podpisov za deklaracijo deželnemu muzeju. Udeležilo se je odkritja Gregorčičevega in Tavčarjevega spomenika, sodelovalo je pa tudi pri proslavi 701etnice ge Franje Tavčarjeve Za dom Franje Tavčarjeve je zbralo din 12020 Splošno žensko društvo je član 2veze kulturnih društev, včlanjeno je pa tudi v Jugoslovenski ženski zvezi, sekciji za dravsko banovino Prav lepo je poslovala tudi knjižnica. Poročila so podale §e ga. blagajničarka I. Leskovic ln ga. Nika Tauferjeva, kl je povdarlla važnost izobraževalnega tečaja. ♦ Velim» tihotapstvo sfauptor^L Organi finančne kontrol® iz fiitoenJka. so zaplenili veOiko količino iz Zaxira vtihotapljenega sladkorja, ki Je bil skrit med premogom na neki ladji, namenjen v Sibemik. Finančni organi so tihotapce zajeli v Vodicah. Ko so tihotapci videli, da so razkrinkani, so velik del sladkorja'pometali v morje. • Postonjska jama je pravo Judo sveta. Kdor je ni videl v zadnjih letih, sà ne more predstavljati lepot, ki jih skriva podzemeljski svet na Krasu. Ogled Postonj&ke jame bo najlažji ina velikonočni ponedeljek 18. t. m. ko priredi Putniik posebni vlak iz Ljubljane do Postojne "in zopet nazatf. Z vlakom se pelje tudi celotni zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki bo ob 15. koncert irai v Po-stonjski jami. Vožnja 8 posebnim vlakom, kolektivnim potnim listom ter vstopnino v Postonjsko jamo stane 75 din. Prijave sprejemajo do 10. t. m. biljetarnice PutniJka v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. • Roparski napad na tomišeljski učiteljici. V nedeljo dopoldne sta se Nikica Bučarjeva in Elizabeta Bončinova. učiteljica na šoli v Tomišlju, odpravili na izprebod v tomi-šeljsko okolico. V gozdu sta ju pričakala dva maloletna pohajača, in ko sta prišli mimo, se je edeoi izmed njiju pognal proti Bončinovi in ji iztrgal torbico z nekaj gotovine iz rok. Bučarjeva je pohitela v vas in obvestila domačine o drznem napadu. Torbico sta mlada roparja zakopala, denar pa zapravila. Orožniki pa so ju že naslednji dam poiskali in izročili mladinskemu sodišču. * Izlete ca veliko noč priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji v dne 16., 17., 18., 19. in 20. t. m v Trst. Gorico, Reko, Benetke in Milano na velesejem. Prijave in sporedi pri Putniku v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Iz Ljubljane n— Sreska skupščina Jugoslovanske nacionalne stranke za mesto Ljubljano bo jutri 8. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine I. nadstropje. Delegate posameznih ljubljanskih krajevnih organizacij prosimo, da se skupščine zanesljivo udeleže. Na skupščini bodo poročali gospodje minister dr. Albert K ramer ter narodni poslanci Ivan Mohorič, Rajko Türk in Milan Mravlje. n— Redni občni «bor krajevne organizacije Jngoslovenske nacionalne stranke za trnovsko krakovski okraj bo v soboto 9. t. m. ob 20. v gostilni Soklitč, Pred konjušnico. K udeležbi vabi odbor. u— Starešinska organizacija »Preporoda« poziva svoje člane, da ee zanesljivo udeleže občnega zbora, ki bo v soboto 9. t. m. ob 20. v areni Narodnega doma. n— Češkoslovaško akademijo priredi podmladek Jadranske straže na III. realni gimnaziji v sototo 9. t m. ob 20. v gimnazijskem poelopju. Spored je jako pester in obsega recitacije, glasbene in pevske točke ter češkoslovaške narodne olese. Fotoamaterjem za sezijo! bomo razvijali filme ln kopirali slike v treh urah, torej kdor prinese ali poSlje film do 9. ure dop. v našo trgovino — dobi istega že ob 12. uri s slikami vred gotovega. Po deveti uri prinešeni filmi pa so gotovi še isti dan ob 6. uri zv. Fotoamaterjem Izven LJubljane razvijamo in kopiramo poštno obratno — to Je: da isti dan odpošljemo kakor prejmemo. Za prvovrstno izdelavo jamči Foto Tourist — Lojze Šmuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8. n— Sekcija podmladka pri dravskem ba-novinskem odboru društva Rdečega kriia opozarja starše iin ljubitelje mladine, da ji poklonijo svojo pažnjo in se udeleže akademije, ki bo prihodnjo nedeljo ob 10.30 dopoldne v veMki filharmoniöni dvorani. Vstop niče, in sicer sedeži po 8, 5 in 3 din ter stojišča po din 2 se dobe v knjigarni Glas bene Matice iin pol ure pred začetkom akademije pri blagajni pred dvorano. u— Prijave članov CMD ca romanje na Oplenac se ne sprejemajo več, ker je število udeležencev že popolno. u— Predavanje Prirodoslovnega društva. V mineraloški predavalnici univerze predava v torek 12. t. m. g. prof. dr. Maks Vra-ber o »Botanični ekskurziji v Karpate in Podolje«. Pričetek ob 18.15. u— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. u— Društvo PosavČanov is brežiškega okraja bo imelo svoj ustanovni občni zbor jutri 8. t. m. ob 8. zvečer v salonu restavra cije >Štrukelj«. Povabljena so v»i Posavča-ni. ki jim je zibel tekla v posavskem kotu med Savo Ln Sotlo. u— Zdravniški pregled vseh ? trgovinah in obratovalnicah c Si vil i (goätilnah. javnih kuhinjah, hotelih, mesnicah, mlekarnah slaščičarnah pekarnah in ostalih trgovinah z živili) v Ljubljani zaposlenih lastnikov in uslužbencev bo od 13. do 23 t. m. vsak dan od 8. do 13. ure v prostorih mestnega fizi-kata v Mestnem domu. Pregled je obvezen Preiskani dol»e pismena potrdila, katera moraio lastniki obratovalnic z živili na zahtevo kontrolnih organov predložiti. Delodajalci se opozarjajo, da morajo dokaze o zdravju zlasti da ne bolujeio za akutno tuberkulozo zahtevati od vsakega uslužbenca že pred vstopom v službo. Prestopki se kaznujejo po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. u— Sentjakobčani va« vabijo, *a jih posetite v soboto. 9. in v nedeljo 10. t. m. ko bodo ponovili uspelo veseloigro z godbo in petjem. »Smuk — »muk;« Ker sta to poslednji predstavi v tej sezoni, prosimo, da si zaradi velikega zanimanja pre-skrbite vstopnice že v naprej pri dnevni blagajni. Komične situacije, neprisiljen humor ln veselo petje vas bo zabavalo od začetka do konca. Otresite se vsaj 2 uri vsakdanjih skrbi ln napolnite v soboto in v nedeljo zvečer dvorano šentjakobskega gledališča do kraja. tt— Pouk v kuhanju na plin Je vsak Četrtek zvečer. Hjšne uslužbenke, ki se hočejo poučiti o štednji plina v kuhinji naj-se prijavijo v pisarni »Zveze gospodinjskih pomočnic«, Wolfova 10. n— Primorsko akademsko starešinstvo v Ljubljani bo imelo 9. t. m. ob 20. v dvorani hotela Štrukelj redni občni zbor. Vabljeni člani društva n— Razširjenost in vpliv alkohola na slovensko mladino je naslov predavanju, ki ga bo imel a. V Jagodi? v ponedeljek 11. t. m. ob 8. cveČer v frančiškanski dvorani. Predavanje priredi Higijenski zavod. Predavatelj bo ponazoroval svoja izvajanja s skir-tfičnimi slikenü. .