OBLETNICA CELJE rt v* 0 Tj- = r<"> m СЛ = 0 c- 10 let celjske škofije str. 32-33 Nova pošta v Gajih str. 3 1 On St. 15 / Leto 71 / Celje, 14. april 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Dvoboj, ki kljubuje zobu časa Že 81. obračun je za celjskimi in zagrebškimi smučarji, ki so tekmeci od leta 1935. Dvoboj je moral preživeti svetovno vojno, dočakal je tudi osamosvojitev držav, v katerih so tekmovanja. Ne ovirajo ga meddržavna pričkanja. Iz Zagreba pa v Celje niso prihajali zgolj smučarji. Pred desetletji se je preselil tudi zdravnik Rudi Čajavec, novi častni meščan Celja. str. 17 AKCIJA str. 36-37 GOSPODARSTVO Pod Uralom tudi tri podjetja s Celjskega str. KRONIKA Pri iskanju pogrešanih šteje vsak namig str. 11 NASA TEMA Prihodnost »zelenih« poklicev str. 12-13 in NA PRAZNIČNEM OBISKU V - Občini Kozje str. 29-31 INTERVJU1 Fotograf Jure Kravanja str. 26-27 ZAKLJUČEK AKCIJE ■ (S)hujšajte z Novim tednikom in Radiem Celje str. 34-35 =C=5 i / 1 PV4 Foto: GrupA tusklub Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji radio ce|ie Do polnega vozička brez mosnjička! novi tednik 2 AKTUALNO UVODNIK Pomagaj si sam ... V zadnjih dneh sem od dveh sogovornikov slišala besede, da si prizadevata, da mladi po končanem šolanju ne bi pristali na zavodu za zaposlovanje. V prvem primeru je to izjavil ravnatelj ene od celjskih srednjih šol, v drugem organizator podjetniških krožkov v srednjih šolah. V mislih sta imela sicer različne pristope, kako reševati ta problem, toda bistvo je enako: mladim je treba pomagati, da bodo našli nekaj, kar jih rešuje TATJANA CVIRN pred neperspektivno prihodnostjo in jim odpira vrata v ustvarjalno življenje. Izobraževati mlade, ki že vnaprej vedo, da bodo še dolgo brez dela, ni prav nič spodbudno. Čakati na to, da kaj ukrene država, je še manj obetavno. Medtem se izgubljajo generacije otrok, ki končajo šolo in se znajdejo na zavodu. Bi morali res vsi ustanoviti svoje podjetje in se sami znajti, kakor vedo in znajo? Ravnatelj skuša v dogovoru z delodajalci v regiji mladim najti zaposlitev že v času, ko se še šolajo. V času praksejih delodajalci že lahko spoznajo in če se izkažejo, verjetno ni povsem nemogoče dobiti dela. »Vsi pač ne morejo biti podjetniki,« je prepričan. Res je, za takšen korak moraš imeti ne samo pogum in znanje, temveč tudi cel kup drugih lastnosti, ki pomagajo, da preživiš tudi tiste trenutke, ko ne gre po načrtih. Predvsem pa je treba začeti bolj skromno, po pameti, počasi in premišljeno, z denarjem, ki ga imaš na razpolago, saj lahko velikopoteznost hitro pokoplje nadebudnega mladega podjetnika. Poleg tega je treba znati improvizirati, se potrpežljivo boriti z birokratskimi ovirami, se prilagajati, povezovati, obvladati sodobne tržne prijeme.... Vsaj tako svetuje eden tistih, ki so se znašli sami in ki bi brez podpore družine težko uspeli. Po treh letih ugotavlja, da se mu prizadevanja že obrestujejo. In kako naj mladi sploh ugotovijo, kaj je tisto, kar bi lahko bil njihov izziv v prihodnosti? Kako naj svoj konjiček spremenijo v uspešen posel? Podjetniški krožki v srednjih šolah so pomagali že mnogim, da so odkrili talente, za katere morda niso vedeli. Dijakinja iz Velenja, ki v ekipi s tremi fanti na takšen način razvija zamisel o pametni pasji ovratnici, pravi, da se je pri tem delu »našla« in da ve, kaj želi početi v življenju. Ali ji bo uspelo skupaj s kolegi za zamisel pridobiti vlagatelje in zapluti v podjetniške vode ali pa bo zaradi svojih talentov morda lahko kandidirala za štipendijo katere od prestižnih šol v tujini, bo pokazal čas. Bistveno je, da možnosti so in da jih mladi lahko izkoristijo, če želijo. Bojazen, da bodo v tujini znali njihove talente bolje izkoristiti in da bodo tam tudi ostali, je povsem realna. Te dni so zato tako devetošolci kot njihovi starši ponovno pred dilemo: ali prestaviti prijavnico za vpis v tisto srednjo šolo, kjer je prostora še dovolj, ali vztrajati tam, kjer je že po prvih podatkih preveč prijavljenih? In katere napovedi glede zaposljivosti mladih so prave, če se včasih niti za leto vnaprej ne ve, kako se bodo stvari odvijale? Verjetno je še najbolje upoštevati želje in sposobnosti otroka, da bo vsaj v času šolanja lahko zjutraj odšel od doma brez prevelikega odpora in morda našel tisto, kar ga bo razveseljevalo tudi kasneje v življenju. Pa najsi bo podjetnik ali čisto navaden delavec. ČETRTEK PETH SOBOTA NEDELJA Ol ШШШ 9EQ ЕЛЕП ЕЛЕ2 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK ВШ O KD m KI am Misel tedna »Uspeh ni ključ do sreče. Sreča je ključ do uspeha. Če imate radi svoje delo, boste uspešni.« (Albert Schweitzer) Še najbolje je upoštevati želje in sposobnosti otroka, da bo vsaj v času šolanja lahko zjutraj odšel od doma brez prevelikega odpora. Na 18. sejmu Energetika in 17. sejmu Terotech-Vzdrževanje je na ogled več kot 540 najboljših blagovnih znamk iz 29 držav. V razstavnem delu so v ospredju novosti in zadnji razvojni dosežki razstavljavcev, v strokovnem spremljajočem programu pa so in še bodo številni domači in tuji poznavalci področja opozorili na aktualne vsebine naše prihodnosti. Med drugim so na posvetu govorili tudi o e-mobilnosti, pametnih omrežjih in uvajanju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. Energetske prenove za spodbu gospodars anje ke rasti Država naj bi razpise za energetske prenove javnih zgradb objavila še v tem mesecu V času, ko sindikati energetike nadaljujejo stavko, celjsko sejmišče gosti dva mednarodna strokovna sejma s področja energetike, Energetika in Terotech-Vzdrževanje. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek je ob odprtju sejmov poudaril, da je eden najpomembnejših strateških ukrepov vlade energetska prenova stavb, in obljubil, da bo ministrstvo ustrezne razpise pripravilo še v aprilu. Domači in tuji razstavljavci na celjskem sejmišču v teh dneh predstavljajo najbolj pomembne blagovne znamke in inovacije s področja energetike in industrijskega vzdrževanja. Oba sejma, ki ju družba Celjski sejem organi- zira vsaki dve leti, sta najpomembnejša strokovna sejma za industrijo, poslovanje in dom v širši regiji. Zaradi pomanjkanja naložbene dejavnosti v gradbeništvu in previdnosti industrije ter gospodinjstev Organizator sejmov Energetika in Terotech-Vzdrževa-nje, družba Celjski sejem, je na uradnem odprtju sejmov tradicionalno podelila tudi sejemska priznanja. Prijavljene izdelke in storitve razstavljavcev sta ocenili dve strokovni komisiji, ki sta podelili zlato, srebrno in bronasto priznanje za vsak sejem posebej. Na sejmu Energetika je zlato priznanje prejelo mariborsko podjetje Seltron za kombinacijo dveh novih lastnih izdelkov: sobne enote RCD 2 in aplikacije Clausius, ki omogočata sodobno daljinsko upravljanje sistemov za gretje in hlajenje. Na sejmu Terotech-Vzdrževanje pa so zlato priznanje podelili podjetju Lotrič Meroslovje iz Selc, ki je na razpis prijavilo pametni nadzorni sistem, ki omogoča stalen nadzor pomembnih fizikalnih veličin tehniških sistemov. Direktor Teša onemogočil stavko Zaplet je zaznamoval tretji dan splošne stavke v energetiki v Termoelektrarni Šoštanj in Dravskih elektrarnah, saj je vodstvo preprečilo stavko z omejevanjem proizvodnje električne energije. V Tešu se je zaostrilo, saj so, kot navajajo v Holdingu Slovenske elektrarne, z one-mogočenjem stavke varovali vitalne dele družbe. Po besedah predsednika sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDE) Branka Sevčnikarja se je direktor Teša Arman Koritnik zaklenil v komandno sobo in prepre- čil vstop vsem, ki so želeli izvajati stavkovne dejavnosti. Stavkajoče, ki so dobili pisna navodila, kako naj stavko izvajajo, naj bi ustrahoval do te mere, da si stavke niso upali izvesti. V Holdingu Slovenske elektrarne so pojasnili, da se je poslovodstvo Teša glede na dogajanja preteklih dni odločilo posebej zavarovati vitalne dele družbe in tako v duhu dobrega gospodarja preprečiti povzročitev potencialne materialne in poslovne škode družbi. »Dejstvo je, da so proizvodni objekti kritična infrastruktura in temu prime- Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek, ki si je ogledal sejma Energetika in Terotech-Vzdrževanje v Celju, je med drugim tudi komentiral aktualno stavko v energetiki. Povedal je, da se elektroenergetika sooča z zahtevno situacijo, ki je posledica nizkih tržnih cen električne energije in odsotnosti pravih odločitev v preteklosti. »Dialog med sindikati, Energetsko zbornico Slovenije in ministrstvom za infrastrukturo ves čas poteka v okviru ekonomsko-socialnega odbora za energetiko. Približno vsaka dva meseca se sestanemo, zadnje srečanje smo imeli prejšnji četrtek na pobudo ministrstva. Ocenjujem, da sindikati opozarjajo na prave stvari, vendar menim, da trenutna stavka ni konstruktiven način reševanja odprtih zadev.« AKTUALNO 3 »Ne jedo majhni velike, ampak hitri počasne« Minister Zdravko Počivalšek zadovoljen s poslovanjem in z načrti Pošte Slovenije Trak so slavnostno prerezali (z leve) Cvetko Sršen, Zdravko Počivalšek, Boris Novak in Bojan Šrot. Zakaj je na pošti mogoče kupiti vse mogoče? Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je v svojem govoru pred odprtjem centra v Gajih dotaknil tudi vprašanja, ki si ga danes zastavlja vedno več ljudi - zakaj se pošta ukvarja s prodajo najrazličnejših izdelkov. »Da je narobe svet, če pošta prodaja sendviče, po drugi strani pa bomo račune plačevali na Petrolu, sem slišal na posvetu v Lenartu pred prihodom na odprtje pošte v Celje. Ampak prav je tako, vsako podjetje se mora tržno obnašati,« je poudaril Zdravko Počivalšek. Odgovor, zakaj takšna tržna politike pošte, da je pri njej mogoče kupiti skoraj vse, »od šivanke do torbice«, smo poiskali tudi pri generalnem direktorju Pošte Slovenije mag. Borisu Novaku. Povedal je, da Pošta Slovenije vzdržuje sistem 550 pošt, ki je eno najgostejših poštnih omrežij v Evropi, in da zaposlenim morajo zagotoviti plače. To lahko zagotovijo le tako, da tiste dejavnosti, ki jim pada promet, nadomestijo z drugimi. »Razumemo ljudi, da včasih negodujejo nad vrstami na poštah in nad tem, kaj vse je možno kupiti pri nas. Vendar so večinoma, tako je tudi pokazala anketa, ljudje zadovoljni s tem, kar nudimo, in še vedno radi prihajajo na pošto.« pri snovanju novih naložb je organizacija letošnjih sejmov za družbo predstavljala velik izziv, je povedal izvršni direktor Robert Otorepec: »Na vsebinskih področjih, ki jih pokrivata naša sejma, so se v zadnjem obdobju dogajale turbulentne, v splošni javnosti tudi razvpite spremembe. To morda celo nekoliko zamegli realno sliko in neupravičeno preusmeri pozornost s primerov dobrih praks in razvojnih dosežkov naše industrije na tem področju.« Spremembe zahtevajo prilagoditve Sejem je namesto pristojnega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča odprl državni sekretar na ministrstvu Klemen Potisek. Poudaril je, da so se na področju energetike v zadnjih letih zgodile korenite spremembe, ki od nas zahtevajo tako prilagoditve načina dela kot tudi razumevanje vloge energetike v družbi. Opozoril je, da se je Slovenija s sprejetjem številnih dokumentov na ravni evropske skupnosti zavezala k uresničevanju ciljev trajno-stne rasti. Dvigovanje zavesti o učinkoviti rabi energije je po njegovih besedah eden temeljnih izzivov Slovenije na energetskem in okoljskem področju. Eden najpomembnejših strateških ukrepov slovenske vlade v obdobju do leta 2020 je energetska prenova stavb, saj ima izjemno ugoden učinek tudi na domače gospodarstvo. Ministrstvo za infrastrukturo bo zato prve razpise, ki bodo namenjeni energetski prenovi stavb, izvedlo aprila za javni sektor in maja za občine, je obljubil državni sekretar. Prepričan je, da bodo s sofinanciranjem energetske prenove stavb spodbudili prepotrebno investicijsko dejavnost v gradbenem sektorju. »V času takšnih in drugačnih finančnih omejitev si le malo državljanov lahko privošči vlaganja v izboljšanje energetske učinkovitosti bivališč, zato je vlada razširila obstoječe finančne spodbude in povečala prizadevanja za na tem področju. Lastniki se bodo za vlaganja v izboljšanje energetske učinkovitosti odločili le, če bodo prepoznali, kakšne koristi jim bo to prineslo,« pravi Potisek. LK, foto: SHERPA ren je bil tudi današnji odziv poslovodstva Teša,« so poudarili v HSE. Predsednik sindikata v Tešu Danijel Tajnik je potrdil, da je bila stavka onemogočena. Odgovora, zakaj jim je bil dostop v komandni stolp onemogočen, niso dobili, saj se direktor ni oglasil na sindikalistove klice. Četrti dan stavke je napovedan za četrtek, ko je med 8. in 10. uro predvideno omejevanje proizvodnje v proizvodnih družbah, v ostalih pa v tem času prekinitev dela. Danijel Tajnik je še dodal, da se bodo v Tešu držali pravil sindikata energetike in bodo stavko tudi nadaljevali. BGO »Zaradi povečevanja spletne prodaje je vedno več paketnih pošiljk, ki jih je treba shraniti, obdelati in posredovati do prejemnikov. Doslej smo to počeli v dveh logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru, zaradi povečevanja paketnih pošiljk pa se odločamo za gradnjo takšnih centrov, kot je nova pretovorna pošta v Celju.« To je ob odprtju novega poštnega logističnega centra v industrijski coni v Gajih povedal mag. Boris Novak, generalni direktor Pošte Slovenije, ki je z direktorjem poslovne enote Celje Cvetkom Sršenom, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom in županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom slavnostno prerezal trak pred novimi prostori pošte. Pretovorna pošta v Gajih, katere naložbena vrednost je ocenjena na 3,5 milijona evrov, je zgrajena v dveh nadstropjih in skupno obsega 2.400 kvadratnih metrov. Opremljena je z najsodobnejšo tehnologijo, med drugim s krožnim tračnim transporterjem za usmerjanje paketov, sprejemno-odpravnimi trakovi in z računalniško podprtimi mesti za sprejem paketov. Te tehnološke rešitve pospešujejo sprejem in dostavo paketov ter hkrati zmanjšujejo število opravil in razbremenjujejo zaposlene. Napredek pri organizaciji dela »Obstoječi prostori pošte v Kosovi ulici so bili povsem neprimerni za današnje potrebe poštne dejavnosti, tudi pogoji za naše sodelavce so bili izjemno slabi. Novi prostori za naše delo pomenijo ogromen napredek,« je povedal Cvetko Sršen, direktor Novozgrajeni center v Gajih ima po prepričanju Pošte Slovenije z logističnega vidika zelo ugodno lego. Pretovorna pošta, ki ima tudi univerzalno poštno okence, je v bližini avtoceste in ima tako zelo dobro povezavo z glavnima logističnima centroma v Ljubljani in Mariboru. V bližini centra je precej večjih uporabnikov poštnih storitev, lega centra zagotavlja tudi nemoten dostop tovornim vozilom. Ko bodo opravljene vse preselitve, v center naj bi se preselili tudi pismonoše iz drugih celjskih pošt in iz Štor, bo v novi pretovorni pošti v Gajih, ki je uradno začela delati v ponedeljek, delalo 130 ljudi, pri čemer novih zaposlitev zaenkrat ne načrtujejo. Pošta ostaja v državni lasti »Pošta Slovenije je pomembno državno podjetje, v katerem je šest tisoč zaposlenih. Lani je ustvarila 220 milijonov evrov prometa in 6,7 milijona evrov dobička, kar je spoštovanja vredno,« je v pogovoru posebej za našo medijsko hišo povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Pri tem je še dejal, da je zadovoljen, da Pošta Slovenije kot stoodstotno državno podjetje večino svojih prihodkov ustvari na trgu. Še bolj kot to je po besedah Počivalška treba izpostaviti, da se na pošti pravočasno lotevajo preoblikovanja poslovanja in strateške usmeritve v logistiko, ki podjetju omogoča, da se pravočasno pripravi na izzive prihodnosti. »Danes ne drži več, da v poslovnem svetu veliki jedo majhne, ampak hitri počasne,« je minister navedel misel nemškega politika Bernharda Jagode, kar je tudi Počivalškovo vodilo pri delu v naši vladi. V okviru upravljanja državnega premoženja je Pošta Slovenije opredeljena kot strateška naložba države in kot je potrdil minister, vlada sploh ne razmišlja, da bi pošto prodala. Omenil je še, da vlada pripravlja tudi novelo zakona o poštnih storitvah, ki prinaša nove rešitve na področju logistike, sledeč potrebam sodobnega kupca, prav tako bo novela poštno dejavnost bolj približala praksi v EU. Pri tem minister še pričakuje, da se bo dobro sodelovanje Pošte Slovenije z vlado pri pripravi izhodišč za ta zakon nadaljevalo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA celjske poslovne enote. Novi sodobni prostori poštnega logističnega centra v Gajih. Generalnega direktorja Pošte Slovenije Borisa Novaka smo ob tej priložnosti še vprašali, ali odprtje novega logističnega centra v Gajih pomeni tudi zapiranje kakšne od manjših poštnih enot na Celjskem. »Ne, ta zadeva ni povezana, ta preto-vorni center je bil zgrajen za to, da lažje obvladujemo povečan obseg paketnih pošiljk.« 4 GOSPODARSTVO Predstavniki enajstih slovenskih podjetij so se v petih dneh srečali z več kot sto ruskimi gospodarstveniki iz Čeljabinske in Sverdlovske oblasti. Pod Uralom tudi tri podjetja s Celjskega Eitras, Kračun in Tajfun so navezali stike z gospodarstveniki iz Čeljabinska in Jekaterinburga Kljub trenutnim negotovim razmeram na ruskem trgu zaradi upadanja gospodarske aktivnosti in vrednosti rublja slovenski izvozniki menijo, da je ta trg zelo obetaven. To potrjuje tudi 11-članska delegacija, ki se je pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije več dni mudila na obisku v mestih Čeljabinsk in Jekaterinburg. Namen poslovnega obiska, ki so se ga s Celjskega udeležila podjetja Eltras, Kračun in Tajfun, so bila predvsem dvo- stranska srečanja med slovenskimi in ruskimi podjetji. Da Ruse zanima sodelovanje s Slovenijo, dokazuje to, da se je pogovorov udeležilo več kot sto ruskih podjetij. Vsa tri podjetja s Celjskega imajo s poslovanjem na ruskem trgu že kar nekaj izkušenj, tokrat so se za obisk odločila zaradi slabšega poznavanja gospodarstva na območju, kjer ležita mesti Čeljabinsk in Jekaterinburg, in predvsem zaradi želje, da bi našla nove poslovne priložnosti. Na nov trg s pomočjo posrednikov Družinsko podjetje Eltras iz Solčave, ki izdeluje komponente za avtomatizacijo poslovnih procesov in transportno opremo, je na ruskem trgu prisotno že nekaj časa. Doslej je svoje izdelke prodajalo s pomočjo ruskega partnerja, enako naj bi ostalo tudi v prihodnje. »Čeljabin-ska in Sverdlovska oblast sta bili za nas neznanki, po obisku pa pričakujemo, da nam bo uspelo prodreti tudi na to območje Rusije. Našli smo nekaj partnerjev, zdaj bomo pripravili ponudbe,« je povedala direktorica Katja Klemenšek. Dodala je, da želijo z drugimi podjetji kot posredniki sodelovati predvsem zato, ker bi sami težko vstopili na nove trge, poleg tega bi jih to tudi veliko stalo. »Žal zaradi tečaja rublja še nekaj časa ne bomo konkurenčni,« poudarja Klemenškova. Podjetje Eltras deluje že od leta 1977 in danes zaposluje 38 ljudi. Skoraj 80 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom, njegovi najpomembnejši trgi so Avstrija, Nemčija, Srbija ter Bosna in Hercegovina. »V preteklosti smo več prodali doma, ker pa so se naložbe pri nas skoraj ustavile, smo kupce morali poiskati čez mejo,« pojasnjuje Katja Klemenšek. Šele prvi korak Tudi podjetje Kračun iz Loč ni novinec v Rusiji, vendar želi okrepiti svojo prisotnost na trgu, za katerega še vedno meni, da ima velik potencial. Poleg tega na tem območju jugovzhodno od Urala doslej še ni bilo prisotno. »Z obiskom v obeh mestih sem zelo zadovoljen, odprlo se nam je nekaj novih projektov, vendar je to šele prvi korak. Konkretni pogovori s podjetji, s katerimi sem navezal stike, nas še čakajo,« pravi direktor in lastnik Alojz Kračun, ki prav tako veliko omejitev poslovanja v Rusiji vidi predvsem v tečaju rublja. Katere svoje izdelke oziroma storitve nameravajo tržiti v Čeljabinski in Sverdlovski oblasti ne želi razkriti, da jih ne bi prehitela konkurenca. Podjetje Kračun je najbolj znano po projektiranju, svetovanju in gradnji na področju tehnologije hlajenja v trgovini in zadnje čase tudi v proizvodnih obratih. Podjetju je pred dvema letoma že uspelo prodreti v Turkmenistan, kjer je, pravi Alojz Kračun, veliko priložnosti za posel, vendar kar Terme Dobrna uspešne Zelo dobro so lani poslovali tudi v Termah Dobrna. Čiste prihodke od prodaje, ki so znašali 7,6 milijona evrov, so v primerjavi z letom 2014 povečali za 13 odstotkov, imeli so 182 tisoč evrov čistega dobička. Terme Dobrna so lani po številu nočitev dosegle najvišjo rast med slovenskimi naravnimi zdravilišči. Zabeležile so namreč kar 13-odstotno povečanje števila nočitev v primerjavi z letom 2014, nadpovprečna je bila tudi zasedenost njihovih hotelskih zmogljivosti. JI Heineken kmalu stoodstotni lastnik pivovarne Skupščina Pivovarne Laško je v začetku tedna sprejela sklep o izključitvi malih delničarjev. Gre za približno 2 tisoč delničarjev, ki niso sprejeli prevzemne ponudbe. Nizozemski Heineken, ki ima v lasti skoraj 98 odstotkov pivovarne, bo za delnico plačal 25,56 evra, kolikor je znašala cena za delnico tudi v prevzemni ponudbi. Skupno bo novi lastnik v ta namen porabil 5,3 milijona evrov. Po izključitvi malih delničarjev bo Heineken delnice pivovarne umaknil z borze. Delničarji so se seznanili tudi z letnim poročilom o lanskem poslovanju Skupine Laško in matične družbe Pivovarne Laško ter odločali o bilančnem dobičku, ki je konec minulega leta znašal malo več kot 14 milijonov evrov. Sprejeli so predlog uprave in nadzornega sveta, da dobiček ostane nerazporejen. Vseslovensko združenje malih delničarjev je predlagalo delitev dividend v višini 1,5 evra na delnico, vendar predlog ni bil sprejet. Iztisnitev malih delničarjev je potrdila tudi skupščina Pivovarne Union. V Laškem so v torek začeli deliti odpovedi pogodb o zaposlitvi. Delo bo izgubilo približno 60 ljudi, toliko jih bodo odpustili tudi v Unionu. Po kadrovskem prestrukturiranju se bosta 1. julija laška in ljubljanska pivovarna tudi pravno združili. JI Odprta kuhna se vrača v Celje! Vidimo se v soboto, 16. aprila, ODPRTA KUHNA odprtakuhna.si | facebook.com/odprtakuhna Simbio, d.0.0., www.simbio.si Novi lastniki še letos? Stečajni upravitelj slatinskega hotela Aleksander, ki je bil v lasti bratov Pipenbaher iz Slovenske Bistrice, je upnikom priznal za 13,6 milijona evrov terjatev. Največja upnica je Heta, slaba banka Hypa, ki je pred časom v Rogaški Slatini zasegla in tudi že prodala tri Pipenba-herjeve hotele. Heta je v stečaju prijavila za 11 milijonov evrov terjatev. Drugi na seznamu upnikov je lastnik Marjan Pipenbaher, ki ima do svojega bivšega podjetja za malo več kot 2,5 milijona evrov terjatev, med upniki so tudi zaposleni. Hotel Aleksander je šel v stečaj decembra lani. Gre za najbolj prestižen hotel v Rogaški Slatini, ki so ga v prejšnjih letih večinoma obiskovali bogati ruski gosti in v katerem je bilo zaposlenih približno 20 ljudi. Upravitelj Gregor Dugar kljub stečaju hotela ni zaprl, zelo hitro mu je uspelo najti tudi najemnika. To je Rus Aleksander Vorobjev, ki je svoje podjetje SWI Medical registriral v Kristan Vrhu pri Rogaški Slatini. Vorobjev, ki za hotel plačuje 4.800 evrov mesečne najemnine in ga omenjajo tudi kot morebitnega bodočega lastnika, ima v Rusiji, Švici in Srbiji samoplačniške klinike. Stečajni upravitelj pričakuje, da mu bo hotel uspelo prodati še letos. Njegova tržna vrednost po oceni cenilcev znaša 4,6 milijona evrov. JI radio celie Malo zanimanja za premoženje Klasja Od stečaja Klasja je preteklo že skoraj leto, vendar je upravitelju Kristijanu Antonu Kontarščku doslej uspelo prodati le manjši del premoženja tega propadlega celjskega podjetja. Še najbolj uspešen je bil s prodajo brezglu-tenskega programa, ki je edini deloval tudi po stečaju. Kot je znano, ga je za približno milijon evrov kupila družba Sapidum iz Portoroža, ki pa je prostor, kjer je proizvodnja, lahko le najela, saj stanje nepremičnin Klasja na Hudinji še vedno ni zemljiškoknjižno urejeno. Poleg kompleksa v Celju ima Klasje nepremičnine tudi v nekaterih drugih krajih. Po več neuspešnih poskusih bo upravitelj v začetku maja na dražbah ponovno prodajal pekarni v Hrastniku in Rogaška Slatini. Izklicna cena za Pekarno Hrastnik bo tokrat 186 tisoč evrov in za Pekarno Rogaška Slatina 358 tisoč evrov. Ko bo dobil soglasje sodišča, bo Kontarščak začel zbirati ponudbe tudi za nakup strojev in opreme, ki jih je Klasje v Celju uporabljalo za proizvodnjo kruha in pekovskega peciva ter keksov, prodajal bo tudi opremo iz laboratorija. Vse premičnine želi prodati v paketu, cena znaša 243 tisoč evrov. Poleg opreme v pekarni in keksarni bo kmalu na prodaj tudi ostala oprema kompleksa na Hudinji, od pohištva do stroja za izdelovanje testenin. Kdaj bo stečajni upravitelj lahko začel prodajati tudi objekte na Hudinji, kjer so poleg proizvodnih prostorov še mlini in skladišča, ni znano. Tržna vrednost teh nepremičnin je ocenjena na 3,3 milijona evrov. JI Peko v Celju že ima najemnika Stečajna upraviteljica Tadeja Tamše je že našla najemnike za pet Pekovih trgovin, med njimi tudi v Celju in Velenju. Kdo sta najemnika celjske in velenjske trgovine, še ne more razkriti, saj čaka na soglasje sodišča. Kot je dejala, bo najemnik trgovine v Velenju eno od tamkajšnjih podjetij, Pekovo trgovino v Celju pa bo najelo eno od slovenskih podjetij. Zaradi stečaja Peka na Celjskem brez dela ni ostalo veliko ljudi. Peko je namreč že v preteklih treh letih v regiji zaprl večino svojih trgovin. Ostali sta le še poslovalnici v Celju in Velenju, v vsaki sta bili zaposleni le dve trgovki. JI GOSPODARSTVO 5 90 odstotkov naložb razpisuje država. Ta je zelo počasna pri plačilih, problem so tudi poroštva. Tudi podjetje Kračun približno 80 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom. Njegovi glavni izvozni trgi so države bivše Jugoslavije, Albanija in Bolgarija, v zadnjem času se mu je začel odpirati še italijanski trg. Na ruskem trgu desetina prihodkov Tudi predstavnik Tajfuna se je pogovorov z gospodarstveniki iz Čeljabinska in Je-katerinburga udeležil predvsem zato, ker podjetje tega območja ne pozna dobro, čeprav je na ruskem trgu prisotno že dlje in ima od leta 2008 kot vsi ostali poudarja, da je trenutno največja težava pri poslovanju z Rusijo nihanje tečaja rublja. Za Tajfun, ki izdeluje gozdarske vitle in rezalno-cepil-ne stroje, izvoz v Rusijo pomeni približno 10 odstotkov prihodkov. »Naše podjetje veliko vlaga v ta trg, saj v njem vidi še veliko priložnosti za širitev. Prav zato se z ruskega trga kljub trenutno težkim gospodarskim razmeram ne smemo umakniti. Dokler se nihanje tečaja rublja ne bo ustavilo, se bomo prilagajali in poskušali zadržati čim več svojih zdajšnjih kupcev,« pravi Gračner. Tudi Tajfun sodi med pomembnejše slovenske izvoznike, saj približno 90 Po podatkih GZS je bila lani blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo najnižja v zadnjih petih letih. Znašala je malo več kot milijardo evrov. Slovenska podjetja so na ruski trg izvozila za 792 milijonov evrov blaga in storitev, uvoz je znašal 230 milijonov evrov. Glede na leto 2014 je slovenski izvoz v Rusijo padel za petino, uvoz za skoraj polovico. v Moskvi tudi predstavništvo. »S tremi podjetji, ki delujejo na področju lesnopredelovalne industrije, mi je uspelo skleniti že dokaj konkretne dogovore o sodelovanju,« je povedal vodja predstavništva Peter Gračner, ki tako odstotkov izdelkov izvozi v več kot 50 držav po vsem svetu. Njegovi glavni kupci so še vedno evropske države, prodajo vse bolj povečuje tudi v ZDA. JANJA INTIHAR Foto: arhiv GZS Proizvedejo več, težave ostajajo Zaposleni v Polzeli plače še vedno prejemajo na obroke, proizvodnjo pa so v zadnjem mesecu drastično povečali. Kakšna bo usoda polzelske tovarne nogavic, je še vedno velika uganka. Nihče od vpletenih v reševanje tovarne, ki je za Spodnjo Savinjsko dolino in predvsem polzelsko občino izjemnega pomena, javno še ne želi razkriti, na kakšni točki so trenutno pogovori niti ne, v katero smer se nagibajo. Po zadnjih informacijah bi lahko bila usoda podjetja znana v mesecu dni. Je pa predsednik uprave Polzele Marko Kle-menčič potrdil, da se še vedno ubadajo z likvidnostnimi težavami. Zaposleni, teh je trenutno 234, plače še naprej prejemajo z zamudo, v treh ali celo več delih. Razveseljiv pa je podatek, da so uspeli proizvodnjo v zadnjem času občutno povečati. Po besedah Klemenčiča so marca proizvedli največ v zadnjih dvanajstih mesecih. 60 odstotkov izdelkov prodajo na domačem trgu, 40 odstotkov izvozijo. LK Predsednica savinjsko-šaleške zbornice Cvetka Tinauer in direktorica podjetja Plastika Skaza Tanja Skaza sta na konferenci poudarili, da je skrajni čas za ukrepanje. Država namreč otežuje delo v tako nekonkurenčnem okolju. (Foto: Jože Miklavc) Država ne spodbuja konkurenčnega okolja Nujne so reforme Vlečni konji gospodarstva v Savinj-sko-šaleški regiji se lahko pohvalijo, da ne uspevajo samo na slovenskem trgu, ampak tudi na svetovnem. Njihovi rezultati bi lahko bili še boljši, če bi bile razmere v Sloveniji bolj naklonjene podjetništvu in bi država bolje podpirala razvojne gospodarske ukrepe. To je bila le ena od ugotovitev razvojne konference v Velenju. Na razvojni konferenci so gospodarstveniki iz Savinjske-šaleške regije razpravljali o problemih vlečnih konj Saša gospodarstva in kdo bo nadomestil izgube v energetiki. Predsednica savinjsko-šaleške zbornice Cvetka Tinauer in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič sta vsak v svojem uvodnem nagovoru opozorila, da kljub temu da ima slovensko gospodarsko v zadnjem letu pozitivno rast in da je bilo lani slovensko vitalno kot še nikoli do zdaj, vseeno dolgoročno ne more uspeti v tako nekonkurenčnem okolju. Zato so nujni številni ukrepi, ki jih mora država sprejeti še v letošnjem letu. Med njimi je tudi pokojninska reforma, saj se število upokojencev iz leta v leto povečuje, mladih pa se vedno manj zaposluje. Poleg pokojninske reforme so nujne tudi reforme na področju davčne zakonodaje, zdravstva, financiranja, infrastrukture in javne uprave. Konkurenčni makro pogoji Vlečni konji lokalnega gospodarstva, kot so Gorenje, BSH Hišni aparati, KLS Ljubno, Plastika Skaza, Esotech, Pod-križnik, so kasneje predstavili svoje »Nekoč se je zdela prednost naše subregije v tem, da je imela dve veliki gospodarski družbi v državni lasti, toda danes se kaže, da ni bilo tako. Nekateri smo na to opozarjali vrsto let. Zagotovo lahko trdimo, da je problem v energetiki povzročila država, zato ne bi bilo prav, da ga odloži pred naša vrata. Morebitno odpuščanje zaposlenih v naših energetskih družbah ob že tako velikem številu brezposelnih bo negativno vplivalo na številna druga mikro podjetja in samostojne podjetnike. Življenjski standard se bo znižal, zasebna potrošnja se bo še poslabšala. Podjetniki in gospodarstveniki smo zaradi informacij, ki jih lahko prebiramo v medijih v zvezi z našo energetiko, zaskrbljeni,« je razmišljala predsednica savinjsko-šaleške zbornice Cvetka Tinauer. zgodbe o uspehu in vsi so poudarili, da mora država omogočiti svobodno in zdravo podjetniško okolje, sami pa bodo poskrbeli za sklepanje dobrih poslov. Njihova odprtost, nenehna inovativnost, proizvodnja visoko kakovostnih izdelkov ter tudi storitev in usmerjenost v mednarodno okolje so lastnosti, ki ta podjetja delajo zelo uspešne. Ob tem, da lahko takšno konkurenčnost podjetje dosega, je pomembno, da tudi država ustvarja konkurenčne makro pogoje. Na to niso opozorili samo podjetniki. Direktor savinjsko-šaleške zbornice Franci Kotnik je poudaril, da mora za boljše poslovno okolje država narediti spremembe tako na državni kot na regijski ravni: »Treba se bo namreč zavedati, da tako kot smo živeli v preteklosti, jutri ne bomo mogli več. Kajti če bomo predolgo vztrajali v obstoječem stanju, na dolgi rok podjetja ne bodo več konkurenčna in v prihodnosti bi se lahko delovna mesta selila v okolja, kjer imajo boljše pogoje poslovanja.« HSE je na pravi poti Na konferenci so predstavili tudi razvojne izzive Holdinga Slovenske elektrarne in v tem okviru Termoelektrarne Šoštanj. Generalni direktor holdinga Blaž Košorok je poudaril, da se bo proizvodnja električne energije v Šaleški dolini nadaljevala tudi v prihodnje. »Teš bo pomemben še vsaj naslednjih 40 let. Zavedati se moramo, da ima HSE skoraj milijardo kreditov, ki jih je treba odplačati. Ker so se spremenile razmere v energetski panogi, bodo tudi v tej panogi potrebne prilagoditve. Energetika mora spet postati vlečni konj slovenskega gospodarstva.