St. 98 MMn Hrtni fiMfM (tnUnraKtiiUHM
Izhaja, IzvcemSi pondeljek, v»ak dao «Jn» A»iiketfa lt. 20, I. nadstropje. Dopisi j pisma s« ne sprejemajo, rokopfci V Prof. F. Peric. — Lastnik tisks^a. snaSa za messo L 7.—, 3 meaec Z-a inozemstvo meaećno 5 Ur več. —
;>Jredmitvo: ulica »v. FranćiiU* ■oitljajo urednlStv«. NeG-ant--ačajo. — Od;
i«k tiskarne E< '	^a
leta L 32.— ia cel" ' s... •j-edniStva in uprave St. 11-57.
V Trstu, v nedeljo 26. aprila 1935.
EDINOST
Posamezna Številk« 20 ceni.
Letnik L
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 oent. — Oglasi se računajo v »irokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov
mm po L 2.--Mali oglasi po 20 cent- beseda, nafmanj pa L 3.— Ogla«!
naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. ▼ Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Nesta In d©i@ia
Menda ne zagrešamo nCS?mPat^<i^ mohvale, če pravimo, da se ,e med dom Pagnacco v «Frontien» m na™ la zanimiva, in
zaTo	ker'M^e hotilf ponlš™ z	e^
sttoJSe argumentacije in se postavljat, v leooTuč pred slovensko javnostjo, marveč raSi predmeta samega, njegove neinmerne pomembnosti in nujne potrebe, da bi se to vprašanje dofvedlo čim prej do zadovoljive rešitve Želeli bi zato, da bi bila ta rasprava" tudi pkdna s tem, da bi pritegnila cim žir Še italijanske kroge, da bi se tako čim bolj širilo spoznanje o važnosti manjšinskega vprašanja in potreb, da se z resnim in stvarnim obravnavan)em priprav* njegova zadovoljiva rešitev.
Misli g Pagnacco o smernicah, ki na] bi jih zasledovala naša državna uprava v svojem postopanju napram drugorodcem v državi, pozdravljamo mi z zadoščenjem ravno zato, ker izhajajo iz gori označenega potrebnega spoznanja. Pagnacco se je postavil na stališče: slovanska manjšina je tu, treba je računati z njo; z obstankom te manjšine pa je podano tudi manjsmsitO vprašanje, ki neojgibno zahteva svofo rešitev' In kar mu moremo šteti v posebno zaslugo in priznanje, je, da z vso odkritostjo in doslednostjo brani svoje nazore: brez vsakega ozira na politična trenja m brez vsakega strahu pred tistimi sopleme-njaki, ki so kar iz sebe, če le slišijo besedo o dru£ci rednih manjšinah in o dolžnosti, da se manjšinsko vprašanje pretresa resno, stvarno in brez predsodkov.
Da se pa v razpravi o tako važnem m pri nas še povsem neobdelanem vnašanju pojavljajo v tem ali onem pogledu tudi navzkrižja v nazorih: je naravno, ne more razsodnega človeka presenetiti, niti ne zmanjšati važnosti vprašanja, najmanjega potrebe razprave in vere v možnost zadovoljive rešitve. Slovenski pregovor pravi: beseda da besedo! 3eseda, če je pametna in poštena dovaja do medsebojnega razumevanja in do pravih medsebojnih zaključkov-
V navzkrižju smo z g. Pagnacco, ker se postavlja na stališče, naj se naši narodni manjšini priznajo narodne in jezikovne pravice ter zadovolji njo kulturnim potrebam le tam, kjer živi v kompaktni masi, <loč«n ji vse to odreka, kjer živi pomešano s sodeželani drugega plemena ali pa *ot r&ar»jš£n& napram italijanski večini. Mi sir o že na glasali nedavno, da je tako stališče neupravičeno in nelogično. Naše stališče Je, da je naša narodna manjšina posebna narodna edinaca, obsegajoča -vse sestavne dele našega plemena brez ozira, ali tvori kompaktno maso na gotovem ozemlju, ali pa živijo nje pripadniki kot manjšine v kakem kraju- S tega, edino pravilnega vidika je treba promatrati naše manjšinsko vprašanje in s tega vidika je edino le možna njega zadovoljiva rešitev. Pa saj se analognega stališča držijo tudi naši italijanski sodeželani, kadar gre namreč za zahteve njih maloštevilnih scplemenjakov v krajih s kompaktno slovansko večino! Zahtevajo za nje šolstvo v materinskem jeziku in podno enakopravnost tudi v socijal-tiem življenju. Pa kaj pravimo: enakopravnosti Celo privilegije zahtevajo za nje, iste predpraivlce, ki jih uživajo sedaj tam, kjer so v večini! Nobene zahteve, upravičene, ali neupravičene, se nočejo odreči, ko gre za korist njih scMplemenjakov v drugorod-nih krajih.