** too orost. a— latri v petek svoler bo koncert pevskega «bora Ljubljanskega Zmmm v veliki fiiliarmonični dvorani Na sporedu je 13 narodnih in umetnih pesmi a vseh 8 literatur naše domovine. Koliko truda so imeli Zvonci, da so neštudirali ta izredno zanimiv SDored, ki ga bodo z vso ljubeznijo in n»im lastno dovršenostjo izvajali pred svojimi prijatelji v koncertni dvorani. Pevski zbor Ljubljanskega Zvona uživa med nami lep sloves, prav tako njegov zborovodja g. Dorè Matu!. Kdor 6e hoče naslajati na lepi na& pesmi in lepem »borovem petju, ta naj pride jutri zvečer ob 20. v ve/liko fiSharmonično dvorano, vstopnice Da dobi danes in jutri ▼ knjigarni Glasbene Matice. n— Pred sporazumom med krojaškimi mojstri in pomočniku Kakor kažejo vsa znamenja, bo v mezdnem gibamju krojaških pomočnikov ▼ kratkem prišlo do kompromisa. Osrednje društvo oblačilnih delavcev je po svojih zastopnikih ie doseglo sporazumno rešitev z vrsto mojstrov, zdaj pa sta pobudo vzeli v roke Inšpekcija dela in Delavska zbornica, ki skušata preko Združenja kroja-čev in kroiačic priti do skupnega rezultata. V nekaterih delavnicah, katerih lastniki so kolektivno pogodbo podpisali, se je delo že obnovilo. u— Vlak c redno zamudo. Pre;eU smo: Vlak št. 913 ki prihaja z Jesenic v Ljubljano ob 12.17, ima takorekoS red-no zamudo, dnevno do 20 minut, včasih še več. Posebno česta je ta zamuda, ko oživi tujfiki promet. Na ta vlak Ima vpliv brzovlak št. 6, ki vozi na progi Beograd—Jesenice. Št. 913 mora, če ima brzovlaik zamudo, čakati na križanje. 2elimo, da bi se to križanje tako uredilo, da bi ne mogla nastati večja zamuda od 10 minut, ne pa. da je ta zamuda po 20 ali pa še več minut. Ni treba poudarjati, kakšne neprilike lahko povzroči taksna stalna zamuda vlaka, saj se s tem vlakom vozijo ljudje, ki morajo točno v službo, otroei ▼ šolo, a tudi o?tali potniki lahko s takšno zamudo utrpijo znatno škodo. V interesu potnikov in železnice prosimo, da bi se te zamude odpravile. Iz Celia e— »Grofica Marica«. Ljubljanska opera Je uprizorila v torek zvečer v nabito polnem gledališču znano Kalmanovo opereto »Grofica Marica« v učinkoviti režiji g. inž. Golovina. Orkester je pod taktirko kapelnika g. žabreta zvenel polno in precizno, Je pa delno vsled slabe akustike večkrat zasenčil petje. Opereta je bila zelo dobro naštudirana, očividno pa so finančni razlogi narekovali zmanjšanje števila ansambla. Pevsko in igralsko so se vseskozi uveljavili ga. Poličeva (Grofica Marica), ga. Smerkolova (Liza) ter gg. Gorski (grof Tasilo) in Peček (Zsupan), ki so tudi s plesnimi točkami zelo navdušili občinstvo. Izvrsten komičen lik je ustvaril g. Sancin kot komorni sluga Penižek. Poleg g. Zupana so se uveljavili tudi ostali igralci. Zelo ljubek je bil otroški nastop v prvem dejanju, efektne so bile tudi baletne točke. Celjani so se oddolžili gostom za lepi operetni večer z burnimi aplavzi. R. P. " KINO METROPOL Danes zadnjikrat »MALI MORNAR« _(Shirley Tempie)._ e— Upokojeno učitel.jstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 9. t. m. ob 16. v Uradniški zadrugi. Sresko učiteljsko društvo v Celju bo zborovalo Isti dan s pričetkom ob pol 9. dopoldne v I. deški narodni šoli. K zborovanju so vabljeni tudi tovariši upokojenci. KINO UNION._ Danes zadnjikrat »GRAD HUBERTUS« (Orlovo gnezdo). Friedrich Ulmer, Hansi Knoteck. e— Ponovna ukinitev toka. Kranjske deželne elektrarne bodo zaradi popravila na omrežju v nedeljo 10. t m. od 7.30 do 15.30 ukinile dobavo toka v Celju in okolici. To vest bodo zlasti radijski poslušalci sprejeli z nevoljo. e— V celjski bolnišnici Je umrl v torek 641etni posestnik Stefan Jelen Iz Latkove vasi pri št. Pavlu pri Preboldu. Iz Maribora a— Prodoren nspeh Šimenčevega gostovanja. V torek zvečer je gostoval v vlogi Man-rica v Verdijevem >Trubadurju« Mario Šimenc, star ljubljenec ma ri bonskega gledališkega občinstva, saj je M. Šimenc pričel svojo kariero na mariborskem odru. Šimen-čev Man ri co je žel velik uspeh, ki se je stopnjeval do viška ob slavnoznani streti v 6. sliki, kjer je Šimenc pokazal majstrako obvladovanje svolega glasu, ludi ostali sodelujoči so se zelo potrudili, tako dia je bila torkova predstava »Trubadurja« doslej najtoljéa. 0bčiin6tvo. ki je do zadiniega kotička napolnilo gledališče, ni štedilo s priznanjem in ie moral Šimenc neštetokrat pred zastor. a— Jelačinovo gostovanje. V kratkem bo gostoval v gledališču Jelačin v Sohubertovi vkxri v opereti >Pri treh mladenkah.« a— V Ljudski univerzi bo predaval v petek ob 20. prof. Stanko Bunc o najnovejšem slovenskem pravopisu. V soboto bo predaval prof. E. Kocbek ob 20. o problemih malega naroda. Brez vstopnine. a— Uslutbenci mestne občine bodo gradili hiše. V zadružni register okrožnega kot trgovokeea sodièèa se je vpisala Zadruga nameščencev mestnih podjetij za gradnjo stanovanjskih hiš v Mariboru, registrirana zadruga z o. j. Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo svojffh članov a skupnim upravljanjem poslov po načelih vzajemne pomoči. in sicer: da gradi in vzdržuje stanovanjske hiše. da daje hiše v najem in jih prodaja svojim Članom, da zbira za to potrebna sredstva od članov in posreduje pri najetju posojil. Posamezni delež znaša 100 din in iamci vsak zadružnik s svojim deležem za desetkratni znesek. Clami upravnega odbora so: inž. Joško Kšela. Andrej Se-menič, Ivan Sušniik. Mirko Šolar, Jože Vlah, Jože Petrač in Gvidon Mazi. »— Sredi Kralja Petra trga se Je pričela slačiti včeraj dopoldne neka slaboumna ženska. V trenutku se je zbralo na trgu vse polno ljudi. Slaboumno ženska je spravil stražnik na policijo. Privoščite si 2 uri za K EN DAN SMEHA I KINO MATICA 1 Obrtniki, pristopite kot člani k Slovenskemu obrtnemu društvu v Mariboru m okolici, ker se namerava izdati seznam obrtnikov ob 20-letnici obstoja društva. Ker so se priprave za obrtno razstavo v okviru mariborskega tedna že začele, prosimo, da se razstavljale! prijavijo v zadružni psarni ▼ Mariboru, Vetrimjska ulica 11/1, kjer dobilo natančna pojasnila. — Odtor. a_ Mlečna akcija rotarijcev v Studencih. Mariborski rotarijski klub je nedavno zaključil letošnjo mlečno akcijo na obeh narodnih šolah v Studencih. V pretekli zimi je dobivalo dnevno 90 siromašnih otrok brezplačno toplo mleko. Skupno je bilo razdeljenih 5456 porcij ali 1300 litrov mleka. Človekoljubno delo mariborskih rotarijcev zasluži splošno priznanje. a_ Cankarjevo »Lepo Vido« bodo uprizorili v gledališču v petek 8. aprila dijaki klasične gimnazije pod okriljem PJS v režiji gledališkega režiserja g. Milana Kosi ča. S to prireditvijo se hočejo spomniti pred 20 leti umrlega pisatelja Ivana Cankarja. Ne pozabite! a — Dela pri grradn.fi vuzeniškesra mostu naglo napredujejo. Most je že toliko gotov, da se po njem lahko vrši osebni promet Po velikonočnih praznikih bo most otvor-Jen tudi za ostali promet. a — Sklad za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru je v mesecu marcu 1938 s prispevkom stanovanjskega dinarja dosegel 375.779.25 din. Izven stanovanjske akcije je daroval v ta sklad g. Anton Türk iz Kozjeka pri Gornji Kungoti znesek 1000 din. Inkasant policijski nadzornik v p. Jernej Remec je obolel in je njegovo mesto prevzel poštni uslužbenec v pok. Ivan Jaklič. Hišni posestniki in stanovanjski najemniki so naprošeni naj blagovolijo iti novemu inkasantu na roko. Prav tako prosi PT liga vse hišne oskrbnike in hišnike, da so tudi vnaprej naklonjeni naši akciji SOKOL Članstvo in naraščaj ljubljanskih sokolskih društev vabimo na »Češkoslovaško akademijo«, ki jo priredi Ferijalni savez na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani pod pokroviteljstvom češkoslovaškega konzula, g. ing. Stanislava Mi-ftovskega v soboto 9. L m. ob 20. uri. «— Meddruštveni odbor. M3adin»ko popoldne Srkola ni. Sokol m. priredi v nedeljo 16. t. m. ob 16. v telovadnici bažigtrajske narodne šole mladinsko popoldne. Na sporedu so telovadil, ln rajalni nastopi sokolske dece m naraščaja. Prijatelji Sokolstva vabljeni Za članstvo je udeležba obvezna. Sokolsko društvo Domžale priredi jutri 8. t. m. ob 20. v svojem domu »Češkoslovaški večer« s predavanjem g. konzula CSR inž. Stanislava Minovskega. ki bo govoril o češkoslovaški v vojni in miru, ter s predavanjem g Vekoslava Bučarja, predavatelja ZKD. o češkoslovaških legio-narjih, vojski in Sokolstvu. Po obeh predavanjih se bodo predvajali zvočni In barvasti filmi o pri rodnih lepotah CSR, legionarskem gibanju, obeh prezidentih bratske republike. TX. vsesokolskem zletu v Pragi, čsl. armadi in o kongresu čsL agradne mladine. Na to prired^v opozarjamo prebivalce Domžal in okolice. Naše fle^lallšce DRAM A Zafelek oh 20. Četrtek. 