« BARBARA GRADIČ OSET Za naložbe letos 11 milijonov Čeprav so imeli manjše prihodke od prodaje in manjši čisti dobiček, kot so načrtovali, so v Cinkarni Celje zadovoljni z lanskim poslovanjem. Večji del njihovih konkurentov na svetovnem trgu se je namreč v letu 2015 boril z zelo slabimi poslovnimi rezultati in z izgubami. Ker se razmere na trgu pigmenta titanovega dioksida, ki je njihov najpomembnejši izvozni izdelek, tudi letos ne spreminjajo, saj so zaradi velikih zalog cene še vedno nizke, je strategija cinkarne za leto 2016 usmerjena predvsem v čim večji količinsko prodajo in povečanje tržnih deležev. Tako načrtujejo, da bodo letos ustvarili malo več kot 162 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za približno 4 odstotke manj kot lani. Čisti dobiček naj bi kljub racionalizaciji stroškov in povečani količinski prodaji znašal 3,9 milijona evrov ali 43 odstotkov manj kot v letu 2015. Že lanski dobiček je bil za približno polovico nižji od tistega, ki so ga imeli v letu 2014. Kljub pričakovanim slabšim rezultatom poslovanja bo cinkarna letos za naložbe namenila 11 milijonov evrov. Končala bo posodobitev proizvodnje pigmenta titanovega dioksida in izboljšala energetsko oskrbo podjetja, v načrtu ima tudi naložbe v okoljske projekte in projekte varstva pri delu ter začetek sanacije odlagališča nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku. IJ \ ENERGETIKA fc" CELJE PREKLOPITE na PLIN Drevo častnega občana v mestnem parku Kot uvod v ponedeljkovo osrednjo slovesnost v Narodnem domu v Celju je novi častni meščan Rudi Čajavec, upokojeni zdravnik medicine dela, prometa in športa, dopoldne v mestnem parku posadil drevo tulipanovec in tako na poseben način dal tudi svojo osebno noto letošnjemu občinskemu prazniku. Tulipanovec je neavtohtona vrsta drevesa, ki je v Evropo prišla v 17. stoletju iz Severne Amerike. Večinoma se uporablja kot okrasno drevo, njegov les je uporaben v rezbarstvu, uporablja se tudi za izdelavo kanujev. Cveti maja in junija, prvič v starosti od 15 do 20 let. RG Foto: SHERPA »Skupaj do mesta, kot si ga želimo« Celjski župan Bojan Šrot podelil najvišja občinska priznanja Prejemniki občinskih odlikovanj V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bila v ponedeljek osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Celje, na kateri je župan Bojan Šrot podelil najvišja občinska priznanja, po štirih letih ponovno tudi naziv častni občan in 11 celjskih grbov. Bojan Šrot je v svojem govoru poudaril, da je vesel, da ljudje v Celju znajo ceniti bogato dediščino prednikov, a da mesto ni zazrto le v preteklost, marveč predvsem v prihodnost. Celjska občina bo že v tem letu uresničila nekatere večje projekte, kot sta obnova Muzejskega trga in Celjskega doma, nekatere pa v prihodnjih letih. Pri čemer upajo na sredstva iz nove finančne perspektive in da se bo ta po dveh letih zares tudi začela. »Zavedamo se, da nekaterih večjih problemov sami ne bomo mogli rešiti, zlasti tistih s področja varovanja okolja. Vsi si želimo živeti v lepem, urejenem, čistem, varnem in zelenem mestu. Vsi si želimo polnih mestnih ulic, mesta s prijaznimi obrazi in mesta s čim manj brezposelnimi, ki je prijazno vsem generacijam ljudi. Takšno mesto lahko naredimo vsi skupaj in vsak posameznik s svojim delom, z ustvarjalnostjo in idejami.« Celjski župan je še poudaril, da so v Mestni občini Celje vsako leto še posebej pono- sni na nagrajence, na njihovo delo, vztrajnost in izjemnost. Poklon tem vrlinam, ki ob pogumu in drznosti lahko pripeljejo do najvišjih dosežkov in tako tudi priznanj, je bil zanimiv programski večer, ki sta ga zanimivo in v mini-malističnem slogu zasnovala mlada celjska umetnika Luka Marcen in Nuša Komplet Pe-perko. ROBERT GORJANC Foto: MO Celje AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA m Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje preizkusila avtomobil Toyota Aygo? a) pod slapom Rinka b) pri slapu Gračnica □ sem naročnik c) v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem □ sem občasni bralec Novega tednika Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 25. aprila pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 28. aprila in mu podarili brisalce Bosch. Nagrado podarja podjetje Carglass, Mariborska cesta 166, Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 1 I V V ■ "I ■ ■ I I ■ ■ Več nesreč in manj kaznivih dejanj VOJNIK - Na območju občine je bilo lani več prometnih nesreč kot leto prej, precej več je bilo tudi kršitev cestnoprometnih predpisov. Policija je prav tako opazila porast kršitev javnega reda in miru. Po drugi strani je bilo lani bistveno manj kaznivih dejanj. Policijska postaja Celje je o vsem tem seznanila občinski svet Vojnika na njegovi zadnji seji, ko mu je poročala o svojem lanskem delu. V vojniški občini se je lani zgodila celo nesreča s smrtnim izidom. Komandir policijske postaje Roman Grabrovec je pojasnil, da se je policija na poslabšanje prometne varnosti odzvala. Na ta račun je ugotovila več cestnoprometnih kršitev kot leto prej. Poseben poudarek je bil na ugotavljanju prekoračitev hitrosti, saj jih je bilo ugotovljenih veliko več kot leto prej. Petnajst povzročiteljev prometnih nesreč je pogledalo v kozarec pregloboko, kar je spet več kot v preteklih letih. »Kljub temu med nadzori cestnega prometa ugotavljamo, da je alkoholiziranih vedno manj voznikov. In kdaj je na cesti najbolj nevarno? V občini Vojnik je največ prometnih nesreč ob petkih, na splošno se jih največ zgodi od 19. do 21. ure. Po prometnih nesrečah močno izstopa naselje Vojnik. Razveseljivo je, da je bilo lani v občini Vojnik za približno tretjino manj obravnavanih kaznivih dejanj. Podoben padec je opazen tudi drugod na našem območju, opazili so ga prav tako na državni ravni. Na območju občine Vojnik ostaja preiskanost kaznivih dejanj podobna kot v preteklosti. BJ Na vodotokih nova dela LJUBNO - Občino je poplava pred štirimi leti močno prizadela. Del sanacij je bil opravljen lani, nadaljevali naj bi še na drugih območjih. Na Ljubnici, ki je pritok Savinje, je država lani med drugim poskrbela za sanacije več kamnitih zložb, v zaščito dela brežine tega vodotoka je vlagala tudi občina. Z dosedanjim urejanjem Ljubnice so v občini razmeroma zadovoljni, čeprav država vseh želenih del ni opravila. Občina naj bi zdaj še ojačala brežino Savinje v Vrbju, kjer je ljuben-ski prireditveni prostor, saj je brežina od poplave nezaščitena. Dva nova ukrepa je napovedala tudi država. Napovedana je rešitev problema pri kmetiji Logar, kjer je bila med poplavo porušena lesena škarpa, ki je služila tudi lokalni cesti. Še en državni poseg je predviden na sotočju Savinje in Ljubnice, kjer je med visoko vodo ogrožen del hiš naselja Podter. Tudi tam je bila med poplavo poškodovana brežina. BJ Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: I ui THERM AN A lusko OSTTEOPATSKA-K1ROPRAKTTČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1NANDREJ@GMA1L.COM v_/ V obstoječem vodnem bazenu so dijaki in mentorji z lesenimi strukturami nakazali vodo in dodali kovinske ribice. V središču je visoka kovinska kompozicija, ki simbolizira vodomet. V park k vodometu in paviljonu Bosta namesto dijaške inštalacije tam nekoč spet prava objekta? CELJE - Vsako mesto mora imeti park. Kam naj sicer fant pelje dekle na zmenek? Če lahko posedi-ta ob osvežujočem vodometu ali se sprehodita do glasbenega paviljona, kjer glasbeniki v živo izpolnijo tudi kakšno glasbeno željo, je dan nepozaben. Toda v celjskem parku že vrsto let ni ne ribnika z vodometom ne glasbenega paviljona. Zato se je Tanja Barle, arhitektka in učiteljica v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC, skupaj z dijaki lotila postavitve dveh prostorskih inštalacij, ki spominjata na stare čase. Odprli so ju ob prazniku Mestne občine Celje in bosta na ogled do 6. maja. Park je bil nekoč sicer precej drugačen, kot je danes, vesčas pa je ostal pomemben kulturni spomenik krajinskega oblikovanja, prostor za oddih, rekreacijo, srečevanje. Konec 19. stoletja je zanj skrbelo posebno olepševalno društvo, v parku so bili vodomet, glasbeni paviljon, slaščičarne, rastlinjaki, poti, speljane tudi v današnjem gozdu ... Tanja Barle se sicer iz otroštva spominja ribnika z zlatimi ribicami in vodometom. Mlajšim, ki tega ne poznajo, ga je želela s paviljonom vred prikazati s pomočjo inštalacij. Ob tem upa, da se bodo mestne oblasti začele zavedati, kako pomembna elementa sta bila to za prebivalce, in bodo našle način, kako ju spet oživiti. Po besedah ravnateljice Irene Posavec takšni projekti prispevajo k prepoznavnosti šole. V preteklih letih jih je bilo več, tako so dijaki z mentorji prenovili pogorelo hišo enega od sošolcev, uredili hišo Alme Karlin, vrt v kriznem centru za mlade, položili keramiko v kajak in kanu klubu . Pozitivni odzivi javnosti na lansko inštalacijo Hiše hodijo, ki je bila prav tako na ogled v mestnem parku, so jih spodbudili za letošnji projekt, ki je še obsežnejši in zahtevnejši. Dijaki poklicnega izobraževanja (zidar, tesar, suhomontažer in pečar-po-lagalec keramičnih oblog) so pod mentorstvom učiteljev v gradbenih delavnicah Srečka Drakslerja, Janeza Kričeja in Boštjana Cvelferja izdelali celotno inštalacijo in jo postavili v park. Pri izdelavi kovinske konstrukcije vodometa so sodelovali tudi dijaki in učitelji Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC. TC, foto: SHERPA Zaposlitve so! Nekaj dni pred odprtjem v parku je ministrstvo za izobraževanje objavilo podatke o številu prijavljenih kandidatov za vpis v programe srednjega izobraževanja za prihodnje šolsko leto. Kljub prizadevanjem za širšo prepoznavnost šole in novostim, ki jih je pripravila v zadnjem času, je vpis slabši od pričakovanega. Po besedah Irene Posavec so morda krive tudi neustrezne informacije o tem, da ni pravih možnosti zaposlitve za dijake z gradbenimi poklici. »To ne drži, o čemer te dni obvešča tudi gospodarska zbornica,« pravi Posavčeva. Opozarja, da se obeta gradnja več državnih projektov, da bodo zasebni in javni investitorji v še večji meri prenavljali starejše stanovanjske in nestanovanjske stavbe, da bo več potreb po gradnji novih nizkoenergijskih in pametnih večstanovanjskih objektov ... Za osem deficitarnih poklicev, ki so povezani z gradbeništvom, so na voljo tudi štipendije. To so kamnosek, izdelovalec kovinskih konstrukcij, elektrikar, zidar, klepar-krovec, izvajalec suhomonta-žne gradnje, slikopleskar-črkoslikar in pečar-polagalec keramičnih oblog. Glasbeni paviljon so dijaki z mentorji postavili na mestu, kjer je stal že nekoč, ob njem pa je na panoju vidna njegova nekdanja podoba. Na dan odprtja je skupina dijakov poskrbela za glasbeno kuliso. Še zadnji dnevi za prenos prijav V minulih dneh so bili znani prvi podatki o tem, za katere srednje šole so se v prvih prijavah odločali deveto-šolci. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na svoji spletni strani objavilo podatke o številu prijavljenih za posamezne šole za prihodnje šolsko leto. V Savinjski regiji je bilo za 2.300 bodočih dijakov razpisanih 3.140 mest. Tudi v Sloveniji je bilo razpisanih mest precej več, kot bo otrok, ki bodo junija končali osnovno šolo (za 17.400 otrok je na voljo 23 tisoč vpisnih mest). Največ mest je v programih srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski in programi srednjega poklicnega izobraževanja. Prostora v srednjih šolah je torej dovolj, zanimanje za programe pa je ponekod preveliko ali premajhno. Podatki o številu prijavljenih v gimnazijske programe v Savinjski regiji kažejo, da je prijav povsod nekoliko manj od razpisanih mest, razen v primeru Gimnazije Celje - Center, precej manj pa je kandidatov za ekonomsko gimnazijo (8 za 28 mest) v Ekonomski šoli Celje, kjer je manj tudi prijav za ostale programe. Manj prijav, kot so razpisali mest, je tudi za programe šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, za programe šentjurske srednje poklicne in strokovne šole (razen za mehanika kmetijskih in delovnih strojev ter pomočnika v biotehniki in oskrbi), za program gastronomsko-turističnega tehnika v srednji šoli za gostinstvo in turizem in za programe gradbenega in okoljevarstvenega tehnika v srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja. Precej več prijav, kot je bilo razpisanih mest, je za program predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje - Center (l37 za 84 mest), podobno velja za kozmetičnega tehnika (78 za 56 mest) in program zdravstvene nege (165 za 140 mest) v srednji zdravstveni šoli ter za program frizerja (98 za 78 mest) v srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko. V srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije je največji vpis v programe tehnik mehatronike (48 za 28 mest), strojni tehnik (67 za 56 mest) in mehatronik operater (35 za 26 mest), več kot je mest, je tudi vpisa v programa kemijskega (42 za 28 mest) in elektro tehnika (67 za 56 mest) v srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo. Najkasneje do 26. aprila lahko prijavljeni kandidati svojo prijavnico za vpis prenesejo v drugo srednjo šolo oziroma v drug program, če menijo, da je to za njih ustrezneje in si bodo na ta način zanesljiveje zagotovili vpis v srednjo šolo. TC Podružnica brez Otona Kovačiča ROGAŠKA SLATINA - Na zadnji seji občinskega sveta so uskladili ime Podružnične šole Kostrivnica. Odslej bo tako ime zapisano tudi v sodnem registru, doslej pa je tam veljal zapis Podružnična šola Otona Kovačiča, čeprav to ime sicer že dve desetletji ni v uporabi. Podružnična šola Kostrivnica je ena od podružnic, ki sodijo pod okrilje II. osnovne šole Rogaška Slatina. V sodnem registru se je ohranil naziv šole, ki še vsebuje ime Otona Kovačiča, čeprav so to ime iz imena osnovne šole z aktom o ustanovitvi javnega zavoda II. osnovna šola odstranili že leta 1996. V občinski upravi so v zadnjih dneh prejeli nekaj klicev krajanov Kostrivnice, ki so poudarili, da je ime Otona Kovačiča zanje pomembno in da si ne želijo njegove odstranitve iz imena, vpisanega v sodnem registru. Tudi občinski svetnik Anton Plevčak z liste Toneta Plevčaka za prihodnost je pojasnil, da je Oton Kovačič gojil močno narodno zavest, bil je eden od pobudnikov kmetijske šole v Šentjurju in pobudnik kulturnega ter društvenega delovanja v kraju. Predstavniki občinske uprave so poudarili, da imena Otona Kovačiča iz naziva podružnične šole ne brišejo danes, ampak so to tedanji odločevalci storili že pred dvema desetletjema. Medtem ko lahko krajani Kostrivnice na njegov pomen opozorijo kako drugače, na primer s kakšnim obeležjem v kraju. Sicer na življenje in delo tega moža že opozarjata slika in napis, ki krasita podružnico v Kostrivnici. TS Razpis za stanovanja junija ŠTORE - Občina je sprejela odločitev o objavi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj. Razpis bo veljal za obdobje do leta 2019. Objavljen bo junija. Prednostna lista A bo namenjena prosilcem z nižjimi dohodki in prednostna lista B tistim, ki so pripravljeni plačati lastno udeležbo in varščino. Lastna udeležba, ki se pozneje vrne, je lahko v višini največ 10 odstotkov vrednosti stanovanja in varščina v višini največ treh najemnin. Od stanovanjskega sklada je občina dobila pravico razpolaganja za eno stanovanje, prejela naj bi jo še ostala skladova stanovanja, ki bodo morebiti na voljo. Sklad ima v Štorah veliko stanovanj. BJ Srečanje je minilo v sproščenem vzdušju ene bolj spodbudnih gospodarskih zgodb v naši regiji. Gospodarska rast temelji na izvozu ZREČE - Člani Regionalne gospodarske zbornice Celje so se pred dnevi zbrali na 9. redni skupščini, ki je bila na sedežu uspešnega zreškega podjetja GKN Driveline. Tokratnega srečanja celjskih gospodarstvenikov se je udeležil tudi zunanji minister Karl Erjavec. Ena pomembnejših nalog zbornice bo tudi širjenje članstva, saj »zastonjkarji«, kot se je izrazil predsednik Izidor Krivec, slabijo položaj vseh v gospodarstvu. Tudi zato je gospodarska zbornica še vedno podobna papirnatemu tigru in je daleč od pogajalskih položajev, kot jih premorejo podobne organizacije v tujini. »Gospodarstvo je v bistvu država, vsaj tako bi moralo biti. Žal pa smo premalo slišani in v državi še vedno nismo izvedli strukturnih reform. Kljub temu da je mogoče zaznati določene premike, je to še daleč od odločnih ukrepov, ki bi jih potrebovali,« je povedal Krivec. Primer izvozne odličnosti Gospodarstvenike so tokrat gostili v podjetju GKN Driveline, katerega direktor je bil letos med dobitniki nagrad gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Podjetje pod okriljem angleške multinacionalke na področju avtomobilske industrije ima skoraj 400 zaposlenih, svoj tržni delež pa širi tudi s posli s koncerni Mercedes, Volvo in Ford. »Veseli smo, da gostimo to srečanje. Tudi to je ena od priložnosti, da izmenjamo dobre prakse in izkušnje. Tudi mi se na tujih zgledih radi kaj naučimo,« je povedal gostitelj Peter Smole, ki je na mestu direktorja pred meseci nasledil Andreja Pokliča. Poseben gost srečanje je bil zunanji ministre Karl Erjavec, ki je ponovno opozoril, da slovenska gospodarska rast temelji v glavnem na izvozu. »Želim si, da bi poleg trgov znotraj EU prodrli tudi na tiste izven tega okvira. Predvsem vidimo priložnosti še v Afriki, centralni Aziji in državah bivše Sovjetske zveze.« Pri tem je Erjavec zbranim gospodarstvenikom ponudil tudi pomoč gospodarske diplomacije. StO Foto: GrupA Desetič počastili najbolj predane prostovoljce ŠENTJUR - Pod okriljem prireditev v tednu zdravega mesta in lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami so v Šentjurju pred dnevi razglasili naj prostovoljce občine za leto 2015. Izstopajoče posameznike ali skupine z velikim srcem so razglasili v petih starostnih kategorijah. Med mladimi, ki so v svojem lokalnem okolju še posebej pustili vtis, so v občini Šentjur kot prostovoljko leta v kategoriji do 18 let izbrali Tjašo Ferlež. Predlagala jo je Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva, saj je v treh letih opravila več kot 70 prostovoljnih ur učne pomoči sošolcem. V kategoriji ekipa prostovoljcev od 19. do 30. leta so priznanje namenili članom Športnega in mladinskega društva Grobelno. Lani so v svoji krajevni skupnosti poskrbeli za organizacijo 15 športnih, glasbenih, kulturnih in rekreativno-zabavnih prireditev. V kategoriji ekipa prostovoljcev nad 31. letom so izpostavili Planinsko društvo Žusem. V letu 2015 so uspešno izvedli projekt gradnje Stolpa ljubezni na Žusmu. Gre za izjemen projekt, za katerega so morali pridobiti tudi ogromno sponzorskih in donatorskih sredstev ter žrtvovati ogromno ur prostovoljnega dela. Od idejne zasnove do odprtja stolpa aprila lani je minilo kar pet let. Stanislava Golež je priznanje prejela v kategoriji nad 31. letom. Predlagalo jo je območno združenje Rdečega križa za 40 let aktivnega prostovoljnega dela v krajevnem odboru na Ponikvi. Prav tako s Ponikve prihaja prostovoljka v kategoriji nad 31. let, ki se je dokazala na področju dela z otroki in mladimi. Ireno Zevnik je predlagala Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur za večletno aktivno in ustvarjalno delo z igralsko skupino v OŠ Blaža Kocena Ponikva. Kot pravi vodja projekta Lara Žmaher iz Mladinskega centra Šentjur, je prostovoljstvo v občini vedno bolj živo. »Je pa res, da moramo predlagatelje vsako leto znova spodbujati, da v svojih društvenih in lokalnih sredinah opazijo zaslužne in jih predlagajo za priznanje.« Namen zaključne prireditve v Ipavčevem kulturnem centru ni bil samo to, da bi počastili ljudi, ki so pripravljeni nesebično žrtvovati svoj čas in talent. Prav tako pomembno je takšno delo opaziti in ga upoštevati, ceniti in spoštovati. StO Za srečo v očeh POLZELA - V športni dvorani je bil v nedeljo že tradicionalen dobrodelni koncert za županov sklad. Zbran denar občina nameni za štipendiranje in denarno pomoč socialno ogroženim družinam. Na glasbeno-družabnem srečanju so srca številnih obiskovalcev utripala v ritmu ljubezni, ki je zagotovo sprožal velik val hvaležnosti vseh, ki jim je dobrodelni županov sklad že nudil pomoč, in tudi tistih, ki jim prebuja hrepeneče upanje. Na koncertu, ki je imel dober namen - prispevati v dobrodelni županov sklad in tako pomagati pri šolanju dijakom in študentom, ki so se znašli v socialni stiski, a tudi ostalim pomoči potrebnim posameznikom - so se v ritem dobrodelnosti ujeli številni odlični glasbeniki in plesalci. Ustanovo županov dobrodelni sklad je v letu 2013 ustanovil polzelski župan Jože Kužnik, ki je prepričan, da je Polzela občina velike srčnosti in bogate kulture. Kot je povedal, se ob takšnih dobrodelnih dogodkih zberejo ljudje, ki vedo, da je v življenju treba tudi dajati, deliti in ne le prejemati. Dobrodelni županov sklad je tako letos postal bogatejši za malo več kot deset tisoč evrov - približno polovica je donacij, drugo polovico predstavlja izkupiček od prodanih vstopnic. Pomoči potrebnih je vedno več Dobrodelni županov sklad je v približno dveh letih postal nepogrešljiv vir za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Župan se zaveda, da je socialna stiska v občini precejšnja. »V zadnjih letih se je še poglobila. Najprej zaradi propadlega pohištvenega podjetja Garant, danes je socialna slika občine močno odvisna od tovarne nogavic, kjer položaj ni rožnat. Plače zamujajo, izplačane so v delih. Položnice pa prihajajo brez zamud.« Čeprav je sklad prvenstveno namenjen štipendiranju dijakov in študentov iz socialno šibkejših družin, so, kot je poudaril Kužnik, z enkratno pomočjo pomagali tudi že več kot 50 občankam in občanom oziroma družinam. LK m CINKARNA www.cinkarna.si Stari grehi precej stanejo ŠTORE - Po zaključnem računu lanskega proračuna, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, je imela občina lani 2,6 milijona evrov prihodkov in dvesto tisoč manj odhodkov. Štore se lani niso na novo zadolževale, za odplačilo dolgoročnih obveznosti je bilo plačanih 250 tisoč evrov. Od tega je bilo večina na račun nekdanjih poroštev zasebnemu podjetju Hudournik in delno na račun tožbe Slovenskih železnic za vzdrževanje izvennivojskih prehodov, ki jo je občina izgubila pred leti. Poleg tega ima Občina Štore še vedno visoke obveznosti do dobaviteljev, na kar je na seji opozoril svetnik Jani Glavač. Župan Miran Jurkošek je odgovoril, da je trenutni finančni položaj bistveno boljši, kot je bil pred leti. »Vsako leto zmanjšujemo tako obveznosti do dobaviteljev kot tudi višino posojil,« je povedal župan. Računsko sodišče je občino že opozorilo na 30-dnevni rok za plačila dobaviteljem, ki ga ne spoštuje v celoti. Po naložbeni plati je občina lani uredila del ceste v Moste, poskrbela za vzdrževanje dela drugih cest in sanirala tri plazove. »Zmanjševanje dolga in povečevanje naložb ne gresta skupaj,« komentira župan. BJ Preboldski dom spet bolj prijazen Po približno dveh letih se je število stanovalcev podvojilo, poslovanje je stabilno, obetajo se nadgradnje in posodobitev PREBOLD - Sredi februarja je minilo dve leti, odkar je dejavnost Doma starejših občanov Prebold po daljši negotovosti prevzel Dom upokojencev Franca Salamona Trbovlje. V tem času se je v preboldskem domu število varovancev več kot podvojilo, več je tudi zaposlenih. Direktorica trboveljskega doma Dani Hren pravi, da je pozitivno tudi poslovanje. Kot jara kača se je vleklo reševanje propadle zasebne investicije v Dom starejših občanov Prebold. Po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih so pred približno dvema letoma odgovorni le našli skupni jezik. Preboldski dom je - kljub nasprotovanju vodstev domov starejših v savinjski regiji - prešel v upravljanje trboveljskega. Številke danes kažejo, da je bila odločitev o združitvi pravilna. Kot je povedala direktorica trboveljskega doma Dani Hren, je dom v Preboldu že 90-odstotno zaseden. Povečalo se je število zaposlenih, teh je v Preboldu trenutno 59, a se lahko zgodi, da se bo številka kmalu še nekoliko povečala, je optimistična direktorica. Pozitivno je tudi poslovanje obeh združenih domov. »Preboldska enota je pri poslovanju že precej samostojna, še vedno pa ima vso podporo matičnega doma v Trbovljah, predvsem kar se tiče organizacije dela in administrativnih služb.« Ob tem je Hrenova izpostavila precejšnja vlaganja v izobraževanje mladega kadra, ki prevladuje v preboldski enoti. Nadgradnje in novi programi V Preboldu že delujejo trije oddelki za stanovalce z demenco. Hrenova izboljšave napoveduje tudi v tem letu. Slediti skušajo potrebam in željam stanovalcev. Po besedah direktorice pripravljajo nadgradnjo pri razvoju načina dela z dementnimi osebami. Za še boljše počutje stanovalcev z de-menco bodo nekoliko prenovili in posodobili tudi zgradbo v Preboldu, je napovedala direktorica Dani Hren, ki je vesela tudi tega, da je dom končno vendarle dobil svoje mesto tudi v lokalni skupnosti in med domačini. Zgodba s prevzemom se je vsaj za zdaj srečno razpletla. Lastnik doma je po stečaju podjetja KDU domovi upokojencev še vedno Raiffeisen Leasing, s katerim je trboveljski dom konec lanskega leta podpisal desetletno pogodbo za najem objekta, opreme in drobnega inventarja. Hrenova je poudarila, da so v zadnjem obdobju uspeli znižati tudi cene in tako preboldski dom približati uporabnikom. A dom v Preboldu je še vedno nadstandar- den. Stanovalci prihajajo iz vseh koncev Slovenije, nekaj je tudi domačinov, čeprav v manjši meri. »K temu zagotovo pripomore tudi precejšnja ponudba domov za starejše na širšem območju savinjske,« je prepričana Hrenova. LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (GrupA) Prvih deset let Pegazovega doma Majhni, a prilagodljivi - Načrtov imajo še veliko, pogrešajo posluh države ROGAŠKA SLATINA - V Pegazovem domu, kjer za približno 130 stanovalcev skrbi 70 zaposlenih, so pred dnevi obeležili prvih deset let delovanja. Ker je dom precej mlad in arhitekturno prilagojen domovom četrte generacije, tam v zadnjem času ni bilo treba vlagati v posodobitve prostorov, a so se toliko bolj posvetili vsebini in dejavnostim domskega življenja. Direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš je pojasnila, da je dom v zadnjem času dobro zaseden, stanovalci pa bivajo v sedmih gospodinjskih skupinah. V eni gospodinjski skupini je 15 stanovalcev, ki živijo kot velika družina. »Prednost teh skupin je, da so starejši bolj povezani, da se hitreje vživijo v novo okolje. Ko pridejo iz svojega doma, je to za marsikoga seveda velika sprememba, povezana s stresom. Zlasti za tiste, ki še niso pripravljeni zapustiti svojega doma, a morajo to storiti zaradi bolezni ali zaradi katerih drugih razlogov,« je dejala sogovornica. Prilagajajo se potrebam kraja Dom opravlja tudi storitev pomoči na domu. Pet oskrbovalk pomoč nudi 40 uporabnikom iz Rogaške Slatine. Uporabniki svoje mnenje vsako leto izrazijo, ko izpolnijo anketo o zadovoljstvu opravljene storitve, in rezultati so bili doslej vedno dobri, je dejala direktorica doma. V domu stopnjo zadovoljstva preverjajo tudi med zaposlenimi, stanovalci in svojci in se trudijo za izboljšave. Ponujajo dnevno varstvo in kratkotrajne namestitve v času počitnic in odsotnosti svojcev. V okolju, kjer dom deluje, sicer potrebe po dnevnem varstvu niso tako velike, da bi bili sta- rejši vključeni v samostojne skupine. Zato jih, največkrat gre za bolnike z demenco, vključijo v življenje katere od gospodinjskih skupin in tako ti posamezniki preživijo dan s stanovalci in z zaposlenimi v domu. Posluh za starejše Ko razmišlja o načrtih za novo desetletje, si Kristina Kampuš želi več naklonjenosti krovne politike na državni ravni. »Veliko je neurejenih sistemskih stvari, ki jih sami ne moremo spremeniti. Pri tem pričakujemo več posluha in podpore za današnje potrebe starejših. Normativi in viri financiranja so zdaj določeni na merilih izpred tridesetih let, sama pa si na tem področju želim napredek.« V domu želijo še nadgrajevati svoje delo skladno z modelom kakovosti, v drugem desetletju pa se bodo najverjetneje morali lotili tudi večjih vzdrževalnih del. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Vljudno vabljeni na brezplačno predavanje dr. Jurija Mikuža, z naslovom Kristusova orodja/orožja, ki bo v četrtek, 14. aprila 2016, ob 18.uri v Knežjem dvoru, v Pokrajinskem muzeju Celje. Kaj pomenijo te in druge upodobitve Arma Christi, orodij oziroma orožij trpljenja? Kdaj in zakaj se pojavijo? Kaj imajo skupnega z meditacijo in kontemplacijo in kaj z občutki krivde ter obžalovanja? V Pegazovem domu se skrbno posvečajo medsebojnim odnosom, kakovosti bivanja, stanovalcem skušajo biti druga družina Bi sadili na občinskih gredah? Vrtičkarstvo v Celju, Velenju in Žalcu Vrtnarjenje je koristno z več vidikov, poleg lastne pridelave in nižjih stroškov za nakup hrane je lahko tudi dobra rekreacija in sprostitev. Zanemarljiva ni niti socialna komponenta. Celjska tla vrtov so zaradi preteklih bremen industrije in prometa lahko onesnažena in uživanje vrtnin s takšnih vrtov predstavlja tveganje za zdravje. Ob pravilnem ravnanju je mogoče zmanjšati tveganje za vnos težkih kovin. Zato so po naročilu celjske občine v Kmetijskem inštitutu Slovenije pripravili priporočila, ki jih velja upoštevati. Med ukrepi za varno vrtnarjenje na onesnaženih vrtovih inštitut navaja zamenjavo onesnažene zemlje, gojenje vrtnin, ki so manj dovzetne za sprejem težkih kovin iz tal, postavitev visokih gred in uporabo loncev ter korit. Več o varnem vrtnarjenju najdete na spletni strani občine: http://moc.celje.si/okolje/8-sta-ticne-strani/4219-priporocila-in-ukrepi-za-varno-pride-lovanje-vrtnin-v-celju. April je mesec, ko razmišljamo o tem, kaj vse bomo naredili na lastnem vrtu. Lastniki hiš in vrtov o tem, kje bodo sadili, ne razmišljajo, stanovalcem blokov, ki imajo željo po pridelovanju lastne zelenjave, pa ni tako preprosto. Njim so nekatere občine dale možnost uporabe občinske zemlje za vrtičkarstvo ali drugače povedano mestno kmetijstvo. Preverili smo, kako imajo zadevo urejeno v različnih občinah. Mestna občina Celje ima na območju Nove vasi in Dolgega polja III sklenjenih približno 80 zakupnih pogodb za vrtove. Letna najemnina za vrt v velikosti 100 kvadratnih metrov znaša 50 evrov. V občini poudarjajo, da so ta območja vrtičkov le začasna, dokler ne bodo našli zemljišča za predvideno namensko rabo. V interesu Mestne občine Celje namreč je, da tako sama kot preko mestnih četrti in krajevnih skupnosti zagotovi primerne in varne lokacije za organizirano vrtičkarstvo. Zato bo občina v okviru priprave novega občinskega prostorskega načrta preverila lokacije, ki bi bile z vidika bližine do večstanovanjskih območij, opremljenosti z vodo za zalivanje rastlin in nenazadnje prometne dostopnosti ter opremljenosti primerne za ureditev vrtičkov. »Pred njihovo potrditvijo bo treba pripraviti tudi analize tal o morebitni vsebnosti težkih kovin. V primeru, da bo določena lokacija ustrezala vsem kriterijem, jo bomo lahko tudi uradno kategorizirali v območje, namenjeno vrtičkarski dejavnosti,« so še zapisali. V Velenju polno zasedeni vrtički Mestna občina Velenje je na dveh zemljiščih, ki sta v njeni lasti, uredila vrtičke. Najprej je uredila vrtičke »Krajnca« v krajevni skupnosti Bevče, kjer je na razpolago 81 vrtičkov, še 98 dodatnih so uredili ob železnici, v bližini trgovskega centra Merkur. Vsi vrtički so enake velikosti, to je 32 kvadratnih metrov, letna zakupnina znaša 20 evrov. Zakupna pogodba traja pet let z možnostjo podaljšanja ali predčasne prekinitve. V Mestni občini Velenje so nam potrdili, da so trenutno vsi vrtički zasedeni. »Med letom uporabniki zaradi različnih razlogov na obeh območjih prekinejo približno osem po- godb. Z oddajo vloge se zainteresirani občani uvrstijo v čakalno vrsto, večinoma pa potem spomladi sklenemo nove pogodbe,« so še dodali. V Žalcu bi radi uredili tudi rastlinjake Občina Žalec je zainteresiranim občanom že pred časom omogočila vrtnarjenje v bližini blokovskega naselja. Občina je s proračunskim denarjem uredila zemljišče, ga ogradila, poskrbela za nape- ljavo z vodo in med gredicami uredila poti. Kot je povedala direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Re-har, je odziv občanov že od začetka dober, vsi vrtički so zasedeni. Žalska občina si že dlje prizadeva, da bi urbane vrtove uredila tudi na območju Ložnice. Na tem območju občina želi, kot je povedala Razboršek Reharjeva, urediti tudi nekaj rastlinjakov. Občina bo letos po pripravi rebalansa proračuna, ki ga občinski svet še ni obravnaval, za izdelavo študije za projekt Vrtovi in rastlinjaki namenila deset tisoč evrov. »Trajnostni vidik projekta je v samooskrbi, ekološki in naravi prijazni obdelavi površin, osveščanju, izobraževanju, izboljšanju medsosedskih odnosov in odnosov v lokalnem okolju,« je pojasnila direktorica. Projekt vključuje tudi urejanje vrtov v šolah in vrtcih. LK, BGO Foto: arhiv NT (GrupA) Mladi so raziskovali Vse bo v redu. triglav www.triglav.si ŽALEC - Obrazi mojega kraja, Varčevanje z energijo, Zmanjšajmo količino zavržene hrane, Podjetništvo v občini Žalec, Turizem v našem kraju, Jaz in knjiga, Srečo je treba deliti, Razgibajmo življenje je osem tem, v okviru katerih so mladi raziskovalci pod budnim očesom in ob podpori mentorjev letos pripravili 37 raziskovalnih nalog. Zaključno prireditev natečaja Mladi raziskovalec 2016 je občinska komisija v sodelovanju z Osnovno šolo Šempeter pripravila v tamkajšnji telovadnici. Zbrane učence in mentorje sta v uvodu nagovorila ravnatelj šole gostiteljice Uroš Vidmajer in župan Janko Kos. Po krajšem kulturnem programu so se mladi raziskovalci z mentorji razkropili po učilnicah, kjer so predstavili ugotovitve raziskovalnega dela. Raziskovalne naloge so izdelovali učenci iz petih osnovnih šol in otroci iz vrtcev. Najmlajši so z vzgojiteljicami pripravili sedem nalog. Pri projektu, ki nadgrajuje pri šolskem pouku pridobljena znanja in širi obzorja mladih, je sodelovalo več kot 500 otrok. Pri delu in odkrivanju jim je pomagalo 65 mentorjev. Vse raziskovalne naloge je ob koncu javnega natečaja v hrambo prevzel Domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Tam bodo naloge na ogled vsem zainteresiranim in znanja željnim. LK Otroški Pozdrav pomladi ŽALEC - V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je izzvenela območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Pozdrav pomladi 2016. Na dveh koncertih je nastopilo sedemnajst zborov osnovnih šol, skupaj 795 mladih pevk in pevcev. Na prvem koncertu so se predstavili pevke in pevci petih mladinskih pevskih zborov, štirih otroških in enega mlajšega otroškega zbora. V njih prepeva 487 otrok iz osnovnih šol Žalec, Braslovče, Polzela, Vransko-Tabor in petrovške podružnične osnovne šole Trje. Na drugem koncertu so se mladi pevci predstavili v dveh mladinskih in štirih otroških zborih. Natopil pa je tudi mlajši otroški pevski zbor. Na žalskem odru se je tako predstavilo 308 mladih pevk in pevcev iz osnovnih šol Prebold, Šempeter, Polzela in Žalec. Območno revijo je strokovno spremljala Danica Pirečnik, ki je nastopom zborov podala tudi pisno strokovno mnenje in oceno. Vodja območnega Javnega sklada za kulturne dejavnosti Žalec Marko Repnik je ob tako množični udeležbi dejal, da za otroško in mladinsko zborovsko petje v osnovnih šolah Spodnje Savinjske doline ni strahu. LK _ ■ V ■ ■■ I ■ v ■ "I" Savinjcani so najboljši vozniki POLZELA - Neodvisna zveza Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina sta minulo soboto na avtopoligonu in v učilnici v Ločici ob Savinji pripravila prvo odprto državno tekmovanje poklicnih voznikov. V štirih kategorijah (tovornjaki do pet in nad pet ton, avtobusi in hitrostno testiranje v cestno-prometnih predpisih) je nastopilo 41 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih združenj. Najbolje so se odrezali gostitelji, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina. Po posameznih kategorijah so si naslove državnih prvakov privozili Štefan Ozvaldič, Zlatko Hribernik, Tone Kanič in Vojko Verdev. Domača ekipa je tako osvojila tudi ekipni prehodni pokal. Na drugo mesto so se uvrstili vozniki, ki so člani laškega združenja, tretji so bili Velenjčani. LK KRONIKA 11 »Vsako informacijo je treba preveriti« Pri iskanju pogrešanih šteje vsak namig Prijavo, da je neka oseba pogrešana, sprejme posamezna policijska postaja. Od okoliščin, predvsem pa suma, da je posredi kaznivo dejanje, se v preiskavo vključijo tudi kriminalisti. Razsežnost preiskave je odvisna od vsake informacije, iskalne akcije in vseh podatkov, ki pomagajo pri raziskovanju, kaj bi se lahko oziroma kaj se je zgodilo z osebo, ki jo pogrešajo. V nekaterih primerih, kadar izvajajo večje iskalne akcije, v delo vpokličejo tudi policiste, ki imajo takrat proste dneve, saj gre za nujne naloge. Vključijo tudi posebne enote, kot so vodniki službenih psov, helikopterska ekipa, celo vojsko, gasilce, lovce. V takšnih primerih je medsebojno obveščanje o dogajanju obširnejše. POUCH' ip°DGIujŠEK ^.