2e zato je popolnoma, utemeljen naš nazor, da se našim manjšinam v krajih z italijanskimi večinami morajo priznati iste pravice, kakor v krajih, kjer naše ljudstvo živi v kompaktni masi. Po tistem znanem pravilu: kar je enemu prav, je tudi drugemu ljubo!
G. Pagnacco ne moremo prihraniti očitanja, • da je ob vprašanju slovanskih manjšin v pretežno italijanskih krajih v protislovju tudi sam s seboj. Saj je on sam v svojih zanimivih razpravah prisodil, kakor smo že podčrtali, na pr. našemu Trstu vlogo posredovalca gospodarskih in kulturnih st'kov med italijanskim in jugo-slovenskim svetom! Pametna misel- Da bi se le uresničila čim prej! Mi pa ne prisojamo te naloge samo Trstu, marveč vsem mestom v Julijski Krajini. Pagnacco je izrecno naglašal te dni obstanek slovanske
_____in a«**, vedno jjf'^f41.1 Jii§osldvl]ti to zflhtwq1b zadoMe'm™z rudečlm križem Očividno *re lu
da bi se razvilo nasprotstvo in tudi bofkot IW«JWJIUWIJM m..
pad med mesti
da bi se rsuzvilo nasprotstvo in iuui u^i^m -	' ntt BnlAftliffO
mest, ker bi bilo podeželsko prebivalstvo i	00 DOlgllnjC
v obrambo sviojih interesov prisiljeno mi-	Beogradu - Zanimanje drugih držarr
sliti na to, da sd ustvari druga svoja sre<h- I	v »eograou	.
šča ne le za svoje politično, ampak tudi gospodarsko življenje. Tega pa si ne morejo želeti ne mesta ne dežela. V neizmernem interesu mest samih je, da ostanejo središča za vse materijalno in duševno življenje vse dežele- V našem slučaju s obeh Pomeni
G. Pagnacco opravičuje svoje stalisče z naglašanjem, da zahteve slovanskih manjšin v italijanskih krajih povzročajo vznemirjenje in da med italijanskim prebivalstvom oživljajo zopet »tari strah pred slovansko nevarnostjo. Bojazni g. Pagnacco pred tem — strahom so povsem neopravičene Mi prihajamo do drugačnega in nasprotnega zaključka. Ce bi mesrta s svojimi zgledi (vršila vlogo dobrohotnih posredovalcev med njimi in podeželskim prebivalstvom, oziroma med obema plemenoma, bi to pomirjevalno vplivalo na slovansko narodno manjšino in bi se ustvarilo pravo razpoloženje za složno in mirno sožitje, ker bi med Slovani izginil strah z» svo$ naredm obstanek! S tem pa bi izginila tudi vsaka opravičba za strah med italijani pred — pomirjenimi Slovani!
Vse to, kar amo navedli, dokazuje, da niso na naši strani nikake «iluzije», če zahtevamo, naj se pravično upoštevajo tudi slovanske manjšine po mestih, temveč je
_ in to smo hoteli dokazati z današnjim
člankom — ta naša zahteva utemeljena v realnem stanju pivari. Dogodek s profete km Vebrom in njegovi neprijetni odmevi naj služijo svarilo! Kažejo, do kakih absurdnosti bi neogibno dovajala izključitev mest iz obsega manjšinskega vprašanja.
Farirr c-Jieva strašila in n\M fašistouski svet
Mussolini za srednjo pot - Fašistovski sindikalizem in stavka
RIM, 25. Javnost posveča izredno pažnjo poteku zasedanja velikega fašii-tovskega sveta in sicer radi tega, ker niso na dnevnem redu morda samo vprašanja notranr^-ga ustroja fašistovske stranke, ampak vprašanja, ki se tičejo ustroja države same, t. j. njene zakonodaje- Na sejah faŠistovskega sveta se borita dve struji: Farinacci, glavni tajnik fašistovske stranke, je prišel z zahtevo, da je treba državo pofašistiti, fašisti sa merajo zagotoviti svoj obstoj, nasprotnike morajo vreči ob tla. V ta namen je treba dati fašistom zakonitih sredstev; v zakonodaji je zato treba uvesti: smrtno kazen, izgon in prisilno bivališče proti nasprotnikom države. In nasprotniki države so vsi oni, ki so nasprotniki fašizma — pravi Farinacci. Na ta način se bo fašizem prav lahko otresel svojih nasprotnikoy in ne bo se več pripetilo-, da bodo fašisti videli, kako padajo njihovi tovariši pod kro»-glami iz revolverjev.