7.: Pokojnik Red Četrtek Petek 8. ob 15.: Sne 265 - 105; <5> 286 — MB «O» tl5 — 226: c7> 186 - 195 : 8«> 115 - 120 Otrobi: baSki ta sremski v vrečah 92 — 99. Fižol: baški in sren»ki 187.50 — 192.50. BOMBA* + Liverpool, 5. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za april 4.67 (prejšnji dan 4.70), za julij 4.80 (4.83), za okt. 4.90 (4.92). + New York, 5. aprila. Tendence stalna. Zaključni tečaji: za april 8.49 (8.58). za julij 8.58 (8.63). Zasačena ponarejalca Maribor, 6. aprila V zadnjem času so se pojavili na Dravskem polju pa tudi v okolici Poljčan ponarejeni lOdtaarski kovanci, kl so ae razlikovali od pravih najbolj po zvoku. Oblast-va so že dolgo časa iskala krivce, pa jim niso mogla do Hvega. Včeraj dopoldne pa ae Je v Lužečld vasi pri Poljčanah v neki trgovini pojavil mladenič, kl je zahteval cigarete ta jih plačal z desetdinarskim kovancem. Trgovec je vrgel kovanca na pult, da se prepriča, če je pristen. Takoj Je ugotovil, da Je ponarejen ta denarja ni hotel sprejeti, pač pa je o tem obvestil orožnike, ki so zasledovali neznanca, ki je pobegnil na kolesu. Na cesti med Podplatom ta Mestinjem se Je orožnikom posrečilo, da ao mladeniča dohiteli ta aretirali. Je to neki Rudolf Treo iz Kočne pri Poljčanah, ki Je po kratkem oklevanju priznal, da je kovanca ukradel bratu Maksu. Orožniki so odšli na stanovanje Treovih v Kočno, kjer ao odkrili majhno delavnico za ponarejanje kovancev ta našli tudi več izdelanih ponarejenih kovancev po 10 din. Maks Treo, ki Je kovač, kakor tudi njegov brat Rudolf, sta bila izročena sodišču. Nacionalna mladina y slovenj graškem srezu Slovenj gradeč, 4 aprüa V nedeljo dopoldne je bil v Podgorju ▼ prostorih gostilne Rogina krasno uspeli se-sitanek tamošnje mladinske organizacije JNS. Zbralo se je okoli 80 kmečkih fantov in mladih mož Predsednik podgorške mladinske organizacije Martin Krenker je po kratkem pozdravnem govoru podal besedo tajniku slovenjgrakške areske organizacije Bogdanu Pušenjaku. V poldrugo-urnem govoru je Pušenjak razložil smernice im program novega mladinskega gibanja m podal obširno politično poročilo. Z velikim navdušenjem so mladi zborovale! sprejeli njegova izvajanja in se mu z iskrenim aplavzom zahvalili Zvečer istega dne je bill tudi ▼ SlovenJ-gradcu lep sestanek mladinske organizacije JNS. Prostori Sekavčr iilcove gostilne so tvifli nabito polni mladih nacionalistov, ki so z navdušenjem pozdravili predsednika ba- novinskega odbora nacionalne mladine inž. Jožeta Rusa iz Ljubljane. Sestamek je »tvoril in vodil Bogdan Pušenjak. Vnovič toplo pozdravil j en je spregovoril rnž. Rus in izčrpno obravnaval vsa politična vprašanja, ki danes zanimajo naše ljudstvo. Ponovno je bil prekinjen z viharnim odobravanjem in z dolgotrajnim aplavzom se mu jc nacionalna mladina zahvalila za njegove iskrene besede. V imenu slovenj graške JNS Ivan Rojnik, izrekel govorniku toplo zahvailo za njegova krasna izvajanja in opozoril na dolžnosti in naloge, ki jih zgodovinski razvoj še posebej nalaga obmejni mladini Razvila se je še kratka debata, na-kaT jc predsednik Pušenjak zaključil zborovanje. Mladina je iz srca zapela še himno »Hej Slovani« in se nato mirno razšla, še bolj utrjena v ljubezni do kralja, naroda in države. Pogreb dolenjskega gasilskega voditelja Novo mesto, 6. aprila V Novem mestu je bil danes pokopan po vsaj Dolenjski priljubljeni lekarnar in gasilski prvak Josip Bergmann. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi, zlasti gasilcev Ln zastopnikov uradov, ustanov ter vojaške posadke v Novem mestu. Že uro pred pogrebom je bil prostrani trg kralja A'eksandra prejx>ln množice, ki ie prišla spremljat svojega velikega dobrotnika na njegovi zadnji poti. Z vlaki so prihajale iz bližnje in daljne okolice cele čete gasilcev im bi se lahko reklo, da je bilo vse dolenjsko gasilsko okrožje korporativno zbrano prj pogrebu. Pogrebni sprevod ie krenil na pokopališče ob 17. Za križem je korakala častna četa vojakov v bojni opremi. sledili so venci godba, prapori, nepregledna vrsta gasilcev, nato pa duhovščina. Krsto so peljali z gasilskim vozom, ob katerem so stopali gasilci s prižganimi bakljami in vojaki. Za vozom se je razvrstila dolga množica ljudi, ve? oficirski zbor novomeške posadke pod vodstvom kapetana Kostiča, podčastniki, občinski svet z županom, sreski načelnik zastopstva sodišča in ostalih uradov. orožniki pod vodstvom kapetana Ml.len-koviča. železničarji, zastopniki korporacij, lekarnarjev iz Ljubljane in ostalih krajev, športniki in dolga vrsta drugega občinstva. Na grobu eo se od pokojnika poslovM m-etopnikd gasilcev, četa vojaštva pa mu je izkazala poslednjo Saßt s salvo lz pušk. Sele okrog 19. se je množica razšla s pokopališča. Nož tudi v kavami Pod tem naslovom smo v ponedeljskem »Jutru« prinesli kratko poročilo, da so se v znani ljubljanski kavarni »Leon« sprli nekateri gostje in da je bil pri tem neki delavec tako poškodovan z nožem, da ga je morala reševalna postaja prepeljati v bolnico. Izkazalo se je, da je bila dotična vest netočna in da se dogodek ni zgodil v kavarni »Leon«, temveč v nekem lokalu v docela drugem delu mesta. Čeprav gostilničarji in kavarnarji pač ne morejo odgovarjati za to, ako se v njihovem lokalu spoprimejo kaki vročekrvneži ta se to lahko zgodi prav v vsakem lokalu, smatramo vendar za svojo dolžnost, da popravimo nehoteno pomoto v ponedeljskem listu, saj je kavarna Leon splošno znana ln popularna ne le v Ljubljani, temveč tudi po ostali Sloveniji. Iz finančne službe Beograd, 6. aprila, p. Napredoval je pomočnik direktorja pri finančni direkciji v Ljubljani Josip Satler v 3-2, višji tajnik Egon Bajer pa je premeščen od zetske k dravski finančni direkciji. VRTNE SOLNČNOCr Izdelujem pof-nš od Din 80.— BELLA FETT MAN .N Zagreb, Masarykova 9. o „ C V K M O il 4" Braip/aétn pou* " 'gronju! 15. 'ohfevajfe ònesp/afen rento! MEI NEL* HEROLD ti Oj :a/ trormee

