Gospodarske stvari. Koujerejsko drnštvo Štajersko. D^oje društev je, ki močao ia očiyestao tudi srečno vpliva aa povzdigo gospodaratva aa Šta jerskeui. Pivo je kmetijska driuba štajerska, drago pa konjerejsko društvo stajersko. Slovencem osorao sovražuo ai nobeuo. Obojo dobiva državne, de- želske ia pogosto tudi okrajae podpore; tcdaj doplačujemo tndi Sloyeaci. Sami osaovati si takšaib društe7 ae moremo, s kraajakirui združiti 86 ae kaže, tedaj je avetovati, da se Slovenci po7sod za delovaeje omeojeoib dveh druatev zaaiinamo ia 7 spodojem Stajerakem pristopirao 7 tolikeia številu, da odločujemo. Toda 7 tej reči spregovoiimo ae drngokrat podrobaeje. Deaes poročarao o koajerejskeai dništvu io ajego^eai občnetu zboru v Gradci dne 18. jaauarja t. 1. Navzočib bilo je ranogo koajerejcey, katere je piedsedaik g. plem. Haupt y primeraem aagovoru pozdravil. Račua kaže, da je 1. 1881 oatalo v blagajaici 540 gl. Dobodkoy bo letos 6800 gld. ia blizu toliko stroškov. Na premiraaje prigualo se je laai 784 koaj. Kde bi se aaj letoa yrailo premirauje, to ae ni dojočeno. Nasvetujese: Radgona, Ljutomer, Ptuj, Žavec ia Brežice. Kot distriktni piedstojaiki izvoljeai so: za Lipuico g. M. Holzer, za Ljutomer g. Jožef Steyer, za Zayec g. Jožef Leako pri sv. Petru, za Sv. Juiij g. Štef. Plaasteiaer 7 Kiajničiei. Srebrao druatveuo syetiajo prisojeao dobil )e g. Fr. Premiu plein. Preraersteia, ces. kr. okiajai glavar Ptnjski, broaasto svetiajo: g. Fr. Cukula v Gomilakem ; prizaalao diploajo: g. Jož. Leuko pri av. Petru; kot vrli koajerejci zapiaaai so gospod je: Aaton Jaa 7 Skalab, Jož. Gril in Jaa Be.zjak pri av. Audraži, Jožef Jelea pri šr. Ilji, ia Maitia Taraše. Zbraai druatveaiki uaroeijo ravnateljstvu, aaj se potegae za to, da dcželai zbor zopet imeauje koga za ži7iaozdravflika 7 Gorujem gradu ia da se ohraai podkovaška aola y Gradci. Glavarski okraj Brežiaki pripisal je se V. konjerejskcaiu okoli.šu. Vsled tega bodo tariio.šuje koaje ia koajerejstvo occajevali po pravilih za težke uprežne koaje. Naposled je ae prosil g. predseduik, aaj društyeaiki skrbijo, da bodo goapodarji z dragimi žrebci varčao ravaali ia lepih kobil pleraeaskib Be iaam prodayali. Kako Anierikanci iz suhe ilovice opeko delajo. Nakoplje ac ilovica, bodi si aa aoyo iz zemlje ali pa že iz aapravljeuib kupov, se premelje in preseje skozi piimerno aito ia ta!?o yaeb tu)ib stvari, zlasti drobnib kainečkov očisti. Kameački opeko naao naiejeno zelo k^arijo, ker že žgaao opeko pri prvi priložaoati razžeBejo. V bidiavličui proai ali vodeni preai se potein ilovičaa moka y podobo opekc v trdo stvar stisac. Pii tern delu odpade poti-cba proatora za sušeBJe aarejeae opeke ia vrh tega 8e more opeka prešati po zimi in po letn brez ozira aa letai e.aa ia vremo brez v.sega prcstanka. Vrb tcga ae pa še pri žgauji prcšaae opeke laaogo drv pribraai. Tako 8ubo aarejeaa opeka je prav trda ia trdaa. Tudi ae poka in Be od zyuaaj aa znotraj ae razpada. Taka opeka se ruore aežgaaa 7 aaatropje riaoka poslopja pozidati, če je jiai bila podlaga iz kamenja položrna. Žgana pa je dosti boljsa od navadne opeke. Zidarju pa je treba vedeti, da je taka opeka težja in manj luknjičasta, da se zna potem ravnati. Vojska inišiii). Lctošnja rabla zima je tem škodljivcem zelo ugodna. Zato je jim treba povt-odi tam, kjer se v večem številn prikažejo, vojsko napovedati. Le 8kupno delovanje vseh sosesk, kjer se ti škodljivci prikažejo, morejim do živega piiti. Zato je treba vse žile napeti, da se ti pogubni glodavci vgonobijo, naj se pobijajo, voda v luknje naliva, z zemeljskim svedrom ali bmelnim /eleznira kolom luknje v zemljo narejajo, v ktere potem mišaki pocepajo, ali naj se fopforovi ali stribuinovi svalki rabijo, se ve da, z vso potrebno sprevidnostjo, da druge koristne živali ali celo ljudje škode ne trpijo, s kratko besedo, naj se vse počne, da se tem škodljivcem do živega pride. Naj nihdo ne misli in se zanaša, češ, bode že mraz, mokrota in megla niiši pokončala, vsak naj se vzdigne proti Ijuteruu povražniku s krikom: ,,Smrt mišim'/' Repa konjem. Kakor krompir, tudi repa ni konjem kaj pridna krnia. Za vprežne vole je pa repa dobra krcna, zlasti, kadar se poleg repe volom še zadosti kiepke krme v primerni runožini poklada.