Гјјд Inšpektor Aleksander Podgrajšek iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje: »Policija mora po prijavi pogrešane osebe začeti preiskovati takoj in ne po 24 urah ali dveh dneh.« Pretekli petek in sobota, ko je odjeknila novica, da v Celju pogrešajo 21-letni-ka, sta bila za marsikoga prežeta s strahom, da se bo tudi v Celju ponovila »mariborska« zgodba izginulih mladeničev. Na srečo so 21-letnika v soboto našli. Ozadje primera v Celju ni niti malo podobno mariborskim dogodkom in primerjava ni mogoča. Kljub temu so bila v petek in soboto družbena omrežja preplavljena z objavami pogrešanega v Celju. Mnenja ljudi so različna. Od tega, da gre vendarle za isto zadevo kot v Mariboru, do tega, da je mladenič v Celju zbežal s kraja nesreče in skoraj z dvodnevnim skrivanjem in tavanjem povzročil ogromno dela policiji in skrbi vsem, ki so bili vpeti v iskanje. Četudi mu ni bilo treba na takšen način izginiti in bi lahko težave rešil drugače. Kako mnenje javnosti vpliva na delo policije? Kako ločiti primere pogrešanih, za katere obstaja sum, da je posredi kaznivo dejanje, od tistih pogrešanih, ki s svojim izginotjem do trenutka vrnitve ali najdbe povzročajo paniko? O tem smo se pogovarjali z inšpektorjem Aleksandrom Podgrajškom iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje. »Policija mora vedno ravnati strokovno. Čustev in vpliva javnosti v smislu pritiska pri tem ne sme čutiti, saj bi lahko zanemarila dogodke, informacije in dejstva, ki prispevajo k najdbi osebe. Večkrat se zgodi, da kakšno osebo iščemo večkrat. Toda to ne pomeni, da ob ponovni prijavi pogrešanja policija ne naredi vsega. Res pa je, da se v zadnjem času - glede na odmevnost zadnjih dogodkov in glede na medsebojno povezovanje ter hitre sodbe posameznikov, ki se širijo na socialnih omrežjih - zelo hitro širi strah, da je v ozadju vnaprej načrtovana zgodba. A na policijo javno mnenje ne sme vplivati. Kvečjemu ji je lahko v pomoč. Vsako informacijo je treba preveriti. Podatke, ki pridejo na plan šele čez čas, torej več dni po izginotju nekoga, že težje povezujemo z dogodkom in jih težje preverjamo.« Omenili ste, da nekatere iščete večkrat, torej da večkrat izginejo. Ali ne gre tu celo za njihovi malomarnost in zavajanje? Vnaprej vedo, da bodo z izginotjem povzročili ogromno dela policiji, ki bi se v tem času lahko ukvarjala z drugimi, pomembnejšimi preiskavami? Mnenje dela javnosti, ki ga ne moremo pustiti vnemar, je, da če bi bile iskalne akcije plačljive, bi nekdo dvakrat premislil, ali bo na takšen način povzročil takšno paniko s svojim izginotjem. V iskalne akcije v Sloveniji ni vpeta samo policija, ampak tudi druge ustanove. Res je, da je v nekaterih državah praksa, da so nekatere iskalne akcije tudi plačljive. Ob tem je treba poudariti, da je Slovenija socialna država, kar pomeni, da so določene usluge državljanom namenjene pod enakimi pogoji. Poraja se mi dvom - mogoče se pri tem motim - da marsikatere pogrešitve oseb svojci niti ne bi prijavili takoj, ker bi si zastavljali vprašanje, koliko bi to stalo. Toda postavljanje stroškov pred vrednost življenja ni odgovorno. Vsi si zaslužimo enake usluge države. Za nas je pomembno, da pogrešanega najdemo, predvsem pa, da ga najdemo živega. Morate vedeti, da smo velikokrat priča dogodkom, ko oseba zaradi bolezni, stiske ali pod vplivom alkohola oziroma psihoaktivne snovi izgubi stik z realnostjo ter sposobnost za orientacijo še posebej v naravnem okolju, in takrat je treba narediti vse, da jo najdemo. Pogrešani, ki s svojim začasnim izginotjem iščejo pozornost, pravzaprav kričijo po pomoči, ker se znajdejo v težavah. Javnost razume, da potrebujejo pomoč, a dejstvo je, da aktivirajo ves policijski aparat, če se izrazim v žargonu. Ali so lahko tudi kaznovani za to? Vsakdo, ki na primer uživa alkohol ali druge psihoaktiv-ne snovi, se mora zavedati, da lahko njegovo ravnanje uide iz mej normalnega vedenja. Zato se pojavi neracionalno ravnanje. Ne zgolj pri pogrešanih osebah. Tudi pri povzročitvi prometnih nesreč, kršitvi javnega reda miru ali pri kaznivih dejanjih. Če nekdo v času, odkar odide neznano kam in dokler ga ne najdemo, stori prekršek ali kaznivo dejanje, ukrepamo zoper njega. Zaenkrat v državi ni mehanizma, da bi osebi, ki povzroči takšno stanje, torej aktiviranje celotnega aparata, izdali plačilo stroškov. Bi takšen mehanizem moral biti? V Sloveniji smo bili priča, da je najstnica v dveh mesecih dvakrat izginila in v obeh primerih je bila država »na nogah«. Dekle so na srečo obakrat našli, a medtem so v Sloveniji pogrešali tudi mladega fanta, čigar truplo so zatem našli v reki. Policisti so se namesto s primerom, pri katerem je šlo za sum kaznivega dejanja, ukvarjali s primerom, za katerega se je nekako že vedelo, da dekle ni v nevarnosti, ampak da gre za najstniške kaprice. Moje mnenje je, da bi moralo biti marsikaj v državi urejeno tako - a ne samo pri pogrešanjih, ampak tudi na drugih področjih zavajanja državnih organov - da bi bil tistemu, ki povzroči neko škodo ali nepotrebno delo in se tega zaveda, izstavljen nek račun, plačilo stroškov. Morda bi morala država vseeno razmišljati v to smer. Hkrati je treba reči, da se ne sme posploševati, torej gre za oceno posameznega primera. Kajti kljub vsemu morate vedeti, da neka oseba ne odide neznano kam, če se ne znajde v nekem trenutku v določenem stanju. Kdaj v preiskavi nastopi trenutek suma, da gre za možnost kaznivega dejanja, samomora ali za možnost, da je nekdo samo odšel od doma, čeprav se zaveda, da se bo vrnil? Odvisno od primera. Še enkrat: policija je dolžna ukrepati takoj, kljub temu da krožijo podatki, da začne policija pogrešano osebo iskati po 24 urah ali dveh dneh. Delati je treba začeti takoj in izvesti vse ukrepe. Tudi iskalno akcijo na terenu? Pogoj za iskalno akcijo so podatki, ki jim imamo. Torej ali je bila neka oseba videna na nekem kraju. Če tega podatka nimamo, lahko s pomočjo svojcev, občanov, gasilcev in ostalih organiziramo, pregledamo tudi območja, kjer se je pogrešana oseba pogosto gibala, ni pa nujno, da je bil tam videna. Če dobimo podatek, da je nekdo odšel točno z določene lokacije, je seveda iskalna akcija ključnega pomena. Njena dolžina je odvisna od vseh informacij, ki jih imamo. Te se lahko spreminjajo iz minute v minuto, kot kažejo zadnji primeri pogrešanih v Sloveniji. Določen del policistov išče pogrešanega, drugi preverjajo ostale podatke, od zdravstvenih do tistih, ki sestavljajo sliko o pogrešanem. Morda mu je bilo samo slabo in ga je nekdo odpeljal v bolnišnico? Iskanje in zbiranje podatkov potekata torej vzporedno. Če dobimo vmes kakšen podatek, da je bil pogrešani viden na drugi lokaciji, lahko iskalno akcijo prekinemo in jo nadaljujemo na drugem območju. Zanimivo je, da so pogrešane osebe pogosto najdene na dokaj oddaljenih krajih od točke, kjer so jih videli nazadnje. Če omenim samo minuli dogodek: od mestnega parka, kjer so 21-letnika videli, do Svetine, kjer so ga našli, je kar nekaj kilometrov. O takšni razdalji, kot jo omenjate, je težko govoriti. Na marsikoga, ki se ali se ne zaveda, da je pogrešan, in je v neki stiski, vpliva lastna panika. Gibanje je takrat hitrejše. Velikokrat se zato gibajo v krogu na nekem območju ali pa resnično prehodijo veliko razdaljo. Pred leti se spomnim, da je na Celjskem deklica, stara približno štiri leta, odšla iz varstva svojih starih staršev, noč prebila v gozdu, naslednji dan pa so jo na podlagi obvestila občana, ki jo je videl, našli na precej oddaljenem kraju. Pravila, kadar govorimo o razdalji od točke izginotja do točke najdbe, ni. Toda za policijo je ravno to, kaj se je dogajalo v tem času, pomembno. Zelo pomembno. Ko pogrešane najdemo žive, z njimi opravimo razgovore. O vzroku izginotja, smeri gibanja in ostalih okoliščinah. Lahko, da je nekdo v tem času storil kakšne prekrške ali kazniva dajanja, lahko pa je bil sam žrtev. To je za preiskavo zelo pomembno. Najbolj zaradi razpleta dogodka, a tudi zaradi našega dela. Obstaja sploh kakšen profil pogrešanih? Značilnosti, ki vam pomagajo? Policija ima navodilo za iskanje pogrešanih, določena vodila pri preiskavi. Ta nas usmerjajo k temu, kateri podatki so ključni od začetka. Na kaj moramo biti pozorni. Pri profiliranju pogrešanih nam pomagajo podatki o psihofizičnem stanju osebe, zdravstvenem stanju, podatki o morebitnem podobnem ravnanju iz preteklosti. Morda ima neka oseba samo težnjo, da je ne bi našli in se želi umakniti v osamo. Tudi vprašanja, ali ima samomorilska nagnjenja in ali bi s svojim ravnanjem ogrožala tudi druge ljudi. Usmeritve obstajajo. Policija zelo težko prizna, da se kdaj pa kdaj opira tudi na podatke, ki jih nanizajo o pogrešanih bioenergetiki, jasnovidci. Ko nekoga iščemo, je pomembno vse. Res pa je, da če gre za zavajajoče podatke, potem pozivam tiste, ki jih dajejo, da se morajo zavedati tega, da s takšnimi podatki mogoče negativno vplivajo na potek preiskave, razporeditev ekip na terenu in morda onemogočijo druge naloge, ki bi nekomu rešile življenje. Želite povedati, da je bil v preteklosti že kdaj primer, da ste te informacije upoštevali? V preteklosti so bile iskalne akcije tudi na podlagi podatkov, ki so jih pridobili svojci, češ da bi lahko pogrešana oseba bila na določenem območju. Izvajali smo že ne samo iskalne akcije, ampak tudi večkratne preglede nekih lokacij, tudi objektov. Svojci se v trenutku, ko pogrešajo drago osebo, zatekajo tudi k takšnim podatkom. Zato sem na začetku omenil, da ni informacije, ki bi bila nesmiselna, ničvredna ali brez pomena. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Največji zaseg droge na Celjskem V zreškem podjetju Swatycomet so med tovorom - šlo je za surovino, ki jo uporabljajo za proizvodnjo - našli kar 100 kilogramov kokaina. Celjska policija je že izključila možnost, da bi bilo podjetje povezano s to pošiljko, zato skupaj s tujimi policijami ugotavlja izvor droge, predvsem pa način in pot kokaina do Slovenije. Obstaja namreč velika možnost, da je bila droga namenjena v druge države, vendar je na nek način pristala v Sloveniji. Tovor oziroma surovino je zreško podjetje naročilo v nemškem podjetju, ki pa je surovino nabavilo v Braziliji. Od tam so nato le-to v zabojniku prepeljali z ladjo do Luke Koper, nato pa s prevozom do Zreč. 100 kilogramov kokaina je na črnem trgu vrednih kar 4 milijone. Kot pravi vodja celjskih kriminalistov Damjan Turk, obstaja tudi možnost, da izvora droge ne bodo našli. Za zdaj je tudi o osumljencih težko govoriti. Mednarodni kriminalni združbi se je pri dostavi na predvidene trge moralo nekje zalomiti, da je droga pristala pri nas. Drogo so v posebnih torbah med surovino našli skladiščniki Swatycometa. 12 NAŠA TEMA OB ROBU SAŠKA T. OCVIRK Zeleni start-up na zemlji V svetu prihodnosti se ne moremo zanašati na nič in na nikogar, razen nase. To je eno glavnih spoznanj, ki na situ leporečenja ostanejo pri večini zgodb, ki se jih pri svojem delu lotevam. Še najmanj, kar se danes od nas pričakuje, je, da bomo poskrbeli za lasten kos kruha. Ampak v dobi brezposelnih družboslovcev, prenasi-čenega storitvenega sektorja, globalne ekonomije, kjer je vsaka proizvodnja nekon-kurenčna, in tehničnega razvoja, ki v domači garaži ne dopušča nobenih prebojev več, je kakšen start-up možen samo še v digitalnem svetu interneta. In če nam niti to ni pisano na kožo, je beseda samozaposlitev bolj znanstvena fantastika kot realna možnost. Na tej točki razglabljanje o zelenih poklicih postane vse prej kot nepomembno. Rodovitna zemlja pa je kapital, ki je dostopen in neizključujoč. Ne, ni treba biti lastnik ene od dveh ali treh stohektarskih kmetij v državi, če karikiramo. V Sloveniji je ogromno opuščene zemlje in kot beremo v tokratni temi, je tudi na zelo majhnih površinah mogoče pridelovati nekaj, kar nam bo izboljšalo socialni položaj. Tudi če bomo zgolj pridelali hrano zase in za svojo družino, je to vse prej kot za odmet. Je pa res, da se na debel krompir neumnega kmeta tudi ni pametno zanašati. A znanje je danes bolj dostopno, kot je bilo kdajkoli v zgodovini. Vse, kar še potrebujemo, je par pridnih rok. Se strinjam, hudirjevo težko se je včasih brcniti v zadnjo plat in premakniti z mesta, a možnost imamo. Marsičemu se lahko v življenju odpovemo, jesti pa moramo vsak dan. Tržišča torej ne bo zmanjkalo, ped-igre domačega in zdravega pa tudi ne bi smel biti sam sebi namenjen. Ne vem, česa se bodo oprijeli moji otroci, ko bodo čez nekaj let izbirali svojo poklicno pot. A če se bodo lotili konkretnega dela na zemlji, bom svojo starševsko nalogo izpolnila z odliko. Če bodo razvili vse veščine, ki jih potrebujejo za uspeh na tem področju, bodo uspeli kjerkoli. Prihodnost »zelenih« poklicev O pomenu zelenih, kmetijskih poklicev veliko poslušamo ob vsaki aferi, ko se na primer izkaže, da je nadzor nad uvoženo hrano velikokrat luknjast kot švicarski sir. In da so tudi najlepše lončnice zelo kratkega veka. Domače je le domače, a vprašanje je, če tisti, ki je pripravljen delati na zemlji, lahko od tega tudi živi. Smo pripravljeni zelene poklice podpreti tudi finančno ali smo pametni zgolj pri načelih? Kakšna je torej prihodnost zelenih poklicev pri nas? Dela za pridne in st je na pretek Ravnateljica Višje strokovne šole na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Nada Reberšek Kot ravnateljica šole se pogosto srečuje z vprašanjem prihodnosti zelenih poklicev. Prepričana je, da mora vsakdo najti najprej svoje življenjsko poslanstvo in samoizpolnitev. S takšno popotnico bo vedno našel delo in posledično tudi plačilo, ki mu bo omogočilo spodobno življenje. Na vprašanja, kot so, kje se bom lahko zaposlil, ko bom dobil končno spričevalo v vaši šoli, Reberšek Natkova ne odgovarja. Takšno vprašanje namreč kaže na povsem napačno naravnanost mladega človeka. Izzivi sodobnega sveta bodo preizkušali predvsem njegovo sposobnost aktivnega delovanja in osebne odgovornosti za lasten položaj v družbi. Kje vidite priložnosti, ki jih prinašajo zeleni poklici? Danes se veliko govori o zelenih poklicih in v nekem smislu bodo morali biti vsi poklici prihodnosti zeleni. Prihodnost je v vsakem primeru težko napovedovati, kljub temu pa sem sama optimistična. Sam svoj šef in kralj »paradajza« Jernej Mazej - Svoje delovno mesto je ustvaril s strastjo do paradižnika Da se bo po končani osnovni šoli vpisal v vrtnarsko šolo, je vedel že od nekdaj. »Vedno sem bil otrok narave, v tistem času sem bil še obseden s kaktusi. V šolo sem šel z ljubeznijo do kaktusov, nazaj pa sem se vrnil >okužen< s paradižnikom.« Bistvo Jernejeve zgodbe je v tem, da lahko ustvariš zgodbo o uspehu iz vsakega konjička, če do njega čutiš dovolj veliko strast. Danes ima 27-letnik v svoji vrtnarski zbirki kar 250 sort paradižnika, pri čemer svojo znamko King of para-dajz v butični obliki trži po vsej Sloveniji. Paradižniku bo v ponudbi dodal še drugo zelenjavo redkih sort, združil jo bo pod znamko Kjer je doma paradajz. »Odločilno vlogo je imel moj profesor Trajče Nikoloski, ki mi je dal prvo seme čokoladnega paradižnika. Tako se je začelo moje raziskovanje. Pred petimi leti sem začel razmišljati, da bi vzgajal sadike. Že takrat sem jih posadil približno dva tisoč, zdaj jih imamo 5.500.« Delovno mesto na domači kmetiji Kmetija Mazejevih v Ljubiji nad Mozirjem meri dvanajst hektarjev in tam je kmetova-lo že nekaj rodov družine. A če so se pred dvema generacijama še lahko preživljali zgolj s kmetijo, sta Jernejeva starša poleg dela na zemlji že poiskala zaposlitev. Ded se je ukvarjal s hmeljarstvom, oče z vzrejo plemenskih telic, Jernej pa se je našel v vrtnarstvu in zelenjadarstvu. Je predsednik društva Učni sadovnjak, kjer si prizadevajo za odpiranje zelenih delovnih mest. Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo na tem področju tudi sam naredil odločilni korak. Pri tem je moral najti pravo pot med realnimi možnostmi domače kmetije in področji, ki so ga dovolj zanimala. »Rad imam raznolikost in si ne predstavljam, da bi intenzivno gojil eno ali dve vrsti zelenjave. To je čisti dolgčas. Da pri meni ljudje najdejo redke in 24O evrov je Mazej porabil za gradnjo improviziranega rastlinjaka. posebne sorte, je tudi tisto, kar me loči od vseh drugih ponudnikov in je moja tržna prednost.« Improvizacija in iznajdljivost »V uvidu je treba imeti razgibanost terena mešane kmetije, ki nas postavlja v precej slabši položaj v primerjavi s kmeti v ravninah Spodnje Savinjske doline. A birokrati v pisarnah pri pripravi kme- tijske politike tega seveda ne upoštevajo,« Jernej opozori na to, da bližnjic do uspeha ni. Pri ideji, da bi gojil paradižnik, so ga tako finančno kot moralno podprli domači. Rastlinjak, ki ga uporablja še danes, sta z očetom zgradila iz gradbene mreže, lesenih opornikov in folije. »Investicije morajo biti v okviru tvojih zmožnosti. Prav zdaj bomo postavili še en rastlinjak, ker se je denarni tok končno začel obračati. Letos je prvič, da sem imel že lani jeseni krite vse proizvodne stroške za letošnjo sezono. Najtežje je prva tri leta. Če se ob tem zaletiš še s kakšnimi velikimi investicijami, nespametne odločitve lahko pokopljejo ne samo tvoj posel, ampak celo kmetijo.« Finančni tok se krepi počasi Jernej se ni ustrašil vseh birokratskih zahtev, davčnih blagajn in letos je registriral tudi dejavnost za pridelavo semenskega materiala. O tem, da bi vsak mesec na določen dan na svoj račun dobil priliv, podoben plači, seveda ne more sanjati. A kot pravi, gre pri tovrstnih delovnih mestih tudi za način življenja. »Prvi dosežek je, da vsak mesec plačam položnice in vedno moram imeti nekaj sto evrov v rezervi, če je treba kaj nuj- nega urediti v rastlinjakih, na primer če jih napadejo polži ali kaj podobnega.« Vse, kar je več od tega, je sladko plačilo za delavnik od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Čokec kot avtohtoni ambasador Jernej je do popolnosti razvil marketing sodobnih spletnih omrežij, zato ni čudno, da ga obiskujejo zelenjadarski navdušenci od Prekmurja do Primorja. Nove sorte išče tako na bližnjih kmetijah in v rastlinjakih kot preko spleta na drugem koncu sveta. Kljub zapriseženemu iskanju novosti je glede genskega inženiringa zelo konzervativen. »Iz Amerike kupujem semena samo tistega podjetja, ki je najglasnejši nasprotnik Monsanta. Resda so dražja, vendar so vrhunska. Lahko se pohvalim, da mi je uspelo registrirati lastno sorto paradižnika. Čokec je bil v tem okolju sicer že dolgo znan, a z mojo promocijo ga hoče zdaj skoraj vsaka gospodinja.« Povezovanje in sodelovanje »Moja prednost pred starejšimi kmeti je prilagodljivost. Eno so sodobna komunikacijska orodja, drugo je pristop sodelovanja in povezovanja. S kolegom, ki je prav tako odprl delovno mesto, sodelujeva na sejmih, predstavitvah. On prideluje papriko, jaz paradižnik. Ne hodiva si v zelje in oba imava korist. A takšna praksa je v večini panoge bolj znanstvena fantastika kot pravilo. Ko pogledajo čez plot, večino navdajo zavist, strah, nelagodje. Po mojih izkušnjah več vrtnarjev na istem območju privabi več strank, širi ponudbo, vsak lahko najde svojo nišo in posledično imamo vsi več,« je prepričan Jernej. SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA Pri mnogih opažam zaletavost. Delati moraš z denarjem, kolikor ga pač imaš. Če nimaš, poiščeš cenejšo možnost. Treba se je prilagoditi in ohraniti trezno glavo. Dokler te ljudje ne poznajo in dokler nimaš izkušenj s prodajo, se lahko hitro opečeš. Nekaj pridelati je samo pol tržne zgodbe. Sploh če govorimo o družinskih kmetijah, ni šale. Danes ni nič nenavadnega, če ljudje zaradi nekaj sto evrov izgubijo hišo.« »Slovenska znanost, imenovana birokracija, mi vzame kar veliko časa. Še posebej odkar moram napisati račun za vsak kilogram paradižnika, ki ga prodam z njive. Preden bi kmetijske uradnike spustil v pisarno, bi vsakega za deset let zaposlil na njivi. Tako pa je očitno, da večina še ni videla, kako raste paradižnik.« Pikiranje paradižnika je pri 250 sortah cela logistična znanost, ki je Jernej ne prepušča nikomur. »Kasneje bomo imeli še kumarice in bučke, kjer je sortna raznolikost prav tako fantastična.« I.200 evrov bi stal kupljen enako velik rastlinjak. NAŠA TEMA 13 rokovne Nada Reberšek Natek Trg dela se spreminja in vedno se pojavljajo nove zaposlitvene priložnosti. Vsekakor pa se bodo poklici kot so vrtnar, cvetličar, hortikulturni tehniki in drugi poklici na področju biotehnike ohranili. Pa tudi poklic snovalca vizualnih umetnosti - ne samo zato, ker ga izvajamo pri nas - je poklic prihodnosti. Konkurenca je že sedaj velika in način predstavitve izdelkov, oglaševanje in ponudba bodo velikokrat odločali o tem, kdo bo na trgu uspešen in kdo ne. Kar se tiče ohranjanja okolja in pridelave zdrave hrane pa so stvari bolj ali manj jasne. Morali bomo slediti novim tehnologijam, ki bodo iskale nove vire, nove surovine, a bodo hkrati prijazne naravi, ljudem in živalim. To bo brez dvoma vedno tržna niša in v tem vidim velike možnosti. Če govorimo o prihodnosti, imamo na eni strani zagovornike novih tehnologij z namenom še večjega obvladovanja narave, na drugi pravoverne okoljevarstvenike, ki bi se najraje »Danes vam na nobenem področju v življenju nihče ne more zagotoviti službe. A za pridne in strokovne ljudi se bo vedno našlo delo. Morda ne takoj na želenem področju, a moder človek ve, da se kariera gradi po stopnicah. Če si odločen, vztrajen in delaven, končni uspeh zagotovo ne bo izostal,« Reberšek Natkova vedno znova pove svojim študentom. vrnili v dobo pred iznajdbo kolesa. Eno je tvegano, drugo ekonomsko nevzdržno ... O genskem inženiringu na primer sem se učila že pred tridesetimi leti. To področje je še vedno premalo razvito, da bi ga lahko označili kot nedvoumno prihodnost pridelave hrane in gojenja kulturnih rastlin. Prihodnost je v zdravem razumu. To pomeni, da ne posegamo v naravo bolj, kot je treba, da ohranimo raznolikost naravnega okolja in sorte, ki so značilne za določena območja. Katastrofa se lahko zgodi, če bomo razvijali organizme, ki bodo pohodili svoje naravne predhodnike. Različne tehnologije so že del našega življenja in bodo še toliko bolj. A če bo na vprašanje, kje je meja, odgovarjal samo kapital, je to lahko zelo nevarno. Imajo mladi, s katerimi imate stik, izdelano vizijo, kaj želijo v življenju? Zelo različno od generacije do generacije. Vedno se najdejo takšni, ki že od malih nog vedo, kaj si želijo, nekateri se v teh poklicih najdejo, spet drugi se kasneje zaposlijo na povsem drugih področjih. Težko je posploševati, ampak tako je v vseh strokah. Glavno sporočilo mladim pri izbiri poklica je, da se bodo morali navaditi na spremembe. Se tem šolski sistem dovolj hitro prilagaja? Priznati je treba, da se sistemske ureditve v Sloveniji spreminjajo zelo počasi in na področju šolstva ni nič drugače. Recimo nov program lahko uvedeš v treh do štirih letih, v tem času pa so lahko nekatere vsebine že zastarele. Trgu dela bi se bilo treba še hitreje prilagajati. Novih programov seveda ni smi- selno tako pogosto uvajati, vsebinsko pa moramo res sproti slediti spremembam. Tu je veliko odvisno predvsem od učiteljev? Nenehno izobraževanje učiteljev je osnovni predpogoj. Vsekakor imajo toliko avtonomije, sploh na višji strokovni šoli, da se lahko sproti prilagajajo in izločijo stvari, ki so nepomembne in zastarele. Predsodek, da so poklici, povezani s kmetijstvom in hortikulturo, poklici umazanih rok, bi moral dokončno v pozabo? Vsekakor. Saj vendar obstajajo zaščitne rokavice, v sodobnih rastlinjakih pa vrtnarji velikokrat hodijo celo v belih plaščih. Sicer pa bi predsodke do umazanih rok, ko gre za odnos do zemlje in fizičnega dela nasploh, v teh časih res že morali preseči. StO, foto: GrupA Tudi Štefanija Kos Zidar izhaja iz kmečkega okolja. »Doma so nas otroke zelo spodbujali k šolskemu delu in tudi vsi smo hodili v glasbeno šolo. A da je treba doma poprijeti za delo, je bilo vedno samoumevno. Prav delovne navade so mi v življenju najbolj koristile,« pove direktorica in ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. V takratno vrtnarsko šolo je prišla kot dijakinja, kasneje se je v šoli zaposlila in danes jo tudi vodi. Vizijo prihodnosti poklicev v zelenih panogah z veseljem predaja naslednjim generacijam. V 70-letni zgodovini šole je bila naklonjenost do poklicev povezanih s kmetijstvom zelo različna. Od tega, da so jih poveličevali, do tega, da so jih omalovaževali. Resnica je seveda nekje vmes. Vse je namreč odvisno od tega, ali si v teh poklicih človek zna in zmore rezati vsakdanji kruh. Kot pravi Kos Zidarjeva, se lahko prav kriznim časom v gospodarstvu zahvalimo, da so mnogi spet začeli razmišljati o primarnih dejavnostih. »Otroci iz naše šole v veliki meri izhajajo iz družin, ki imajo vsaj nekaj zemlje. To je danes kapital, na katerem je mogoče precej trdno graditi svojo prihodnost.« Ko govorimo o priložnostih v kmetijstvu, zelo pogosto trčimo na pomislek, da se na majhnih, nekaj hektarjev velikih kmetijah, ki prevladujejo v Sloveniji, tako ali tako nič ne da narediti. To je res pogosta prepreka, vendar ni res, da poslovnih priložnosti v tem segmentu ni. Dane možnosti, naj bodo kakršnekoli že, je treba vzeti kot izziv. Na manjših kmetijah lahko na primer postavimo rastlinjake, na gredah pridelujemo zelišča in jih predelujemo, lahko imamo intenzivni sadovnjak, nasad špargljev, ja-godičevja in podobno. Nenazadnje lahko pridelujemo božična drevesca ali zelenje za cvetličarje. Zakaj pa lahko s turizmom in kmetijstvom na visokogorskih avstrijskih in tirolskih kmetijah tako dobro živijo? Treba je samo zamenjati perspektivo in iskati priložnosti namesto težav. Ko ste ravno omenili zelenje za cvetličarje - konkurenčni vseeno moramo biti, kar je ob tovornjakih z Nizozemske vse prej kot lahko. Odvisno, za kakšno pridelavo se odločimo. Če govorimo o sadikah vrtnic in trajnih grmovnic, so lahko sadike iz tistih vrtnarij res lepe in poceni, a v naših podnebnih pogojih se ne obnesejo niti pol tako dobro, kot če bi jih vzgojili pri nas. Ver- jamem, da lahko s kakovostjo in z nišno ponudbo v vsakem vrtnarskem segmentu najdemo svoj prostor pod soncem. Pri tem gre predvsem za možnost dopolnilnih dejavnosti? Na manjših kmetijah in v manjšem obsegu zagotovo. Vse je odvisno od vrste kultur, ki jih gojiš. Kot smo ugotavljali na zadnji okrogli mizi o prihodnosti zelenih poklicev, se orhideje, rezano cvetje, paradižnik na hidroponski način splača gojiti šele na površinah, velikih več hektarjev. A če nabiramo zelišča v naravi, ne potrebujemo veliko zemljišča. Predvsem moramo temeljito premisliti, kakšne danosti imamo na svojem terenu, in pridobiti čim več znanja. To je ključno. Pri vsem skupaj je največji problem, da si ne upamo hoditi po robu, da nam manjka drznosti, sposobnosti na področju trženja in še česa. Kot opažajo podjetniki, je šolsko znanje velikokrat zelo omejeno. Če govoriva o vrtnarju, mora znati zelenjavo ne samo pridelati, ampak jo tudi tržiti, prodati in vsestransko voditi svoj posel. Tega se v naši šoli še kako zavedamo. Že pred več kot desetletjem smo ob prenovi programov vključili module, kot je na primer trajnosti razvoj. Dijake poskušamo naučiti, kaj pomeni izpeljati nek posel od začetka do konca. Če nekomu na primer uredimo vrt, mora biti storitev kakovostna, okoljsko in družbeno odgovorna, pri plačilu pa se moramo zavedati, da gradimo svoje poslovno ime na dolgi rok. Res je, kot pravite, mladim moramo dati oprijemljiva znanja tako na strokovnem področju kot na področju ekonomije, socialnega in družbenega okolja ter nenazadnje etike. V 20 odstotkih prostega učnega programa imamo kot šola vedno dovolj možnosti, da vključimo celo vrsto za našo regijo pomembnih učnih vsebin. Kot strokovni jezik smo poleg angleščine izbrali nemščino, ker so danes tudi za vrtnarje, cvetličarje in snovalce vizualnih umetnosti tuji jeziki še kako pomembni. Kot dežela imamo izvrstne danosti, ljudje so pripravljeni delati, kaj pa država? Je opravila svoj del posla? Ne vedno. A nenazadnje smo država mi vsi. In tudi zato je ob vsaki priložnosti enostavno treba iti na volišče in povedati svoje mnenje. Vsekakor je res, da je v mnogih primerih država še vedno preveč birokratska. Ni dobro, če ljudem postavi tisoč in eno oviro za postavitev rastlinjaka ali male pivovarne. Takoj čez severno mejo pa s tem ljudje nimajo nobenih težav. Veliko je še treba postoriti, a je daleč od tega, da bi bilo vse slabo. StO, foto: osebni arhiv Iskati je treba priložnosti in ne težav Štefanija Kos Zidar - Direktorica in ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Štefanija Kos Zidar »Vzadnjem desetletju ali dveh smo otroke precej pomehkužili. Delovne navade so začetek in konec, v tem trenutku se mladi z njimi ne morejo ravno pohvaliti. V mojih dijaških časih ni bilo nobene razprave o tem, ali bomo v vročini, mrazu ali dežju ves dan delali na njivi. Danes je problem vsaka kaplja dežja.« Uspešen cvetličar je prej umetnik kot trgovec Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS Olepševanje življenjskega prostora s cvetjem, oblikovanje vzdušja na posebnih dogodkih in izražanje z najlepšim, kar je ustvarila narava, je poseben privilegij tega poklica. A v ekonomiji vsakdanjega preživetja so cvetličarske storitve razkošje, ki ga je težko prodati. Kot se je pred časom vprašala na straneh Novega tednika ena od cvetličark: »Če stane šopek vrtnic pri diskontnem trgovcu tri evre, koliko je potem vredno moje delo?