Tako Farinacci. Mussolini ne more bHi kot mkiisitrski predsednik istega mnenja. Na seji velikega faŠistovskega sveta je imel dolg političen govor, ki pa ni bil objavljen. Le poluradna « Tribuna* je objavila kratek izvleček. Mussolini je pozval voditelje fašizma, naj vplivajo pomirjevalno na fašiste. Vlada bo sama branila fašistovsko revolucijo; zatrla bo v kali vsak poskus proti-revolucijonarjev- Zato ima na razpolago sredstva, ki jih že predvideva zakon. Tak^ so padle Farinaccijeve zahteve po izgonu, smrtni kazni in prisiljenemu bivališču.
Farinacci nadaljuje borbo. Njegovo glasilo tCremona Nuova» pravi, da bo Farinacci med prihodnjim zasedanjem poslanske zbornice predložil načrte za reforme« zakonikov in zakonov o javnem varstvu.
Pravosodni minister on. Rocco je na seji velikega faŠistovskega sveta izjavil, da bo vlada podvizala z reformo zakonikov in
za dogodke na Bolgarskem
BEOGRAD, 25 (Izv.) Danes dopoldne
ob 9. uri se je vrnil v Beograd ministrski predsednik Pašič. Z njegovim povratkom se omogoči rešitev mnogih notranjih m zunanjih vprašanj, ki so se radi Pašičeve odsotnosti odlašale. V Beograd se je tudi vrnila večina poslancev, ki so odšla rarh pravoslavnih praznikov.
Pašič je sprejel tekom poldneva predsednika narodne skupščine Marka Tritko-vića, dalje ministra za socijalno politiko Gjuričića, ki mu je poročal o stanovanjskem zakonu, ter več drugih mtnasfcpov.
Že predpoldne se je vriila seja ministrskega sveta, na kateri so predvsem razpravljali o stališču, H aaj ga zavzame vlada napram žaljivim izjavam botgarskdi ministrov, da je Jugoslavija sokriva pri dogodkih na Bolgarskem- Nadalje je vlada razpravljala o navodilih, ki naj jih vlada da delegatom na konferenci v Firencah. Zunanji minister je poročal o novih zaiVe-vah Italije, ki jih je prediožfl poslanik Bo-drero. Vlada se je b»vila tudi z vprašanjem sklenitve prijateljske pogodbe z Grčijo.
Popoldne se je vnovič vriila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 5. do 9. ure-Na dnevnem redu je bHo zopet vprašanje cd noša je v v Bolgarijo. Zunanff minister Ninčič je izjavil, da so žalitve bolgarske vlade take, da bo mo*ala m^ofclovenska vlada zahtevati zadoščenje. MSmisfc-ski svet je sklenil, da se prepreči vsako pričevanje Bolgarov v Jugoslavijo. Vlada bo odredila oreiskavo, ki naj dežen?, kc^tko krivde imajo bolgarski izseljenci v Jugoslaviji pri atentatu v Sofiji. Iz«eijence bo
vlada naselila v Bosni-
fvo^r CA nn<u>ti1i	ztmameća
ministra
za poslance, ki imajo hiti umorjeni ob prvi priliki. Taitinger je na zaključku svojega govora vzkliknil, da mora pravica iti svojo pot.
«V nasprotnem slučaju — je dostarvil — bomo pozvali državljane, da naj se branijo sami Zaenkrat mi tega nočemo še!»
Taitimgerju sta sledila Ybamegaray in Reibel, ki je pozdravil žrtve v imenu zbornice.
«Vsa zbornica — je v tem trenotku vzkliknil Herriot — se pridružuje temu pozdravu.»
Leon Blum je naipadal Reibela, ki je zaključil svoja izvajanja tako-le:
«Ako se je fašizem porodil v Italiji, se je to zgodilo radi nasilij levičarjev. Potrebni so strogi ukrepi proti komunistom, zaveznikom levice-
Sacijalist Compćre-Morel je ostro nastopil proti surovemu nasilju, noče ne rudečih centiarij ne belih. Vprašal je komuniste, da-li hočejo končati s takimi sistemi.
Načelnik komuinstov, Marcel Cachin, je skušal nato dokazati, da so bili člani pa-triiotične lige .oiboroženi in da so izzivali, v sled česar da so delavci reagirali, kar da je povzročilo žalostne dogodke. Dostavil je, da bo (preiskava dokazala, odkod sci prišli prvi streli- «Lahko nas preganjate, ampak — je zakikal — mi bomo nadaljevali svojo prapagando.» Končno je ostro napadel fašistovsko organizacijo v Franciji.
Notranji minister je nato izjavil, da obžaluje vlada ta atentat in da ne ho držala pri tem rok križem. Prosil je zbornico, da naj sprejme na-črt za pravilnik glede nošnje orožja m načrt proti skrivanju orožja.