lieo. Din V (znamke) n nivodiio in vzorec r n < . Liuti'i «ni. — Star t!g 6. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica Med mestom in dežele pesrrdaje »Jatrov< mali oglasnik f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, svak ta tast, gospod Anton Šinkovec posestnik, trgovec, vrtnar itd. dne 6. aprila ob pol 2. popoldne v 80. letu starosti, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspaL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 8. aprila ob 16. url na tukajšnje farno pokopališče. Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin KRANJ, dne 6. aprila 1938. 2ALUJOCI OSTALI - ANEKDOTA Leo Slezak. znameniti pevec, bi moral m višku svoje slave na hitro v Chemnitz, kjer naj bi gostoval v »Lohengrinu«. Tamkajšnji operni ravnatelj, ki je bil njegov prijatelj, mu je brzoiavil e plačanim odgovorom svoje pogoje: »Sto mark — tisoč pozdravov.« Slezakov nagli odgovor je bil: >Tisoč mark — $to pozdravov.« Pogodili so ee za srednjo pot in gostovanje se je lahko izvršilo. VSAK DAN ENA 1904 m globoka luknja Najglobljo luknjo v zemljo je izvrtala družba Continental Oi! Company v Kaliforniji, ki je iskala na nekem tamkajšnjem petrolejskem polju novih izvirov. Ta luknja pe do globine 3904 m. Dosedanji rekord so imeli hidi Američani in sicer z nekim pe-trolejskim vrelcem v Teksasu, ki je šel r globino 3S99 m. V New Torten so priredili mednarodno lepotno razstavo Jn tn si med dragim lahke občudoval najnovejše pričeske, kl so si jih Izmislili ameriški frizerji za letošnje leto Dva vojskovodja pri jedi Napoleonu je bila jed samo sredstvo za življenje Frideriku Velikemu pa je bila smoter • • • Možje, ki so delali zgodovino, so na prav različen način ocenjevali jed. Napoleonu je bila jed samo pripomoček za ohranitev življenja, potrebno zlo, ki naj bi mu jemalo čim manj časa. Jedel je naglo in ni vpraševal, kaj jé. Krožnike so na njegovi mizi izmenjavali z veliko naglico. Ko je nekoč opazil, da njegovi gostje pri tem sploh ne pridejo do jedi, je vprašal svojega adjutan-ta za vzrok in je zvedel, da imajo cesarjevi gostje navado najesti se, preden pridejo k njegovi mizi. Pozneje ni nikoli več vpraševal po vzrokih, a tudi svojih navad pri jedi ni spremenil. Nasprotno pa je bil Friderik, ki ga Nemci imenujejo Velikega, mnogojedec in sladokusec. Zdravniki so imeli zaradi njego- vih pogrešk pri jedi velike skrbi. Tako je poročal telesni zdravnik tedaj 74-letnega kralja sledeče: >30. junija je povžil mnogo juhe, ki je bila sestavljena iz najbolj ostrih in najbolj začinjenih stvari. K temu si je privoščil veliko žlico ingverja. Potem je snedel velik kos govedine, ki so jo bili dpšili v žganju. Nato je sledila neka italijanska jed, ki je bila sestavljena na pol iz turške pšenice, na pol iz parmezana. Na zadnje je kralj, ko je pohvalil sijajni tek, ki mu ga je napravila regratova salata, pojedel še velik krožnik jegulje paštete, ki je bila tako začinjena in ostra, kakor da so jo bili spekli v peklu ... « Turisti po obisku poševnega stolpa v Pi- zL VHdens Tesne) Iz skromnega laboratorija zakoncev Cu-riejevih v Parizu je pred leti vzrasla moderna bolnišnica za borbo proti raku. Prvotno je bila samo poskusna postaja in ko je po ètir3etnih poskusih uspelo ozdraviti tu prvi primer raka z radioaktivnim postopkom, se je začela razvijati bolnišnica v velikem slogu, ki pripada Cnriejevemu laboratoriju pod upravo Sorbonne in radiofiziološkemu oddelku Pasteur jevega zavoda. Pred 17 leti je država priznala potrebo uslanove i-Curieje-vih« in je dala na razpolago 12 milijonov 1'rankov, s katerimi so bolnišnico dogradili in opremili. Tudi zasebniki pred vsem Rockefellerjeva ustanova, so dajali podpore in od tega je ustanova Curiejevib živela petnajst let. Toda kriza je povzročila, da so postajale podpore s strani države in zasebnikov čedalje manjše. Letni izdatki znašajo okrog 4 milijone frankov in k^r daje zavod štirim petinam svojih bolnikov brezplačno oskrbo in zdravljenje, ker so to večinoma reimoviti ljudje, si lahko mislimo, da so se začeli nazadnje kazati primanjkljaji. Tako je primanjkliaj v zadnjih IS mesecih narasel na 1,200.000 frankov. V bolnišnici je SO postelj, izmed katerih je 60 staJno zasedenih po neimovitih bolnikih. ki jih je treba oskrbovati brezplačno. Na lete oskrbujejo povprečno 1000 za rakom bolnih ljudi. Posebno obravnava z radijem je draga. Gram radija velja danes milijon frankov, aparati za obsevanje rabijo 11 g in delujejo noč in dan. Navaden primer bo-lesni zahteva kakšnih 100 ur obsevanja in strošek za uro znaša 100 do 150 frankov. Poleg tega je treba oskrbovati in plačevati kakšnih 1-30 oseb. ki streže jo i oln i kom ln aparaturam. Dohodki so znašali letno 1.900.000 frankov — in to ni v nobenem razmerju g stroški. Uspehi zdravljenja z radijem so prese- GOSPODINJA, Id varčuje denar in varuje perilo, pere le s „PERIONOM" netljivi. Skoraj 90 odstotkov bolnikov v začetnem stadiju po obsevanju ozdravi, v srednjem stadiju jih ozdravi kakšnih 80 odstotkov, od najtežjih primerov ozdravijo še vedno 12 odstotkov. Po obravnavi paciente še nekaj časa nadzirajo. Neimovitim ne dajejo samo oskrbe in zdravljenja zastonj, temveč jim morajo pogostoma plačevati tudi potne stroške. Največja zasluga tega zavoda je pač ta. da ne zdravi samo milijonarjev, od česar bi lahko brez nadaljnjega uspeval, temveč da daje pomoč tudi najbednejšim, ki bi nikoli ne mogli misliti na drago zdravljenje z i adi jem. V Parizu se trudijo sedaj na vse kriplje, da bi to dobrodelno ustanovo ohranili Ze lanskega julija je mestni svet obravnaval predlog, da bi dajal zavodu letno podporo 880.000 frankov. Na novi seji mestnega sveta bodo ta predlog še enkrat obravnavali. Če ca ne sprejmejo tedaj bo morala ustanova svoje delo pač omejiti. SvojeČasno so nameravali število postelj zvišati na 140. o tem pa danes niti ne razpravljajo več, čeprav bi bilo nujno potrebno. vojaštvo Ckenlandu Grenland je s svojimi 2,175.600 štirja-škimi kilometri največji otok na svetu. Te dni bo doživel posebno senzacijo. Od kar so ta otok odkrili, dobi prvič vojaško ga mizi io. V vsej tišini je dala danska vlada ob jugozapadni obali Grenlanda zgraditi razne vojaške naprave, ki sd jih niti maloštevilni Evropci v tej deželi niso mogli prav razlagati. Med drugim so osnovali več pe-trolejskih in bencinskih skladišč, na raznih krajih so zgradili velike tanke. Grenlandska garnizija seveda ne bo bog ve kako nevarna. prvič zato. ker bo štela samo šest čast-niikov, sedem podčastnikov in približno sto vojakov, drugič pa zato. ker so Danci med redkimi narodi, ki nimajo nobenega zanimanja za to. da bi drugim narodom kazali močno pest. l,ep dar: Zgodbe brez groze Roosevelt med novinarji Sam nase je ponosen ta novi svetovni rekorder v ekvilibristiki, Id more na svoji glavi mirno in varno prenašati do dvajset košaric — seveda praznih Električna stolica za žuželke Zavoljo rastlinskih bolezni in rastlinskih škodljivcev ima ameriško poljedelstvo vsako leto okrog 70 milijard dinarjev -Škode. Sedaj je profesor J. K. Ellsworth s Kalifornijskega vseučilišča izumil nov postopek, ki naij bi žuželke uničeval s tokom visoke napetosti. Ta postopek temelji na opazovanju, da privabljajo žuželke posebno žive barve. Ellsworth je zgradil »električno stoli co za žuželke«, ki so z električnim tokom nabite, živobarvne pasti Te pasti postavljajo na polja in naj bi vsako žuželko, ki ti jo privabile, takoj usmrtile. Pri dosedanjih poskusih so v teku dneva pokončali na ta način povprečno po 5000 škodljivcev vseh vrst. Po Ellsworthovih izjavah zadostujeta za vsak hektar obdelane zemlje dve taki pasti in stroški za tok v enem poletju znašajo za vsako past komaj kakšnih 70 dinarjev. Republikanska