« Simon Ogrizek je priznan florist, ki v svojem poklicu ustvarja presežke. Kot mentor in cehovski predstavnik v tekmi s trgovci ne vidi nelojalne konkurence. Prej dobrodošlo spodbudo, s pomočjo katere lahko cvetličarji gradijo kulturo cvetja v družbi. Prihodnost cvetličarskega poklica torej ostaja svetla? V vsakem primeru gre za izjemno zanimiv in lep poklic. Ljudem se velikokrat zdi, da je delo s cvetjem samo lepo in prijetno, pri čemer pozabljajo, da vključuje tudi ogromno truda in vlaganja v osebni in strokovni razvoj. Ponavadi mladim povem, če bi radi s tem poklicem obogateli, imeli razkošne avtomobile in podobno, je bolje, da takoj odnehajo. Če pa bodo resno in trdo delali, bodo s tem poklicem lahko dostojno živeli. Delovnih navad in velike mere strokovnosti ne morejo pridobiti samo v šoli. Novo znanje morajo črpati na vsakem koraku, tudi iz narave. Včasih me vprašajo, kako spremljam mlade pri praktičnem delu. To je napačen pristop. Oni morajo spremljati mene, si želeti znanje in ga sprejemati. So krizni časi za cvetličarstvo še bolj krizni? Cvetje je razkošje, to je treba priznati. In v težkih gospodarskih časih ga je seveda težje prodati. Zato si je treba ustvariti ime in prepoznavnost, kar lahko dosežeš le z dolgoletnim vlaganjem v kakovost. Pomemben je tudi estetski čut. Če si pri delu strokoven in zanesljiv, se ti na dolgi rok to zagotovo obrestuje. Tudi če je šopek v trgovini mogoče dobiti za drobiž? Sam na diskontne ponudnike cvetja ne gledam kot na konkurenco. Človek, ki je tam kupil šopek, je stopil na prvo stopnico na poti kulture cvetja. Ko jim to postane blizu, lahko cvetličarji zgodbo nadgradijo. Cvetličar je tisti, ki mora znati predstaviti novosti, tisti, ki sestavi zgodbo iz različnih materialov, ustvari harmonijo ujemajočih se barv. Naloga cvetličarja je, da ljudi izobrazi, jim ponudi tehnično dovršene izdelke, materiale višje kakovosti in boljše obstojnosti. Cvetličar ne sme biti le trgovec s cvetjem, ki zavije šopek tulipanov. To naj še naprej delajo trgovci, cvetličarji pa naj cvetju, gestam in pozornostim dajejo dodano vrednost. Kam bo torej zavila prihodnost? Če govorimo o zelenih poklicih s področja okoljevarstva, pridelave hrane, predvsem ekološke, je tu zagotovo še ogromno prostora. Če govorimo o cvetličarjih, pa bo vedno bolj pomembna nadgradnja. Vsak mora v svojem delu najti izziv in strankam ponuditi nekaj, kar še ni bilo videno. Nekaj novega, drugačnega, presežnega. To je prihodnost uspešnih. Kako hitro ocenite perspektivnost dijakov v tem poklicu? V nekaj mesecih se že vidi, iz kakšnega testa so. Kakšne so njihove želje, predznanje in odločenost. Vsi zagotovo niso rojeni za ta poklic, veliko je takšnih, ki imajo potencial, a ga je treba izbezati, jih spodbuditi v pravo smer, in mnogi med njimi postanejo dobri cvetličarji. Se pa zamislim, če me že takoj na začetku zasipajo z vprašanji, če bo veliko fizičnega dela ... StO, foto: GrupA 14 KULTURA Razstava Celje, mesto v arhivu bo na ogled do začetka junija, vendar bo od konca aprila na ogled na celjskem Glavnem trgu. Celje, mesto v arhivu Razstava, ki želi med ljudmi vzbuditi zanimanje za preteklost mesta ZAC letos obeležuje 60. obletnico ustanovitve. Del praznovanja, katerega skupni imenovalec je sodelovanje z okoljem, je razstava Celje, mesto v arhivu. To je s sodelavci zasnoval dr. Aleksander Žižek. Na Krekovem trgu v Celju so minuli petek odprli razstavo Celje, mesto v arhivu. Nastala je v sodelovanju Zgodovinskega arhiva Celje (ZAC), zavoda Celeia in ob podpori ministrstva za kulturo ter Mestne občine Celje. Gre za pregledno razstavo, ki je zasnovana na predmetih in gradivu iz zbirk in fondov arhiva. Hkrati je razstava darilo meščanom ob prazniku Mestne občine Celje, a tudi opomnik ob 60. obletnici obstoja ZAC. V arhivu najdemo gradivo, ki se dotika življenja mesta in meščanov na vseh področjih življenja in dela - v upravi, sodstvu, gospodarstvu in vsakdanjem življenju vsakogar od nas. Izbor gradiva na razstavi izpostavlja bodisi mejnike in reprezentančno gradivo bodisi skozi izbor simbolnih vsebin opozarja na pomen delovanja arhiva in obojestransko sodelovanje z mestom. »Dokumenti V okviru praznovanja desetletnice Škofije Celje sta izšli dve knjigi. V Narodnem domu sta bila v petek predstavljena monografija Zgodovina krščanstva na ozemlju celjske škofije in zbornik Vzcvetela veliko-nočnica, kjer so različni podatki o delovanju mlade škofije. V monografiji, ki je delo prof. dr. Bogdana Kolarja, predavatelja cerkvene zgodovine na teološki fakulteti, so izbrani tako, da predstavljajo prerez celotnega arhi- je predstavljena zgodovina krščanstva vse od rimskega obdobja. »Zlasti arheologi so nam v zadnjih desetletjih zelo veliko povedali o tem, kaj se je dogajalo pred propadom rimskega cesarstva. Prav tako o prehodnem obdobju, ko so se naseljevala nova ljudstva,« pravi o zgodovini krščanstva na Celjskem zgodovinar Ko-lar. Pozneje, v času visokega srednjega veka, se je oblikovala cerkvena organizacija. Iz tega obdobja med drugim vskega gradiva,« je povedal soavtor razstave, arhivist dr. omenja kartuzijane v Žičah in Jurkloštru. Z zgodovino cerkvenih ustanov je prav tako prepleteno obdobje grofov Celjskih. Avtor opisuje tudi reformacijo in protireformacijo v naših krajih, delovanje kapu-cinov v Celju, frančiškanov Aprilski pomladni Trianglov večer je tokrat gostila prenovljena avla Doma II. slovenskega tabora Žalec. Pester glasbeni repertoar in ogromno pevskega znanja ter talenta sta predstavili moški a cappella zasedbi. Postavni mladeniči so poleg ubranega petja pripravili tudi zanimiv »šov« program. Prvo in zadnjo besedo tokratnega Trianglovega večera, ki ga v sodelovanju pripravljajo kulturne ustanove treh občin - Celja, Velenja in Žalca - je imelo petje. Ker Oktet 9 in Šaleški študentski oktet nista čisto navadni pevski zasedbi, je bil tokratni koncert obogaten s komičnimi vložki obeh voditeljev večera, Uroša Kuzmana iz šaleškega sestava in Mata Žgajnerja iz celjske skupine. V zabavnem in sproščenem vzdušju sta se vokalni skupini Aleksander Žižek iz ZAC. In dodal, da si lahko obi- škofiji v Nazarjah in Brežicah, pa-vlincev v Olimju ... Prav tako opisuje Slomškovo delovanje, evangeličansko in pravoslavno skupnost v Celju, nasilje med drugo svetovno vojno, težke razmere po drugi svetovni vojni in obdobje po osamosvojitvi Slovenije. »udarili« med seboj. Dve prepoznavni a cappela zasedbi regionalne kulturne naveze Triangel sta bili humorno vokalno bitko s popularnimi zimzelenimi in ljudskimi napevi skovalci razstave ogledajo fotografije, geografske karte oziroma načrte, največ pa je spisovnega gradiva mestne uprave oziroma samouprave, prah so pobrisali tudi s knjige zapisnikov mestnega sveta. Pri postavitvi razstave so sodelavci celjskega zgodovinskega arhiva razmišljali predvsem o tem, s katerimi izbranimi predmeti bi med mimoidočimi vzbudili največ zanimanja za preteklost mesta. »Ljudje sporočila dojemamo predvsem z očmi. Na prvi pogled nas bolj pritegne, kar je barvito in grafično bolj zanimivo, kot morda vsebinsko pomembnejši dokument, ki nima tako pestre podobe.« Zakladnice spomina Kot je še dodal Aleksander Žižek, priprava razstav na prostem za zgodovinski arhiv ni novost. Že lani je ZAC na Krekovem trgu predstavil zbirko geografskih kart. Postavitev so mimoidoči dobro sprejeli. V zgodovini je bilo več poskusov ustanovitve celjske škofije. »Korak, ki je bil storjen v 20. stoletju in je prinesel sadove v začetku 21. stoletja, je seveda le pečat tistemu, kar se je dogajalo pred tem,« opozarja zgodovinar Kolar. Prva škofija v Celei je znana že iz časa pred obdobjem, ko je nastopila verska svoboda, to je pred milanskim ediktom. Zadnji škof je znan iz sredine 7. stoletja. ob blizu in daleč. Več znanja in sreče so imeli ob koncu člani Šaleškega študentskega okteta. Številni obiskovalci, ki so napolnili avlo kulturnega doma, so uživali ob petju in v Poudaril je, da je Krekov trg območje, kjer se zadržuje precej ljudi, ki si na svoji poti mimogrede ogledajo še razstavo. Tako veliko ljudi spozna ZAC, se seznani z gradivom, ki ga ta hrani. Morda tako dobijo tudi kakšen namig za svoje raziskovanje in nadaljnje sodelovanje s to ustanovo. V Zgodovinskem arhivu Celje bodo sicer na 60. obletnico delovanja te ustanove opozarjali tudi z različnimi drugimi dogodki. Med drugim bodo v naslednjih tednih na ogled postavili potujočo različico razstave Arhivi, zakladnice spomina, kjer so skupaj s kolegi drugih arhivov po državi predstavili izbor najbolj dragocenih, zanimivih in pomembnih dokumentov, ki jih hranijo javni arhivi, matični Arhiv Republike Slovenije in cerkveni arhivi. Žižek je pojasnil, da bodo v Celju predstavili razstavo na panojih in postavitev obogatili z izborom najvrednejših dokumentov iz fondov in zbirk ZAC. TINA STRMCNIK Foto: SHERPA »O zgodovini krščanstva na Celjskem je bilo že veliko objavljenega. Posamezna vprašanja so v pisnih virih obravnavana zelo podrobno, pravi Kolar. »Opravil sem sintezo oziroma povzetek tega, kar je bilo že opravljeno, in predstavil kot celoto,« pravi o pomembni monografiji njen avtor, rojak iz Vojnika. BRANE JERANKO smehu. Celjani in Velenjčani pa so z dogodkom pokazali in dokazali, da zborovsko petje ni nekaj duhamornega in dolgočasnega. LK, foto: TT Več kot tisoč glasbenikov na Ipavčevem odru Ipavčev kulturni center v Šentjurju je ta konec tedna gostil šesto revijo pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. V štirih koncertnih dogodkih se je predstavilo 27 orkestrov iz cele Slovenije s 1.140 mladimi glasbeniki. Revijo sta organizirala Zveza glasbenih šol Slovenije in kot gostiteljica Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur. Najbolj številen je bil orkester iz Glasbene šole Kranj s kar 65 člani. Dvodnevni dogodek s štirimi koncerti sta spremljala tudi predsednik zveze Boris Štih in generalni sekretar European music school union Timo Klemettin-nen. Strokovni spremljevalec revije je bil dirigent SNG Maribor in profesor Simon Robinson. Kot je v uvodu povedala ravnateljica šentjurske glasbene šole Simona Zdolšek, je to izjemen dogodek za Šentjur, ki se ponaša s tradicijo rodbine Ipavec. Hkrati prav letos obeležujemo tudi 200-letnico javnega glasbenega šolstva pri nas. Petkov in sobotni glasbeni praznik v Šentjurju pa je v nedeljo zaokrožil še Pihalni orkester Šentjur s spomladanskim koncertom filmske glasbe. StO Ob obletnici knjiga o zgodovini krščanstva v Celjska škofija vključuje tudi celoten del Posavja, ki je severno od reke Save (del mesta Krško in mesto Brežice) in v Zasavju območji Trbovelj in Hrastnika. Območji Slovenskih Konjic in Zreč spadata v mariborsko nadškofijo. Spopad glasov Pomladni Trianglov glasbeni večer je postregel z obilico dobre glasbe, vrhunskega zborovskega petja in še več zdravega smeha. Obe knjigi je izdala celjska Mohorjeva družba. V zborniku Vzcvetela velikonočnica, ki opisuje desetletno delovanje Škofije Celje, so opisani njena kratka zgodovina, upravna ureditev, pastoralno in materialno stanje. Izjemno redka velikonočnica, ki raste le v okolici Slomškove Ponikve in na Boču, je namreč upodobljena v škofijskem grbu skupaj s tremi celjskimi zvezdami. KULTURA 15 Opaženi v Evropi Združenje Europa Cinemas in portal Film New Europe sta Mestni kino Metropol izbrala za kino meseca Spletni portal Film New Europe z združenjem evropskih art kinematografov Europa Cinemas vsak mesec kot priznanje za trdo delo in odličnost izbere kinematograf, ki s svojim programom bogati lokalno skupnost. V aprilu je ta laskavi naslov prejel Mestni kino Metropol iz Celja. »April ni zgolj praznik Mestne občine Celje, ampak je tudi praznik za nas. Naziv kino meseca nam veliko pomeni, saj ga izbranim kinematografom namenjajo za trdo delo in odličnost, za dober program. Zelo smo veseli, da so nas opazili na evropski sceni,« je dejal programski vodja kina Samo Seničar. Dodal je, da Mestni kino Metropol že od leta 2004 vztraja pri istih programskih smernicah. Gledalcem želi ponuditi kakovostne filmske vsebine in predstaviti drugačen pogled na filmsko industrijo. Programski poudarek je na domačih, evropskih in neodvisnih filmih. Projekcije omenjenih filmov v Metropolu pogosto obogatijo s pogovori z režiserji ali s strokovnjaki. Obisk kina po besedah Seničarja vsako leto raste, sploh po uspešni digitalizaciji kina konec leta 2013, ki so jo v edinem celjskem mestnem kinematografu izpeljali s Slovenskim filmskim centrom. V preteklem letu si je 486 projekcij art filmov ogledalo rekordnih 18.176 gledalcev, letos pa je cilj Metropola privabiti več kot 20 tisoč obiskovalcev. Ponosni na svoj festival Vedno bolj pomembna je tudi festivalska dejavnost, ki v mesto ob Savinji prinaša filme, ki sicer ne zaidejo na redne sporede kinematografov. Eno uspešnejših je zagotovo sodelovanje z Gorni-škim filmskim festivalom, ki tudi v Celje privablja vedno več gledalcev. Pred dnevi je Metropol gostil kratke animirane filme, ki so bili del festivala Animateka. Vzpostavlja sodelovanje s Festivalom evropskega in mediteranskega filma, najbolj ponosen pa je na lasten festival Kratkega dijaškega filma - Difi fest. V kinu, ki je znan po domačnosti in načeloma ne uveljavlja sedežnega reda, se zavedajo, da kinoprogram za današnjega obiskovalca ni dovolj, zato pripravljajo še številne druge dogodke, kot so džez koncerti in pogovori ob filmih. Veliko pozornosti namenjajo šolskim projekcijam, saj se zavedajo, da je vzgoja mladih gledalcev V Mestnem kinu Metropol skrbno izbirajo filmske naslove in iz leta v leto beležijo več obiskovalcev. Pomembna nagrada in spodbuda za nadaljnje delo je naziv kino meseca, ki sta ga Metropolu podelila združenje Europa Cinemas in portal Film New Europe. najboljša podlaga za uspešno delovanje. Še kakšno platno? Kljub vedno bolj zaostreni finančni situaciji in postopku privatizacije dvorane, v kateri domuje Mestni kino Metropol, so v kinu odloče- Gerbičevo priznanje Alenki Firšt in Petru Napretu ni, da bodo nadaljevali po začrtani poti. »Moja skrita želja je, da bi v Celju imeli še eno ali dve platni. Tako bi lahko predvajali zelo široko paleto filmov in v mesto privabili še več ljudi,« je dejal Seničar. Med zanimivimi projekcijami, ki jih bo Metropol gostil v teh dneh, je sogovornik izpostavil pred-premiero novega slovenskega filma Mama, pri čemer bo to soboto, 16. aprila, v goste prišel tudi režiser omenjenega filma Vlado Škafar. Več pogovorov ob premierah slovenskih filmov v Meteropolu pripravljajo za maj, presenečenje za filmofile napovedujejo tudi za november. V zraku je sicer še odločitev glede kina na prostem. Ta je po besedah Seničarja precejšnji denarni zalogaj, ob ustrezni podpori partnerjev pa bodo filmske projekcije pod zvezdami najverjetneje tudi letos obogatile poletno dogajanje v Celju. TINA STRMCNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Posameznikom, zaslužnim za izjemne prispevke na področju glasbenega izobraževanja, je Zveza slovenskih glasbenih šol pred dnevi v Cerknici podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča. Med prejemniki priznanja za izjemne uspehe na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja sta tudi dva glasbena pedagoga s Celjskega. To sta Alenka Firšt in Peter Napret. Alenka Firšt je profesorica violine, zaposlena v Glasbeni šoli Celje. Pri svojem predanem pedagoškem delu že od začetka dosega vidne rezultate, številni njeni učenci nadaljujejo šolanje v srednjih glasbenih šolah in na akademijah. »Zame je delo z mladimi glasbeniki poslanstvo, ki je v današnjem času, ko se izgubljajo nekatere temeljne vrednote, toliko bolj pomembno za razvoj mladih in njihovo rast,« je povedala Alenka Firšt o pomenu glasbene pedagogike in nadaljevala, da je priznanja zelo vesela. »Letos praznujemo dvesto let javnega glasbenega šolstva na Slovenskem in ponosna sem, da sem že vrsto let del tega.« Pedagoško delo je pogosto skrito očem javnosti in glasbeni pedagogi svojo potrditev dela doživljajo ob nastopih svojih učencev. »Zadnja leta z učenci pogosteje obiskujemo domača in mednarodna tekmovanja. Zelo sem ponosna na dosežke nekdanjih kot tudi sedanjih učencev. Še posebej bi izpostavila sestri Viher, ki sta posegli po najvišjih mestih doma in v tujini.« Od leta 1988 je Alenka Firšt članica Celjske- Nagrajenca Alenka Firšt in Peter Napret, zadnja dva na desni ga godalnega orkestra, s katerim uspešno koncertira doma in v tujini, dejavna je kot koncertna mojstrica in mentorica mlajših članov. Petnajst let je bila tudi umetniška vodja Celjskega okteta, s katerim je posnela tri zgoščenke in prejela nekaj nagrad. Priljubljenost citer med mladimi raste Peter Napret je pustil nepozaben pečat na področju izobraževanja mladih citrarjev. Kot pedagog poučuje violino in citre v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju in citre v Glasbeni šoli Moste-Polje v Ljubljani. »Citre so vedno bolj priljubljene med mladimi. Ko sem se sam začel ukvarjati s citrami, so to glasbilo poučevale le kakšne tri šole in še to skoraj nelegalno. Zdaj pa imamo 25 šol po Sloveniji, ki poučujejo citre. S tem sem zelo zadovoljen,« je razložil Peter Napret in razložil, kako se je sam navdušil nad tem glasbilom. »Najprej sem bil nekakšen otroški kantavtor, potem sem se v glasbeni šoli učil violino, ker ni bilo prostora za kitaro. Ko sem bil v srednji šoli, sem spoznal sosednjega kmeta, ki je tako navdušeno govoril o citrah, da me je pritegnilo in so poleg violine postale stalnica v mojem glasbenem delu življenju.« Izjemno bogato je tudi delovanje Petra Napreta izven glasbene šole. Je namreč pobudnik in soustanovitelj Citrarskega društva Slovenije, v okviru katerega organizira regijska in državna tekmovanja citrarjev. Je pobudnik številnih citrarskih koncertov in abonmajev, organizator poletnih šol in seminarjev ter član številnih strokovnih komisij na tekmovanjih v Sloveniji in Nemčiji. V okviru citrarskega društva Slovenije vodi ci-trarski orkester. Že petnajst let deluje tudi v Slovenskem citrarskem kvartetu, ki je doslej posnel tri zgoščenke. BGO Foto: Zveza slovenskih glasbenih šol Zapeli iz srca Na 25. tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi, na katerem je nastopilo več kot dva tisoč mladih pevcev, je slavilo tudi več pevskih zborov iz Savinjske regije. Zaradi velike udeležbe zborov sta letos nastope ocenjevali dve petčlanski žiriji, sestavljeni iz najvidnejših slovenskih zborovodij. Najboljši otroški zbor tekmovanja je postal Otroški pevski zbor GŠ Frana Koruna Koželjskega iz Velenja, ki ga vodi zborovodkinja Manja Gošnik Vovk. Najboljša mladinska pevska zbora sta Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje, ki ga vodi zborovodkinja Katja Gruber, in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Rogaška Slatina, ki ga vodi Andreja Do-šler. Najboljši dekliški pevski zbor je DPZ Gimnazije Celje - Center, ki ga vodi zborovodja David Preložnik. Žirija pa je za najboljši mešani mladinski zbor izbrala MeMPZ Škofijske klasične gimnazije Ljubljana Šentvid, ki ga vodi zborovodja Damijan Močnik. V dveh dneh tekmovanja je v Zagorju ob Savi nastopilo več kot dva tisoč mladih pevcev iz 52 izbranih najboljših slovenskih otroških, mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih zborov. TS museumof recent history Icelje ГГЛГЛ7Г muzejnovejäezgodovine Icelje Prijazno vabljeni na otvoritev občasne razstave Otroci v Pelikanovem objektivu. Srečali se bomo v sredo, 20. aprila 2016, ob 12. uri v Fotoateljeju in galeriji Pelikan, Razlagova ulica 5. Vljudno vabljeni! Novo v naši ponudbi: program Rojstnodnevna fotoavantura možnost družinskega fotografiranja in fotografiranja otrok (po predhodnem naročilu) Več info na: http://www.muzej-nz-ce.si/ 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE 0PRE1 л v"' 1НШ1Ш NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno ponudbo in, si -privoščite najboljše! Zakaj je pomembno, da je vetrobransko steklo pravilno vgrajeno? Nestrokovno ali nepravilno vgrajeno vetrobransko steklo bistveno zmanjša varnost potnikov v vozilu v primeru trčenja. V slovenski študiji so pri podjetju Car-glass® v letu 2015 in 2016 pregledali 3.000 vozil, skupno pa odkrili 409 napak, velika večina napak se nanaša na vgrajena vetrobranska stekla, ki so bila zamenjana, manj pa na originalno vgrajena vetrobranska stekla. Po vzoru na irsko raziskavo, kjer je bilo ugotovljeno, da je ob zamenjavi preko 35 odstotkov vetrobranskih stekel vgrajeno nestrokovno, več kot 14 odstotkov vgrajenih vetrobranskih stekel pa je ocenjenih z velikim ali srednje velikim tveganjem ob prometni nezgodi, so se pri specialistu za popravilo in menjavo avtomobilskih stekel, podjetju Carglass, lotili raziskave za slovenski trg. Cilj projekta je zbiranje podatkov o nepravilno vgrajenih vetrobranskih steklih in vplivu tega na varnost v prometu. TEL: 041693394 PRODAM IN SERI/IS TRAKTORIEI/ Do zdaj pregledali približno 3.000 vozil V ta namen so k sodelovanju povabili neodvisnega strokovnjaka s področja varnosti v prometu Jožeta Škrilca. Raziskava je pokazala, da prihaja do napak pri že predhodno zamenjanih steklih, kot tudi pri vetrobranskih steklih prve vgradnje. Delež napak pri steklih prve vgradnje je sicer bistveno manjši kot delež napak pri vetrobranskih steklih, ki so že bila predhodno zamenjana. »V slovenski raziskavi smo do sedaj pregledali približno 3.000 vozil. Od teh vozil je nekje polovica vozil že imela zamenjano vetrobransko steklo. Pri vgrajenih vetrobranskih steklih, ki so bila že predhodno zamenjana, je bilo ugotovljeno 409 napak, in od teh napak kar 31 primerov, ko bi zaradi napak pri vgradnji bilo ogroženo zdravje in varnost potnikov v vozilu. Gre za nevidno nevarnost, ki jo lahko odkrijejo le strokovnjaki,« je za Radio Celje pojasnil Škrilec, ki je zbiranje podatkov začel v začetku leta 2015. Škrilec poudarja, da ni pravilo, da so slabše vgrajena stekla v vozilih nižjega cenovnega razreda, saj napake opažajo v vseh cenovnih razredih. Žal pa lastniki vozil včasih težko prepoznajo, da je bilo steklo slabo vgrajeno v vozilo: »Drži. Žal je veliko napak pri menjavi stekla skritih očem lastnika vozila, saj vetrobransko steklo zakrije morebitne poškodbe ali rjo. Napake, ki pa so opazne, so zamakanje v notranjost vozila in povečan hrup,« pravi strokovnjak in pojasnjuje, da so najpogostejše poškodbe ka-roserijskih delov in posledično prerjavenje okvirja, kamor se namesti vetrobransko steklo. r Asfalt Kovač d.o.o., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI ASFALTK +386 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVACl9SIOL.NET 4. flVILjfld ГШЖ FLIkCA Grevenbroich 1, -r-j . r\4A 0L4. f)lQ 6i«r a DELOVNI ČAJ: /m. - pet.: od l do- 1lux*; mir.: od F. do-1?. ure Prav tako so pogoste poškodbe oblog strehe in A-stebričkov. V veliko primerih pa je tudi očitno, da so uporabljena neprimerna lepila, podloga pa pred menjavo stekla ni bila ustrezno pripravljena. Zračna blazina se ne bo sprožila pravilno Še bolj kot rja pa napake pri vgradnji avtomobilskih stekel vplivajo na varnost. Posledice * OKLED • • л • Ko svetloba spregovori. slabe servisne storitve se lahko izkažejo pri sprožitvi zračnih blazin, ko se sopotnikova zračna blazina upre ob vetrobransko steklo, pri prevračanju vozila, če vetrobransko steklo pade iz vozila, se streha deformira v smeri potnikov v vozilu za 30 odstotkov bolj kot v primeru, da steklo ostane na mestu. Vetrobransko steklo vpliva tudi na torzijsko ali vzvojno trdnost vozila in VSE VRSTE SVETIL ZA DOM GOSTINSKE LOKALE IM POSLOVNE PROSTORE. 070 750 750 www.okled.si Razstavni salon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje »TRANKE V OPTIKI TERZAN VARI NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA » STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - J O Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. C * Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 22 NAPOVEDNIK radio celje KINO CINEPLEXX 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HYMN FOR THE WEEKEND - COLDPLAY & BEYONCE (5) 2. WORK FROM HOME - FIFTH HARMONY (2) 3. NO - MEGHAN TRAINOR (5) 4. FAST CAR - JONAS BLUE FT. DAKOTA (4) 5. MISERY - GWEN STEFANI (1) 6. WOLF - TUNGEVAAG & RAABAN (3) 7. 7 YEARS - LUKAS GRAHAM (6) 8. LAY YOU DOWN EASY - MAGIC! FEAT. SEAN PAUL (2) 9. COME - JAIN (3) 10. HANDCLAP - FITZ AND THE TANTRUMS (1) DOMAČA LESTVICA 1. ČRNO BEL - RAIVEN (4) 2. BLUE AND RED - MANUELLA (5) 3. GREVA NAPREJ - RUDI BUČAR (3) 4. ZLATI ČASI - BALLADERO (5) 5. DO KOSTI - TABU (1) 6. ZAČARAJ ME - KING FOO (4) 7. TJA DO SRCA - I.C.E. (2) 8. A NE ŠTEKAŠ - ANAY (4) 9. VEŠ - STATIC (2) 10. INTERNET GIRL - NIPKE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: GIVE ME YOUR LOVE - SIGALA FEAT. JOHN NEWMAN & NILE RODGERS BONBON - ERA ISTREFI PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: LJUBEZEN - KLEMEN KLEMEN NORO - PANDA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Saša Avsenika: Planica, Planica 2. Poskočni muzikanti: Čao adijo 3. Tapravi faloti: Življenje je dar 4. Veseli Dolenjci: Pazi se na morju 5. Naveza: Če lahko bi me slišala 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 15. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 16. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 17. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Jure Ivanu-šič, 11.15 Tedenski osir -ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 18. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova mi-nutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Jure Ivanušič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 19. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 20. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Spored od 14. 4. do 20. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. (Ne)profesionalec - komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.10 sobota: 16.40 Batman proti Supermanu: Zora pravice - akcijski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 sobota, nedelja: 13.45, 20.40 Batman proti Supermanu: Zora pravice - akcijski, fantazijski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.45 petek, sobota: 17.45, 22.30 Dedek uide z vajeti - komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.05, 21.10 sobota: 21.30 Everest - drama, pustolovski, 3D četrtek, ponedeljek: 21.00 petek, torek: 15.30 sobota, nedelja, sreda: 18.15 Hitri in drzni 7 - akcijski, kriminalni četrtek, nedelja, sreda: 15.30 petek: 18.00 sobota, torek: 21.00 ponedeljek: 18.15 Hotel Transilvanija 2 - animirani, komedija, sinh. 3D nedelja: 13.35 Knjiga o džungli - pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 20.20 sobota, nedelja: 14.50, 17.00, 20.20 Knjiga o džungli - pustolovsi 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.10 sobota, nedelja: 13.50, 16.00, 18.10 Kung Fu Panda 3 - animirana komična pustolovščina, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 14.40, 16.50 Kung Fu Panda 3 - animirania komična pustolovščina, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 sobota, nedelja: 13.40, 15.45 London je padel - akcijski četrtek, petek: 19.00, 21.15 sobota: 22.35 nedelja, ponedeljek, torek, sreda; 21.15 Lovec: Zimska vojna - fantazijski, pustolovsi sobota: 19.05 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 Minioni - animirani, sinh. 3D sobota: 13.35 Moja obilna grška poroka 2 - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.30 nedelja: 17.30 Orel Eddie - komedija od četrtka do srede: 19.10, 21.20 Planet samskih - romantični, komedija nedelja: 20.00 Roberto Devereux - opera sobota: 18.55 Simon: Mali bojevnik z velikim srcem - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.25, 17.15 sobota, nedelja: 13.30, 15.25, 17.15 Vojna zvezd: Sila se prebuja - fantazijski, pustolovski, 3D četrtek: 18.15 petek, nedelja, sreda: 21.00 sobota, ponedeljek: 15.30 torek: 18.00 Zootropolis - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota: 14.00, 16.10 nedelja: 15.00 Šefica - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 20.50 petek, sobota: 18.50, 20.50, 22.25 IIICirO|M»l ČETRTEK 19.00 Orel Eddie - biografska komedija OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV M ED 1 4 . in 20.APRILOM ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 14. april, Zgo^^^^Hma ob 17. uri Predava dr. Matic Majcen ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. april, Bachova cvetna terapija I ob 18. uri gredava mag. Mojca Slodej Kušljan PONEDELJEK, 18. april,toBDOÜTE ob 17. 3Q. Sobivanje kultur in verstev v, ava Brane Ternovšek LJENJŠIO idr. GLASBA FILM film :an Rutar int [IŠKU KNJIŽKU SREDA, KNJIŽNICA 1 20. april, Mala miška in veliko rdeče jabolko | ob 17. uri Lutkovna predstava v izvedbi vrtca Dobrna SREDA, LEVSmo^. DVORANA 20. april, Slovenski dnevi knj!] ob 18. uri Gost Peter Semolič PETEK 18.00 in 20.00 Orel Eddie - biografska komedija SOBOTA 17.30 Orel Eddie - biografska komedija 19.30 Predpremiera: Mama -drama; pogovor z režiserjem NEDELJA 18.00 Knjiga o džungli - družinska pustolovščina 20.00 Orel Eddie - biografska komedija SREDA 19.00 Okus življenja - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Simon: Mali bojevnik z velikim srcem - anim. družinska pustolov. sinh. 18.30 Zaklad - komedija 19.45 Šefica - komedija 21.30 Gospod sodnik - komična drama, kriminalka SOBOTA 18.00 Simon: Mali bojevnik z velikim srcem - anim. družinska pustolov. sinh. 18.30 Gospod sodnik -komična drama, kriminalka 20.00 Šefica - komedija 20.30 Zaklad - komedija NEDELJA 16.00 Simon: Mali bojevnik z velikim srcem - anim. družinska pustolov. sinh. 18.00 Šefica - komedija 19.00 Gospod sodnik - komična drama, kriminalka 20.00 Soba - drama PONEDELJEK 17.30 Velika poteza - biografska drama 20.00 Mama - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 4. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Zgodovina filma predava: dr. Matic Majcen 17.00 Kulturni dom Vojnik Pozdrav pomladi prireditev v izvedbi učencev razredne stopnje OŠ Vojnik 17.00 Muzej na prostem Rogatec Lodn, podeželska trgovina z mešanim blagom predavala bo dr. Marija Počivavšek osnovnih šol občin Šentjur in Dobje 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ples okoli sveta baletna predstava Glasbene šole Rista Savina Žalec 18.00 Dom kulture Velenje Mali princ lutkovno-igrana predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 19.00 Narodni dom Celje_ Vesperae musicae predgovor in pogovor z umetniki; ob 19.30 Mešani pevski zbor Obala Koper 19.00 Špital za prjatle Celje Matej Šurc: Prevarana Slovenija z avtorjem se bosta pogovarjala Marijan Pušavec in Mohor Hudej 19.00 Galerija Velenje_ Tina Dobrajc in Uroš Potočnik odprtje razstave akademskih slikarjev 19.00 Celjska kulturnica Petkov Smeškov večer za odrasle pogovor z Živkom Beškovnikom 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalci Glasbene šole Velenje koncert učencev in dijakov pihal 20.00 Max klub Velenje_ Soundquest predstavitev druge avtorske plošče Milana Stanisavljevića PETEK, 15. 4. 17.00 Večnamenski center Kozje Ob občinskem prazniku Občine Kozje kulturni program s podelitvijo priznanj in predstavitvijo knjige Pod Bredičem in Kozjakom 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ples okoli sveta baletna predstava Glasbene šole Rista Savina Žalec 18.00 Dom kulture Svoboda Griže 17.00 in 19.00 PoŠ Blagovna Mi smo pomlad območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 18.30 POŠ Prevorje Citrarska pomlad na Prevorju tradicionalni koncert NAPOVEDNIK 23 19.00 Oder II. OS Celje_ J. Štoka: Trije tički barka v dveh dejanjih v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert kitarskih orkestrov 20.00 Celjski dom_ Moški so z Marsa, ženske so z Venere komedija v izvedbi Denisa Avdića 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Staro za novo komedija za stare in mlade; Tin Vodopivec in Boris Kobal 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Jasmin Stavros veliki koncert 20.00 Dvorana Golovec Celje Tanja Žagar koncert 22.00 Branibor club Celje_ Happy Ol'McWeasel acoustic koncert SOBOTA, 16. 4. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Glasbena sobotnica: Saksofonski orkester gostuje: Saksofonski orkester SOS junior 18.00 Kavarnica in užitkarnica Beli vol Celje Celjsko pevsko društvo koncert 18.00 Grad Podsreda_ Zgodbe kozjanske narave odprtje fotografske razstave Polone Gorišek 19.00 Kulturni dom Škofja vas Krivica boli komedija v izvedbi KUD Svoboda Zagrad 19.30 Ipavčev kulturni center Sentjur Pesem ne pozna meja koncert ob 20. letnici sodelovanja med češkim Ženskim komornim zborom Jirkov in Ženskim pevskim zborom skladateljev Ipavcev Šentjur 19.30 Dom Krajevne skupnosti Ljubečna Ljubečna in dalmatinska glasba koncert; Vokalna skupina A Cappela in Klapa Tramontana 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje spomladanski koncert 20.00 Celjski dom_ Zgodbe o swingu predstavitev teme s področja swing glasbe, plesa z gostom in mini plesne delavnice 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora abonma Klub in izven; gledališki koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Nina Vodopivec: Jaša na deteljniku pripoved pravljice NEDELJA, 17. 4. 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Močna kakor smrt je ljubezen gostujejo: člani Ljubiteljskega gledališča Teharje 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Cilka in Drašek komedija; KUD Veseli oder Ptuj 19.00 Rdeča dvorana Velenje Perpetuum Jazzile koncert PONEDELJEK, 18. 4. 9.00 Osrednja knjižnica Celje Vse je v knjigah in vse knjige so v knjižnici pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 17.00 Kulturni dom Vojnik Čebelica Maja in pajek gledališka predstava za otroke v izvedbi družinskega gledališča Kolenc 17.30 Dom kulture Braslovče Pepelka baletna predstava za otroke; izvedba: Čarobna dežela v sodelovanju z Opero in baletom Ljubljana 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Glasbene šole Velenje koncert orkestrov TOREK, 19. 4. 9.00 Osrednja knjižnica Celje Vse je v knjigah in vse knjige so v knjižnici pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Kulturni dogodek ob razstavi Vrtec Tončke Čečeve skozi 70 let 17.30 Dom kulture Velenje Obrazi mladosti tradicionalna prireditev s pevskimi, plesnimi, glasbenimi in folklornimi točkami učencev 18.00 Osrednja knjižnica Celje Slovenski dnevi knjige gost: Peter Semolič; pogovor vodi: Kristian Koželj 19.30 Celjski dom_ Duo espressivo koncert GM oder; Eva Arh, flavta in Tea Plesničar, harfa 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert harmonikarjev tradicionalna predstavitev učencev in dijakov harmonike Glasbene šole Velenje SREDA, 20. 4. 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pomladna sanjarjenja koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Rogaška Slatina 18.00 Velenjski grad_ Zlata paleta 2016 -klasično slikarstvo odprtje razstave 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec javna produkcija 19.30 Dom kulture Velenje Zgodbe neke hiše gost: Drago Marinšek; pogovor bo vodila Tatjana Vidmar 19.30 Glasbena šola Velenje Sozvočja orgelske in komorne glasbe nastop dijakov umetniške gimnazije in vzporednega izobraževanja Prireditve ob prazniku Mestne občine Celje ČETRTEK, 14. 4. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Smo storili dovolj za družbo brez nasilja v javnem in zasebnem življenju? javni pogovor z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer; pogovor bo vodila: dr. Marina Tavčar Krajnc 18.00 Pokrajinski muzej Celje Kristusova orodja/orožja predavanje bo pospremilo razstavo Arma Christi ali vsak svoj križ nosi, antropologinje Barbare Trnovec; predaval bo dr. Jure Mikuž PETEK, 15. 