Slo glasno ogorčenje
Tu je povzel za besedo ministrski predsednik Painleve. ki je izvajal med dnignn:
«Moremo ugotoviti, da obstoja soglasje v obsojanju povzročiteljev tega nezasliša-atentata in v izražanju simpatij za
vanje kave močno narastlo radi prepovedi alkoholnih pijač-
Naraščanje brezposelnosti v Angliji
LONDON, 25. Glasom statistike ministra javnih del je znašalo dne 13, aprila število brezposelnih na Angleškem 1.204.800, tO I je 165.613 brezposelnih več kakor v istem mesecu leta 1924-
>lg______
milico od 7 tisoč na 10 tisoč. Toda milica mora biti sestavljena iz samih dobrovo j-c&,\ Najkasneje do 31. maja ali pa 8 dni potem ko je likvidacijski or^medzavez-	-
niške kontrolne komike v SoM to	Prf>ti njim se" bo pokopalo z vso
val, mora vlada oapustiti ontn	t IzT! zakonito stro^ostio. Mi .nosimo oagovor-
voljcev ki tvorbo sedanfe z^a^ Jugo-i ^ za red in%a " varnost in niti od daleč slovenska vlada je protestirala proti temu ^ noČ€mo izc>gniti tej odgovornosti-.
nam izhaja ?z tega čina ta-le nauk: Će mi slijo načelniki band postaviti na noge oborožene čete, ki naj iz zasede streljajo na nasprotnike, se motijo pri tem sosebno v -- širokogrudnost in šibkost
roku, češ da je predolg.
Beograjska in atenska vlada sla fv loži J >r^tt'st proti zvišanju Kolgarske milice.
BEOGRAD, 25. flzv.j Danes je posetil zunanjega mcinistra poljski poslanik Okenski, ki je prosd! za informacije o dogodkih na Bolgarskem. Razgovarjal se je tudi o posetu drja. Beneša v Varšavi.
Za njim je prišel po Informacije o položaju v Bolgar^i čehoslovaški posJanik Šeba. Tudi ameriški poslanik je posetil zunanjega, ministra in se zanimal za dogodke na Bolgarskem. Sporočil je tudi zunanjemu ministru, da pride to poletje v Dalmacijo 400 ameriških turistov-
Požar
Mestno
v Plevni
in knjižnica uničeni Atentator Kasabov ubit
V Plevni je uničil požar
Velinov, ki je obtožen soudeležbe pri atentatu v stolici, jc zbežal v spremstvu dveh pristašev ▼ inozemstvo.
Splošno žalovanje v Bolgariji
SOFIJA, 25. Vlada je predložila sobranju načrt glede spopolnitve zakona o ža-
bo treba predvsem izboljšati in dopolniti zakone o zaščiti države, posebno glede skrivnih organizacij in glede tiska- Treba bo dati vladi možnost, da odstavi v državni ; upravi z vodilnih mest ljudi, ki rujejo proti državi.
Veliki fašistovski svet se še bavi s sindikalnim vprašanjem, oziroma z ureditvijo fašisto .skih sindikatov. Pri tem vprašanju manjšine "v Trstu — v dokaz je opozarjal igja precej važno vlogo fašistovski organa -slovanska glasila v tem mestu in na nad, nizator on. Rossoni. Zadnja stavka kovi-2000 slovanskih glasov pri zadnjih politič- [ narjev v zgornji Italiji je pokazala, da je nih volitvah. — Stično velja tudi za Gorico, • treba fašistovske sindikate postaviti na 9C-Puio, Pazin, Koper in druge večje kraje, j lidno podlago; ta stavka je pokazala, da je Vsa ta mesta so točke, kjer se stikata cbe.y fašistovski h sindikatih vpisano le pičlo plemeni dežele s svojimi raznimi interesi-' število delavcev. Fašistovska ^tranka pa
2e to svojstvo nalaga mestom vlogo posredovalcev gosipadarskih in kulturnih stikov. Poleg tega svojstva je pa še eno drugo dejstvo. Povsod je tako, ker je naravno in ne more biti drugače: da imajo? namreč mesta s svojo veljavo in svojim vplivom odločilno m vodilno <vlogo pri reševanju vsakega važnega javnega vprašanja dežele. 1 ako se naša mesta ne morejo odcegati tej nalogi tudi ob prevažneni manjšinskem vpraspnju, ker bi se drugače izneverjale svojemu svojstvu, svojemu odločilnemu položaju. Mesta se ne smejo izločati iz sistema vsevkupnega življenja v deželi*
Čc bi se stališče g. Pagnacco — da slovanske manjšine v pretežno italijanskih krajih nimajo ničesar zahtevati v narodnem, jezikovnem in kulturnem pogledu — hotelo praktično in dosledno izvajati, bi bila neogibna posledica ta, da bi se pre-
hoče imeti tudi maso za seboij. To maso je mogoče zvabiti edino s pozitivnim de/om zanjo, z delom, ki stremi za zboljšanjem njenega gmotnega položaja. Tu pa mora priti tudi fašistovski sindikalizem v oster spor s kapitalizmom, ki je postavil fašizem ,na noge. Fašizem bi moral zavzeti načelno stališče o razrednem boju, zavzeti bi miora^ predvsem stališče o najsilnejšem sredstv*, ki se ga poslužuje delavstvo proti kapitalistom, o stavki- -
Mussolinijevo glasilo «Popok> d'Italia» piše: «Fašizem je, in bo ostal nasproten v načelu le stavkam v javnih službah.« Glede stavk v drugih podjetjih pravi omenjeni Kst. da so dovoljene kot obrambno 'sredstvo v gospodarskih sporih, toda le z dovoljenjem vodstva stranke.