armada v razsula Francoske obmejne straže razorožujqjo in preiskujejo španske republlksj^Mi > republikanske miličnike, ki so pribežali na francoska tla Kaj je „encefalograS"? Sila in napetost električnih tokov v možganih Izvrstno pomagalo za psihiatre že pred devetimi leti je fiziolog prof. Berger iz Jene raziskoval električne toke v možganih tr ugotovil njih silo in napetost. Pokazal je, da njih spreminjajoča se moč zavisi od stanja, v katerem so trenutno možgani Odvisna je torej od utrujenosti. naipetega delovanja, polsna itd. Prof. Berger je narisal celo vrsto diagramov, kl kažejo s svojimi krivuljami to trenutno stanje. Ugotovili so celo dve razločni äloupinl krivulj, skupino »alfa« in skupino »beta«, Izmed katerih ustreza ena normalnemu stanju, druga pa bolezenskemu, anormal-nemu. To razlikovanje je postalo mogoče v zadnjem času po raziskavah ameriških učenjakov. Skupina »alfa« izginja v stanju spanja popolnoma. Zdi se, da predstavlja podzavestno delovanje možganov. Diagnoze s pcmočjo »električnega «v cefalografa«, priprave, ki beležijo takšne krivulje in ki so jo zgradili v Ameriki, so se izkazale za psihiatrijo za nenado-mestlj ve. Tudi možganska kirurgija ima mnogo koristi s pomočjo nove metode raziskovanja možganskega delovanja. Najnovejši encefalograf je nabavil kirurg prof. Gösset s pomočjo RockefeHerjev« ustanove pravkar za pariško Salpetrière, Ločitev kot dobitek Najsvojevrstnejši dobitek, kar so jih dolo-žili za kakšno tombolo, so si izmislili ob priliki nekega plesa v trgovski zbornici mesita East St Louis v Illinoisu. Neki odvetnik se je obvezal, da bo srečnemu (ali nesrečnemu) dobitniku izvedefl ločitveni proces z vsemi sodnimi stroški brezplačno. Postavil je le ta pogoj, da se mora ločitev izvršiti v naslednjih šestih mesecih in da se ta »čudni dobitek^ ne 6me prenesti na drugo osebo. Prvi film o Meki Prvič v zgodovini islama bodo letos filmali romanski pohod v Meko z vsenmi cere* monijami ob KaabL To nalogo sd je radala neka egiptovska filmska družba. Doslej je bilo nemogoče dobiti kakšne filmske posnetke o svetem mestu in še manj seveda o Kaabi. Tujcem je vstop v Meko, kaikor znano, prepovedan. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Najnovejše ameriške pričeske Mednarodno novinarsko konferenco v Warm Springsu v Ameriki Je obiskal tudi predsednik Roosevelt — Ob prihodu ga je obkolila skupina predstavnikov radovednega stana In ta ga vidimo, kako odgovarja ob volanu na njihova vprašanja Nervozen avtomobilski vozač šest žrtev budimpeštanskega veletrgovca V budimpeštanki prometni ul ci je nervozen avtomobilski vozač, 411etni velc trgovec drogerist Bordacs. poškodoval šest oseb. Najprvo je t ostrem tempu treščil v drug avto, v katerem so se vozili štirje nameščenci telefonrke direkc je. Može je vrglo na tla in so obležali vsi krvavi Bordacs, k} je po tem dogooku po vsej priliki izgubil zadnji konec razsodnosti, je hotel zbežati. Vozil je s še večjo brzino naprej in je povozil še nekega kolesarja ter nekega pešca. Neki pogumni šofer je skočil na stopnico njegovega avta ustavil motor n moža za?rabil Ljudje so hoteli Bcrdacsa Iinčati, obdelali so ga s palicami in samo stražnikom se mora zahvaliti, da ga niso ubili. Njegovih šest žrtev so spravili s polomljenimi kostmi in rebri v bolnišnica j Ženske so hladnejše Dva mouakovHka zdravnika sta izmerila telesno temperaturo kakšnim 100.000 moškim Jin ženskam. Pri tem sta ugotovila, da [e kožna temperatura ženi podnevi povprečno za eno stopinjo nižja nego pri moädh. Ponoči se moškim kožna temperatura za malenkost zniža, pri ženskah ostane ista kakor podnevi ali pa za malenkost na rase. Zanimiva je t ila tudi ugotovitev, da je kožna temperatura zelo neodvisna od vsakokratne temperature v notranjosti telesa. Neki drugi monakovski zdravnik )e hotel spet dognati, da li ima kofein kakšen vpliv na kožno žilje. Poskusne osebe je razdelil v tri skupine. Prva skupina je dobila 200 kuhnih centimetrov kave, ki je vsebovala kofein, druga je dobila isto količino kave brez kofeina, pripadniki tretje skupine so dobili samo oslajano vodo. segreto na 40 stopinj. Izkazalo se je, da se je kožna temperatura pri osebah prve skupine dosti bolj zvišala nego pri osebah druge skupine. Sama toplota kave tega ni mogla povzročiti. Zdravnik priporoča, naj bi osebam, ki trpe za trdovratnimi kožnimi izpuščaji, ne dajali kave s kofeinom. Ostanki stare rimske cari-name na germanski meji Agencija Stefani poroča iz Curiha, da »o odkrili ostanke znamenite carinarne iz antične dobe na meji starega rimskega cesarstva proti Germanom. Ostanki dopuščajo rekonstrukcijo poslopja z desetimi stolpi. Poleg ostankov te zgradbe so odkrili tudi velik relief boginje Minerve. Dvajset košaric na glavi Mali trpe za grehe odraslih Bliža Luchona dajeta v francoskem hospicu dva francoska graničarja piti otroku španskih beguncev, ki so pred napredujočo nacionalistično armado iz Katalonije miličnike, ki so pribežali na francoska tla Delo Curiejevih v nevarnosti Ustanova, ki oskrbuje fcrezplašso najbolj bedne med bolniki, je zašla v iinaneiie težave »JUTRO« St. 81. CeCrfeS, T. XV. 1938 oltarni pregled Sedemdesetletnica prof. Pavla Popoviča ? Te dn| je praznoval sedemdesetletnico odlični beograjsld literarni zgodovinar, vseuč. profesor Pavle Popovič, eden najpomembnejših naših znanstvenikov-slavi-stov ter stari prijatelj Slovencev in naše književnosti. Ta brat znamenitega kritika in esteta Bogdana Popoviča je po študijah doma in v inozemstvu postal profesor srbske književnostj na beograjski univerzi. V slovstveni zgodovini Se je uveljavil že L 1893 s knjigo svojih esejev »Fran-cuski moralisti«, 1. 1897 je svoje poglede na domačo književnost in njene naloge obsežno in temeljito razloži v kritiki delovanja Srpske književne zadruge (spis r-Srpska književna zadruga«). Izdal je dva zvezka člankov in esejev z naslovom »1:6 književnosti«. y drugem zvezku je tudi članek o Francetu Prešerno. Obsežna je njegova študija »O gorskom vijemcu«. Bavil se je s proučevanjem narodne pesmi in spisal z njenega področja več pomembnih razprav. Njegov izborni »Pregled srpSke književnosti« (prva izdaja 1. 