4. 19.30 SLG Celje_ Harold Pinter: Varovano območje abonma Petek večerni in izven SOBOTA, 16. 4. 7.00 in 17.00 Letališče Levec Balonarski festival jutranji in popoldanski polet 8.00 Parkirni prostor pri mostu čez Savinjo Pohod po poteh Celjskih grofov Planinsko društvo Grmada 17.00 SLG Celje_ Harold Pinter: Varovano območje abonma Sobota popoldanski in izven NEDELJA, 17. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia: mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi TOREK, 19. 4. 19.00 Glasbena šola Celje Tematski večer brenkal SREDA, 20. 4. 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Otroci v Pelikanovem objektivu odprtje občasne razstave 16.00 Glasbena šola Celje Nastop nadstandardnih programov: jazz, elektronske klaviature, bas kitara 17.00 Osrednja knjižnica Celje Mala miška in veliko rdeče jabolko lutkovna predstava Ostale prireditve ČETRTEK, 14. 4. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Tipanka? Kaj je to? primerno za otroke od 3. do 5. razreda; predstavitev Jane Povalej 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Zdravilne rastline pomladi in divja zelenjava predavanje in predstavitev 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje PETEK, 15. 4. 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljično ustvarjalna urica SOBOTA, 16. 4. 9.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje_ Cart - sejem unikatnih izdelkov 9.30 Dom sv. Jožefa Celje Nadaljevalni fotografski tečaj z Juretom Kravanjo 10.00 Pod drevesno hišo v Mestnem gozdu Celje Ustvarjalnice s Katjo Gorečan delavnica slikanja na les 10.00 Knjižnica Podčetrtek Čarobni vrt pravljična urica in otroška delavnica 10.00 Pegazov dom Rogaška Slatina Indija potopisno predavanje Nine in Tamare Mijošek 17.00 Okrepčevalnica Puncer Celje_ Veganska večerja s predavanjem predava: Karolina Kerec NEDELJA, 17. 4. 10.00 Poligon gasilskega društva Škofja vas Gasilski dan 10.00 Velenjski grad_ Mladi muzealci -Družinske fotografije v preteklosti nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 13.00 Športni park Imeno Tradicionalno jurjevanje v Imenem 14.00 Kulturni dom Virštanj Ustvarjalna delavnica kvačkanje, šivanje, pletenje, predenje... PONEDELJEK, 18. 4. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. in nazdravite z vrčkom hmeljeve pijače v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Pričakujemo vas med 9. in 17. uro v dneh od torka do petka in med 9. in 12. uro ob sobotah. Informacije: tel. 03 571 80 2} in www. turizem-zalec.si 18.00 Osrednja knjižnica Celje Sobivanje kultur in verstev v Maleziji predava: Brane Ternovšek v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Ugrezninska jezera Šaleške doline nekoč, danes in jutri predava: Saša Piano TOREK, 19. 4. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava: dr. Dušan Rutar 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Zakladi Južne Amerike: Potepanje od Peruja do Argentine potopisno predavanje Urške Sotler 19.00 Knjižnica Šentjur Večer z Marijo Sreš prekmurska misijonarka v Indiji SREDA, 20. 4. 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mučenci - seme sožitja našemu narodu predavatelj: msgr. Andrej Glavan Dobrodelne prireditve SOBOTA, 16. 4. 19.00 Kulturni dom Ponikva Dobrodelna predstavitev knjig Ivana Blagusa izkupiček namenjen za kritje stroškov terapije deklice s posebnimi potrebami Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre- kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev v okviru Roševih dnevov; do 16. 4.; razstava ob 110-letnici javnega knjižničarstva v Celju, 70-letnici Študijske knjižnice in 40-letnici domoznanskega oddelka; do 24. 5. Likovni salon Celje: samostojna razstava dueta Small But Dangerous, do 30. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU, s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega AQ galerija Celje: večmedijska postavitev Manje Vadla - Pogreb, dež in pacient, do 6. 5. Krekov trg: razstava Celje, mesto v arhivu Zgodovinskega arhiva Celje, do 15. 6. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Albine Kragelj Skozi abstraktne koprene, do 20. 5. Kvartirna hiša Celje: razstava Male plastike - Majk Mulaček in Janja Mihelj, do nadaljnjega Galerija Niko Ignjatič Celje: likovna razstava Perspektiva rizika, mladih celjskih ustvarjalcev, do 30. 4. Pokrajinski muzej Celje: razstava Arma Christi ali vsak svoj križ nosi avtorice Barbare Trno-vec; do 5. 5. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: devetdeseta 19901999; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog Celje: razstava Vrtec Tončke Čečeve Celje skozi 70 let; do 24. 4. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Žrtev in zmagoslavje slikarja Zorana Josića, do 30. 4. Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 30. 4. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: fotografska razstava MNZC Mesto pod škornjem: Okupirano Celje (1941-1945) na fotografijah Josipa Pelikana, do 29. 4. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava Izrazi in obrazi avtorice Milene Šimunič, do 5. 5. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Teden dni do Pariza. Jim bo uspelo? S pločevinkami energijske pijače se 165 študentskih ekip podaja na tisoč kilometrov dolgo pot Neža, Luka in Oskar so študentje iz Celja. Imajo skupno željo po potovanju, zato so se prijavili na neverjetno potovalno dogodivščino. Luka Čepin, študent arhitekture, Neža Strenčan, študentka razrednega pouka, in Oskar Cafuta, študent urbanizma, so vsi rojeni leta 1994 in so prijatelji že iz srednje šole. Njihova ključna lastnost je želja po potovalnih avanturah, zato so se prijavili na neverjetno potovanje Red Bull Can you make it, ki združuje dogodivščino s strategijo. »Tekmovanje sem že poznal in sem vedel, da bosta Neža in Oskar prava sopotnika,« razloži Luka Čepin. V predtekmovanju je morala vsaka ekipa oddati minutni video, s katerim je morala navdušiti komisijo, kar pomeni, da je bil video predmet javnega glasovanja. Ekipe, ki so dobile največ glasov, so se uvrstile v finale. Na srečo je prijatelj celjske ekipe Igor Počeler mojster v snemanju filmov in z minutnim videom, v katerem trije popotniki lovijo vlak, ki jih odpelje na potovanje, so dobili dovolj glasov. Bik iz Celja Ekipa Luke, Neže in Oskarja, ki nosi ime BIK, je ena od 165 študentskih ekip iz več kot 50 držav s celega sveta, ki ima na voljo sedem dni, da prepotuje Evropo in kot plačilno sredstvo uporablja zgolj pločevinke Trije Celjani, ki iščejo pot do Pariza. red bulla. Potovanje se je začelo v torek, 12. aprila, in se bo končalo 19. aprila. Ker je veliko ekip, so štartale iz petih različnih evropskih prestolnic. Ekipa Bik je začela v Berlinu. Vsem ekipam je skupen cilj v Parizu. Tik pred štartom so dobile zemljevid Evrope, na katerem so označene kontrolne točke. »Namen naloge je, da preden dosežeš cilj, obiščeš vsaj šest kontrolnih točk, kjer dobiš nove naloge. To so fizični in miselni izzivi. Za dobro opravljeno nalogo dobiš nov plato 24 pločevink,« razloži Luka. S pločevinko do letalske karte Pred začetkom tekmovanja so morali udeleženci oddati vse mobilne telefone, denar, plačilne kartice. V zameno je vsaka ekipa dobila pametni telefon Samsung z neomejenim prenosom podatkov in 24 pločevink energijske pijače. Red Bull je valuta, s katero trgujejo. S pločevinkami plačujejo hrano, prenočišče, prevoze do naslednjih lokacij. »O poteku poti nismo veliko načrto- vali, tudi ne, kako bomo trgovali. Ne vemo, kam in kako nas bo pot zanesla. Ne dvomim, da se bomo na poti dobro znašli,« dodaja Luka in nadaljuje, da so njihovi predhodniki s pločevinkami plačevali prenočišča v študentskih domovih ali hotelih, hrano v restavracijah. »Skupini treh Slovenk pred dvema letoma je celo uspelo, da so s pomočjo energijske pijače dobile prevoz z letalom iz Celovca do Düsseldorfa.« Skupni zmagovalec potovanja bo tisti, ki bo imel najboljši seštevek v treh različnih kategorijah: družbeni mediji, kontrolne točke in izzivi). Glavna nagrada za zmagovalno ekipo je, da bo povabljena, da za celo poletje postane ambasador-ka agencije Contiki. Kar pomeni, da bodo člani ekipe potovali po vsej Evropi in doživljali nepozabne dogodivščine v veliko državah na svoji poti. »Moram priznati, da sploh ne mislimo na glavno nagrado. Na vse skupaj gledamo kot na odlično izkušnjo, s pomočjo katere bomo predvsem veliko dobili. Malce bomo preverili svoje pogajalske sposobnosti, vadili angleški jezik in se čim bolje znašli v vsakdanjih situacijah,« zaključi Luka. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Igor Pečoler Slovensko ekipo BIK lahko spremljate in podpirate na strani facebook.com/teamBIKsLOVEnia/. II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 15 / Leto 71 / Celje, 14. april 2016 Veselje tekmovalcev ob polki in valčku „ 39 Dijaški modni vrtinec str. 28 Zgodbe kozjanske narave Varni na poti str. 45 str. 31 26 INTERVJU V svoj objektiv in src^i Vrhunske fotografije lahko človek posname na tisočkrat prehojenih poteh in na prvič obiskanih lokacijah - Tako meni letošnji prejemnik Puharjeve nagrade Jure Kravanja Skoraj ne mine dan, da v roke ne bi prijel fotografskega aparata. Če že ne posname svežega posnetka, pa katerega obdela, pripravlja članke o fotografiji, ocenjuje dela kolegov ... Zadnja leta se z vsem srcem posveča fototerapiji in tako različnim ranljivim ciljnim skupinam pokaže včasih edini način, s katerim lahko izrazijo sebe ali spoznajo svojo ustvarjalnost. Za izredne ustvarjalne dosežke v fotografiji je pred dnevi dobil Puharjevo nagrado, najvišjo nagrado, ki jo podeljuje Fotografska zveza Slovenije. Prejeti nagrado, ki nosi ime po prvem slovenskem fotografu in izumitelju ene od metod fotografije na steklo, je za Celjana Jureta Kravanjo, kot pravi, izjemna čast. Svet svetlobe in senc ga je vase posrkal relativno pozno. Fotografiji se namreč posveča od 45. leta. Kljub temu da ji je zvest šele desetletje, je doslej osvojil več kot 300 nagrad na natečajih doma in po svetu. »Nekateri so bolj pisni, drugi glasbeni, tretji gibalni tip človeka. Sam zagotovo spadam v bolj vizualno kategorijo ljudi. Od mladih let sem navdušen filmofil. V tej zvrsti umetnosti sam nisem ustvarjal, na srečo pa sem svojo vizualno kreativnost lahko izrazil s pomočjo fotografije,« pravi mojster fotografije, ki je tudi podpredsednik celjskega Društva fotografov Svit in eden od ustanoviteljev te organizacije, ki letos obeležuje deset let delovanja. Rek pravi, da fotografija pove več kot tisoč besed. Kako bi z besedami izrazili čudež, ki ga v sebi nosi ta medij? Ta čudež je res izjemen. Človek si je že od nekdaj želel, da bi nek trenutek ujel na neko vizualno podlago. To je botrovalo nastanku camere obscure in poskusom vrste izumiteljev, med njimi tudi Janeza Puharja. Danes je fotografija eden najbolj razširjenih vizualnih medijev. Fotografira skoraj vsak, saj so zmogljivi fotoaparati na naših telefonih. Fotografije so tudi ena najbolj množičnih oblik zapisov, ki jim sledimo tako na družbenih omrežjih, plakatih, v revijah, časopisih. So tiste udarne vsebine, ki povedo zgodbo že v prvem trenutku. Če se človek ponaša z nazivom mojstra fotografije, mora verjetno imeti mnogo več kot le pozorno oko. Od znanja fizike, kompozicije do poznavanja naprav, s katerimi dela. Sliši se kot kar garaško delo ... Prva osnova je res, da obvladaš fotoaparat. Nasploh delimo elemente fotografije na več plati. Tehnična plat zajema spoznavanje aparata, prenos fotografij v računalnik in obdelavo posnetkov. Naslednji element je kompozicija, tretji in najpomembnejši element pa je vsebina. Vsak žanr fotografije ima sicer svoje zakonitosti, svojo logiko vsebine. Tako ne moreš nikoli osvojiti vsega znanja fotografije, učiš se znova in znova, vedno odkriješ kaj novega in se vedno znova čudiš. Opazoval sem, kako se srečujejo ljudje na bližnji železniški postaji. V tistem trenutku je fant pritekel k dekletu, ki se je pripeljalo z vlakom in mu čez ograjo skočil v objem. To je zagotovo edinstven trenutek, ki ga ni mogoče ponoviti. Ujel sem ga po le pol leta od takrat, ko sem se začel posvečati fotografiji, in še danes je to ena mojih najljubših fotografij. Se pa čudež v tem primeru povezuje tudi z zapisom v obrazložitvi Puharjeve nagrade. Tam piše, da vaš navdih predstavljajo narava, arhitektura, urbana pokrajina. Najbolj od vsega pa vas navdušujejo podobe ljudi. Prav človek da vsakemu motivu pravo dinamiko zgodbe. Ko kot fotograf beležiš odnose Sodeloval je tudi pri nastanku zbornika Fototerapija - od konceptov do praks. V knjigi so zbrani prispevki različnih avtorjev, ki se tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika ukvarjajo s tem področjem. Sicer pa ima rad še glasbo, gledališče, sprehode, druženje s prijatelji in z družino. »Sebkov oziroma selfijev ne delam rad,« je povedal Jure Kravanja. Če že potrebuje svoj portret, ga posname kdo od njegovih fotografskih kolegov. Leta 2008 in 2009 ga je Fotografska zveza Slovenije razglasila za najuspešnejšega društvenega razstavljavca, leta 2009 mu je umetniški svet zveze podelil naziv mojstra fotografije, leta 2011 pa mednarodna organizacija za umetniško fotografijo naziv EFIAP. »Prvi užitek je, ko spoznaš, da si ujel lep trenutek. Drugi užitek je, ko fotografije doma obdeluješ in so ti potem morda še bolj všeč. Tretji užitek pa je, ko svoje posnetke deliš z drugimi,« pravi Jure Kravanja. »Zame je videti motiv in ga postaviti v neko pokrajino oziroma kompozicijo povsem enostavno. Veliko težje govorim, še težje pa pišem.« So za dober posnetek nujni temeljita predpriprava, izdelan načrt, ure in ure poskusov ali se kdaj najboljše stvari rodijo tudi po naključju? Menim, da sta izjemno pomembni obe plati. Fotografi se delimo na takšne, ki zrežiramo nek dogodek ali razmere, na primer pri modni fotografiji, pri tako imenovani »table top« fotografiji, pri odrski fotografiji, kjer so pomembni tudi znanje osvetlitve, odrske luči, žarometi, bliskavice ... Na drugi strani pa so reportažna, ulična in pokrajinska fotografija, kjer je treba počakati na idealen trenutek. Je pri odličnih posnetkih vsaj ena od komponent nekaj skrivnostnega? Ko še sami ne morete verjeti, da vam je uspelo ujeti »zvezdni« trenutek? To vsekakor drži. Neko sobotno popoldne sem gledal skozi okno hotelske sobe, sneg je rahlo naletaval. V vlogi profesionalnega fotografa sodeluje in izvaja fotografske storitve za različne gospodarske družbe, podjetja in agencije. Sporočilno vrednost njegovih del so spoznali uredniki in jih objavili na straneh revij National Geographic, Črno in belo, Digitalna kamera in podobno. Njegove fotografije so tudi del aplikacije pametnih telefonov kitajskega mobilnega operaterja, ki jo uporablja že več kot 700 milijonov uporabnikov. INTERVJU 27 zloveka lovi zvezdni trenutek tega človeka do okolja, do pokrajine, v katero ga postavljaš. Ali ko v določenem kadru fotografiraš odnose med ljudmi. In ta dinamika je po zaslugi človeka kot glavnega motiva prisotna tako pri klasičnem kot pri delovnem portretu ali pri upodobitvi nekega trenutka na ulici, reportažnega posnetka ali upodobitvi dogodka, prireditve. Ste pristaš obdelave posnetkov in do kakšne mere? Obdelava posnetkov je stara toliko kot nastanek fotografije. Ljudje so fotografije že od nekdaj retuširali. V obdobju analogne fotografije je bila obdelava zelo zahtevna naloga, zanjo je obstajal poseben poklic retušerja. Danes lahko vsak posameznik ob predznanju ustreznih računalniških programov izjemno izboljša svoje posnetke. Sam se nimam za mojstra obdelave, redno pa uporabljam osnovne možnosti, kot so saturacija, sve-tlenje, temnenje, izrezi in poudarjanje nekaterih delov posnetka, torej selektivno obdelavo fotografije. Pritegnila me je vaša misel, da lahko dobre fotografije človek posname povsod, tako na tisočkrat prehojenih znanih poteh kot tudi na prvič obiskanih lokacijah. Zdi se mi, da lahko domači fotografi naredijo najboljše posnetke - bodisi mestne pokrajine ali narave. Večkrat se namreč vračajo na »Eden bistvenih elementov dobre fotografije je prav svojstven kot fotografije, svojstvena perspektiva. Tako lahko povsem nezanimiv ali vsakdanji motiv prikažeš povsem drugače. Svojo vlogo odigrajo tudi izbrane podrobnosti, pravi objektiv, globinska ostrina »Vsaka fotografija ima svojo zgodbo, podobno kot če bi se avtor posnetka lotil pisanja spisa. Iz vsake fotografije lahko namreč razberemo vsebino.« ,« ista mesta ob različnih vremenskih razmerah, ob različnih svetlobnih pogojih. Tako imajo za pravi posnetek več možnosti kot popotniki ali turisti, ki se v nek bolj oddaljen kraj odpravijo morda enkrat ali dvakrat v življenju. Tudi sami ste po zaslugi fotografske strasti spoznali že dobršen košček sveta. Odkar fotografiram, z ženo res več potujeva. Odločava se za enodnevne ali večdnevne izlete, a tudi v tednu ali desetih dneh nama uspe priti kam dlje. Vsak konec sveta je lep, doslej nikjer nisem bil razočaran in odšel bi, kamorkoli bi lahko. Ena prvih fotografskih de-stinacij pa je bila Toskana, kamor sem peljal več skupin. In tja se vračam vsako leto. Vaš fotografski življenjepis je zares izjemen. Gledanju skozi objektiv se posvečate zgolj desetletje, ob čemer ste osvojili že več kot 300 nagrad z natečajev doma in po svetu. Tudi razstavljate veliko. Torej ste s svojimi deli radi med ljudmi, jim pokažete, kaj ste naredili. Drži, menim namreč, da fotografije ne smejo ostati zgolj na osebnem računalniku. Prav je, da jih pokažemo svojim domačim, ki so prvi kritiki in povedo, kaj lahko delimo z drugimi in česa ne, in prijateljem, kolegom v fotografskem društvu. S širšo javnostjo pa jih lahko delimo na papirnati in digitalni razstavi ali preko družbenih omrežij. Vaše fotografije so izbrali tudi za aplikacijo pametnih telefonov kitajskega mobilnega operaterja, ki jo trenutno uporablja že več kot 700 milijonov uporabnikov. In ko sva že pri telefonih: kaj menite o možnostih, ki jih ponujajo ljudem? Ko vsak človek torej nosi s seboj majhno kamero? Če želiš narediti fotografijo, potrebuješ medij - zrcalnorefleksni fotoaparat, kompaktni digitalni aparat ali telefon. Danes pametni telefoni omogočajo dobro kakovost posnetkov tako za spletno uporabo kot za manjše povečave na papir. In menim, da je fotografija svoj bliskovit zagon dobila ravno zdaj, ko lahko ljudje fotografirajo s svojim telefonom. Prej je morda marsikdo kdaj želel napraviti kakšen posnetek, a ob sebi ni imel aparata. Zahvaljujoč telefonu, lahko zdaj ujame nek edinstven trenutek. Kaj porečete o izrazni vrednosti in sledeh, ki jih bodo za seboj pustile te množice fotografij? Menim, da je prav množičnost, ki jo je omogočila digitalna fotografija, ogromna prednost našega kreativnega vizualnega izražanja. Danes se lahko vsakdo izraža na ta način. Že predšolski otroci imajo izjemne zmožnosti vizualne ustvarjalnosti, kompozicije, pripovedovanja zgodbe. Te se kasneje morda nekoliko zmanjšajo, saj imata ob vstopu v osnovno šolo večji poudarek besedna in pisna komunikacija oziroma izraznost. Znova jih obudimo, če se začnemo nekoliko resneje posvečati fotografiji. Kako ste spoznali, da fotografiranje ni le medij izražanja, ampak je lahko tudi terapevtsko sredstvo? Sodeloval sem pri fotografiranju za monografijo Psihiatrične bolnišnice Vojnik in opazoval terapevte, ki so bolnikom pomagali z likovno, glasbeno in dramsko terapijo. Ob tem sem začel razmišljati, kako bi na ljudi kot terapija delovala fotografija. Dobil sem možnost, da s tem poskusim, in tako smo z bolniki dva ali tri mesece fotografirali, pregledovali posnetke, pripravili smo manjšo razstavo. Zaradi pomanjkanja denarja se je program končal. Druga velika priložnost se mi je ponudila v Psihiatrični kliniki Ljubljana. Šlo je za dveletni projekt ministrstva za zdravje, posvečen uvajanju fototerapije kot umetnostne terapije. V tem času se je v ta projekt vključilo več kot 400 bolnikov. Po končanem projektu sva s prijateljem, z odličnim fotografom in s kliničnim psihologom Matejem Peljhanom iz Ljubljane, tovrstno terapijo začela izvajati v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanj Kamnik, kjer svoje delo nadaljujeva že štiri leta. Posvečate se torej ranljivim ciljnim skupinam. Kaj se spremeni v človeku, ko pogleda skozi objektiv in pritiska na sprožilec? Mladi v Ciriusu se na primer ne morejo dokazati s športnimi uspehi, težko se izražajo tudi na drugih področjih življenja. Fant Nino na primer zaradi cerebralne paralize ne more govoriti. Piše lahko s pomočjo svojega komunikatorja, lahko pa tudi fotografira. Njemu je fotografija spremenila življenje, omogočila mu je vesolje kreativnega vizualnega ustvarjanja, z njeno pomočjo se izraža. O tem, kar se mu dogaja, nam pripoveduje s pomočjo fotozgodb. Fototerapija lahko tako služi kot kompenzacija, z vizu- alnimi podobami na primer nadomestimo izražanje z govorom. Fototerapija postaja v zadnjih letih ena vaših glavnih življenjskih in fotografskih usmeritev. Pri tem zagotovo pride v ospredje tudi vaše znanje sociologije in pedagogike, seveda pa tudi srčna dobrota in čut za sočloveka. To je način, s katerim sem oživel svoj pedagoški in terapevtski poklic. Pri tem res uživam, vsako srečanje z mladimi, ki imajo omejene gibalne sposobnosti, s psihiatričnimi bolniki ali z otroki v vrtcu mi je v veselje. V zadnjem času sodelujem v Domu ob Savinji pri projektu Živeti z demenco. Tako pri starejših kot pri mlajših vidim, kako radi se izražajo na ta način, koliko jim pomeni vsaka fotografija. Posnetke delimo na družbenih omrežjih in ustvarjalci se veselijo vsakega »všečka«. Vsak projekt sklenemo z razstavo in udeleženci terapij uživajo tudi pri dogovorih o tem, katere fotografije bomo predstavili, kje in kako bodo obešene, kdo bo prišel na odprtje razstave ... Omenili ste ljudi, ki imajo demenco. Morda marsikdo ne bi pomislil, da bi človeku s takšno diagnozo dal v roke fotoaparat in da lahko to na obolelega vpliva blagodejno. Gre za to, da človek poišče motiv, se ustavi in pritisne na sprožilec fotoaparata. Uporabljamo torej le en gumb. Če se starejši težko gibajo, jim pri tem pomagamo in fotografiranje tako ni težava. Poskušamo iskati nove poti, saj gre za nova področja terapije. Slikamo tudi vsakodnevna opravila, kot so umivanje zob, britje ... Fotografiramo na primer tudi mesto, kjer stanovalci hranijo prenosni telefon ali druge svoje predmete. Fotografije nato razvijemo, jih obesimo na omaro ali jih shranimo v album. Pri ljudeh tako spodbujamo trenutni vizualni spomin, jim na nek način pomagamo. In če pogled upreva še v prihodnost, kje boste po Puharjevi nagradi in po vseh dosežkih še iskali izzive? V fotografiji je vsak dan nov izziv. S prijateljem Matejem želiva člane društva distro-fikov (mišična distrofija je skupina genskih motenj, zaradi katerih mišice šibijo in krnijo, op. p.) junija odpeljati v Toskano, kjer se bomo posvetili fotografiji. To je zagotovo eden večjih ciljev. Sicer pa vsak dan najdem tudi kakšen manjši cilj in upam, da bo tako do konca življenja. TINA STRMČNIK, foto: GrupA Jure Kravanja je po končani gimnaziji študiral sociologijo in pedagogiko. Po študiju se je zaposlil na povsem drugem področju, v podjetju svojega očeta. Ta se je obrtništvu zavezal že pred 46 leti, po njegovi smrti, zadnjih 20 let, njegovo delo nadaljuje sin s pomočjo žene in sodelavcev. Svoje terapevtsko in pedagoško znanje v zadnjem času s pridom uporablja pri fototerapiji. Gre za relativno novo, vendar glede na sodobne trende in tehnološki razvoj zelo perspektivno metodo pri delu z ranljivimi skupinami. 28 REPORTAŽA Nove zamisli iz podjetniškega peskovnika Pametna ovratnica za psa je zmagovalna zamisel ekipe ThinkAlong Podjetniški peskovnik se imenuje zamisel Ustvarjal-nika, organizacije, ki v tretjini srednjih šol v Sloveniji spodbuja podjetniško delovanje mladih. Kot pravi Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika, mentorji pod okriljem te organizacije že šesto leto vodijo podjetniške krožke v šolah. Glavna zamisel je, da mladi po končanem šolanju ne bi ostali na zavodu za zaposlovanje, zato naj bi iskali svoje priložnosti že v času srednje šole: za ustanovitev podjetja, pridobitev denarja vlagateljev, ki bi jih navdušila njihova zamisel ali za štipendijo za šolanje v tujini. Krožkarji se enkrat letno ves konec tedna družijo, da znanje in ideje preverijo v praksi. Nazadnje je bilo takšno srečanje marca v Trbovljah, kjer so mladi morebitnim vlagateljem predstavili dvanajst zamisli. Zmagala je ekipa ThinkAlong, v kateri je bila tudi dijakinja Ajda Frankovič, dijakinja tretjega letnika Gimnazije Velenje. Za najboljšo idejo so ekipo, v kateri so bili še Miha Krhlikar, ki je tudi avtor zamisli, Klemen Verbovšek in Timotej Peter Valcl, nagradili tako komisija kot udeleženci. Zamisel za »pasjeljubce« Da je sodelovanje v takšnih »start-up vikendih«, kot jih ThinkAlong, zmagovalna ekipa Ustvarjalnikovega »start-up vikenda«. Velenjska gimnazijka Ajda Frankovič ima ob sodelovanju v podjetniškem krožku še čas za treninge nogometa pri velenjskem klubu ŽNK Rudar Škale, je vodnica pri tabornikih v OŠ Gustava Šiliha, obiskuje matematična predavanja v Ljubljani kot pripravo na mednarodna matematična tekmovanja ... imenujejo, precej naporno, pove podatek, da je bilo spanja le dve uri na noč. Ajda, »zelo radovedna dijakinja iz Kavč pri Velenju, po duši raziskovalka«, kot se sama opiše, se zanima za veliko področij, trenutno je na prvem mestu nevroznanost. Z Ustvarjalni-kovim podjetniškim krožkom je spoznala ekipo, s katero dela pri projektu razvijanja pametne pasje ovratnice, ki s pomočjo senzorjev, ki merijo EEG-valovanje mož-gan, lastniku psa na mobilni aplikaciji izpisuje, kako se pes počuti, podatke o stresu, lakoti ... »Ekipa je razvila sen-zoriko in algoritem, ki mož- ganske frekvence pretvori v uporabne podatke,« so organizatorji zapisali v obrazložitvi nagrade. Zamisel sta že pred meseci začela razvijati Miha in Ajda pod mentorstvom Matije Goljarja, v Trbovljah pa sta se pridružila še druga dva člana ekipe, v pomoč so bili še drugi mentorji. Kot navdušeno opisuje Ajda, jim je že pri prvem testiranju prototipa uspelo prebrati možganske valove in jih zabeležiti v aplikaciji. Na dogodku v Trbovljah je ekipa dobila svoje ime, izdelala je spletno stran, opravila intervjuja z lastnicama psov, se odločila, v katero smer bo nadaljevala projekt, kdo so kupci izdelka, kakšen je trg, kateri prodajni kanali pridejo v poštev, izdelala je prvo verzijo oblikovanja ovratnice in aplikacije ... Reševala je tudi tehnične probleme namestitve ovratnice, da elektroda ne bi bila moteča za psa, a bi vseeno bila ves čas v stiku s kožo, in naredila predstavitev za zaključno prireditev. V pomoč lastnikom in psom Ajda je prepričana, da bi lahko bila njihova pametna ovratnica v pomoč pri izboljšanju življenja kužkov in njihovih lastnikov, uporabna pa bi bila za vse, ki imajo psa prvič, novega psa ali jih zanima, kako se njihov kuža počuti. »Po uspešnih testiranjih vemo, da je stvar izvedljiva, nismo pa še dorekli čisto vseh podrobnosti tehnologije,« razlaga dijakinja, ki sicer sama nima domače živali, bolj jo je pritegnila tehnologija s svojimi velikimi možnostmi, pri čemer je ovratnica le ena od mnogih načinov uporabe te tehnologije. Tudi s pomočjo sodelovanja v tem projektu je ugotovila, kaj bi rada počela v življenju. »Rada bi raziskovala možgane z vseh vidikov, rada bi študirala nevroznanost ali kognitivno znanost, v rezervi imam še biotehnologijo. V prihodnosti se vidim kot znanstvenica, raziskovalka, ki uživa pri svojem delu.« TC, foto: arhiv Ustvarjalnika Dijaški modni vrtinec Bodoči ustvarjalci modnih oblačil in frizerji so pripravili modno revijo Med »glavnimi« na odru je bila dijakinja Sarah Dominković, ki sicer obiskuje tretji letnik frizerskega programa, tokrat pa se je izkazala še z igralskimi in s plesnimi talenti. Modne stvaritve za različne priložnosti, kot so si jih zamislili dijaki srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Po nekajletnem premoru so dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC spet pripravili modno revijo, s katero so pokazali svojo ustvarjalnost in nove zamisli. Modni vrtinec pod celjskimi zvezdami se je imenovala dinamična mladostna predstavitev oblačil v Narodnem domu. Zanjo so poskrbeli kar mladi izdelovalci sami, le štiri znane manekenske obraze smo zasledili med njimi. Za popestritev so dodali še nekaj plesnih in pevskih vložkov, Gea Erjavec pa je poskrbela, da je bilo scenaristično, režijsko, glasbeno in koreografsko vse brezhibno. Dijaki tretjega in četrtega letnika programa ustvarjalec modnih oblačil so pod mentorstvom učiteljev ustvarili pri pouku vrsto kreacij, od kopalk do poročnih oblek. Te so s pričeskami in z ličenjem nadgradili njihovi sošolci, dijaki drugega in tretjega letnika frizerske usmeritve. Da je projekt vse prej kot enostaven, sta se strinjali mentorici Mateja Logar, ki uči risanje, umetnost in estetiko, ter Maša Jurgelj, ki poučuje krojno risanje. Dijakom mentorice predlagajo temo, ko narišejo predloge, poiščejo najboljše in te nato izdelajo. Vse to nastaja v šolskih de- lavnicah, le da se ure pouka včasih nekoliko zavlečejo, da so izdelki končani. Zato menita, da pri tem delu ni dovolj le talent, temveč je treba biti tudi priden in vztrajen, da najdeš tudi kasneje v življenju pot, ki te osrečuje. »Sicer pa je ustvarjalnost povsod v življenju dobrodošla in če jo dijaki negujejo, jim bo povsod prav prišla,« je prepričana Logarjeva. Volja in ideje Med mentoricami za izdelavo pričesk in ličenja sta bili Lucija Koželj in Andreja Ko-govšek. Prva pravi, da je veliko zamisli mogoče najti na spletu, a tudi na raznih prireditvah, kamor peljejo tudi dijake. Sicer pa je treba po mnenju Kogovškove pri takšnih predstavitvah slediti zastavljeni zgodbi in ujemanju z oblačili, pri čemer so večino pričesk preizkusili že prej, včasih je treba tudi malo improvizirati. Med obiskovalci smo srečali tudi znano celjsko modno ustvarjalko Jolando Thaler, ki je bila navdušena nad enim od prikazanih modelov, zlasti pa nad ustvarjalnostjo mladih. »Imajo veliko dobrih idej, v teh časih pa morajo imeti tudi veliko volje in vztrajnosti. Danes se je težko dokazovati, tisti, ki ima voljo, ima tudi pravo pot.« TC, foto: SHERPA Da bi na zlatem kamnu gradili v se naprej Županja Občine Kozje Milenca Krajnc o izzivih Karierno se je sicer zapisala kmetijski stroki, a je že od nekdaj vpeta v družbeno življenje svojega domačega kraja. Na županskem mestu je Dušana Andreja Kocma-na nasledila leta 2014. Letos občina praznuje izjemno obletnico, in sicer tisočle-tnico prve omembe kraja. Če bi morali izpostaviti tiste lastnosti občine, ki jo postavljajo pred druge, kaj bi izbrali? Smo manjša občina, zato se primerjamo z okoliškimi občinami, kot so Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Rogatec. Občina Kozje ima središče v osrčju Kozjanskega in kozjanskega regijskega parka ter ima bogato naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino. Seveda je res, da imamo zaradi geo-strateškega položaja tudi svoje specifične težave. A menim, da jih v skladu z možnostmi dokaj dobro rešujemo. Svoj čas je bilo Kozje pomembno gospodarsko sre- dišče in tudi danes ponujate številne priložnosti za domače in tuje investitorje. Občina Kozje je vzpostavila infrastrukturo v po-slovno-obrtni coni in tako morebitnim potencialnim investitorjem ponuja ugodno ceno stavbnih zemljišč ter dober storitveni servis. Poslovno cono oglašujemo, vodimo številne aktivnosti v smeri pridobitve novih investitorjev. Zdaj sta v coni dva gospodarska subjekta, ki dobro poslujeta. Zagotovo je za vsakega gospodarstvenika, ki bi želel vlagati v našo cono, to velik zalogaj, ki v določenem trenutku in gospodarskih razmerah potrebuje svoj čas. V prostoru si seveda želimo tudi tuje investitorje, vendar na to vpliva in o tem soodloča tudi država, ki lahko ponudi morebitne ugodnosti. Kaj najbolj s ponosom pokažete turistom v domači občini? Milenca Krajnc: »Lani smo dobili plaketo zlati kamen, ki nas uvršča med razvojno prodorne občine.