Načelniku vlade so aplavdirali poslanci •skono vseh strank. Nato se je izvršilo glasovanje o resoluciji, ki obsoja zločince in ki izraža zaupnico vladi. Prvi del resolucije je bil sprejet soglasno, izvzemši glasove komunistov. Za zaupnico vladi je glasovalo 315 poslancev proti 188-
Ho predvečer ožje volitve v Nemčiji
Policija pretepla Ebertovega sina - Ugoden položaj levičarskega kandidata
DUNAJ, 25. Jutri pade v Nemčiji odločitev- Že danes se vidi, da je zanimanje ljudskih množic za ožjo volitev mnogo večje kot je bilo za prvo volitev. Zavedajo 9e neizmerne dalekosežnosti izida ožje volitve.
Vseh volilcev se je polastila napetost, ki SOFIJA 25. V Plevni je uničil požar prihaja do izraza v številnih spopadih med mestno gledalce in knjižnico, ki je bila, pristaši nasprotujočih si strank. Značilen za ena izmed najračjih v Bolgariji- Oblasti so sedanjo volilno atmosfero v Nemčiji je vce-uvedle strogo preiskavo ter so dodale, da! rajfcnji incident srna pokojnega državnega so zanetili požar agrarni komuni®«. Oblasti, predsednika Eberta. Ko je mladi bbert na v Varni so iztaknile Kasabova ki jo bil vzklike nacionalističnih demonstrantov od-soudeležen pri atentat* t sofijski stolici- govarjal: oživela republika» so ga zgra-Obkolile so njegovo stanovanje. Kasabov j bili policisti ter pričeli obdelavah z gumi-se ie policijskim oddelkom dolgo upiral inj jevkami. Prigodilo se je že ponovno, da so je bil končno ubit. Poljedelski poslanec j policisti ob sličnih dogođKih pokazali sim-
- - — - - patijo za desničarske stranke.
V splošnem se lahko reče, da so levičarji razvili uspešnejšo propagando kot desničarji, kajti dr Marx potuje od mesta do mesta ter vzpodbuja volilce, da glasujejo za republikance. Desničarski kandidat maršal Hindenburg pa ne more posnemati svojega tekmeca iz zdravstvenih razlogov. Ker so zdravniki v skrbeh glede njegovega zdravja, so mu odsvetovali javne nastope. Pač pa bo Hindenburg danes govoril v delovni sobi srvoj volilni govor in radioaparat ga bo posredoval desničarskim volilcem širom Nemčije.
Čim bcij narašča zanimanje za ožjo volitev, tem težje je prorokovati izid- Vendar pa je Marxov položaj precej ugoden. V zadnjem času se nagiba k levičarjem tudi bavarska katoliška stranka. Vprašanje je le, koliko upravičenih volilcev se udeleži ožje volitve.
Hindenburgov govor
BERLIN, 24. Danes je imel Hindenburg svoj volilna govor, ki je bil razširjen po vsej Nemčiji potom radiotelefonije. Z ozi-rom na mednarodne dogovore, sklenjene v preteklem letu, je izjavil Hindenburg, da bodo služili Nemčiji kot podlaga za izpolnjevanje prevzetih obveznosti. Ako bi se te obveznosti izkazale za neizpolnljive, bo morala Nemčija v miroljubnem sodelovanju z drugimi naiodi iskati boljših rešitev. Izjavljam pred vsem svetom, je povdarjal Hindenburg, da je moja največja želja, da se ne ponovi svetovna vojna.
Podražitev kave na vidiku?
LONDON, 25. Gospodarska poročila pravijo, da se bo v teku prihodnjih 12 mesecev pojavila na svetovnih trgih velika draginja kave, kafti pridelek kave za leto 1925-1926 znaša !e 20.000 vreč. To draginjo bo najbolj občutila Amerika, ki uporabi skoraj polovico svetovnega pridelka in kjer je použi-
23. medparlamentama konferenca v Washingtonu
ŽENEVA, 24. Zastopniki evropskih parlamentarnih skupin se se«stanejo 27. aprila v Parizu, da sporazumno z zastopniki ameriških parlamentarnih skupin sestavijo dnevni red 23- medparlamentarne kotnfe-rence, ki se bo vršila v Washingtonu od 1. do 6. oktobra tekočega leta. Predsednik Coolidge in ameriški parlament sta sklenila povabiti medparlamentarno zvezo v Zedinjene države in bosta napela vse sile, da doseže ta konferenca velik političen uspeh. Po zaključku konference v Washingtonu odidejo delegati v Canado, kjer bodo gostje kanadskega parlamenta.