1909) je izšel v več izdajah in tudi v ruskem prevodu. Izmed novejših literarno-zgodovinskih spisov bodi omenjena njegova obsežna študija o Alilovanu Vidako-viču. Prof. Pavle Popovič Je že pred vojno pripadal tistemu krogu beograjske kulturne elite, ki ni bil usmerjen samo v zapadne kulture, marveč je tud,- pripravljal in pospeševal srbsko-hrvatsko narodno edinstvo, ustvarjajoč tako idejne temelje današnjega jugoslovenstva. Pavle Popovič je skupno z Jovanom Skerličem krčil pota novim, pozitivističnim idejam v literarni in kulturni zgodovini. Velikega pomena zanj Je bila emigracija. V tistih usodnih letih svetevne vojne se je z bratom Bogdanom in s številnimi drugimi srb- s&ftml Intelektualci postavil v službo propagande za svojo težko preizkušeno domovino tn za njen piemontski ideal; csvo-bojanje in zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. V emigraciji Je spisal knjigo »Jugoslovanska literatura«. Kmalu po vrni tv; v svobodno domovino je prvj izvršil jugcslov. literamo-zgodovinsko sintezo v ! knjigi »Jugosiov. književnost kao celina«. ! Ta razprava Je bila prevedena v več je-J zikov, med drugim v češkega in madžar-; skega, pravkar pa pripravljajo italijanski j prevod. V Angliji, kjer je prof. Pavle Po-i povič preživel vojna leta, je spisal propagandno brošuro o Srbski Macedoni Ji in študijo o Shakespearu v Srbiji, izdal Je izbor Jugosiov. pripovednikov (Jugoslav Stcries) jn urejeval angleško izdajo bul-letina Jugosl. odbora. Njegova Francoska slovnica za srednje šole je izšla v 13 izdajah. L. 1921 je ustanovil literarno-zgo-dov. organ »Priloži za Književnost, jezik, istori ju i folklor«, pod njegovim vodstvom se je razvjlo tudi Društvo za srbski jezik in literaturo. Prof. Pavle Popovič je že pred vojno zahajal v slovenske kraje in se na licu mesta seznanjal z našimi ljudmi, z našo literaturo in umetnostjo. Tudi v tem pogledu je kazal svoje pravo Jugosl. čustvovanje in duševno širimo. Kot znanstvenik evropskega formata in kot osebnost čistega, plemenitega soja je zavzel v prestolniškem intelektualnem življenju eno najodličnejših pozicij. Ostal je vnet zagovexrnik slovanskih vzajemnostnih prizadevanj in slovi tudi kot iskren prijatelj Češkoslovaške (častni doktorat bratislavske univerze). Uglednemu znanstveniku želimo tudi mi še mnogo zdravih let in plodnjh uspehov pri nadaljnjem delu! Koncert Ljubljanskega kvarteta Ljubljana, 5. aprila V ponedeljek je koncertiral, drugič v tej sezoni. Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo gg. Pfeifer, Stanič, šušteršič in .Müller. Koncert je bi! v veliki Filharroonični dvorani, ki pa ni bila tako zasedena, kakor bi zaslužil. Ljubljanski kvartet je edino naše stalno kon-certantno komorno združenje te vrste in bo njegovo delovanje nujno zapustilo v naši glasbeni kulturi vidno sled. Zato bi bilo prav. da bi se občinstvo, zlasti mladina, od ca t er e zavisi bodočnost naše kulture sploh, topieie zanimalo za nastope, ki jih sicer ne napoveduje bučna in rekordna reklama, pač pn resno delo in stremljenje po poglobitvi. To dvoje pa gre Ljubljanskemu kvartetu v odlični meri ter ga usposablja za uspešno tekmovanje z inozemskimi komornimi sesto vi. >-i-ored koncerta je obsegal troje komornih • Na prve» mestu Brahmsov redkeje iz-raiani godal.i kvartet op. 51 st. 2 v a-mo-v stroscia klasicističnem duhu napisano in s romantiko prežeto delo zadniesa nem-Ikega mojčtra strofe in čiste komorne šole. Središče zanimanja je bil Arničev godalni kvartet op. lfi v treh stavkih. Skladatelj v '••in df ta oči vi d no ni iskal novih, neizhoje-Tvh por ter se je vsaj v harmonskem oziru drža 1 kar preveč v mejah totalnosti z dosledno rabo glavnih harmon=kih funkcij, V v-ehini kem oziru se zdi. da je skladbi podlo /.en neki za ta jen program. Formalno je dobro zgrajena, a brez vsakih presenečenj, kar ie dandanes zelo nenavadno. Prvi in drugi stavek po izraznosti zaostajata za tretjim, ki ie svež in veder ter dovolj originalen v invenciji. Zanimivo 'e. da «e ie skladatelj ozrl ro iužnjaški tematiki in uvedel dokai karakterstiöne plesne motive jn-go-iovanskesa obeležja. Pr\a violina in violo :"elo i inaia vsak svojo kadenco v prvem, o n. tretjem stavku, Toda posebno violin-skn kai->rifa je tako šablonska in vsakdanja, da hi brez škode izostala ali pa bi jo ka*».ülo nrdom-'stdi z izvirnejšo. V celoti kaže sk'>ad-bn r>sno lelo kar ie vzpričo tolikih neoigo-vornih 'n neresn h javlienj v našem glasbe-rem živi nju velika pozitivna vrednota. Da ni 5e vseskozi izenačena, je pri prvencu v tej najintimnejši ter zaradi tega najkrhKejši kompozicijski formi razumljivo. Če bo skladatelj dvignil nivó slojih zahtev do samega sebe. se poglobil v tehnično stran izbirč-nejšega komornega stavka, če že se ne bo zadovoljil s pnmitvno izrabo običajnih instrumentalnih okretov in bo predvsem skrbel za vsebinsko prepotente skladbe, smemo od naslednjega njegovega dela pričakovati znaten in razveseljiv napredek ter obogatitev naše skromne komorne literature. Tretja točka je bil Franckov klavirski kvintet, pri katerem je odlično sodelovala pianistka Zora Zarnikova. V primeri s prejšnjima točkama je Framckovo deio vpogled v tajna snovanja duše. odkritje njenih skrivališč, vseobsežna izpoved pretres ji ve čustvenosti in vznesenosti. Zlasti prva stavka prikazujeta mojstra violinske sonate in edinstvene simfonije v izrecno samosvoji lu £i. Vsehina prekorači običajni značaj komornega dela ter se približuje simfoničnemu snovanju. V soigri petih instrumentov pričara skladatelj barvnost orkestra z nepričakovanimi. a logično utemeljenimi motivič-nimi zapletljaji. Mojstrovina prvega reda. ena redkih kladb do kraja izvedene samo niklosti in doslednosti. Izvedba vseh treh točk je bila dovršena in gotovo najperfektnejša. kar nam jih je doslej nudil Ljubljanski kvartet, kar dokazuje njegovo neomajno vero v napredek in plod dela. Danes je Ljubljanski kvartet po ubranosti, skladnosti in enotnosti v izvedbi gotovo na isti višini, kakor dobri inozemski kvarteti. Ako bo kdaj mogoče, da bo enotnost in zvočnost zagotovljena tudi njihovim instrumentom, ki danes še niso v vsem kos intenciji. se bomo lahko s tem kvartetom povsod pokazali. Morda najdejo mecena, ki jim oskrbi odlična godala? — Klavir tvrd-ke Blüfhner je sicer dosti bolijši od onega, ki je doslej stal v dvorani, vendar tudi ta ne ustreza višjim zahtevam, ker n.i izenačen v legah in v nekaj oktavah naravnost »gluh«. Treba bo tudi tu misliti na dokončno ugodno rešitev problema. L. M. S. Zapiski Predajanje o Petru Bezriuu. Iz Ptuja smo prejeli: V okviru Ljudske univerze v Ptuju je 30 marca predaval učitelj in publicist g. Andrej Debenak o Petru Bezruču. Predavatelj nam le predstavil sbarda češkega naroda.« tako temeljito, da upravičeno uvrščam n egovo predavanje med najboljše študije o Petru Rezrufu. Vsestransko nam je orisal Bezručevo zemlio. ljudi in razmere in njega samega v luči in s podatki, ki jih je zaznal kot megov osebni prijatelj. Povezal je izvajanja s citati pernii, dokazal nujnost Bez-rufeve poezije, ki je izzvenela v večer kot monumentaci žalni psalmi zatiranega naroda«. Petr Bezruč je pridobil zase in za s\oi narod mno<*o src. saj je delavstvo, ki je v pretežni meri zasedlo dvorano, ob koncu Vvake pesmi odobravalo in manifestiralo za hrat-ki češki narod. Petr Bezruč opravlja s pesmijo ono. česar ne zmore dnevna politika. Andrej Debenak je smiselno zaključil predavanje s citatom napisa na olomuškem mavzoleju jugoslovanskih vojakov: »Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo!« in je dokazal, da se je pesnik Petr Bezruč »za-sloužil o «tiitc. B. J. Slovanska knjižnica ministrstva zunanjih zadev v Pragi je izdala poročilo o svojem delovanju v letu 1937, iz katerega izvemo, da je znašal njen lanski proračun skoro pol milijona Kč in da se je v preteklem letu pcmriožilo njeno knjižno bogastvo za 7.336 zvezkov. Koncem leta je imela preko 217.000 zvezkov. V knjižnico prihaja 507 časopisov, od tega 52 srbohr-vatskih in 21 slovenskih. Obiskalo jo je v uradnih dnevih 8 625 čitateljev, med katerimi je bilo 257 Jugoslovanov. V največjem številu so jo obiskovali Rusi in Ukrajinci. Knjižnica je izposodila 20.196 knjig, od tega srbohrvatskih 1350 in slovenskih 318. Kakor je znano, obstoji Slovanska knjižnica šele dobrih deset let. V tem času s-e je posrečilo biblioteko organizirati tako, da danes vzorno služi znanstvenim delav-eem, posebno slavistom iz vse Evrope. V letnem poročilu čitamo, da se pripravljajo v knjižnici velike reorganizaeijske spremembe, sodimo pa, da gTe najbrž zato, da Be velike klementinske biblioteke združijo. Prepričani smo, da bo v vsakem primeru 1 ostala sedanja organizacija Slovanske knjižn;ce nedotaknjena, kajti doslej je vršila svojo nslogo v zadovoljstvo vseh obiskovalcev. Bila bi velika škoda, ko bj bodeče spremembe kakorkoli porušile njen značaj, ki ga ima ta edina in največja slovanska znanstvena biblioteka na svetu. V bodočnost^ se bo uspešno razvijala in vršila svojo nalogo le na tej podlagi, v taki obliki in pod takimi pogoji, kakor deluje danes. —te. Iz italijanske literature. Smrt Gabriela d'Annunzia je vzbudila obsežne literarne odmeve. Mario Giannatoni je izdal 613 strani obsegajo® življenjepis prvaka italijanske literature z naslovom >La vita di Gabriele d Annunzio«. Angelo Sodini je izdal z mednarodno nagrado 50 000 lir nagrajeno biografo z naslovom: »Ariel armato. La più perfeta vita dii Gabriele d'Annunzio ßcrita da un fedele discepolo*. Tudi ta življenjepis obsega 562 strani. IMijanski diplomat Ora-zio Pedrazzi, avtor krasne knjige o Pragi, je objavil novo knjigo o češkoslovaških znamenitostih z naslovom »Castelli di Boemia e di Moravia«. V izdaji »Classici Mondadori« je izšel zadnji zvezek Leopardi jeviih dve debeli knjigi obsegajočih filozofskih zapiskov »Zibaldone di pensieri«. V založbi A. Mondadori v Milanu izhaja velikopotezno zasnovana »Storia di Italia illustrata«. Obsegala bo osem krasno ilustriranih knjig, Izmed katerih so nekatere že izšle. Delo so 6i razdelili najpomembnejši strokovnjaki za posamezne dobe. Tako ie zgodovino antične Italije od prve civilizacije do Cezarjeve smrti obdelal prof. Pericle Ducati. LJUBEZNIVO »Nocoj se mi Je sanjalo, da sem vam ukradel poljub, potem pa sem se fakoj zbudil. Ne vem, zakaj.« »Najbrž zaradi klofute, ki sem vam Jo d al a.• TEMELJITO Knjigovodja: »Blagajniške knjige sem zdajle desetkrat prekontrolnal.« Šef: »Lepo!« Knjigovodja: »Ali hočete vedeti vseh deset rezultatov?« Iz Julijske krajine Rudnik v Kosezah pri Ilirski Bistrici nameravajo še to pomlad obnoviti. Celih 20 let je delo v njem počivalo. Sedaj nameravajo nadaljevati z nJim v večjem obsegu. Kakor zatrjujejo, bo zaposlenih v rudniku okrog 500 ljudi. Pravijo tudi, da bo za rudnik zgrajena posebna električna centrala. Motorni vlaki bodo s 1. majem pričeli voziti tudi na progah Trst—Reška in Trst —Postojna. Pravijo, da bodo vozi fi po progi proti Reki v prav veliko brzino po 90 km na uro, tako da bi trajala vožnja iz Trsta na Reko komaj 75 minut. Aretacija. V bovških gorah so obmejni miličniki pred dnevi prijeli Italijana Dezi-derija Cavallija, ki je menda nameraval zbežati čez mejo. Odvedli so ga v Bovec in izročili tamkajšnjim karabinjerjem. Goriški pokrajinski korporacijskl svet je na svoji seji v sredo obravnaval poleg drugih tekočih zadev tudi vprašanje mešanice moke za peko. Sklenil je, da mora biti v smislu občih določb primešanih čisti pše-nični moki ali 10% koruzne moke ali pa po 5% moke iz manjvrednih vrst žita odnosno stročnic in po 5% krompirjeve moke. Cesto Rupa — Jeläane — St. peter — Po rtojna bodo letos popraviM in močno izravnali. Odpravljeni bodo skoraj vsi večji ovinki, čeprav bo treba izkopati dolge zaseke v hrib. Cesta bo asfaltirana. po Krasu kmečki posestniki Se zmerom zelo trebijo že zdaleka preredke gozdove. Les ima sedaj svojo osno in kmet rabi denar. Okolica Vodic je že vsa gola in pusta Vsi vedo in Se zavedajo, da si s tem sami sebi delajo škodo, ker le malo ljudi zasadi svoje izseke z mladikami. Kmetje menijo, da bi jim bilo treba dati večje davčne olajšave in omogočili, da bi na kak drug način zbrali potrebna sredstva za amortizacijo svojih dolgov. Na drugi strani pa se pojavlja zahteva, naj bi se sečnja s posebnimi ukrepi čim bolj omejila. Lesna produkcija. V Julijski Krajini Je bilo v času od 1. Julija 1936 do 30. Junija 1937 obdelanega 190.181 kub. metrov mehkega tn 93.540 kub. metrov trdega lesa. Tako je znašala celotna produkcija obdelanega lesa 283.720 kuib. metrov. Nadalje so v deželi pripravili 1,911.700 st. drv in 181.550 st oglja. Ljudsko gibanje. V februarju je bilo v vsej Julijski Krajini rojenih 1729 ljudi, umrlo jih je 1291, priselilo se Jih Je 3809, odselilo pa 2942. Prirastek prebivalstva je znašaj 1305. Zanimivo Je, da Je v glavnih mestih dežele znašal ta prirastek 945, v ostalih krajih pa le 360 duš. Naravni pri- GÜNTHER WAGNER K.D.,ZAGREB rastek, ki se poda iz razlike rojstnih ln smrtnih primerov, pa Je znašal za mesta komaj 65 za ostale kraje v deželi pa 373 ljudi, čeprav štejejo glavna pokrajinska mesta skupno ( okrog 430.000) le za nekaj desettisoč prebivalcev manj od ostalih krajev (približno 460.000) v deželi. S O Cross-country za drž. prvenstvo V nedeljo ob I6.30 na Stadionu ob Tyrsevi cestì Borba za letošnje cross-country državno prvenstvo za poedince in moštva, nad katerim sta prevzela pokroviteljstvo gg. ban dr. Natlačen in ljubljanski župan dr. Adle-šič stopa v odločilno fazo za dva dragocena prehodna pokala. FTvo darilo (za najboljše moštvo) si je ASK Primorje priborilo štirikrat odn. v dveh etapah dvakrat zaporedoma in je uspelo SK Iliriji vriniti se dvakrat zaporedoma, bo borba za pokal zmagovalcu poedincu v odločitvi med najboljšima jugoslovenskima dolgoprogašema Krevsom (ASK Primorje) in Bručanom (SK Ilirija), od katerih brani prvi pokal ne samo dvakrat zaporedoma, temveč tudi štirikrat v presledkih, in si bo po morebitni zmagi priboril pokal v trajno last. V borbi za prvenstvo moštev stopa dosedanji državni prvak ASK Primorje v borbo precej ojačen, ker sta od lani ojačila moštvo Starman (prej SK Sloga) in Do-linšek (prej SK Korotan), SK Ilirija pa je znatno oslabljena z izstopom Starmana in Kotnika, ki sta oba sedaj pri zagrebški Concordiji. Zato bo Primorju kot moštvu edini konkurent Concordia iz Zagreba, ki bo zastopala hrvaško lahko atletiko, oja-čeno z ljubljanskimi »Hrvati Starmanom Adolfom, Kotnikom in Srakarjem st. V borbo za ostala mesta bodo posegli poleg ljubljanske Ilirije še mariborska moštva SK železničarja in SSK Maratona ter zagrebškega Haška, med poedinci pa bomo imeli priliko videti atlete ostalih zagrebških klubov in varaždinske Slavije ter klubov iz dravske banovine, predvsem iz Celja, Kranja, Novega mesta, Jesenic, Litije itd. Brez dvoma veliko število tekmovalcev, ki bo tudi zaradi svoje odlične kvalitete — saj je med atleti večina najboljših jugoslovenskih tekačev na srednje in dolge proge — lahko privabilo rekordno število gledalcev na Stadion. Borba bo huda. morda letos 5e vse bolj kakor je že običajno na teh vsakoletnih prvih nastopih naših najboljših lahkoatle-tov. Major SteSanovič odhaja V kratkem bo zapustil LJubljano gene-ralštabni konjiški major g. Stefanovič. V teku dolgoletnega službovanja v Ljubljani si je g. major pridobil v vseh krogih tople simpatije. Izredno ljubezniv in prijazen se je na prvi hip prikupil vsakomur, s komer je imel opravka. Menda ni bilo nikogar, ki bi ne bil opravil dobro, če je