« Obiskovalcem naših krajev to zgodovino, Lurško jamo v Kaj je v občini tisto, kar bi najbolj želeli spremeniti? Na našem območju imamo kar nekaj praznih objektov, tako poslovnih kot stanovanjskih, ki so prepuščeni propadanju. Predvsem gre za objekte v zasebni lasti. Kot občanko me predvsem motijo neurejene državne prometnice, na primer na relaciji Buče-Kozje, Ledinščica-Podsreda in Podsreda-Koprivnica na meji z občino Krško, za katere država nima posluha. Med drugim me skrbi, da smo v kraju izgubili Banko Celje, kar je posledično za seboj potegnilo še več drugih storitev. Kako vidite svoje občane? Kot sposobne, zagnane in delavne ljudi. Predvsem v občankah in občanih vidim bogastvo dobrega, v njih vidim prihodnost! Kateri so največji izzivi občine? Ponosni smo na številne pridobitve, ki bodo pomagale krojiti našo prihodnost in prihodnost naših najmlajših. Urejena infrastruktura nam omogoča, da ostanemo v stiku s časom, da naš vsakdan postane prijaznejši. In to me še posebej navdaja z navdušenjem, kajti v letu 2015 smo dobili plaketo zlati kamen, ki nas uvršča med razvojno prodorne občine. In to si želim seveda tudi za naprej. StO Foto: osebni arhiv lahko pokažemo urejen trg Podsreda, ki je bil leta 2015 razglašen kot tretji najlepši trg v Sloveniji, trg Kozje z okolico, trg Pilštanj z boga- Zagorju skupaj z romarsko Marijino cerkvijo, Grusko jamo in seveda obnovljen grad Podsreda, od koder je veličasten razgled po kozjanski pokrajini, v kateri se skozi stoletja prepletajo danosti narave z ustvarjalnostjo posameznika in skupnosti. Statistika za leto 2015: Število prebivalcev: 3.301 Proračun za leto 2016: 3,5 milijona evrov Število rojstev: 27 Število neprofitnih stanovanj: 71 Število iskalcev neprofitnega stanovanja: 1 Trg Kozje je bil lani po izboru Turistične zveze Slovenije med tremi najlepšimi v državi. (Foto: SHERPA) Najvišja občinska nagrada v Ljubljano Občina Kozje je najvišje občinsko priznanje, zlati grb, letos namenila Petru Antu-noviću, ki živi in dela v Ljubljani. S Kozjim ga je povezala poroka z domačinko Jakobino Bevc. 78-letni Antunović si je vse življenje prizadeval za razvoj kraja, gradnjo infrastrukture, še posebej telefonije, prispeval finančna sredstva, donacije in humanitarne prispevke v najrazličnejše namene. Srebrni grb bo prejel publicist in novinar Milenko Strašek za izjemen doprinos h kulturni in k literarni podobi Pilštanja in širšega Kozjanskega. Bronastega grba letos ne bodo podelili, ker se mu je dobitnik Mirko Kovačič odpovedal. Denarno nagrado bo občina podelila Lovski dru- žini Podsreda in Muzejskemu društvu Kozje. StO revoze Janko Lupše, s. p., Lesično 11,3261 Lesično Gsm: 041 672 186, E-pošta: lupse.janko@siol.net AVT0PREV0ZNISTV0 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Polet za novih tisoč let Muzejsko društvo Kozje - Skupina »razseljenih Kozjanov«, ki še vedno živijo za svoj kraj Večina je odšla v svet v času, ko Kozje sicer ni več veljalo za kazensko kolonijo javnih uslužbencev, a je še vedno bilo sinonim za nerazvito in odmaknjeno podeželje. V svet so šli s talentom, z delavnostjo in s sanjami, vrnili pa so se s hvaležnostjo do dediščine domačega kraja. Tudi zaradi tega je kot po-klon tisočletni zgodovini pod okriljem društva nastal zgodovinski zbornik Kozjega. »Več nas je bilo takšnih, ki smo se radi vračali v svoj domači kraj in si v šali rekli društvo razseljenih Kozjanov,« pripoveduje eden od ustanoviteljev in predsednik društva slikar Peter Krivec. Milenka Straška, dr. Slavka Kremenška in mnoge druge povezuje navezanost na zgodbe, ki so se skozi tisočletje spletale v tem delčku sveta. Na kratko jih je povzel zgodovinar in etnolog dr. Slavko Kre-menšek. Še neodkriti arheološki zakladi Zbornik zajema zgodovino Kozjega od začetkov do leta 1945. Temeljno arheološko delo je že pred tem opravil dr. Slavko Ciglenečki, čigar mama je bila prav tako iz Kozjega. Njegovo raziskovanje je na podlagi arheolo- Dr. Slavko Kremenšek je večino svojega življenja živel in delal v Ljubljani. Na prvih deset let življenja v Kozjem ima otroško lepe spomine. S sorodstvenimi vezmi in z obiski je ostal s krajem povezan vse do danes. (Foto: OKO) ških ostankov obsegalo čas od paleolitika do zgodnjega srednjega veka. Izven strokovnem javnosti danes malokdo ve, da je bila tudi Graščina, nekdanja stavba podjetja Mont, je danes prazna. V lasti jo ima Kozjanski park. Člani muzejskega društva so predlagali, da bi bil del stavbe namenjen zgo-dovinsko-domoznanskim in kulturnim vsebinam. nad Kozjem, na Kozjaku, podobna naselbina, kot sta na primer Rifnik ali Vranje. Sondiranje tega območja je potrdilo, da so se tudi na to vzpetino staroselci umaknili pred vdorom barbarov z vzhoda. Arheološko je hrib še neraziskan. Rivalstvo s Pilštanjem V občini Kozje so danes upravičeno ponosni na enega najlepših gradov na Slovenskem. A zgodovina gradu Podsreda je s trgom Kozje komajda povezana. Po drugi strani redko najdemo tako izrazito rivalstvo med dvema krajema, kot je skozi zgodovino vidno med Kozjem in Pilštanjem. Da je Prva omemba Kozjega izhaja iz listine rimsko-nemškega cesarja Henrika II, ki Vilijemu II. podeljuje območje 30 krajevskih ub s središčem v Traskendor-fu. Čeprav nekateri to ime povezujejo tudi z Drešinjo vasjo, je dr. Kosi ovrgel vsak dvom, da gre v resnici za Kozje. bilo v slednjem nekoč pov-zpetno urbano naselje, ki so ga podpirali krški škofje, priča tudi to, da prav letos obeležujejo tudi 550 let šolstva na Pilštanju. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje je Pilštanj dokončno izgubil primat in sredi 19. stoletja je postalo Kozje cvetoče upravno-sodno središče. Malomeščansko uradniško prebivalstvo je skrbelo tudi za bogato družabno življenje. Socialistični tovarniški polet Propad meščanske identitete kraja se je začel z ukinitvijo sodišča, temu pa sledijo še nekatere druge inštitucije. Za preostale državne uslužbence je Kozje s širšo okolico postalo nekakšna odmaknjena, kazenska kolonija. Nov veter in novo identiteto kraja so prinesle tovarne, ki so jih v Kozjem zgradili po drugi svetovni vojni. Metka, Mont in Steklarna Kozje so pol stoletja ohranjali te kraje žive in perspektivne. Na prelomu tisočletja pa se je z njihovim propadom do temeljev zamajal ekonomski steber občine. »Gospodarsko gonilo lokalne skupnosti je v teh časih težko najti. A sam verjamem, da je prihodnost Kozjega v turizmu, vezanem na neokrnjeno naravo in ekologijo,« kratek zgodovinski pregled zaključi dr. Kremenšek. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Na nastanek muzejskega društva leta 2002 je imela velik vpliv obnova Kroflove domačije oziroma Kroflovega mlina. Gre za kulturno dediščino, ki so jo ohranili s pomočjo pristojnega zavoda in Občine Kozje ter prizadevanjem dr. Kremenška. Danes so v mlinu manjši prireditveni in razstavni prostori. Po trgu Kozje smo se sprehodili s predsednikom muzejskega društva Petrom Krivcem, slikarjem, ki se je po upokojitvi vrnil v domači kraj. »Kozje je dolga leta veljalo za nekakšno kazensko kolonijo. A tisti, ki so prišli, so se običajno lepo vživeli, postali nosilci kulture in razvoja ter nazadnje težko odšli. Kozje so za vedno ohranili v lepem spominu.« Delovni čas: od ponedeljka do petka od 07. do 15. ure. Sobote, nedelje In prazniki zaprto. ZAKAJ BI IMELI SONČNO ELEKTRARNO ZA SAMOOSKRBO? -ker lahko električno energijo proizvedemo sami in si tako posledično zmanjšamo letni strošek plačila električne energije tudi do 100 odstotkov, -ker je naložba v lastno sončno elektrarno varna in se nam povrne v približno desetih letih, -ker za proizvodnjo električne energije za samooskrbo ni treba registrirati dejavnosti ali odpreti podjetja, ta ne vpliva na vašo dohodnino, pokojnino ali druge socialne prejemke. FINANCIRANJE V podjetju Ekod imamo aktualne informacije o trenutno razpoložljivih nepovratnih sredstvih in ugodnih eko kreditih. Nudimo vam popolno podporo pri finančni realizaciji projekta. Park spomenikov pred Kobijevo hišo združuje zgodovino vseh vojn, ki so v preteklem stoletju zadele Kozjansko. Najstarejši spomenik žrtvam prve svetovne vojne je dal leta 1926 postaviti gostilničar Josip Podlinšek. Eden od dveh kovačev, ki sta skovala verigo okrog spomenika, je bil tudi praded košarkarja Sandija Čebularja. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Fotografije bodo ostale, kaj pa narava? Pestrost živalskega in rastlinskega sveta ter lepote pokrajine v delih Polone Gorišek Vodomec z ribico v kljunu, lesna sova, ki kuka iz drevesnega dupla, romantičen kamnit most ali zvezdnato nebo, škrlatni teloh ali avtohtona orhideja -vse to so motivi, ki jih že vrsto let v objektiv svojega fotoaparata lovi Polona Gorišek. Biologinja iz Lokav-ca pri Rimskih Toplicah je že od mladosti neločljivo povezana z naravo, zanjo kot učiteljica navdušuje tudi mlade v I. osnovni šoli Celje, s svojimi fotografijam sveta, kakršnega je vse manj okrog nas, pa razveseljuje tudi vse tiste, ki spremljajo njene objave na družabnem omrežju. Od sobote bodo njene fotografije na ogled tudi vsem drugim, saj bo Kozjanski park ob prazniku Občine Kozje na gradu Podsreda odprl razstavo Zgodbe kozjanske narave. V štirih tematskih sklopih - gozd, potok in travnik ter nočni motivi - bo Polona Gorišek predstavila svoje ustvarjanje. Prej še nikoli ni razstavljala, pri čemer pravi, da se nima za tipično fotografinjo, ki želi za vsako ceno priti do fotografij redkih živalskih ali rastlinskih vrst. »Najprej sem biologinja, naravoslovka. Moje fotografiranje se je tudi začelo tako, da sem hotela lepe dokumentarne fotografije, ki bi imele tudi estetsko vrednost in bi bila vrsta na njih predstavljena v najlepši luči.« Navdušeni fotolovci lahko naredijo tudi škodo. Sama seveda skrbno pazi, da se kaj takšnega ne zgodi, zato Veronikin most nad Gračnico pri najdbah redkih živali ne objavi mesta, kje je to bilo. »Nočem, da gredo tja tisti, ki nimajo občutka za naravo. Jaz naredim fotografijo, če jo lahko, tako da ne škodim živali, da ni vznemirjena ali prizadeta.« Ure v šotoru Ne čudi torej, da lahko dolge ure preživi v svojem ka-muflažnem šotoru, ki ga postavi kje ob vodi, in čaka na pravi trenutek, ko so tamkajšnje ptice povsem sproščene v svojem naravnem okolju. Potem nastanejo čudoviti posnetki živopisanega vodomca ali povodnega kosa. »Če gremo v naravo, žival samo splašimo in vidimo le, kako zbeži. Če imamo takšen šotor, smo lahko za večino bitij Ko je nekoč šla preverit gnezdenje vodomca, ki dela gnezdo v bregu potoka, je morala bosa na drugo stran vode. V začetku aprila je bilo to videti malo neobičajno in ko se je mimo pripeljal možakar ter videl žensko, ki hodi po ledeno mrzli vodi, je seveda ustavil. Prepoznal je Polono, zamahnil z roko in se odpeljal naprej. nevidni, čeprav ga nekatera tudi opazijo. Tiste živali, ki ga ne, pa se obnašajo tako, kot da človeka ni, in to je zame najbolj dragoceno.« Najpogosteje se odpravi v dolino Gračnice. Ta je njena najljubša in dobro pozna vse tamkajšnje skrite kotičke. Divjino hoče imeti zase. Le kakšnega lovca ali gozdarja kdaj sreča. Če je človek med tednom veliko med ljudmi, je odhod v bližnji gozd ali ob reko prava sprostitev. Včasih se s partnerjem, ki je prav tako navdušen nad naravo, odpravita tudi kam dlje. Navduševanje otrok Že od otroštva so jo zanimale predvsem živali, čeprav je nato ugotovila, da so tudi rastline zelo zanimive, sploh ko gre za avtohtone orhideje. To zanimanje in spoštovanje do vsega naravnega, kar nas obdaja, so ji očitno privzgojili v domači hiši. Oče je bil lovec, a ne zato, da bi streljal, temveč zato, ker ga »V naravi se nikoli ne izgubim, prej v mestu.« Polona Gorišek na skalnem robu Vranje peči nad dolino Gračnice. »To je zagotovo eden od posebnih krajev, ki ga zaradi redkih rastlinskih in živalskih vrst ter posebne energije izredno rada obiščem,« pravi biologinja in ljubiteljska fotografinja. je zanimalo vse v zvezi z naravo. Tik nad domačo hišo je lahko Polona v objektiv ujela gamsa, saj mu je oče v votlem drevesu nastavljal sol. Po končani naravoslovni gimnaziji zato odločitev za študij ni bila težka, postala je profesorica biologije in tehnike. V Laškem je nekaj časa delala kot učiteljica za nadarjene učence, kar je bila zanjo posebej zanimiva izkušnja, le da so zaradi varčevanja delovno mesto ukinili. V I. OŠ v Celju zadnja leta uči biologijo, tehniko in naravoslovje. Svoje fotografije večkrat pokaže otrokom za uvodno motivacijo, preden se lotijo kakšne teme. Vodi tudi interesno dejavnost naravoslovna fotografija, kjer otroke spodbuja, da sami skušajo kaj fotografirati in predvsem opazovati svet okrog sebe. Naslednje leto načrtuje raziskovalno nalogo o samotarskih čebelah v mestu, pri čemer pri tehničnem pouku že delajo gnezdilnico zanje. Svet, ki izginja S Kozjanskim parkom sodeluje že vrsto let, najprej je vodila njegove tabore, nato se je s številnimi fotografijami uvrstila v monografijo o parku, saj so njegovi tereni njeno stalno območje odkrivanja naravnih lepot. Tokrat je dobila povabilo, da se predstavi še na samostojni razstavi. »Izbor je bil kar težaven. Z malo boljšim aparatom slikam že od leta 2012 in izdelkov je veliko,« pravi Polona, ki se je odločila tudi za predstavitev življenjskih okolij in njihovih predstavnikov, ki so bolj redki, jih je vse manj ali so fotografsko zanimivi. »Ljudem bi sicer lahko kazala fotografije smeti, akumulatorjev sredi gozda, ampak raje jih osveščam na pozitiven način. Z redkimi živalmi, s prikazom pestrosti, bogastva, ki izginja, bi jih rada opozorila na vse to in da bi morda tudi v svojem okolju preverili, če imajo kaj takšnega.« Spremembe, ki jih pri tem opaža, jo skrbijo. Bomo pestrost živalskega in rastlinskega sveta čez nekaj časa videli le še na starih fotografija? »Tega se bojim, hudo mi je, kaj počnemo z naravo. Travnik, ki je lepo zelen, je v bistvu uničen, ker je bil tolikokrat pognojen, da na njem raste le še trava. Vsaj petdeset let bi trajalo, da bi se obnovil in ponovno dosegel prvotno pestrost z vsem cvetjem in živalmi. Biologi in naravoslovci to nemočno opazujemo in iščemo še ohranjene kotičke.« Z odličnimi fotografijami jih Polona Gorišek prinaša tudi med vse tiste, ki s(m)o morda že pozabili na nekoč prvobitne vezi z naravo. TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv Polone Gorišek Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka je ob razstavi fotografij zapisal: »Rastline, živali, krajina, bleščanje opoldanskega sonca in nežna svetloba nočnega neba, statičnost cvetočega motiva ali sokolja hitrost v brezmejnem ozračju - v njenih delih se zrcali vsa pestrost Narave. Tehnično brezhibne fotografije pritegnejo tudi z jasno zaznavno zgodbo v ozadju, kar vedno znova potrjujejo komentarji njenih sledilcev na internetnem omrežju.« ELEKTRO KUNST, d.0.0. - elektroinstalacije - NN priključki - meritve - strelovodi - sončne elektrarne Tel.: 041736 009 info@elektro-kunst.si www.elektro-kunst.si Navadni kosmatinec je zaradi intenzivnega kmetijstva ogrožena rastlina suhih travnikov. Vodomec je ujel kaplja. 32 DESET LET ŠKOFIJE CELJE »Vsakemu lahko mirno pog Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek o škofijskem jubileju in aktualnih izzivih - Poročenih stalnih diakonov, ki lahko med drugim krščujejo in poročajo, se bomo morali navaditi Desetletje obstoja za neko škofijo ni veliko. Kljub temu se je z ustanovitvijo Škofije Celje aprila 2006 na našem območju veliko spremenilo. To, o čemer so pred nekaj desetletji katoličani na Celjskem lahko samo sanjali, je postalo resnica. Mesto in širše območje je pridobilo pomen, za duhovno življenje številnih katoličanov na našem območju je to pomenilo - in bo vedno pomenilo - novo priložnost. O različnih vidikih ustanovitve Škofije Celje in njenem delovanju smo se pogovarjali z drugim celjskim škofom dr. Stanislavom Lipovškom. Škofija Celje ima deseti rojstni dan. Želja po njenem nastanku je trajala, da tako rečem, kar tisočletje. Kako je sploh lahko prišlo do njenega ponovnega nastanka in zakaj ravno v našem času? Dobro vemo, da začetki krščanstva na tem območju segajo že v antično, rimsko obdobje. Rimska Celeia je imela močno krščansko skupnost, ki je imela svojega dušnega pastirja, škofa in mučenca sv. Maksimilijana Celjskega. Ohranili so se tudi imenitni spomeniki krščanstva v rimski dobi. V Gubčevi ulici v Celju je tako ohranjena krstilnica, ki je del večjega območja s cerkvijo, in sicer pod zgradbo bližnje pošte. Ohranjen je celjski kristogram s konca 4. stoletja, najden v Vipoti nad Pečovnikom. Kristogram je bila na svetovni razstavi v Milanu. Zelo pomemben je tudi spomenik celjskemu škofu Gavdenciju. Spomenik je bil vzidan v cerkvi v Preboldu. Original hrani Pokrajinski muzej Celje, kopija je vzidana v cerkvi v Preboldu. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek Za ponovni nastanek celjske škofije razmere dolgo niso bile ugodne in se je odlagalo vse do novejše dobe, ko je zavel nov veter, še posebej po vatikanskem koncilu, ki je močno poudaril vlogo krajevnih cerkva. Zdi se, da je piko na i dodal papež, zdaj že sveti Janez Pavel II., ki je poudarjal slovanske narode. Dvakrat je obiskal Slovenijo in opazil, da bi bilo dobro za blagor vernikov tu cerkveno upravo pomnožiti in utrditi. Tako se je ure- sničilo, da smo dobili tri nove škofije, tudi v Novem mestu in Murski Soboti. Katera pričakovanja je mlada celjska škofija po vašem mnenju izpolnila in katerih še ni? Na to ni tako lahko odgovoriti. Cerkev ima svojo nadčasovno nalogo in poslanstvo, ki ju uresničuje. Škofija ima duhovno poslanstvo, ki se uresničuje v treh smereh: oznanjevanje evangelija, obhajanje bogoslužja in dobrodelnost. Lahko rečem, da smo v desetih letih posebej povečali sodelovanje laikov, še zlasti na področju uvajanja v krščansko življenje, pri katehezi in dobrodelnosti. Uvajamo tudi službo stalnih diakonov, ki lahko vodijo bo-goslužna srečanja, pomagajo pri katehezi, lahko krščujejo, poročajo in vodijo pogrebni obred. Stalni diakoni so lahko poročeni možje. To je možnost, na katero se še navajamo. Naj spomnim tudi na pomoč Karitas pri skrbi za ostarele, uboge in pomoči potrebne, še posebej pri oskrbi beguncev. Bilo bi zelo hudo, če teh sodelavcev ne bi imeli. To sem videl neposredno med reveži v Brežicah, Rigoncah in Dobovi. Sodelovali so seveda tudi Rdeči križ in druge dobrodelne ustanove. Treba je tudi reči, da so naše cerkve po zaslugi skrbnih duhovnikov in dobrih vernikov urejene. Ob desetletnici si zagotovo želimo, da bi verniki še v večjem številu sodelovali pri nedeljskem bogoslužju in drugih svetih opravilih. Zelo smo v zadregi pri vprašanju duhovnih poklicev. Skrivnost je v pripravljenosti služiti bližnjemu. Če duhovnik išče samega sebe, ne gre, je nesrečen. Med največjimi težavami celjske škofije je pomanjkanje duhovnikov. Ljudem ve- »Sodelovanje s krajevno in z državno oblastjo je seveda nujno, saj si vsi, vsak na svoj način, prizadevamo za blagor vernikov oziroma prebivalcev določenega kraja in pokrajine. Država in Cerkev imata vsaka svoje poslanstvo, ki ga lahko zelo dobro uresničujeta z sodelovanjem.« Prebrani sta bili papeški listini Slovesnosti v stolnici so se udeležili številni slovenski škofje in pravoslavni ter evangeličanski škof. (Foto: GrupA) V nedeljo so v stolnici slovesno praznovali desetletnico mlade škofije. Med akademijo sta bili prebrani listini, s katerima je papež ustanovil novo celjsko škofijo ter imenoval prvega celjskega škofa, dr. Antona Stresa. Prav tako je bilo prebrano besedilo pastoralne vizije škofije, kjer so zapisani načrti za njeno prihodnost. Somaševanje škofov in drugih duhovnikov je vodil domači škof dr. Stanislav Lipovšek, glavni govornik je bil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki izvira iz Nove Cerkve. Med somaševanjem so verniki štirih naddekanatov celjske škofije prinašali simbolične darove. Med slovesnostmi je dobro sodelovanje z mlado škofijo v nagovoru poudaril celjski župan Bojan Šrot. Slovesnosti sta se udeležila tudi ljubljansko-zagrebški pravoslavni škof Porfirije Perić in evangeličanski škof Geza Filo. Po glasbeni plati je slovesno akademijo popestril dijaški oktet celjske I. gimnazije. Med mašo sta prepevala stolni pevski zbor in zbor Forte iz Vojnika. BJ DESET LET ŠKOFIJE CELJE 33 ledamo v oči« činoma veliko pomeni, da imajo v svojem Izpostavljeni smo tako dobrim kot manj kraju stalnega duhovnika. Kako se izra- dobrim tokovom v svetu. V Evropi je na po- ža problem pomanjkanja duhovnikov na hodu pojav razkristjanjenja, sekularizacije, območju naše škofije in kako ga rešujete? načina življenja brez Boga. Pozna se padec Na tem področju smo, da tako rečem, malo števila nedeljnikov, pri nedeljskih mašah je zašli in priznamo, da smo v resni krizi. Ima- vedno manj ljudi. Človek ne živi samo od mo vsega tri bogoslovce in 39 od 112 župnij kruha, od materialnih dobrin, treba je nekaj brez rednega duhovnika. Vse te župnije so več. In kaj je nekaj več? To je, da si srečen, sicer še oskrbovane. Deseta obletnica škofije priznan, ljubljen, sprejet, da imaš varnost in se zato praznuje v znamenju osveščanja in prihodnost. To so vrednote. Zato si prizade- molitve ter dela za duhovne poklice. Upamo, vamo, da bi jih pomagali odkrivati, pospe- da bomo to krizno obdobje prešli. V času ševati in ohranjati. Hvala Bogu imamo tudi mojega študija, tam v šestdesetih letih prej- nekaj mladih, ki so odkrili lepoto tega, kako šnjega stoletja, nas biti kristjan. Sicer so posebej aktivni mladi animatorji. je bil° v b°g°slovju »Uvajamo tudi shižbn smo med drugim celo preveč, petkrat »UvaJamo tudi službo veseli pojava skavtov več kot danes. V lju- stalnih diakOROV, ki lahko in oratorijev za otro- bik'^fcie'Mo'Sop^ski vodijo bogoslužna srečanja, ke ter mlade, kjer škofiji so to krizo pomagajo pri katehezi, že prešh. Prepnhan lahko krščujejo, poročajo in Kljub nektaterdm ne- sem, da bomo lahko gativnim trendom je kmalu bolj optimi- vodijo pogrebni obred. Stalni veliko pozitivnega. stični. , . diakoni so lahko poročeni prepričani s™ da Duhovnikov torej bomo to prehodno manjka, kako pa možje. To je možnost, na obdobje dobro pre- se še vključujejo v katero se še navajamo.« živeli, in ostali zfsti življenje v škofiji J temeljnim vredno- laiki? tam. Sedanjo krizo torej skušamo premostiti z Na območju Škofije Celje delujejo tudi laiki, ki so med drugim dragoceni tudi pri druge krščanske skupnosti. Kakšno je so- verouku in obnovah cerkva, saj se lahko tako delovanje škofije z drugimi kristjani? duhovnik posveti predvsem oznanjevanju Na kratko povedano zelo dobro. To so evangelija. Kot laiki od nekdaj sodelujejo predvsem naši bratje pravoslavni, s kate- ključarji, ministranti in pevci, novost so žu- rimi smo si najbližji, a tudi bratje evan- pnijski pastoralni sveti in različne komisije. geličani, ki so v Celju delno še prisotni. Z Ob tem se sedem mož pripravlja na službo obojimi zelo dobro sodelujemo, tudi skle- stalnega diakona, in sicer ob družini in svoji pnega bogoslužja ob desetletnici sta se redni službi. Trenutno imamo že tri stalne udeležila pravoslavni metropolit in evan- diakone. Smo optimistični. geličanski škof. Pravoslavni v Celju svoje Kakšno je po vašem opažanju nasploh cerkve nimajo, bila je porušena leta 1941, versko življenje katoličanov v naši mladi zato gostujejo v naši cerkvi sv. Maksimili- škofiji? jana nasproti avtobusne postaje. Med seboj Če vas zanima, lahko povem, da vozim trinajst let starega pasata in stanujem v skromnem stanovanju. se obveščamo, na primer ko so mešane S predstavniki islama smo prijatelji že dlje poroke med katoličani in pravoslavnimi časa, tudi na lokalni ravni. Z imamom sva verniki. V tednu edinosti skupaj molimo. dobra sodelavca in prijatelja, udeležuje se Medsebojno se obiskujemo in se udele- molitve za edinost in maše za domovino v žujemo bogoslužja v eni in drugi cerkvi, stolnici. Tudi jaz se udeležujem srečanj is-zlasti za velike praznike in slovesnosti. lamske verske skupnosti. Pogovarjamo se o Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z rednih zadevah, tudi o peterih stebrih isla-občinsko in državno oblastjo? ma, ki so vera v Boga, molitev, dobrodelnost, Sodelovanje s krajevno in z republiško post in romanja. Naša Karitas tudi skrbi za oblastjo je seveda nujno, saj si vsi, vsak na tiste, ki potrebujejo pomoč, med njimi so be-svoj način, prizadevamo za blagor vernikov gunci, med katerimi so mnogi islamske vere. oziroma prebivalcev določenega kraja in po- Škofije morajo imeti, ne čisto nazadnje, krajine. Država in Cerkev imata vsa- tudi neko zdravo gospodarsko osno- ka svoje poslanstvo, ki ga lahko vo. Kakšno je gospodarsko in zelo dobro uresničujeta z »s premoženjsko stanje mlade sodelovanjem. V naši ško- S , celjske škofije? fiji in še posebej v knež- predstavniki Lahko smo veseli, da s jem mestu je danes to islama smo prijatelji že tovrstnimi težaram ni-sodelovanje odlično, smo obremenjeni. Od takšno je bilo tudi ne- dlje casa> tudi na lokalni mariborske nadškofije koč. Če se spomnim ravni. Z imamom sva dobra smo prejeli po ustano- nekaj de,setletij nazaj sodelavca in prijatelja, ^ "fte škofije neke ko je bila v današnji , , v . т^ vrste doto, to je pribli- stolnici obnovljena udeležuje se molitve za žno dvesto hektarjev in blagoslovljena zna- edinost in maše za gozdov in - če prav vem menita Celjska kapela, domovino v - štirideset hektarjev sa- sem bil mlad kaplan. Pel шлииииш v dovnjakov ter vinogradov je komorni zbor, v cerkvi stolnici.« pri Brestanici. Vse to je v na- je bila takratna županja, ki jemu. V brestaniškem gradu je nagovorila zbrane. Ves čas je so bili do začetka druge svetovne sodelovanje dobro, še posebej pri skrbi vojne zelo priljubljeni menihi trapisti, ki za obnovo in vzdrževanje cerkva ter drugih so imeli veliko posest. Po denacionalizaciji je kulturnih spomenikov. njihovo dediščino dobila mariborska nadškofi- Mestni občini Celje smo zelo hvaležni ja in nekaj tega zdaj pripada naši škofiji. Sicer za pomoč pri organizaciji velikih verskih pa naši duhovniki vozijo skromna vozila in srečanj in slovesnosti, kot so bili Slovenski živijo večinoma zelo skromno. Duhovnik pla-evharistični kongres leta 2010, beatifikacija če nima, država mu prispeva 40 odstotkov za Alojzija Grozdeta, Slovenski pastoralni dan zavarovanje. Od maše prejme 17 evrov na dan, in srečanje družin, ko se je na nogometnem od tega posreduje del škofiji. Vsakomur lahko štadionu zbralo do trideset tisoč vernikov. mirno pogledamo v oči. Če vas zanima, lahko Na našem območju je prav tako po- povem, da vozim trinajst let starega passata in membna islamska skupnost. Kakšno je stanujem v skromnem stanovanju. sodelovanje celjske škofije z njo? BRANE JERANKO, foto: SHERPA Kaj je prinesla ustanovitev celjske škofije? Nasta Deželak, župljanka v Laškem: Ta obletnica izraža mladost škofije in je povezana z upravičenimi pričakovanji za naprej. Škofija je krajevna Cerkev, ki je vesoljna v povezavi s svetim očetom. Zato se na ravni škofije uresničuje in živi vesoljnost Cerkve. Moja škofija je zdaj s središčem v Celju in moj škof je celjski škof, ki je skupaj s svojimi duhovniki odgovoren za ohranitev vere na območju škofije. Vera je osebna in občestvena dimenzija, ki se ohranja na osebni ravni znotraj skupnosti in se tako prenaša na prihodnje rodove. Velika je Slomškova misel: »Sveta vera bodi vam luč.« Vera je resnična notranja luč za vsakega človeka ob raznih dogodkih življenja, še posebej ker njen domet sega v skrivnost življenja po smrti. Foto: osebni arhiv Rok Metličar, predsednik Škofijske Karitas in nadžupnik v Laškem: Pred desetimi leti si je škof Stres kot eno prvih nalog zadal, da bo tudi celjska škofija dobila svojo Karitas, ki naj pomaga, da bo večina naših župnij imela svojo Karitas in še druge dobrodelne organizacije, gibanja in društva. To nalogo izpolnjujemo ob ustanovljenih nujnih strukturah in odgovarjamo na vsakodnevne izzive. Ob desetletnici ugotavljamo, da je pomoč Karitas ljudem dostopna v 93 od 112 župnij celjske škofije. Sive lise mreže Karitas ostajajo še na območju deka-nije Kozje in južnega dela dekanije Laško. Z veliko hvaležnostjo in veseljem ugotavljam, da je prepoznavnost naše škofije na področju karitativne dejavnosti močno delujoča in prežeta z občutkom ljubeče skrbi Cerkve za človeka v stiski. Iskrena hvala vsem, tudi medijem, ki po svojih močeh pomagate pri tem tako pomembnem delu. Foto: osebni arhiv Milan Duduković, paroh pravoslavnih vernikov iz Celja: Pot sodelovanja in medsebojnih odnosov pravoslavnih in katoličanov v Celju je bila »zaorana« že pred 36 leti, ko nam je celjski opat gospod Friderik Kolšek preko takratnega zdravnika, danes tudi duhovnika iz Sirije, gospoda Isse Kidessa ponudil v uporabo cerkev svetega Maksimilijana. Sam sem spoznal takratnega stolnega župnika gospoda dr. Stanislava Lipovška že v Mariboru in sodelovati sva začela že tam. Ustanovitev nove Škofije Celje in njeno delovanje sta doprinesla k še tesnejšemu, bolj intenzivnemu sodelovanju med katoličani in pravoslavnimi ter prispevala k boljšemu medsebojnemu razumevanju, spoznavanju razlik, kulture in običajev obeh narodov. Ekumeni-zem v Celju ni le na papirju, ampak ga živimo, gradimo na skupnih temeljih in spoštujemo obstoječe razlike. Foto: arhiv NT (GrupA) Jože Čakš, župljan Šmarja pri Jelšah: Ko sem bil prisoten na slovesnosti ob ustanovitvi škofije, sem čutil, da prihaja v organiziranost cerkve na Slovenskem nekaj novega, predvsem v smislu približevanja cerkve in njenega nauka vernikom in tistim, ki vero in verujoče spoštujejo. Oba dosedanja škofa sta znana kot človeka, ki se znata približati ljudem in sta z njimi tudi rada v neposrednem stiku. Ko je prišel škof dr. Stanislav Lipovšek v našo župnijo na službeni obisk, se ni zadržal samo v župnišču, temveč se je srečal tudi z vodstvom občine, obiskal tukajšnje gasilsko društvo in bolnike v domu upokojencev. In prav to je tisti pomemben element nove škofije, ki je pomemben za to, da se čuti prisotnost cerkve na terenu. Foto: arhiv NT (SHERPA) Srečko Hren, župnik v celjski župniji sv. Duh: »Bliže škofu, bliže očem,« bi lahko parafraziral znan rek daleč od oči, daleč od srca. Ustanovitev škofije je prinesla med vernike in tudi duhovnike bližino škofa, predvsem v pastoralnem, še bolj pa v osebnostnem smislu. Besedo škofa - naj si bo kot predstojnika kot tudi pastirja - razumem kot nujno in dobrodošlo, saj se v njej skrivata in odkrivata naše skupno prizadevanje in poenotenje vsega pastoralnega dela v škofiji. Zagotovo je s tem tudi bliže vernikom, čeprav menim, da je tudi za še večjo prisotnost škofa med verniki, torej v župnijah, škofija še prevelika. A obnavljati škofije v bolj prvobitnem pastoralnem pomenu in ne toliko v institucionalnem je verjetno vprašanje daljšega prihodnjega zgodovinskega časa. Foto: arhiv NT (SHERPA) 34 AKCIJA B ■ VB vi I ■ ■ Zdrav način življenja je vs Udeleženci akcije skupaj shujšali za 214,7 kilograma, Ivan Verbek med vsemi največ: 20,2 kilograma - Bili ste super! Malo bomo pogrešali naše »torke«, ko smo se zadnje tri mesece redno srečevali na strokovnih delavnicah v akciji Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje v prostorih celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pogrešali bomo vso voljo in moč dvajseterice, ki je resnično pridna. Vsi člani skupine so nasmejani, polni energije, zagnani in predvsem pozitivni. To jih je pripeljalo do zmage. Zmagovalci so namreč vsi. Niso samo shujšali, začeli so živeti zdravo in v zdrav način življenja »potegnili« tudi svoje družine. Mnogi so nam zaupali, da je marsikdo od svojcev prav tako izgubil nekaj kilogramov in da je gibanje postalo nepogrešljiv del njihovega vsakdanjika. Trije, ki so bili na podlagi vseh meritev teže in ostalih pomembnih dejavnikov pri procesu hujšanja izbrani za najboljše v skupini. Zlatka Zdovc, Ivan Verbek in Katja Skerbiš. Pri strokovnem vodenju skupine je bilo prvo, kar so slišali januarja, to, da huj-šanje ni stradanje, ampak zdrava hrana, pravilen način prehranjevanja in obvezna telesna vadba. Zato morajo po končani akciji tako tudi naprej živeti, saj je ravno to osnovno vodilo k nadaljevanju zdravega življenja. Kdo je shujšal največ? Možakarja Ivana Verbeka se spomnimo, da je januarja na prvo delavnico prišel kar »zapolnjen«. To je tisti simpatičen brkati šarmer, ki je vse ženske ob osmem marcu presenetil z rožicami, skupini pa je vsakič namenjal nasmehe in svoje is- krive izjave. Shujšal je za 20,2 kilograma, a tudi obseg pasu se mu je krepko zmanjšal. Na drugem mestu je Zlat-ka Zdovc, ki je odvrgla 17,9 kilograma. Zdovčeva je bila kot »tiha miška«. Vestna, pridna in z močno voljo. Na tretjem mestu je Katja Skerbiš. Navihanka, ki je od začetka akcije več v fitnesu in na pohodih na Celjsko kočo kot doma, če se malo pošalimo. Prve tedne pri njej kilogrami niso tako kopneli, nato je šlo brez težav. »Vas bom povabila s seboj na pohod,« nam je dejala z nasmehom, ko je dobila priznanje. Čakamo vabilo. In še ena skupinska fotografija s strokovno ekipo, ki je nadzorovala hujšanje. Z udeleženci (nekaj jih je manjkalo) so se fotografirale nepogrešljiva Nataša Šuster iz Top-Fita (zgoraj, skrajno levo), Saša Pukl in Simona Brglez z Radia Celje, dušj akcije koordina-torka Tatjana Škornik Tovornik iz NIJZ Celje in zdravnica Jana Govc Eržen. Desno od zmagovalne trojice tudi izjemna zdravnica Nuša Konec Juričič in direktorica naše medijske hiše Anica Šrot Aužner. Na sliki iz strokovne ekipe manjkajo anesteziologinja iz ZD Celje Brigita Fižuleto, Nataša Medved iz Zdravstvene postaje Vojnik, vodja Centra za krepitev zdravja Celje Marjana Iršič, Katja Esih iz Visoke zdravstvene šole Celje, specialist klinične psihologije Drago Tacol in profesor kuharstva Boštjan Bezgovšek iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so namreč v akciji prav tako sodelovali s svojimi predavanji. V Citycentru smo nato vse to samo še kronali s podelitvijo priznanj. Ta je vsem sodelujočim podelila direktorica naše medijske hiše Anica Šrot Aužner. Tatjana Škornik Tovornik je vsak torek udeležence tehtala. Tokrat smo na tehtnico postavili njo. Tatjana, kaj je pokazala tehtnica? Še zadnja skupinska vadba ... . Celotna akcija spremembe načina življenja temelji na pomenu gibanja. Mladi so nam lahko tudi za vzor. Z nami sta bila podmladka Nogometnega kluba Celje in Športne šole Pivovarna Laško - ambasador Aleš Pajovič. Poleg njih so bili v Citycentru tudi mladi Plesne šole Kattan in Judo kluba Iva Reye. AKCIJA 35 e pripeljal do pcebne zmage Čestitke vsem! Ob vsem je treba poudariti še enkrat, da je pri strokovnem vodenju procesa hujšanja pomembno razmerje med izgubo maščobe in pridobljeno mišično maso zaradi gibanja in telovadbe. Torej če nekdo morda ni shujšal za 20 kilogramov, to ne pomeni, da ni zmagovalec. Maščobe se z vadbo in s pravilno prehrano topijo, mišice pa se krepijo. Tako tudi izgubljenih 5, 8 ali 10 kilogramov predstavlja veliko. Celotna strokovna ekipa, ki je udeležence spremljala, je vesela in ponosna. In tudi mi smo. Akcija je tudi tokrat uspela. Takšen uspeh se ne meri samo po izgubljenih kilogramih, ampak tudi po nasmehih in izjavah udeležencev, da je njihovo zdravstveno stanje zdaj boljše, da imajo več energije, in po tem, da je enostavno že na daleč mogoče opaziti, da je njihova samopodoba zdaj boljša. Bravo! SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grupa Več fotografij je objavljeno na naši Facebook strani Novi tednik in Radio Celje. Dobitnik glavne nagrade Ivan Verbek. Primerjava fotografij na začetku in na koncu pove največ. Mimogrede, na zaključno prireditev v Citycenter je prišel v spremstvu žene, ki nam je skrivaj zaupala, da je tudi sama, ko je spremljala moževo sodelovanje v akciji, shujšala za nekaj kilogramov. Vesela je zanj. »Prav simpatičen je. No, edino v zadnjico je morda shujšal preveč. Fino je bilo, ko je bila malo zaobljena,« se je nasmejala. N. Toyoto Aygo, ki ga bomo jeseni poklonili enemu od naročnikov Novega tednika, v lepi družbi Top-Fita. ■■ Skupino je prišla pozdravit tudi lanska zmagovalka Marjeta Krušič. Zaradi njene vztrajnosti, saj danes še vedno živi zdravo, jo je prišel pozdravit tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen. Vsi sodelujoči v akciji so dobili posebna priznanja in darila naše medijske hiše, trije najboljši poleg tega še bon Citycentra, Top-Fita, Sensilaba, Ivan Verbek pa še posebno nagrado: stilsko preobrazbo. Slednjo bomo spremljali tudi v Novem tedniku. Na sobotni zaključni prireditvi so na stojnicah sodelovali Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Visoka zdravstvena šola Celje, Sensilab in Technogym. Pred zaključno prireditvijo akcije hujšanja smo našo Toyoto Aygo odpeljali na sistematski pregled k skriti gostji. Poslušalci Radia Celje so hitro ugotovili, s kom se pogovarjamo. Kako ne bi? Zdravnica Jana Govc Eržen je ena najuspešnejših in najdejavnejših osebnih zdravnic v Sloveniji. Zato je bila za pregled Toyote Aygo najboljša izbira. »Vse je b. p.,« je ugotovila. novi tednik Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016! V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-re.si. Žrebanje bo 17.9.2016 Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ]] sem naročnik Novega tednika ]] naročam Novi tednik do preklica Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje 36 AKCIJA 5. Gal Pilko 6. Nežka Červan 7. Lan Hostnik 8. Špela Kovač Sanda 9. Jan Hribern V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ 1. GIMNAZIJA V CELJU (1. GC) ■ GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC) ■ SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠC) 9. Jan Hribernik 4. d, 1. GC 19. Klemen Zalokar 4. h, GCC Mk 29. Sanja Seničar 4. e, SZŠC 1. Jerica Žuraj 4. a, 1. GC 2. Julijan Jug 4. a, 1. GC 3. Juš Jagarinec 4. b, 1. GC 4. Taja Savič 4. c, 1. GC 10. Pina Grabar 4. e, 1. GC 11. Patrik Završnik 4. e, 1. GC 12. Vanesa Centrih 4. f, 1. GC 13. Jan Pungaršek 4. f, 1. GC 20. Aljaž Barlič 4. j, GCC 21. Aljaž Goličnik 4 a, SZŠC ^ v ш\Ш 22. Lara Tanšek 4. a, SZŠC 23. Nina Filipančič 4. b, SZŠC H Ä Џ* ' i v i 30. Jan Ravnjak Šlehta 4. kta, SZŠC 31. Lea Bukovnik 4. kta, SZŠC 32. Zak Čepelnik 4. ktb, SZŠC 33. Nina Skalar 4. ktb, SZŠC 14. Karin Žgank 4. g, 1. GC 0 ri J \ 24. Rok Romih 4. c, SZŠC novi tednik in radio celje 5. Gal A. Pilko 4. c, 1. GC 6. Nežka Červan 4. č, 1. GC 15. Maja Ošlak 4. a, GCC 16. Lovro Janez Prešiček 4. a, GCC 25. Valentina Lokovšek 4. c, SZŠC 26. Andraž Herček 4. d, SZŠC novi tednik ни 34. Žan Jelaš 2. pti, SZŠC 35. Aida Muratović 2. pti, SZŠC 7. Lan Hostnik 4. č, 1. GC i J ! 