Sovjetska trgovinska politika
MOSKVA, 25. Agencija Rosta objavlja: Vladna politika stremi z ozirom na zuna-t njo trgovino predvsem po zvišanju uvoza. Tako je v mesecu mćircu uvoz nadkiiHl izvoz za 22 milijonov rubljev. Uvažajo se sedaj v Rusijo1 v veliki množini raznovrstni stroji, posebno pa poljedelski in predilni^ki stroji. Napram mesecu februarju je poskočil uvoz v marcu za 9 milijonov-
Prihcd sovjetskih čet na otok Sabalin
MOSKVA, 25. Na otoku S a hal inu v Aleksandrovsku so sc vršile velike -svečanosti icb prihodu sovjetskih čet iz Vladi-vostoka, ki so zamenjale japonske vojaške oddelke. Sovjetske oblasti so že prr.Čele poslovati.
Osteuka preSssfiRika portugalske republike
Republikanski kongres naprosil predsednika, da umakne ostavko
LIZBONA, 25. Predsednik republike je naslovil na republikanski kongres pismo, v katerem naglasa, da hoče podati ostavko* Kongres se sestane danes zvečer in je jako verjetno, da ne bo sprejel ostavke-
LIZBONA, 25. Danes se je sestal koa-gre-s, da prouči vprašanje ostavke predsednika republike. Vsi načelniki strank so izrekli predsedniku zahvalo za njegovo delovanje. Kongres je izrekel predsedniku republike zaupnico s 106 glasovi preti 14. Proti dnevnemu redu so glasovali le naci-jonalisti. V predsedniško palačo se je podala delegacija kongresa ter naprosila predsednika, da umakne ostavko.
določb glede javnega varstva. Uradno po- §čiti <jržavCi ki predvideva poostritev* ročilo o seji faŠistovskega sveta pravi, da kazni ^ one državljane, ki nudijo uporni-
kom zaveiišče. V znak žalosti radi strašnega atentata v cerkvi sv. Nedelje so bile vse gledališke in kinematografske predstave odgodene do 15. maja. Jutri, v nedeljo, se bodo vršile po vaej Bolgariji zadušnice za žrtve, padle pri artentatu v stolici.	___
Odmevi parttkeft! po&ojo v zbornici
Odločne izjave predsednika Painjeveja
PARIZ, 25. Radi predsinočnjega napada komunistov na skupino članov francoske patrijotične lige je uvedla policija strogo preiskavo. Pri hišni preiskavi pri komu-nistki Suzani Geraud, 43-letni ženski švicarskega pokoljenja, so prišli na dan važni dokumenti. Sodna policija je mogla ugotoviti, da je bila Geraudova v poslednjem Času večkrat v Moskvi. Razen tega se prid' no udeležuje komunističnega gibanja v Franciji Zdi se, da je z zadnjega svojega potovanja prinesla s seboj posebna navodila iz Moskve.
Ministrski predsednik Painleve je imel sinoči pogovor s prefektom policije in se napovedujejo «ukrepi skrajne -strogosti*.
Takoj po otvoritvi včerajšnje seje poslanske zbornice se je začela razprava o interpelacija! radi žalostnega dogodka, ki sc jih predložiti poslanci Taitinger, Ybar-negaray in Reibel. Kot prvi je govoril Taitinger, ki je opi«al kruto zasedo komunistov Gonrornik je rekel, da so se med zaplenjenimi dokumenti našle liste, v katerih so imena gotovih poslancev zazna-
Pismo iz Jus&sSavile
Ljubljana, dne 24. 4. 1925.
Danes se je vrnil v Beograd kralj in obenem ž njim se je vrnil tudi gospod Pašič. Politično zatišje je s tem končano in situacija se bo pričela razvijati dalje v smeri, povzročeni z govorom Pavle Radića.
Čeprav se ves ta čas, cel mesec dni (od 27. 3. do 28. 4., do sestanka skupščine) ni skoraj nič važnega pripetilo, vendar ta čas ni bil izgubljen. Ko se je ugotovilo, da je med voditelji nagnjenje za sporazum, je bilo treba ugotoviti še, če je tudi narod za ta sporazum. In med velikonočnimi počitnicami so stopili poslanci v stik s svojimi volilci in če so se ti odločno izjavili za sporazum, potem je tudi gotovo, da bo sporazum v najkrajšem času uresničen. Seveda pa se ne sme misliti, da bi se to zgodilo že jutri, dasi ni niti v tem oziru senzacija izključena.