imel pri njem kakšno prošnjo ali željo. Posebno opažen pa }e bil g. major v naših športnih krogih. S K Ljubljana ga je štela med svoje agilne in najbolj marljive odbornike. Nedeljo za nedeljo je obiskoval nogometne prireditve, dajal navodila, svetoval in sploh pomagal, kjer je le mogel. Bil je zgled pravega športnika, kakor jih je zmerom premalo! SK Ljubljana bo težko pogrešala g. majorja, prijetna pa ji je zavest, da bo v njem imela dobrega zagovornika, kadar bo treba v prestolnici nastopiti za kakršnokoli njeno stvar. G. majorju želimo tudi na novem službenem mestu čim več uspehov in zadovoljstva. da v nedeljo ne bo šlo samo za točke, ampak tudi za premoč dveh najjačjih športnih središč naše ožje domovine. Zato že danes opozarjamo naše športno občinstvo na to zanimivo nedeljsko srečanje. * Razen gornje tekme v LJubljani bodo to nedeljo za naslov prvaka LNP igrali še na dveh igriščih, in sicer v Mariboru železničar in Kranj, v čakovcu pa CSK in Celje. Maribor—Hermes in še dva para V nedeljo IV. kolo finalnih tekem za prvenstvo LNP V nadaljevanju ožjega tekmovanja za naslov prvaka Slovenije se bosta v nedeljo popoldne na Igrišču Hermesa srečala Maribor in Hermes. Nedeljska nasprotnika sta oba tipična predstavnika naše stare dobre nogometne šole, ki je dala našemu nogometnemu športu skoraj vse najboljše nogometaše. V nedeljo se bo definitivno odločilo, kdo izmed obeh klubov bo razen čakovca še najbolj resni konkurent za prvo mesto. Mariborčani, kl trenotno dokaj trdno »sede« na drugem mestu tabele, bodo trčili v Herrn ežanih na moštvo, kl se dobro zaveda svoje težke naloge, razen tega pa ga veže tudi dolžnost, da bo varovalo prestiž ljubljanskega nogometa. Seveda so v tem pogledu sličnl tudi Mariborčani, ki žive v trdnem prepričanju, da je njihov nogomet sploh boljši od ljubljanskega. Tako se zdi, Celjski nogomet V nedeljo 10. t. m. popoldne ob 15. bo na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju prvenstvena tekma mladih Atletikov in SK Celja. Ob 16. pa se bo pričela na istem igrišču prijateljska tekma med Amaterjem iz Trbovelj in celjskimi Atletiki. Tekma bo vsekakor zelo zanimiva, ker bo nekaka ne-oficielna tekrna za drugo mesto v tabeli I. razreda LNP, ki letos ni bilo zaisedeno z zaključno tekmo. Celjski Atletiki so gos to vaili preteklo nedeljo v Murski Soboti in igTali proti SK Muri z neodločenim rezultatom 2:2 (1:). Atletiki so igrali 65 minut samo z 10 igralci. V nekaj vrstah Pretekli teden je bil v dvorani Narodnega doma v Ptuju 6. redni občni zbor slovenskega športnega kluba »Drave« v Ptuju. Iz poročil, ki so jih podali razni funkcionarji, je bilo razvidno plodonosno delo na zelenem polju. Nogometno moštvo je odigralo razne prvenstvene in prijateljske tekme. Za njegovo tehnično izpopolnitev je skrbel posebni trener, ki je vadil moštvo približno dva meseca. Plod tega dela je bil prav dober, saj se je moštvo dovolj častno odrezalo pri raznih nastopih z nasprotniki na zelenem polju. Občni zbor je sprejel tudi sklep, da se zainteresira široka javnost za te mlade borce na zelenem polju predvsem pa naj se pozove slovenska javnost, da spozna njihovo vlogo v nacionalnem pogledu in jih podpre v delovanju. Navzoči zastopniki raznih društev in ustanov so obljubili svojo podporo. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava, ki bo šla s podvojenimi močni na novo delo. Beograj3ka »Politika« objavlja zanimivo podrobnost z zadnjega občnega zbora kolesarske zveze v Zagrebu, ki daje nekoliko vpogleda, zakaj so se prav za prav slovenski ln beograjski delegati sprli b ostalimi. V kolesarskem savezu je bila namreč v zadnjem času precej močno struja za to, da bi se sedež saveza iz Zagreba prenesel kamorkoli drugam. Ker so se zagrebški kolesarski mogočnlki bali te spremembe, so za prvo silo občni zber preložili za 14 dni, v tem razdobju pa »sfabri-cirali« 8 novih kolesarskih klubov, ki so imeli na tem občnem zboru že tudi pravico glasovanja. In tako so ostali Slovenci in Beograjčani v manjšini in razočarani, savez pa je lepo ostal dalje v Zagrebu. Vsekakor so to metode, ki so bile včasih znane v nogometu in deloma tudi v lahki atletiki, v kolesarstvu pa imajo zdaj nanje patent v Zagrebu. Nedeljsko ligaško tekmo med Hajdukom in Ljubljano v Splitu bo sodil beograjski sodnik Jovan Ružič. Našo državno nogometno reprezentanco čakajo že meseca maja štiri mednarodne tekme, in še vse v tujini povrhu. Jugoslavija bo igrala takrat v Rumuniji, Italiji, na Madžarskem in v Belgiji. Prilik torej dovolj, da bo pokazala, da je bil njen nedeljski premajhni uspeh nad Poljaki vendarle samo slučajen. Londonski Arsenal bo v teku maja gostoval v Pragi, Budimpešti in Bukarešti, njegov nastop na Dunaju pa je »po novem« odpovedan. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija) Tekmovalci za prvenstvo v cross-countryju se morajo zbrati ob pol 10. pred Stadionom na Tvrševi cesti. S seboj morajo prinesti copate ln sprintarice ter majce in hlačke; kdor slednjih nima. jih bo dobil tamkaj. V moštvo so določeni: Bručan, Starman, Markovič, Kvas, Dular, Glonar, Ciuha in Hvale. SK Reka. Seja upravnega odbora Je preložena na petek 8. t. m. ob 20. v gostilni Oblak na Tržaški cesti. R A I 0 Četrtek. 7. aprila Ljubljana 12 : Koncert na wurliikih orglah (plošče). — 12.4-5: Poročila. — 13: Napovedi 13.20: Slovenska glasba (Radijski orkester). 14: Napovedi. — 18: Orkestralni reproduci-ran koncert. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50 10 minut zabave. — 20: Večer skladb Viktorja Parme. Sodelujejo: g. Fr. Govekar (predavanje), zbor »Sloge«, gdč. Poldka Zupanova, gg. S. Banovec in Roman Petrovčič ter Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. —22.15: Operetna glasba (Radijski orkester). Petek. 8. aprila Ljubljana 11: šolska ura: Kako nastane film (g. Boris Rihteršič). — 12: Iz naših krajeo trgovino, z r.ekaj kavciie, 7 ^nanj^m nemščine, spreime špecerijska in delikatesna trgovina Pisarniškega uradnika išče za čas sezone Uprava zdravilišča Dobrna. Prošnje je predložiti do 15. t. m. __7038-1 Frizerko izpomaganje na vel. teden. iščem. Gannjel Vajt. Kranj. _7031-1 Ekonom - lovec >amski, priden, trezen, dobi mesto 1. maja. t. I. Biti mora vešč vseh panog lune tiistva. zlasti sadjarstva, eoz Jarstva in živinoreie, oprav iiati mora tudi nekaj hišnih Jel. prijavljen bo ev. Pok zavodu, oskrba v hiši Po nudbe z zahtevo plače na ogi odd. Jutra pod šifro -Ekonom«. 6986-1 v letcviščnem nudbe na ogl pod »Spreten prodajalec«. Kraju Po-odd Jutra in priiazen 9052-1 Propagandistko Simpatično in pndno. mlaj io H'OČ, z lepim nastopom, k bi pri privatnih strankah ptopagirala tovarniške iz-delie, iščemo za takoj. Ponudbe na ogl odd. futra pod šifro »Zgovorna«. 7032-1 Starejšo trg. sotrudnicr živahno prodvalko izune no v špereriji, manufakfuri ?ele7nini drobnariji in dru eih panogah trpnv:ne z me «an'in blagom spreime -Norb & Sin, Sv Peter. Savini dolina 6970-1 Potniki Lesni veletrgovci! Sprejel bi zastopstvo ali blago v komisijo v Bački, na prometnem kraju, poleg Dunava, kjer je letni pro met 3.000 ccm lesa Izvolite se obrniti na. Josip Adam. trgovec, Bogo j evo. 9061-5 tàgOcénÓsii Točilea išče Hotel Stara Pošta — !7ur -su.va «. lìtr, Najmani* n«»