17. Klavdija Bastl 4. e, GCC 27. Eva Ribič 4. d, SZŠC yjm. A . - . * -. 1. ■ .'. 36. Anže Uratnik 3. GB, SZŠC Za aprilske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. maja. Zmagovalca aprilskega kroga glasovanja bomo obja 5. maja. ^^ AKCIJA 37 ik 10. Pina Grabar 11. Patrik Završnik 12. Vanesa Centrih 13. Jan Pungaršek 8. Spela Kovač Sanda 4. d, 1. GC 18. Sabina Boršič 4. h, GCC 28. Anel Ekmečić 4. e, SZŠC 37. Maja Bogdanović 3. GB, SZŠC Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 1 IN NAJ MATURANT V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Dva finalna para že imamo, čakamo še tretjega. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Učitelji lahko pomagajo Februarja smo objavili prvi krog kandidatov, marca drugega in ta mesec je na vrsti tretji krog, ki bo prinesel še zadnja dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko, in sicer s seznama vseh iz tekočega meseca. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Pri aprilskem glasovalnem krogu bomo upoštevali le kupone rumene barve! H ISA *DRAV|A IN SPROSTITVI Med aprilskimi pošiljatelji kuponov bomo konec meseca izžrebali nekoga, ki bo prejel bon za pregled v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni. Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko:......„............ ime in priimek: ____________________ ктадшјјтш letošnje akcije bo prejel ■■■II !шп1шшш1 Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo naj maturantko in naj ma turanta oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje. Podatki o osebi, ki je glasovala; ime in priimek-------------------------- naslov...............................m......... kontaktni telefon/e-pošta__________________________________ Ste naročnik Novega tednika? DAD NED Brooklyn !.......................................................K.................................................... Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Zahvala 1 Modri telefon Zahvala gasilcem V sredo, 30. marca, popoldne je v naselju Lokavec pri Rimskih Toplicah iz neznanega vzroka prišlo do travniškega požara. Gasilci PGD Rimske Toplice in PGD Laško so s hitrim posredovanjem zagotovili, da se požar ni še bolj razširil in povzročil večje škode. Za požrtvovalnost in nesebično ter hitro pomoč se jim iskreno zahvaljujem! MARTIN MIRČ, Lokavec Poškodovan bankovec Bralka je spregledala, da je v žepu oblačila enega od članov gospodinjstva bankovec in ga je celo večkrat oprala. Tako je v zelo slabem stanju. Zanima jo, kje ga lahko zamenja za uporabnega. Mirjana Samardžija iz Banke Slovenije odgovarja: »Za zamenjavo okrnjenih in poškodovanih evrskih bankovcev je pristojna Banka Slovenije. Ta je edina banka v Sloveniji, ki je dolžna zamenjati okrnjene in poškodovane bankovce, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Sklepu o zamenjavi okrnjenih ali poškodovanih eurobankovcev. Poslovne banke menjajo okrnjene ali poškodovane bankovce v skladu s svojo poslovno politiko. V primeru, ko je poškodba bankovca manjša, zamenjavo lahko opravi delavec na banki ali pošti, praviloma pa o zamenjavi spornih poškodovanih bankovcev odloča Komisija Banke Slovenije. Okrnjene ali poškodovane evrske bankovce lahko stranke prinesejo osebno ali jih pošljejo po pošti skupaj z izpolnjeno vlogo za zamenjavo, in sicer na naslov Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana. V tem primeru stranke tudi zamenjane bankovce prejmejo po pošti. Banka Slovenije menjave in poštnine ne zaračuna.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. V spomin Domen Simonič Pravijo, da ne živeti ne umreti ni nič novega. Pravijo, da ne vemo ne dneva ne ure. Pravijo, da umre mlad, kogar bogovi ljubijo. Vse to pravijo in še toliko drugega o življenju in smrti. A nič ne povedo o tem, kako razumeti, kako preboleti, kako se sprijazniti, kako pozabiti otroka. Kako razumeti, kako preboleti, kako se sprijazniti, kako pozabiti, ko odide naš otrok, ko usahne v cvetu mladosti, ko ugasne z njim upanje in odide z njim naša ljubezen. Naj govorijo o ljubezni, kar hočejo, naj pojejo o njej, naj pišejo pesmi in romane, starši bomo vedno čutili enako: ni je lepše, večje, trajnejše in iskrenejše ljubezni, kot je ljubezen do otroka. In zato tudi ni večje žalosti in bolečine, kot je smrt otroka. Ko umre otrok, je, kot bi umrla ljubezen. Samo 20 let si imel, Domen. Samo 20 let. Otrok si še bil. Otrok na pragu življenja. Fotografije v šolskih letopisih I. gimnazije v Celju, katere zlati maturant si bil leta 2014, nazorno kažejo, kako vidno dozorevaš; otroške poteze prvošolca Do-mna se prelijejo v odraslost maturanta Domna, malce otožen nasmeh iz prvih let pa na maturantski sliki preide v ponosno resnobnost. Kot bi hotel povedati: dosegel sem cilj, ponosen sem nase, a imam jih še veliko in dosegel jih bom. Vedno si bil resen in odgovoren, vedno si vedel, kaj hočeš doseči. In zato si tudi na I. gimnaziji vedno bil med najboljšimi, vsa leta odličen s samimi peticami, vedno pripravljen in z jasnim ciljem, da greš po maturi v svet. Hotel si videti svet in hotel si biti viden v njem. Izbral si si težjo, zahtevnejšo pot kot sošolci: v London si šel študirat mednarodno pravo in tudi tam si bil med najboljšimi. Sošolci in učitelji s I. gimnazije se te spominjamo kot tihega, delavnega, zelo ambicioznega, lepo vzgojenega fanta. Spominjamo se te kot fanta bistrega duha in čistega srca. Spominjamo se te z veseljem, bolečino in s ponosom. In kar ne moremo verjeti, da našega Domna ni več. Skozi I. gimnazijo si v letih 2010-2014 šel z veliko volje in odločnosti, z jasnimi cilji in odličnostjo, ki je ni mogoče pozabiti. Kot ni mogoče pozabiti tebe, Domen. Tebe, fant, s tistih slik v šolskih letopisih. In s tiste zadnje, ki nas je globoko presunila in opomnila, kako nepredvidljivo, enkratno in neponovljivo je naše življenje. Kako dragoceno je in kako lepo, dokler traja. Pomlad se vrača, tebe, Domen, ni več, a ostal boš v naših srcih in spominu. Kadarkoli bomo pogledali po tistih naših hodnikih, kadarkoli bomo stopili v tiste razrede, kjer smo se srečevali, kadarkoli nam bo pogled ušel k mizam in stolom, kjer si sedel, se bomo spomnili nate. V vsem bo še vedno košček tebe, tam bo za vedno ostala tvoja sled. In kadarkoli bomo pogledali v jasno poletno nebo nad sabo, te bomo videli: zvezdo, vpeto v skrivnostne daljave večnosti, in bomo vedeli, da si tam onstran, v nekem drugem, drugačnem življenju. In gledaš na nas z otožnim in veselim nasmehom hkrati: bil sem, kar ste vi; vi boste, kar sem jaz. Nekoč se bomo spet srečali. Takrat se bomo objeli, takrat si bomo povedali... Počivaj v miru in večna luč božje in naše ljubezni naj ti sveti. Dr. ANTON ŠEPETAVC, ravnatelj I. gimnazije v Celju TOYOTA YARIS LIMITED EDITION za 12.950 i a TOYOTA ALU/AYS A BETTER UL/AY FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 www.fri-mobil.si Povprečna poraba goriva za modele Yaris je 3,3 do 5,1 l/100km in emisije CO2 75 do 119 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota Yaris: EURO V. Emisija NOx je od 0,006 do 0,1411 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Cena velja za model Yaris BI-TONE 1,33 VVT-i 99 KS, 6-stopenjski menjalnik, 5 vrat. Slika je simbolična. FOTOREPORTAŽA 39 V^Mfi V Sentjurčani z zmago VC If f I I V Podčetrtku so izbrali najlepšo polko in najlepši valček I V* \A leta - Slavili so Naveza, Veseli Dolenjci in Sekstakord Eden najprestižnejših slovenskih festivalov narodnoza-bavne glasbe, ki ga je že 21. pripravila nacionalna RTV--hiša, je tokrat v naših krajih odmeval še nekoliko bolj kot običajno. V športni dvorani Podčetrtek in Termah Olimje smo med 12 nastopajočimi ansambli še posebej navijali za Sekstakord, Lunco, Mlade korenjake, Slovenske zvoke in ansambel Jug, ki so imeli prednost domačega terena. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so se prav vsi izvrstno odrezali. Zagotovo je bila največje presenečenje večera zmaga ansambla Naveza, ki je prestižno lovoriko najlepšega valčka Čukom speljal z naskokom več kot devet tisoč glasov. Avtorica besedila skladbe Če lahko bi me slišala je Vera Šo-linc, avtor glasbe in priredbe pa Rok Švab. Žirijo so najbolj prepričali mladi Šentjurčani, zbrani pod imenom Seksta-rod, ki so slavili z valčkom V srcu. Avtor besedila je Damjan Pasarič, avtor glasbe in priredbe pa Peter Tovornik. StO Foto: SHERPA Ta večer sta kot gostitelja blestela Darja Gajšek in Blaž Švab. Prav lepo sta ju na začetku zamenjala 11-letna Hana in 8-letni Tian. Mladi Drameljčani iz ansambla Lunca so izvrstno opozorili nase, a za to niso bile krive samo lun'ce na paličicah. Strokovno žirijo, kiso jo najbolj navdušili člani ansambla Sekstakord, so sestavljali Smiljan Greif, Slavko Avsenik ml., Lado Šurla, Irena Vrčkovnik in Janez Dolinar. Člani ansambla Slovenski zvoki so na sceni že stari mački. Tokrat so se predstavili z valčkom Včasih ljubezen pač mine. Dvorana v Podčetrtku je bila polna ljubiteljev narodnozabavne glasbe. 40 BRALCI POROČEVALCI Nastop Folklore 63 Letni koncert ali zmenek s kulturo Folklorno društvo Šentjur je letošnji letni koncert poimenovalo Zmenek s kulturo: ljubezen v plesu. V slovenski plesni folklori je namreč veliko ljubezenskih motivov. Če že ne zapeljevanja, pa je toliko več prikritega spogledovanja ... In ker je bil letošnji letni koncert na gregorjevo, naslov nikakor ni bil naključen. Takšen je bil tudi program. Koncert je začela Folklora 63, sicer sekcija Folklornega društva Šentjur, ki je v blagih, a razigranih tonih prikazala splet belokranjskih plesov, v drugi polovici programa pa vzbudila pozornost gledalcev z izpiljeno izvedbo gorenjskih svatbenih plesov. Največja zasluga za to gre nedvomno vodji skupine Robertu Brežanu. Folklorno društvo Šentjur je prikazalo splet kozjanskih delovnih plesov, ki jih plesalci skušajo izvesti na kar najbolj duhovit način. Gostitelji so nastopili v nadaljevanju s kratkim spletom treh šta-jerišev, kjer gledalec niti ne more ločiti, ali plesalec zapeljuje plesalko ali plesalka plesalca. Kot gostji sta tokrat nastopili kar dve folklorni skupini s Hrvaške, in to kulturno-umetniški društvi iz Miho-vljana in Belice. Obe društvi posvečata posebno skrb ohranjanju folklorne tradicije Međimurja. Folkoriste KUD Mi-hovljan in Belica vodi Sanja Bacinger. Prikazali so daljši splet međimurskih plesov s petjem. Folklorniki KUD Belica so splet razigranih plesov popestrili še z izvrstnim tamburaškim nastopom. Koncert so zaključili gostitelji s spletom kozjanskih prazničnih plesov, kjer se izmenjujejo umirjeni toni s hitrimi in poskočnimi ritmi, kakršen je tudi zaključek: »Zadaj se vidi, zdaj se ve, kdo koga rad ima«. Skupino zadnje leto vodi Eva Rožanc. Po odzivih obiskovalcev lahko sklepamo, da je koncert več kot uspel, in kar malo škoda je, da ni bilo obiskovalcev še več. Pa vabljeni kdaj drugič še na kakšen zmenek s kulturo! Dr. ANTON POLŠAK Ogled muzikala Alica v Čudežni deželi V petek, 11. marca, popoldne smo se nekateri učenci 8. in 9. razreda odpravili v Maribor na ogled fantazijskega muzikala Alica v Čudežni deželi. Ko smo prispeli, smo odšli v Am-fiteater II. gimnazije Maribor, kjer so uprizorili predstavo. Ta govori o belem zajčku, ki zvabi Alico v Čudežno deželo. Na čudežnem potovanju sreča živali, bitja in predmete s človeškimi lastnostmi, ki so vsi malo »prismuknjeni«. Tako Alica spozna norega klobučarja, filozofsko gosenico, mačko Režalko, Rdečo in Belo kraljico, gospodovalno miško, akrobatsko jajce, Grifona, nora dvojčka in druge. Alica ob nesmislih Čudežne dežele išče smisel v človeškem svetu, med potovanji se spreminja, raste, uči in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku uči, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Ko je bilo predstave konec, smo se odpravili v McDonald's, kjer smo se pošteno najedli. Ko smo prispeli do avtobusa, nas je šofer že čakal, da se odpravimo domov. Na avtobusu nas je nekaj zaspalo, nekateri so se pogovarjali, malo smo tudi zapeli. Na Vransko smo prispeli okoli 23. ure, v Tabor pa malo kasneje. Predstava je bila vsem zelo všeč, zato nam ni žal, da smo si jo ogledali. MARJETKA PIRNAT SOMI, 9.a, OŠ Vransko-Tabor DUPLOSAN Kv Pri stotih še čila in zdrava Duplosan KV • poraba vode 250 l/ha, • temperatura10-12 stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja, • velikost plevelov min. 10 cm, škropljenje posameznih rastlin 0,1 l/10 l vode z nahrbtno škropilnico, karenca 28 dni. Dobro zatira .i./.-*. Ш * ■■I ■■'I ш ■ . m, naslednje plevele: ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.) regrat (Taraxacum off.) AGRO NASVETI 031 504 512 (Nande Osojnik) Daniela Savinek je praznovala 100. rojstni dan v domu upokojencev na Polzeli. Ob tem visokem življenjskem jubileju so jo obiskali župan Občine Braslovče Branimir Strojan-šek, v imenu braslovških upokojencev Tone Repnik, Anton Korošec, Ida Čremošnik, v imenu KO RK Majda Vršnak, osebje doma z direktorico Evo Lenko in njeni najdražji. Daniela se je rodila 4. aprila 1916 v kmečki rodbini Čulk-Rojnik v Poljčah pri Braslovčah, kjer je preživela otroška leta. Otroštvo in kasnejša vojna leta ji niso bili z rožicami postlani, kar jo je okrepilo in naučilo skromnosti in gospodarnosti. Poročila se je leta 1938 z Leopoldom Savin-kom in se preselila v Rakovlje pri Braslovčah. Pred hišo je takrat cvetelo 150 vrtnic, ki jih je Polde skrbno negoval in je bila prevzeta od njih. Zakoncema so se rodili trije otroci: hčeri Erna in Vilma ter sin Franc. Odgovorno je skrbela za družino in posest, mož pa je opravljal službo pri gozdni milici in kot logar. Gostoljub- no je sprejemala moževo lovsko zeleno bratovščino. Vsako nedeljo je otroke in kasneje vnuke pogostila s pito ali z zavitkom ... Veselile so jo rože, zato se je udeleževala hortikultur-nih predavanj in izletov po domovini in tujini v organizaciji braslovške kmetijske zadruge. Po moževi smrti leta 1990 je urejala posest ob občasni pomoči svojih otrok. Bila je delavna, živela je z naravo in njenimi zakoni. Sin si je z družino zgradil prizidek k hiši. Po njegovi smrti se je preselila k starejši hčeri Erni na Polzelo, kjer je vsak sončen dan pešačila in ugotavljala, da je Polzela lepa. Od leta 2013 živi v domu upokojencev na Polzeli. Kot pove, se ima tu zelo dobro, saj je osebje doma zelo prijazno. Leta 2014 je s prerezom traku predala namenu nov prizidek doma in se vanj tudi vselila. Ima redne stike s svojimi ljubimi sorodniki, s prijatelji in z Braslovčani. Kljub visokim letom je čila in bistrega duha. TT Ш № i i \)tf h i Zastopa in prodaja za Slovenijo. T ■ u ■ ■ji i; i www.cinkarna.si CINKARNA Daniela Savinek s svojimi gosti BRALCI POROČEVALCI 41 Preteča grožnja prihodnosti in sedanjosti Globalno segrevanje, učinek tople grede, taljenje ledenikov - zveni znano? V dobi neverjetnega napredka znanosti in množičnih medijev skoraj ne mine dan, ko nas nekdo ne napade z enim od tovrstnih pojmov. Škode, ki jo dnevno povzročamo planetu, se bolj ali manj vsi zavedamo, malokdo pa se nad svojim početjem zamisli. O enem teh za mnoge nepomembno zvenečih izrazov je v četrtek, 17. marca, na I. gimnaziji v Celju spregovorila dr. Lučka Kajfež Bogataj. »Kako živeti s podnebnimi spremembami?« je bilo vodilno vprašanje predavanja, izvedeli pa smo še mnogo več o tej temi. Ura in pol predavanjaje razblinila še zadnje predstave o segrevanju planeta kot zanimivem pojavu, zaradi katerega oktobra lahko nosimo kratke rokave, kakšno solzico pa potočimo ob gledanju dokumentarcev o pingvinih. Ne, podnebne spremembe bodo kruto zaznamovale življenje na Zemlji: naš primarni vir preživetja - hrana - bo zaradi suš omejen; življenje ob vodah bo zaradi naravnih nesreč še bolj ogroženo; nafto kot tekoče bogastvo bo zamenjala voda, ki jo jemljemo za tako samoumevno. Spoznali smo politične vidike in pristope k podnebnim spremembam ter nekaj nazorno prikazane statistike, v kakšnem svetu bomo v prihajajočih letih živeli. Predavateljica je bila zelo odprta za vprašanja, priporočila nam je tudi svojo knjigo Vroči novi svet. Sklep pridobljenega znanja je, da se nam, če bomo še naprej ignorantski do edinega vesoljnega telesa, na katerem trenutno prebivamo, ne obeta nič dobrega. Odprto ostaja vprašanje, ali se nas lahko nekaj, kar se ne bo zgodilo z danes na jutri, dovolj dotakne, da se bomo v zameno za vožnjo s kolesom odpovedali udobnemu prevozu do šole z avtomobilom in drugim olajšavam svojega vsakdana? URH ZORKO Gostili škofjeloške klasike Klasiki 1. e smo v naši šoli sredi marca gostili vrstnike in »kolege« klasike z Gimnazije Škofja Loka. Ti so nas novembra gostili v svoji šoli, ta teden pa smo vloge zamenjali. V petek dopoldne smo jim s sošolci glasbeniki pripravili kratek program v Gimnazijki, pozdravil jih je tudi ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Dan smo nadaljevali v duhu antične zgodovine Celja oziroma kakor mu pravimo mi, Celeie, katere zgodovino smo podrobneje spo- znali z ogledom »mesta pod mestom«, rimskih kloak in lapidarija. Popoldne smo Škofjeločane odpeljali še v Šempeter na ogled Rimske nekropole, nismo pa preskočili niti obiska Starega gradu, kjer smo za tisti dan tudi končali program. Vsak je svojega gosta odpeljal k sebi domov, nekateri pa so pred tem druženje po svoje nadaljevali kje drugje. V soboto dopoldne smo se ponovno zbrali v šoli, kjer smo nadaljevali v antičnem slogu, in sicer smo uprizorili dve dramski igri: o ustanovitvi mesta Rim in o ugrabitvi Sabink, poučili pa smo se tudi o rimski gradnji mest, antičnem vsakdanjem življenju in celo o rimskem pokopu in žalovanju. Medtem seveda ni manjkalo smeha, druženja in zanimivih pogovorov, izmenjali smo si tudi izkušnje in znanje ter tako z dijaki iz Škofje Loke stkali posebne vezi in prijateljstva, zato se v razredu že šušlja o ponovnem »združenju«. KATJA GROBELNIK novi tedniki radio celie Velikonočni obisk Kako malo je treba, da si srečen, da osrečiš prijatelja, znanca in še koga. Stisk roke, lepa beseda je že dovolj, da je dan prijetnejši, da skrbi in bolezen za nekaj časa izzvenijo. S poverjenico Eriko sva se odpravili v dom Lipa Štore, da bi obiskali naše člane Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. Veseli so naju bili in povedali, da se v domu dobro počutijo ter morajo sprejeti življenje takšno, kakršno se jim ponuja. Čas, trdo delo in leta so prinesli svoje, na jesen življenja so ostali sami in v domu jim nudijo to, kar potrebujejo. Še posebej so veseli majhnih pozornosti, najin obisk, so dejali, pa je več kot pohvalen. V Domu ob Savinji nas je z nasmehom sprejela socialna delavka Mateja, naši člani pa so nas čakali v prijaznem okolju, domski kavarni. Že ob vstopu v prostor smo občutili, da smo prišli med domače ljudi, med prijatelje. Člani so povedali, da so z bivanjem zelo zadovoljni, saj se prijazno osebje trudi, da se dobro počutijo, da se počutijo domače. A žal so bolečine iz dneva v dan prisotne, prav tako noge ne ubogajo več, noči pa so dolge. »Kakšen je recept za dolgo življenje«? smo vprašali. »Nezaželen otrok moraš biti, celo življenje moraš trdo delati in umreti ne smeš,« je kar iz rokava stresla gospa, ki jih ima že 92 let. Gospa Vida, ki rada piše pesmice, pa je potarnala, da mora kar naprej hoditi okrog zdravnikov in je žalostna, ker se ji ponoči porajajo lepe misli, a jih ne more zapisati. V upanju, da se kmalu spet vidimo, smo Mirko, Denis, Gorazd in jaz obiskali še naše bolnike, ki so primorani vse dni preživeti v postelji. Spoštovani naši člani, bodite zdravi do naslednjič, v Domu ob Savinji pa vam želimo še naprej prijetno bivanje. Hvala, gospa Mateja za tako prijazen sprejem in trud, da so varovanci srečni, zadovolji in da imajo dom, drugi dom. DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON novi tednik radio celje Ime in priimek:. Naslov:_ Telefon: _ E-mail: _ - Naročniška številka Novega Številka TUŠ KLUBA (če ste člar Lastnoročni podpis:_ ), 3000 Celje. Kupon pošljite na naslov: Novi tednikin Radio Celje, Preser Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 42 VRTNARIMO o pnetfnih* tnlMfe x/rtn^rke Zel(išče) Nemalo prepričevanja in prepričljivega ženskega šarma je bilo treba, da sem svojo desno vrtnarsko roko prepričala v nujnost zeliščnega polža. Če je domače izdelave in iz kosov materiala, ki so že tako pri hiši, še toliko bolje. Lani spomladi je tako zaživel naš obhi-šni zeliščni ponos domače gospodinje, ki je nanj razporedila več različnih vrst začimbnic, večino trajnic. Obiskovalci, vajeni, da je vsako leto v domačem vrtu tudi kakšna novost (ne nujno tudi uspešna), so tako lani z »ah« in »oh« hvalili delo domačega zidarskega mojstra, ki je nekaj preostalih tlakovcev dveh dimenzij z inženirsko natančnostjo zložil in speljal, kot jih sama še na papirju ne bi. Vsa čast mojemu domačemu mojstru. Posadila sem rožmarin, žaljbelj, timijan, origano, drobnjak, luštrek, pehtran, ameriški slamnik, vinsko rutico, baldrijan in na vrh sivko. Že kaj kmalu je naš zeliščini polž buhtel od zdravja in lepote. Odlična je tudi lokacija, ker za kaj nekajkrat skrajša pot do vrta, kamor je bilo do lani treba po te naravne arome in zdravilne encime. In ker sem posadila skoraj same trajnice, letos samo opazujem, kako se rastline obnavljajo. Vse lepo in prav, če ne bi naletela že kaj kmalu po prvem občudovanju lanske pridobitve na lepo rastlino, ki bujno raste iz spodnjega dela polža. Že takrat sem - tako, da sem prej pogledala levo in desno, če me kdo slučajno ne opazuje - odščipnila list, ga pomečkala med prsti in povonjala. Le kaj je to? Vonj? Nič posebnega, kot »šavje« na trati. »No, morda pa še uganem,« sem mislila. Zadnjič pa sem se le vdala in svojemu domačemu mojstrovalcu priznala, da na polžu buhti »zelišče«, ki ga za nobeno ceno ne znam opredeliti. Takoj je uganil, da se borim z vprašanjem, ali reč izruvati in odnesti na kompost ali gre vendarle za nekaj uporabnega: »Veš, kaj? Kar pusti to tam! Če bo to videl nekdo, ki se na zelišča ne spozna, si tako ne bo upal vprašati, kaj je, ker mu bo nerodno, da rastline ne pozna. Če pa bo videl kakšen zeliščelju-bec, mu pa povej, da se ti je rastlina kljub vsemu zdela dovolj lepa, da si jo zaradi listov obdržala.« Za zdaj se držim njegovega nasveta. Pušpanova vešča je tudi v vrtnarijah lani naredila ogromno škode, zato pušpana niti ne prodajajo več toliko niti ni po njem več toliko povpraševanja kot nekoč. Alternativa sta oblikovana tisa ali drobnolistni ilex, ki je na videz zelo podoben pušpanu. Ali pa kateri od drugih grmičkov. Okrasni vrt - ogledalo vašega doma Sodobni vrtovi povsem drugačni kot nekoč Okrasni javor Čeprav je v teh dneh v ospredju urejanje zelenjavnega vrta, tik pred nami pa sta nakup in sadi tev balkonskih rastlin, je zdaj primeren čas, da se posvetimo tudi skrbi za svoj okrasni vrt. Če vrt snujemo povsem na novo, pred obiskom vrtnarije razmislimo o tem, kateri del v njem bo namenjen pridelovanju zelenjave, kateri pridelovanju sadja in kateri okrasnim rastlinam. Že pri tej odločitvi moramo upoštevati, kako je vrt osončen. »V najbolj sončni del umestimo zelenjavni vrt, preostale rastline razporedimo po senčnem in polsenčnem delu. Priporočamo tudi, da si že sami prej ogledate rastline in se odločite, katere si želite v svojem vrtu. Lahko pa nam pustite povsem proste roke in vas bo svetovalec obiskal na domu ter dal svoje predloge,« pravi Alen Kovačič, poslovodja v Vrtnem centru Arboretum Medlog. Uporabno in lepo V zadnjem času se ljudje odločajo za rastline, ki so okrasne in uporabne, kot so šmarna hruši-ca, aronija in jagodičevje. »Te posadimo v okrasni vrt, obenem pa imamo še kaj od njih. Prav tako je vedno več balkonskih zasaditev, v katerih je kombinacija cvetočih in uporabnih rastlin,« o najnovejših »trendih« pravi Kovačič, ki opozarja, da je ena ključnih omejitev v domačem vrtu ograja. Pogosto za naravno ograjo izberemo živo mejo: »Bo zelena ali cvetoča? Časi strogih cipres za živo mejo so že mimo, zdaj se zasajajo španski bezeg, forzicija in druge cvetoče gr-movnice. Te nam spomladi lepo cvetijo, poleti pa dajo lepo zeleno kuliso.« Ko vrt zasajamo na novo ali preurejamo že obstoječega, se je treba odločiti, katere rastline ali drevesa bomo posadili soliterno, se pravi, da bodo rasle same, in katere bomo sadili po skupinah. Tako posamezno posadimo kakšno večje drevo, ki nam daje poleti senco. Ostale sadimo skupino na otoke ali oblikova- Za preoblikovanje ni prepozno Če smo vrt zasajali brez načrta in so gr-movnice brez prave ga reda »razmetane« po parceli, še vedno ni prepozno za pravilno in lepo ureditev. »Zgolj nekaj let posajene grmov-nice odkopljemo in jih presadimo na primernejše me sto. To delamo, ko so rastline še v obdobju mirovanja. Ko začnejo odganjati, jih pustimo, kjer so. Če presodimo, da je bolje, da kaj izločimo, storimo to. Okrog tistih, ki ostanejo, zasadimo kakšne pokrovne rastline. Tako dobimo v vrtu manjšo zaokroženo celoto, ki nam lahko prostor na videz zmanjša ali poveča.« Med klasiko in novostmi V Vrtnem centru Arboretum Medlog opažajo, da se kupci odločajo za nakup oblikovanih rastlin: »Arhitektura sodobnih hiš je ravna, prečiščenih oblik, ostrih linij, zato je vrt zasajen z oblikovanimi in obrezanimi rastlinami. Minimalistično. Ljudje imajo radi lepo in veliko zelenico. Toda tudi če imamo hišo novih oblik, lahko ob njej še vedno zasadimo rustikalni vrt ali vrt v angleškem slogu. Na senčni strani so še vedno priljubljene horten-zije, azaleje, rododendroni, na sončni pa forzici-ja, magnolija, snežne kepe, metuljniki, hibiskusi. Tudi te stare sorte se še vedno lepo prodajajo.