Kak odgovor je dal narod vodstvu HSS, o tem pove nekaj že obnovljeni «Sio-bodni dom». Ni več tako bojevit kakor nekdaj, toda tudi svojim tradicijam je ostal zvest. Kot odgovorni urednik je označen Pavle Radič, kot izdajatelj pa Hrvatski seljački klub. Lastnik pa je še vedno Slavenska knjižara, St. in M. Radić, torej Stjepan Radič. Geslo lista se glasi: Budimo svoji svaki na svom, branimo složno hrvatski dom! Vjera u Boga in seljačka sloga!
Politično zanimiv je samo članek: «Ka-ko razume narod današnjo politično situa-cifc?*> Interesantno je, kako se v članku govori o preorijentaciji stranke. Mesto republike se naglaša potreba republikanske svobode. Z drugimi besedami se to pravi: Mi zahtevamo tako svobodo, kakor jo dajejo republike. Če da tako svobodo monarhija — in monarhija po angleškem vzoru jo da — potem smo tudi za monarhijo. Treba priznati, da je ta argumentacija spretna. Enako dobro se pokoplje tniro-tvornost. Pravi se: Nismo se dali zapeljati, da bi segli po revoluciji, temveč v miru smo zahtevali samo svoje človeške pravice.
Nato se poudarja sila stranke, ki je kljub nasilju izšla iz volitev močnejša. In bodoča pot? Tudi o tem se precej jasno govori. Stranka mora biti močna, da doseže, da bo volja naroda spoštovana. Danes je doba velike preizkušnje za stranko, toda v težavi se spoznajo junaki. Mi (radičevci) moramo iti skozi plamen preizkušnje in mi gremo tem raje, ker se skozi plamen vidi že jasnina narodnega sporazuma, v katerem sije solnce človeške pravice in republikanske svobode.
Povedano je jasno. HSS je za sporazum, toda njen minimalni seljački in demokratični program mora ostati nedotaknjen.
-EDINOST*
V Trstu, dne 26. aprila 192*.
In razmerje HSS do dragih strank? Tu-▼ tem oedra je »Slobodni dom* precej Velehrvatstvo se odločno odklanja uto o fraokovcih <amo slaba beseda- S ovci nobenega poala. Enako odločno be odldairja hrvatska ljudska stranka tn '■a popovo« te samo ostra krk&a. Samo-vtotni demokrati se v «Sloboduem domu* kJo»Wltvo identificirajo * «batinašir». —
^odi
radikaJih pa ^Sloifoklni do<m.» molčs. tak molk pove največ. Pa tudi narodnega sporazuma je 4e do-lotno omenjen. Iz tega se vidi, da |Je za ra<H6evee sklenjena stvar, da hoCejo sperazum izvesti če ga ponudijo radikali in če bodo njihovi pogoji sprejemljivi, po-z radikali, drugače pa ostanejo v bloku »narodnega sporazuma. Raje pa bi hoteli radičevci skLeaiti sporazum z radikali, ker so ti predstavniki srbskega naroda in bi Sporazum z njimi bil takoj izveden v državni politiki.
Stališče radikaJov do HSS je manj jasno, ker se ni o stvari še izjavil Pašič, najbolj
Zopetno izhajanje «S [obodnega doma* pomeni, da je obznana med HRSS pravzaprav ukinjena in radikal! so storili s tem prvi korak, da pokažejo svojo dobro voljo. Ko konča svoje delo tudi anketa glede nepotrjenih radičevskih mandatov in ko bodo izpuščeni iz poli«jake internacije dr. Maček in tovariši, potem bo ustvarjena podlaga za oficijelna pogajanja in tedaj dotivimo morda drugo senzacijo, da postanejo radičevci kraljevi ministri. — Ne trdim, da se bo to tudi zgodilo, toda po
sedanjem razvoju *je to nad vse mogoče. • • *
Zanimive so tudi govorice o frankovcih in njihovih pogajanjih z radikali. Frankovci so sila slabotna stranka in v vsej Hrvatski so dobili pri zadnjih volitvah samo
so tvoji sovražniki. Nagovarjajo te k uporu. Ko bi se jim pa posrečilo ta ccraviti v nesrečo, tedaj bi {potegnili, napolnili žepe in te pustili na cedilu. Mi pa te hočemo uvesti v mirno in složno državljansko življenje Italije, ki obstoji edino le v gorečem nacionalizmu.