« Ob obisku Vrtnega centra Arboretum Medlog lahko predstavite svoje ideje. Pomagali vam bodo z izrisom vašega vrta po vaših željah ali njihovih predlogih. Ne pozabite na zalivanje Zdaj ko grmovnice kupujemo v loncih, jih lahko sadimo celo leto. Pri tem rasti ne zmotimo. Če je vroče poletje, je treba dobro zalivati, ker rastline še ne razvijejo korenin v novem okolju. Ko jih posadimo, moramo biti pozorni na zemljo, kakšna je v vrtu. Če je težka, ilovnata, kupimo humus in gnojila ter jih primešamo. »Grmovnice, ki cvetijo zdaj, bodo takoj po cvetenju potrebovale pomladno rez, da se bodo čez poletje spet lepo obrasle. Poleti cvetoče grmovnice pa zdaj po-gnojimo, da bodo potem lepo in močno cvetele,« še svetuje Kovačič. MRL Setveni koledar COMPO. Z njim bo nega trate enostavnejša! Iio cel COMPO Gnojilo proti mahu. COMPO Gnojila z dolgotrajnim sproščanjem. COMPO Travna semena. Za okrasne trate, športna in otroška igrišča. Gnojila z večmesečnim delovanjem trato oskrbijo z vsemi potrebnimi hranili. Tudi v spletni trgovini www.metrob.si Čas za presajanje je do 27. ob 6. uri. 14. ČE od 8. ure plod 15. PE list 16. SO plod 17. NE plod 18. PO plod do 9. ure, od 10. do 15. ure list 19. TO korenina 20. SR korenina o o Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. MLADI ZA MLADE 43 GIMNAZIJA CEDE - CENTER So subkulture res že preteklost? Na Gimnaziji Celje - Center to zagotovo ne drži! Gimnazija Celje - Center že s svojim sloganom #enostavnodrugačni ne poudarja le spoštovanja in razumevanja, ki sta zlasti v aktualnem času in prostoru med najpomembnejšimi vrednotami, temveč tudi svojo drugačnost in posebnost v celjskem prostoru. Poleg splošnega gimnazijskega programa v šoli delujeta tudi programa umetniške gimnazije likovne smeri in predšolske vzgoje. Ravno zato se naša secesijska lepotica lahko ponaša s precejšnjo heterogenostjo tako glede interesov kot tudi v slogu življenja naših dijakov. Novinarji šolskega spletnega časopisa Sledko (sledko.gcc.si) smo se odločili, da bomo pri naših dijakih poizvedeli, v kakšnih okoljih se zadržujejo v prostem času oziroma katere najstniške subkulture soustvarjajo. Subkulture so v sociologiji pojmovane kot skupine ljudi s posebnimi vzorci vedenja in prepričanji znotraj večje kulture, od katere se ločijo predvsem zaradi drugačnosti v oblačenju, vedenju, interesih in stilu življenja. Pojavile so se predvsem po drugi svetovni vojni, ko se je najstništvo začelo pojmovati kot posebno obdobje človekovega življenja. Najstniki so se z uporom odraslim začeli vesti drugače in s tem mnogokrat sprožili val ogorčenja pri odraslih, ki so živeli po normah in vrednotah večje ustaljene kulture. Subkulture so bile povezane z novimi glasbenimi stili, športi ali tehničnimi pripomočki, ki so se v prejšnjem stoletju zelo hitro menjavali in razvijali - vse od zgodnjega rokenrola, hipijevskega gibanja, punka, diska, »skejterjev« do hipsterjev. V Sloveniji se je največji razmah subkultur zgodil v obdobju 80. let prejšnjega stoletja. Tedanje punkersko gibanje je s svojim delovanjem močno vplivalo tudi na osamosvojitev Slovenije. Po mnenju strokovnjakov se sicer trenutne subkulture močno razlikujejo od subkultur prejšnjega stoletja, saj se mladi bolj ali manj zatekamo v tako imenovana stilsko--scenska okolja. Dijaki svojo pripadnost neki skupini kažemo predvsem z oblačenjem in vedenjem, medtem ko je ideologija določene sub-kulture trenutno postavljena v ozadje. Prav tako smo mladi člani teh okolij predvsem v strnjenem prostem času in ob koncih tedna, zato danes ne govorimo več o subkulturi v pravem pomenu besede. Mladi novinarji smo opazovali vedenje vrstnikov na hodnikih Gimnazije Celje - Center in svojo raziskavo podkrepili tudi z anketo. Mnenja anketiranih dijakov o subkulturah so v večini pozitivna. Kar 70 odstotkom dijakom je pri subkulturah všeč heterogenost družbe, ki jo te ustvarjajo. Menijo, da je drugačnost zelo pozitivna lastnost posameznikov, ki se lahko izražajo na svojstven način. Veliko dijakov je tudi aktivnih članov določenih subkultur oziroma okolij, v katerih se družijo z vrstniki s podobnimi interesi, stilom oblačenja in pogledom na svet. Preostali anketirani so svoje nestrinjanje s subkulturami utemeljili predvsem s strahom do tistih subkultur, za katere je značilno nasilno vedenje. Da so subkulture še vedno prisotne med mladimi, je pokazala ugotovitev, da se več kot 80 odstotkov vseh anketirancev po- Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Gimnazije Celje -Center. čuti kot del ene od subkultur oziroma ima vsaj enega prijatelja v teh skupinah. V današnjem času med njimi prevladujejo t. i. »ga-merji« (najstniki, ki se spoznajo na računalniške igrice), sledijo jim rokerji, ki se lahko pohvalijo z mnogo daljšo tradicijo, vezano na nastanek in razvoj istoimenskega glasbenega stila v svetu. Prav tako v zadnjih letih narašča število hipsterjev, ki svojo pripadnost tej subkulturi za razliko od rokerjev ponavadi zanikajo. Anketiranci, ki (še) niso vključeni v nobenega od teh stilsko-scenskih okolij, si večinoma ne želijo postati del katerega koli od njih. Kar dve tretjini anketirancev meni, da so v drugih državah sveta subkulture bolj prisotne. S tem imajo v mislih predvsem razvitejše in bolj odprte države. Tam naj bi bile te skupine bolj sprejete. Vzrok za to naj bi bili strpnost državljanov in večja populacija. Pet odstotkov anketirancev meni, da so razmere glede obravnavane teme povsod enake, ostali pa se z nobeno od teh trditev na strinjajo. Vzroki za nastanek subkultur so po mnenju dijakov različni, vsi pa se strinjajo, da je glavni razlog edinstveno izražanje posameznika. Seveda lahko na nastanek določenih subkultur vplivajo tudi religije in druga idejna gibanja. Eden glavnih razlogov naj bi bil pojav oziroma krepitev najstništva po drugi svetovni vojni. Ob koncu lahko le zapišemo, da so subkulture na naši gimnaziji še vedno močno dejavne. Z vsako novo generacijo se spreminjajo, bogatijo in oplajajo druga z drugo, tako da lahko s ponosom zapišemo, da smo del velikega heterogenega kolektiva, ki spoštuje in sprejemna individualno mnenje, četudi je to lahko drugačno, in da so ravno heterogenost in razlike med nami mladimi tiste, ki nas združujejo pod sloganom #eno-stavnodrugačni. Sledko, spletni časopis Gimnazije Celje - Center Rock Družina je tvoj temelj, tvoj sopotnik, tvoj dom. Toda vseeno med svojim intelektualnim razvojem stopaš skozi različne družbe, kjer poskušaš najti svoj prostor pod soncem. Morda ti začnejo družina in prijatelji govoriti, da tvoja nova družba ni po tvojem (njihovem) okusu, da je samo eksperiment (izgublje-nost).Toda takoj ko si v skupini, kjer lahko deliš svoje drugače neizraženo mišljenje, okus za glasbo, pogled na svet, občutek za pravilno in napačno, predstavo o zabavi, zanimanja, konjičke, ugotoviš, da si v okolju, v katerega spadaš. Ne zapusti takšne skupine samo zato, ker je drugačna. TJAŠA Umetnost Tanka je meja med dvema skrajnostma ... Med genialnostjo in norostjo. Nekateri se te meje bojijo, jaz pa sem prijel za oba njena konca in zdaj z njo skačem kot s kolebnico. Včasih mi kaj norega uspe, pogosto pa se spotaknem in padem na nos (zato je ukrivljen). Nikdar se nisem bal kazni na račun neposrednega izražanja svojih idej, iskrenega mnenja in odprtega mišljenja - to sem pač jaz! Če sem zato umetnik, prav - če zato izstopam, prav na kvadrat (sami ste krivi). AMADEJ Hipster Hipsterji smo ljudje, ki uživamo v indie in alternativni glasbi, za katero lahko rečemo, da ni trendovska. Imamo svoj poseben stil oblačenja, mešanico vintage (starinskih) oblačil, ki jih izmaknemo iz omar svojih starih staršev, s hipijevskimi dodatki. Hipsterji imamo v družbi ponavadi negativen prizvok, saj veljamo za domišljave in zahtevne ljudi. Združuje nas tudi ljubezen do bohemskega načina življenja, umetnosti, filozofije in znanosti, saj je večina hipsterjev široko razgledanih in z močno razvitimi ter izraženimi pogledi na družbo in svet. STAŠA Rokomet Rokomet treniram v klubu Zelene doline Žalec. Pri našem športu je pomembno predvsem skupinsko delo, ki prinese želene rezultate. Družita nas ekipni duh in želja po zmagi. Ro-kometašica sem postala, ker že od malih nog rada tečem in se podim za žogo. Po napornem pouku se je prav prijetno zateči v telovadnico, kjer še svoje zadnje ostanke energije porabimo za šport. Odnosi v naši skupini so sproščeni in prijateljski. Vedno, ko je kateri od nas težko, si stojimo ob strani in se podpiramo. Kar je skupno vsem, pa je zagotovo ljubezen do športa in gibanja. ALJA y 4 Hip hop Hip hop kot kulturno gibanje se je začel v severnoameriških getih, danes pa je razširjen po vsem svetu. Ne gre le za vedno bolj priljubljeno plesno zvrst, ampak tudi za udoben stil oblačenja, umetniško izražanje in glasbo. Posamezniku hip hop omogoča ogromno svobode in lastnega izražanja. Vsi plesalci tako na svojstven način izrazimo lastne občutke, še vedno pa smo vsi zelo povezani. Lahko bi rekli, da hip hop človeku izjemno hitro zleze pod kožo in postane njegov način življenja. KLEMENTINA Pop Moj življenjski moto je »življenje je glasba«. Po njem živim s prostočasnim ustvarjanjem priljubljene glasbe. Pri tem se mi zdi najpomembnejši navdih. Prav tako je pomembna družba, v kateri se zadržujem večino svojega prostega časa. Glasbenike nas druži želja po ustvarjanju novih melodij in besedil zanje. Zdi se mi, da so besedila v tem stilu glasbe uspešnejša, če govorijo o nečem, kar doživljamo poslušalci in pripadniki te subkulture. Navdih dobivam predvsem iz hrepenenja. Menim, da mora imeti vsak umetnik svojo muzo oziroma vodilo, ki ga vodi skozi ustvarjanje. ALJAŽ 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Osrednja knjižnica Celje - vrata v vse čase in prostore o.dei) Javna mestna knjižnica (1927-1941) Začetek 20. stoletja je čas, ko se začne uveljavljati ideja o novem konceptu javnega knjižničarstva, ki si s pomočjo knjig prizadeva dvigniti raven izobrazbe najširših plasti takratnega prebivalstva. Pri nas so bili pri teh prizadevanjih med dejavnejšimi slovenski dijaki in študentje. Združevali so se v društva, kot sta Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju ali celjska podružnica Prosvete ter ustanavljali knjižnice po vzoru drugih narodov podonavske monarhije. Oktobra 1923 je tudi Splošno slovensko žensko društvo iz Celja v prosto- rih Zvezne tiskarne ustanovilo svojo knjižnico, ki jo je vodila Vera Levstik, sestra pisatelja Vladimirja Levstika, ki je bila sicer predmetna učiteljica matematike in fizike ter velika ljubiteljica knjig. Kmalu je spoznala, da majhne društvene knjižnice v mestu ne zmorejo zadovoljiti potreb ljudi, zato Prva tri leta svojega obstoja je Javna mestna knjižnica delovala v pritličju mestnega magistrata (v tej stavbi je danes Muzej novejše zgodovine Celje). je dala pobudo za združitev takšnih knjižnic v eno veliko ljudsko knjižnico. Pobudi se je pridružila vrsta pomembnih Celjanov in celjski občinski svet je v proračunu zagotovil sredstva za knjižnico ter ustanovil poseben kuratorij, ki je bdel nad pripravami za njeno ustanovitev. Javna mestna knjižnica se je naposled odprla 3. marca 1927. Svoje prve prostore je imela v pritličju mestnega magistrata, kjer je ostala tri leta. Jedro knjižničnega gradiva so sestavljale knjige iz knjižnice celjskega Splošnega slovenskega ženskega društva in knjižnice Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju, jeseni pa so vanjo prešle še knjige iz čitalnične knjižnice, ki je bila pred tem razpuščena. Vera Levstik je ob tem v časopisu zapisala: »Poln voz knjig so zapeljali konji iz Narodnega doma v vežo mestnega magistrata. Ko so jih delavci zložili v sobo na tla, sem se zazrla v cele gore knjig.« Že v prvem letu delovanja so izposodili več kot deset tisoč knjig, v naslednjih dveh letih pa že več kot osemnajst tisoč. Po treh letih je knjižnica štela Vera Levstik (1890-1967), sestra Vladimirja Levstika, predmetna učiteljica matematike in fizike, je ena najzaslužnejših za vzpostavitev in organizacijo javnega knjižničarstva v Celju. že približno sedem tisoč knjig in zaradi prostorske stiske se je morala spomladi leta 1930 preseliti na današnji Gledališki trg, kjer je od mestne elektrarne za nekaj časa dobila prostore v brezplačno uporabo. Knjižnica je imela dva oddelka: leposlovnega (s posebnim oddelkom za mladino) in znanstvenega. Knjige so bile razvrščene po številčnem zaporedju (kot so bile kupljene). Knjižnica je bila odprta petkrat na teden od 18. do 20. ure, a tudi ob nedeljah med 10. in 12. uro. Letna vpisnina je znašala pet takratnih dinarjev, obrabnina za vsako knjigo pa pol dinarja (dijaštvo je plačalo 50 odstotkov cene). Knjižnica je bila odprta tudi med poletjem, saj so vanjo zahajali tudi letoviščarji, ki jih je bilo v tistem času polno v Celju in okoliških krajih. Kar polovico obiskovalcev knjižnice so predstavljali delavci, obrtni in trgovski vajenci, skoraj četrtino je predstavljala mladina celjskih šol in komaj četrtino celjska inteligenca. V knjižnico so zahajali tudi kmetje iz okoliških vasi. Bralci so največ posegali po slovenskem leposlovju in leposlovju v nemškem jeziku, v manjši meri tudi po leposlovju v srbohrvaškem jeziku in znanstvenih ter poučnih delih. Najbolj priljubljena knjiga med bralci je bil Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem, med nemškimi knjigami so prevladovali avtorji pustolovskih žanrov. Knjižničarka Vera Levstik je imela s knjižnico ambiciozne načrte, a jo je ob začetku druge svetovne vojne doletela posebno žalostna usoda, ko je nacistični okupator uničil večji del njene knjižne zaloge in vzpostavil novo ljudsko knjižnico (Volksbücherei Cilli) s pretežno v nemščini pisanimi knjigami in časopisi. Vojni in povojni revolucionarni čas sta naposled odpihnila tudi njo, začelo pa se je zbiranje ostanka ostankov slovenskih knjig, ki so vojne vihre preživele in tako postale temelj povojnega knjižničarstva. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVCNIK, Osrednja knjižnica Celje Matej Šurc: Prevarana Slovenija Domoljubje, zapisano z ničlami - o kulturi vojnih dobičkarjev Matej Šurc je odličen raziskovalni novinar. S kolegom Blažem Zgago sta v letih 2011 in 2012 izdala trilogijo V imenu države (Odprodaja, Preprodaja, Prikrivanje), v kateri na podlagi pridobljenih dokumentov in razgovorov z vpletenimi razkrivata nedovoljeno trgovino z orožjem, v katero so bili vpleteni vidni posamezniki, ki so bili med najbolj izpostavljenimi v času slovenskega osamosvajanja pred 25 leti. Prevarana Slovenija predstavlja državljanom Slovenije celovito zgodbo slovenske osamosvojitve: ustvarjanje države in hkrati njeno izigravanje, tako rekoč ugrabitev. Šurc pri tem izhaja iz dognanj, do katerih se je dokopal, ko je raziskoval orožar-sko zgodbo, in jih postavlja v kontekst osamosvojitvene zgodbe. Zgodovinopisno nazorno prikaže prostor in čas dogajanja, njegova verodostojnost temelji na upoštevanju vseh dosegljivih pisnih virov o tej tematiki in na raz- govorih s tistimi vpletenimi, ki so si upali in so bili pripravljeni javno spregovoriti o tem. V knjigi je objavljenih več kot 60 strani dokumentov, ki nazorno in verodostojno potrjujejo avtorjeve indi-ce, sklepanja in ugotovljena dejstva. Avtorjevo pisanje je tekoče, na trenutke celo literarno dramatično in humor-no, kar vse pripomore k berljivosti besedila in pretočnosti njegove misli. Šurc s to knjigo tudi razkriva, kje so vzroki za porazno moralno stanje v današnji slovenski družbi. Trgovanje z orožjem v času osamosvojitve in po njej je javna skrivnost, parlamentarne komisije, ki so se ukvarjale s to problematiko, so obelodanile svoja do vpletenih obremenjujoča poročila ... Zgodilo pa se ni - razen kakšne smrti v nenavadnih okoliščinah ali nesreče s preživetjem v prav takšnih okoliščinah - nič! Prevarana Slovenija se bere kot napet politični triler, v katerem bralec z odprtimi usti ostrmi nad domišljijo, pre-potentnostjo, predrznostjo, sprevrženostjo, samovšečnostjo in skrupuloznostjo dejanj osamosvojiteljskih protagonistov, ki kakor v sprevrženi zgodovinski bajki prikrajajo, poneverjajo ali uničujejo dokumente, ki bi jim kdaj utegnili škodovati ... Le da v tem primeru ne gre za bajko, am- O avtorju: Matej Šurc je kot novinar spremljal propad realnega socializma v vzhodni Evropi, bil je dopisnik RTV Slovenija v Beogradu, Tirani, Moskvi in Washingtonu, od blizu je poročal o zadnjih balkanskih vojnah, danes je komentator na Radiu Slovenija. Z Blažem Zgago je avtor trilogije V imenu države (2011, 2012), ki razkriva prepovedano trgovino z orožjem na Slovenskem v času osamosvojitve in po njej. pak za slovensko stvarnost. Kot pravi Spomenka Hribar, ena od recenzentk knjige, je pri vsej zadevi najbolj žalostno to, da se je modus obnašanja osamosvojiteljskih herojev (pohlep, grabežljivost, laž, korupcija, potvar-janje dejstev ...) kot vzorec prenesel na delovanje celotne slovenske družbe in da isti vojni dobičkarji s svojimi aktualnimi dejanji in obnašanjem še vedno zaposlujejo, tj. blokirajo državne inštitucije in - kar je najbolj tragično -še poglabljajo razdvojenost med Slovenci. Prevarana Slovenija skupaj s trilogijo V imenu države in s knjigo Skrito povelje Dragice Potočnjak znova kriči, kako je cesar nag, in znova opozarja, kako kljub proklamirani demokratizaciji pred zakonom nismo vsi enaki - nekateri so bolj. Knjigo Prevarana Slovenija bi zatorej morali tretji veji oblasti predpisati kot obvezno čtivo, vsem državljanom pa jo priporočam v branje! MARIJAN PUŠAVEC Predstavitev knjige Prevarana Slovenija in pogovor z avtorjem bo v četrtek, 14. aprila, ob 19. uri v gostišču Špital za prjatle. OTROŠKI VRTILJAK 45 Varni na poti Kaj je red? Red je vedno pas pripet! Ko smo obiskali nadebudneže v Vrtcu Novo Celje, ki je najnovejša enota žalskih vrtcev, smo se naučili veliko o prometu. Predvsem o varnosti. Izvedeli smo, zakaj je pomembno, da vsi udeleženci v prometu upoštevamo predpise in zakaj se je treba v avtomobilu vedno pripeti. Tako bo naše potovanje bolj varno, Pasavček pa nas bo tudi nagradil. Otroci, večina bo jeseni ponosno zakorakala v šolo, so se z vzgojiteljico Polono Antloga in njeno pomočnico Majo Logar zelo dobro pripravili. Brihtne »glavce« so naju s fotografom takoj poučile o vsem najpomembnejšem, da sva lahko varno Ot-oški- vrtiljak Ш -nova - 1Ш§§ I Novega . -tednika, kjer bodo - prostor I naš le-1 pisane' ' aktivnosti- - predšolskih otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. , Z - veseljem- vas bomo obiskali. prišla od vrtca do uredništva. Zato starši za večjo varnost v prometu le prisluhnite svojim otrokom. Ob vsakoletnem druženju s Pasavčkom, maskoto, ki spremlja nacionalni projekt sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, otroci spoznavajo vse oblike in zakonitosti prometa. In pridobljeno znanje znajo tudi upodobiti. LK, foto: GrupA Mamica na drsališču po učenju drsanja komentira: »Križ me peče.« Petletnica vse to »posrka vase«, pride do dedija in reče: »Mamico je pa na drsališču opeklo.« Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. »Tu, tu, tu po cesti, trikrat naokrog ...« med vožnjo se seveda prileže nekaj glasbe. Sicer pa »Pi pip«, gremo, Svoje znanje so otroci pilili tudi s pomočjo družabne igre, ki so jo pripravili ob pomoči strokovnih delavk. Najboljša zabava je vedno vsaj malo popackana. Če ob tem nastane še najljubše prevozno sredstvo, še In še nekaj teorije. Tako dragi starši, zdaj veste, zakaj vas malčki med vožnjo nenehno sprašujejo o prometnih toliko bolje. In s čim bi se peljali vi? znakih ob poti. Verjetno vas pogosto tudi podučijo, kadar po odraslo prekršite katero prometno zapoved. 46 RAZVEDRILO Narobe je razumela Lea Komerički je bila nekoliko šokirana, ko je prejela elektronsko pošto z naslovom Vse, kar je dobro vedeti, če se nameravate poročiti. Ne, Tatjana Cvirn ji s tem ni hotela sporočiti, da bi morala končati svoje »koruzništvo«, le pošta se je nanašala na občino Vransko, ki jo Lea spremlja. Avtor: Milan Alašević AFORIZMI Politik mora imeti trdo kožo, trdo glavo, trdo roko in mehka stališča. (Žarko Petan) Spraševali smo vas, kako se je imenovala priloga, ki je bila posvečena prazniku celjske občine. Pravilen odgovor se glasi: Na prazničnem obisku. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Marije Kronovšek iz Braslovč, ki ji bomo poslali Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kdo je bil najboljši v naši akciji hujšanja, ki se je končala konec minulega tedna? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 19. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica l9, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kaj pa nocoj? Blondinki je umrl mož. Na pogrebu je povsem objokana. Prijateljica jo tolaži: »Ne joči, lepa si in mlada, že jutri boš našla drugega ...« »V redu, kaj bom pa nocoj?« Ni sadil Mali Savinjčan vpraša očeta: »Ata, zakaj jemo mi ves čas krompir, sosed pa meso?« Ata: »Prav mu je, zakaj ga pa ni sadil!« Našli jih bodo Žena je v nagradni igri dobila desetdnevno križarjenje za dva. Mož je bil zadovoljen, saj že nekaj let nista bila nikjer na dopustu. Toda na križarjenju je bilo vreme res grozno, v neurju se je ladja začela potapljati. Nekaj se jih je rešilo na nenaseljen otok in sprijaznili so se, da bodo živeli kot Robinzoni. Takrat se je mož nečesa domislil in vprašal ženo: »Ali si plačala elektriko za prejšnji mesec?« Začudeno je pogledala in odkimala. »Kaj pa telefon in plin?« »Tudi ne!« »Kaj pa kredit za stanovanje?« Žena vse bolj začudeno: »Ne, se ni izšlo, sem mislila .« Mož jo veselo objame, poljubi in reče: »Našli nas bodo!« Pohojen Kmet stoji v polnem avtobusu in lovi ravnotežje, ko mu nenadoma ženska z visoko peto stopi na nogo in se začne opravičevati. »Oprostite, ni bilo nalašč.« »V redu je,« reče kmet, »mi na vasi smo navajeni, da nas živina pohodi.« Pol ure Žena vpraša moža: »Dragi, kaj bi naredil, če bi vedel, da ti je ostalo le še pol ure življenja?« On: »Ljubil bi se s teboj, draga.« Ona: »V redu, kaj pa ostalih 25 minut?« Klici Žena se po telefonu jezi na moža: »Saj sem ti rekla, da pridem čez pet minut. Ti pa me kličeš vsake pol ure!« Najlepša Francelj se mrtvo pijan vrne domov. Micka mu noče odpreti in ga nadere, naj se vrne tja, od koder je prišel. »Imam rože za najlepšo žensko na svetu,« se dobrika Francelj. Micka se omehča in odpre. »Kje so te rože?« vpraša. »In kje je najlepša ženska na svetu?« ji odvrne Francelj. Naslednjič Na naslednjih volitvah bomo glasovali za Alibabo. Ta ima samo 40 razbojnikov. 8 1 5 7 2 9 6 4 7 7 6 8 9 5 3 4 3 1 4 3 1 6 7 4 2 9 1 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV t Kdo sem jaz? Ne vem, ali se tudi vam kdaj zgodi, a meni kdaj pa kdaj po glavi rojijo misli v stilu: »Kdo sploh sem jaz in ali sem jaz res jaz ali je morda jaz kdo drug, meni pa se samo zdi, da sem jaz jaz, ker pač nosim meni znan obraz?« Morda se bere malce zapleteno, ampak verjemite mi, ni. Že res, da se moramo imeti radi, da moramo v prvi vrsti spoštovati sebe in - jasno - vsa druga živa, a tudi neživa bitja. Ampak včasih pa prestopimo mejo med spoštljivostjo in nespoštlji-vostjo do samega sebe. In včasih mejo prestopimo, ko gre za sočloveka. Na takšno razmišljanje me je, verjetno povsem nevede, napeljal gospod, ki mi je na hitro, med delovnim časom, želel prodati novosti svojega zavarovalnega podjetja. »Gospa, vi imate sklenjeno življenjsko zavarovanje in ker je na tem področju prišlo do številnih sprememb, vam bo naš sodelavec prišel predstavit novosti in ugodnosti. Danes, jutri, kdaj vam ustreza?« je v eni sapi skoraj tulil moški glas. Ujeta na levi nogi, sredi dela, z mislimi povsem drugje sem se tako dogovorila za srečanje. Pri tem ne vem, niti s kom niti kdaj niti zares, o čem naj bi se pogovorila s sodelavcem gospoda z velikimi pljuči - v nekajminutnem telefonskem monologu ni namreč niti enkrat predahnil. Ko sem ob koncu dolgega delavnega dne, ko sta tudi otroka že obmolknila in popadala v posteljo, razlagala partnerju o nenavadnem telefonskem pogovoru in dogovoru, sem presenečeno ugotovila, da sploh ne gre za zavarovalnico, s katero imam sklenjeno neke vrste življenjsko zavarovanje, temveč za neko drugo, po vsej verjetnosti konkurenčno družbo. Ker človek v tem času res nima na voljo dodatnih prostih ur, ki bi jih namenjal napadalnim za-varovalničarjem, sem sklenila, da bom odpovedala zmenek na slepo. Besno sem iskala v telefonu številko, ki bi utegnila biti prava. Preverjala sem ure vseh prejetih klicev, iskala po imeniku in REŠITEV SUDOKU 199 6 9 8 3 7 5 2 1 4 4 3 2 8 6 1 5 7 9 1 5 7 2 9 4 8 3 6 7 4 3 9 5 2 6 8 1 5 2 1 4 8 6 3 9 7 9 8 6 7 1 3 4 2 5 8 6 5 1 2 7 9 4 3 3 1 9 5 4 8 7 6 2 2 7 4 6 3 9 1 5 8 zapiskih. Končno sem našla številko. Vrnila klic. A brez uspeha. V takšnih primerih je kratko tekstovno sporočilo kot nalašč. In sem zapisala. Se zahvalila za ponujeno in neznanca na drugi strani namesto na srečanje preusmerila na elektronsko pošto. Urejeno. A ne za dolgo. Čez nekaj dni sem se v poznem popoldnevu vračala iz službe, pred blokom komaj našla parkirišče, kamor sem »sti-ščala« svojega malega clia -parkirna mesta so zarisana še iz osemdesetih let, ko so po naših cestah večinoma vozile »stoenke« in »jugeci«. Stopila sem iz avtomobila, se napotila proti bloku, v mislih seštevala in odštevala minute, da sem razporedila čas od ene otroške aktivnosti do druge, nakar je do mene pristopil gospod srednjih let in vprašal: »Dober dan, gospa, a vi mogoče poznate to in to gospo?« V vsej zmedi sem še enkrat v mislih ponovila vprašanje in ugotovila, da me je pravkar vprašal, če poznam samo sebe. Še dobro, da se mi je v tem trenutku posvetilo, kam pes taco moli in kdo bi ta gospod lahko bil. Na obraz sem si narisala najbolj neumen obraz, ki ga pač imam v svoji shrambi mask, in rekla: »Ne, žal mi je, te pa ne poznam.« In je še kar nadaljeval: »Na tem naslovu je doma.« In spet jaz z neumnim obrazom in še bolj neumnim pogledom: »Joj, gospod, sem bolj poredko na tem naslovu. Žal, te gospe ne poznam. Na svidenje.« Tako sem vstopila v blok, poklicala dvigalo in razmišljala: »Pravkar sem zatajila samo sebe.« Ker sem precenila, da bo gospod s parkirišča kmalu seštel ena in ena in pozvonil na hišni zvonec, sem o svojem grehu hitro obvestila domače. In glej ga, zlomka, igra se je nadaljevala. Ne boste verjeli, ni me bilo doma. Ko se je stvar nekoliko polegla, ko sem vseeno ugotovila, da sem jaz jaz in da z majhno lažjo nisem nikomur pretirano škodovala, sem si pa prihranila nekaj dragocenih minut, sem ugotovila, da imam na telefonu še kup neodgovorjenih klicev. Pomislila sem, da od nesrečnika, ki me je neuspešno iskal pred blokom. Vrnila sem klic. Se opravičila, ker sem se zadržala v službi, in ob tem pojasnila, da sem sporočila, da me njihovo svetovanje ne zanima. In izvedela, da sem svoja sporočila prenesla odzivniku. No, takrat se nisem vprašala več, kdo sem, ampak kako za vraga so napadalni zavarovalničarji dobili moj telefon in podatke?! ŠE VEDNO JAZ RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka AMERIŠKI KITARIST (CARLOS) Bojim se, da bo moral vaš . RIŽAM E j, NA GLAVI U0AI1 E JELENA PLUG LEMEŽ AMERIŠKI MUZIKAL PRETAKANJE SOLZ RAHLO PIHUANJE ANGLEŠKI NOGOMETAŠ BECKHAM GLAVNO MESTO ZIMBABVEJA BOSANSKA NOVINARKA SARAČEVIĆ BESEDNA OBRAMBA 15 MAJHNA SLIKA ORGANIZ. ZDRUŽENIH NARODOV UČITELJ (ŽARG.) ŠPANSKO Ž. IME NEMŠKI ČLEN PISATELJICA PEROCI SL. ZNAMKA ŠP. OBLEKE Uporabljam najnovejša orodja v moderni medicini. Ta kravja kost je ... ROMAN POLANSKI NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER MORO KOVINA BELE BARVE JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC DEKLICA, STARA ENO LETO AVSTRIJSKI SLIKAR (HANS) ELEKTRIČNA MORSKA RIBA AMERIŠKI KOLESAR (LANCE) SLOVENSKI GLASBENIK (OMAR) NEJC ZAPLOTNIK ANGLEŠKI VEZNIK HALOGEN ELEMENT PLANOTA V KAM.-SAV. ALPAH VINO IZ OKOLICE TRAMINA SLOVENSKI IGRALEC (BORIS) HEBREJSKA ČRKA NEKD. IME JEZERA MALAVI SLOVENSKA AVTOCESTNA DRUŽBA STRONCIJ LJUBČEK DEOKSIRI-BONUK-LEINSKA KISLINA IZPITJE NA DUŠEK SOSEDNI ČRKI VELEPOSLANIK PREBIVALEC OTOKA VAS S. OD LJUBLJANE KITAJSKI FILOZOF (LAO) RAZVOJNA STOPNJA KRAVAL ELEKTRONKA Z DVEMA ELEKTRODAMA ELTON JOHN REŽISER CVITKOVIČ NENASIČEN OGLJIKOVODIK GRAFIK JUSTIN Povsod z vami JUŽNOAM. INDIJANCI ŠPORTNI VADITELJ ZEMELJSKO JEDRO NERODA (SLABŠ.) BODEČ PLEVEL NEODLO-ŽLJIVOST SLADKOVODNA RIBA POJAV NA VODI GR. MITOL. POŠAST SPOJ PRI OBLEKI IZREK KAZNI KRIVCU THOMAS JEFFERSON BALKON (POG.) AMERIŠKA IGRALKA (KIM) KLAVDIJA ŠUMRADA KOKOŠJI MLADIČ NOVI SAD YVES ... LAURENT LATINSKI PREDLOG AFRIŠKI VELETOK RUDAR (POG.) NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR OZN LASTNOST SAMOSTALNIKOV 3E AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) 16 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za brezplačno striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 19. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 14 Vodoravno: ESSO, ALEJA, SKUPŠČINAR, KOMET, MAJA, IP, LOČE, ČN, MOL, RESNEŽ, KRAMER, ICE, HEIDI, NASER, KU, TANGENS, ISKALNIK, DOJKA, NEHRU, NAVAL, ANA, PD, OMOT, INTER, ZI, ULOM, VESNA, LAPIS, TOGA, EL- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 ДјјјКНЕЈНО St. 3 L ÖUMOR V KRIŽANKAH KRIŽANKE & UGANKE www.trik.si V prodaji od 25. marca. Ona: Nikar se ne zapirajte vase in ne iščite odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posvetite realnosti in svoji vlogi v njej. Je že tako, da je ljubezen presneto nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delate nepotrebnih skrbi. On: Partnerkino presenečenje bo več kot prijetno, zato se nikar ne otepajte njenih predlogov, ampak sprejmite ponujeno igro. Ponovno se boste lahko prepričali o idealnosti vajine zveze. Ona: Veliko po nepotrebnem garate, vzemite si raje malo časa tudi zase in za svoje znance. Ne bo vam žal, kajti s to potezo boste pridobili precej več, kot si morda mislite. In to na več področjih! On: Poslušali boste vse vrste nasvetov, na koncu pa se boste vendarle odločili popolnoma po svoji muhasti glavi. To se vam zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubezni odlično, v poslu pa povsem nasprotno. TEHTNICA J*J Ona: V ljubezni boste uspeli popraviti nelagodno razpoloženje, ki se je zadnje čase prikradlo med vaju s partnerjem. Odkrit pogovor bo razkril marsikatero podrobnost, ki je bila do zdaj skrita vašim očem. On: Dolgo čakanje se vam je popolnoma izplačalo, saj ste zdaj končno dosegli to, kar si že dolgo želite. Počutili se boste kot že dolgo ne, kar bo botrovalo nekemu uspehu v ljubezni. In nikar ne bodite tako skromni. ШЛШ Ona: Veliko več časa boste morali posvetiti svoji zunanjosti, saj delujete, kot da bi bili površni, če ne celo zapuščeni. To vsekakor ne bo koristilo vašim ljubezenskim načrtom, ki so vse prej kot skromni. On: Neko spoznanje vas bo v veliki meri potrlo, saj česa takšnega enostavno ne boste pričakovali. Drugič bodite previdnejši, da se vam to ne bo zgodilo. Toda na koncu se boste vendarle potolažili v partnerkinem objemu. DVOJČKA M ■ STRELEC Ona: Nikar se ne obremenjujte z nepomembnimi malenkostmi, ampak se oprimite stvari, ki vam lahko prinesejo velik dobiček na poslovnem področju. Nekdo vam bo priskočil na pomoč, zato ga nikar ne zavrnite. On: Imate veliko talentov, vendar je že skrajni čas, da se odločite za eno stvar in jo izpeljete do konca. Naredite nekaj na področju ljubezni, kjer delujete vse preveč nezainteresi-rano. Resnica je, kar sami najbolje veste, povsem drugačna. Ona: Nikar se ne jezite na tiste, ki niso prav nič krivi za vaš sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprejpometitepred svojim pragom. Obeta se vam prav prijetna avantura, ki se je boste še dolgo spominjali. On: Na poslovnem področju boste veliko bolj uspešni, kar bo predvsem posledica tega, da se boste odločili, da se boste pogajali in ne vztrajali pri svoji trmi. Ta sprememba se bo pozitivno odražala še kar nekaj časa. Ona: Vaš optimizem bo dobesedno prevzel ljudi okoli vas, ki vas bodo začeli gledati s povsem drugačnimi očmi. To boste tudi dodobra izkoristili in si utrdili poslovni položaj za kar nekaj časa. On: Res je, da je situacija izredno zapletena, vendar lahko še vedno vse skupaj srečno privedete do konca, če boste le dali pameti prednost pred strastmi. Tudi za slednje bo še več kot preveč časa. KOZOROG Ona: Nekdo vam bo obljubil neko priložnost, vi jo kar najhitreje izkoristite. Združili boste prijetno s koristnim, kar še ne pomeni, da je vaših skrbi konec. Popazite raje na sumljive poteze sodelavcev. On: Našli boste to, kar že zelo dolgo iščete, vendar pričakovanega zadovoljstva ne boste občutili. Preveč ste razvajeni, da bi vas razveselile tako enostavne stvari. Boste videli: nekoč vam bo za to še presneto žal... LIOTT, AJA, SEAL, VODNAR, KD, DANEC, TOPER, LENA, UKOR, METOD, AUDI, AGAVA, LS, VITA, OC, EKSAKTNOST, CASTA, TRTA. Geslo: Naroči in odpelji. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za storitve kozmetičnega salona Biona iz Celja, prejme: Dragica Vinder, Škofja vas. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Piroška Sorger, Celje. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Milka Novak, Petrovče. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Na vsakdanjem sprehodu boste srečali prijetnega neznanca, s katerim se boste nemudoma zapletli v zanimiv pogovor, ki vam bo odkril tudi kaj več kot samo njegovo zunanjost. Prijetno boste presenečeni. On: S prijatelji se boste zabavali kot že dolgo ne in uspelo vam bo pozabiti na vsakdanje težave. Skrajni čas je že, da se tudi vi malce sprostite, saj ste psihično že precej izčrpani. Torej uživajte v čudovitem tednu, koristilo vam bo! DEVICA Ona: Ko boste trdno prepričani, da ste odpravili vse težave, na katere ste naleteli, se bo izkazalo, da ste se cele zadeve lotili na povsem napačnem koncu. Prihodnjič raje dobro premislite, preden ukrepate. On: Prav vam bodo prišli stari prijatelji, na katere ste že skoraj pozabili. Prijetno presenečenje vam bo popestrilo običajen vsakdanjik, hkrati pa vam bo prineslo tudi obilo snovi za razmišljanje. VODNAR Ona: Priložnosti, ki se vam bo ponudila, nikakor ne smete zamuditi, sicer si boste še zelo dolgo očitali. Poskusite, četudi je malce tvegano. Nekdo vam pripravlja presenečenje, ki ga na tihem celo pričakujete. On: Nekdo si vas sicer zelo želi, a si tega enostavno ne upa povedati. Pojdite mu naproti, doživeli boste precej čudovitih trenutkov, ki vam bodo še dolgo ostali v nadvse prijetnem spominu. Mogoče celo dlje, kot si mislite. Ona: Povsem nepričakovano se boste znašli v prijetni družbi, ki jo boste kar nekako očarali s svojimi domislicami in komentarji. Bodite pozorni na neznanko, ki se bo kot po naključju vedno znova pojavljala v vaši bližini. On: Počutili se boste povsem sproščeno in prav zaradi tega vam bo uspelo marsikaj, za kar si ne boste mislili, da ste sposobni. Poleg tega vam bo takšen pristop pridobil tudi marsikaterega novega prijatelja. IRIDIJ 6 POD 11 3 14 ZAKLJUČEK 12 10 2 18 4 7 £ 13 8 9 17 NIKELJ 5 48 RUMENA STRAN Ravnatelja na proslavi Na podelitvi letošnjih celjskih grbov in osrednji slovesnosti ob prazniku občine Celje smo ujeli tudi nekatere šolnike. Verjetno so prišli čestitat kolegom iz I. osnovne šole Celje, ki so prejeli zlati grb. Morda ravnatelja - Igor Lupše (levo), ki vodi Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC, in Martin Grosek iz OŠ Ljubečna - na tihem upata, da bosta tudi enkrat med slavljenci. Saj bi si zaslužila. NC, foto: SHERPA Legendarni minister v dobri družbi Da je v takšni ali drugačni ministrski vlogi že legenda, se Karl Erjavec prav dobro zaveda. Strog državni protokol je zato na srečanju z našimi gospodarstveniki v Zrečah hitro omehčal s sproščenim dovtipom ali z dvema. StO, foto: GrupA »Ja, kaj pa vem, kje se je izgubil,« je nesrečno skomignil z rameni glavni organizator srečanja, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak (levo). Novi direktor zreškega podjetja GKN Driveline Peter Smole pa si je pri sebi mislil, da če je kaj narobe z avtom, prav gotovo nima vgrajenih zreških sestavnih delov. »Gremo na juriš v Afriko, Azijo in v države bivše Sovjetske zveze,« ali nekaj takega je v nagovoru dejal zunanji minister Karl Erjavec. Predsednik zbornice in prvi mož Celjskih mesnin Izidor Krivec ga je z mislijo na svoje salame in šunke pogledal malo postrani, Andrej Poklič iz podjetja GKN v ozadju pa se ni z ničemer obremenjeval. »Kaj pa lahko izgubim?« si je mislil eden naših najbolj uspešnih gospodarstvenikov v regiji. Nasmešek, ki pove vse Da bo na osrednji slovesnosti ob prazniku Mestne občine Celje župan Bojan Šrot ponovno prepričljiv z govorom in nastopom, je pred začetkom prireditve zagotovo pričal tudi izraz na licu žensk, ki sta županu najbliže: zasebno partnerke Katarine Karlovšek (desno) in službeno šefice kabineta mag. Barbare Bošnjak. Še en dokaz več, da za suverenim moškim vedno stojijo tudi ženske. RG, foto: SHERPA Kar drugi govorijo, v Podčetrtku naredijo Župana Občine Podčetrtek Petra Misjo (na sredini) imamo resno na sumu, da je pri prvem možu zabavnega programa na nacionalni televiziji Mariu Galuniču (levo) lobiral že za pesem Evrovizije leta 2020 ali vsaj podobno pompozno prireditev kakšno leto prej. Ja, na Evroviziji resda mogoče nikoli ne bomo zmagali, ampak primeren oder bomo pa zagotovo imeli. Samo nikar ne izzivajte župana Petra, da se ne da ali da je brez veze ... StO, foto: SHERPA Pomoč mladi violinistki Člani Rotaract kluba Celje so pripravili tradicionalni pomladni dogodek, ki so ga tokrat poimenovali Večer v mestu. Marko Puncer (levo), predsednik Rotaract kluba Celje, je podelil donacijo, zbrano z dobrodelnimi prispevki na prireditvi v Muzeju novejše zgodovine Celje. Prejela jo je Eva Vrečko, dijakinja Gimnazije Celje - Center, ki ji bodo zbrana sredstva v veliko pomoč pri plačilu šolnine na konservatoriju v Gradcu, kjer vzporedno obiskuje pouk violine. Eva je goste za nekaj trenutkov popeljala v svet glasbe. Ob pokušanju vrhunskih vin v kombinaciji z odlično hrano je bilo druženje še bolj zabavno, svoj delež je prispevala tudi skupina Gemaj. NC, foto: GrupA