Tako približno pridigajo naši črnosrajčni preroki. K temu moramo pripomniti sledeče: Kaj pojmujejo oni pod besedo «nacijonali>-zem»? Ravno v zadnja it«vilki «Nove dobe» se nahaja «razlaga», namreč v tem smislu, da je po njih mnenju Slovenec nacionalen le če ljubi ItaHjo in pri tem zaničuje slovenski jezik. Ali mislijo ti gospodje, da je človeško mišljenje podvrženo istim zakonom kakor njih trebuh, ki se privadi sedaj kranjskim žgancem in klobasam, sedaj nem&cmi «kned>etyem», sedaj votli aapolitanski « pašti«? Ni tako, kakor mislite vi kratkovidneži. Ravno s to zmoto se , izdajate, da vann v političnem delu ne gre za okoli 2400 glasov. Zato je naravno, da se i drugo nego za trebuhi Samo človek, ki je
mer odaj na oseba. Gotovo pa je, da je
med radikali nagnenje za sporazum Md-; radikalno stranko. In tako vs>e močno. V tem oziru je nad vse mtere-1j. „ j_ ^ . ., ____. . _ _ _
radikali ne pogajajo toliko s stranko franko vcev, ko samo z njihovimi pristaši. Radikali pač nimajo ničesar proti temu, če pomnože svoje število na H^jatskem za 2000. Jasno pa je, da je vsled maloštevil-nosti frankovske stranke izključeno, da bi mogli vsi frankovski voditelji biti nagra-
x .	>ii c	A i vidimo, da se eni pridno pogajajo zase in
aantna vcera,šn,a številka «Samou8Cveda tudi za frankovce, drugi pa te svoje
V tem glavnem organu radialne stranke ^ srcčne	izk! „čujej^ iz stran-
se vehementno napada zagrebška «olo- , '	„ , x	' : ' ... - j
f j -r t_	i	- j	___«Je P*c hudo, če ne morejo priti vsi do
bodna Tribiuia», ker pise, da so radičevci! n8dra(je
kapitulirali pred radikali. O kapitulaciji i	8	* + ^
ne more biti govora in .Samouprava, je-	Sku^čina se sestanc y torck dnc ^ pripravljena plačati ves deficit «Slobodne»t m N	^ re§ila stanovanjski ^^
----- ce la (}okazei da je *bamoupra-	' -	'
Tribune va»
rojen Nemec, je lahko Nemec, in človek, ki je rojen Italijan ali Slovan, je lahko Itaiijan oz. Slovan. Absurdna je trditev in zahteva, da postane čistokrven m zaveden Italijan Slovenec. Čemu to mre varjenje narave, Jti je vsakemu dala svoje, ustvarila vse jezike enako vredne, materinskega najljubšega. Spomnimo se na detinicijo naroda, ki bi bila: Nacija ali narod je zajedbica IjudK, torej del človeštva, ki jo veže skupen jezik ter zavest skupnosti, zrastla iz zgodovine političnega m kulturnega življenja in stremljenja. Če je ta naravni zakon pregrešen, tedaj je treba Stvarniku naprtiti krivdo; Človeški razum in arce pa pravita, da je vse kaj drugega nega pregrešen.
Nemogoče d nam je torej predstavljati, kako mislijo Italijana, čigar posebnost je, da ga veže na italijanski narod njegov materin jezix.
. .	. j	\. J ~ in sicer gotovo do 30. t. m., da bo 1. maja ista zgodovinska zavest, bodisi političnega ali
, . i.	d	a-'j-. so rad£fvcl takem že objavljen v «Službenih novinah*. i kulturnega življenja, preleviti v Slovana. Ima
kapitulirali. Radikali vidijo v preokretu Kol drugi zakon pri<Je na vrsto invalidski, to sploh kakšen pomen, namreč pameten in
HSS samo nujno posledico spoznanja »nsj^ ^ ^ tudi kmalu rcžcn. Kateri za-1 človečanski? Vsak pameten človek bi rekel preokretom so radicevci dokazali svojo ;kon; pride]o ^ tem na dneYni ^d, jc ne- saJ s	d» elovck	temu ah
__•_ ___L__— — X__. J	.M	I/A	/"VJ«_ 1	^	*	*	m	- * '
negotovo. Največ izgledov ima še zakon o kmetijskih kreditih, dočim so šanse tiskov-
sposobnost za. modro in državniško politiko. In nato dodaja «Samouprava^, da ho-
. , _	j i iMiKruiBnxij lucuiuii, uuviiu »u aaiiat uaivu«
čejo nekateri, ki so živeli od boja dv^h	zaJa>na ze]o dk v sckdji 2aktm<>.
naimf>rnMšin straiik. se nadalie intrigirati «.T ... ..jt____________-_____i- i______!
onemu narodu, ternu ali onemu -plemenu, v svojem bistvu1 oi mč boljši, niti ne slabši.
Ločiti pa je potrebno pojme nacija in država. O prvem smo govorili dovolj. Država
najmočnejši strank, se nadalje intrigirati dajne£a odh<yra za proučevanje tiskovnega ^^ institecii*. Id nomada ia kaže x>et
m oneinogočiti sporazum - Na isti strani ^^ bilo	v	pre- ^	^^ k^sL^a
,e pnobfiena brez komentarja izjava Pavla	^^^enje proti temu, gotovo avli^a" dolZ^l*^ SterVfa. b
Radića m v te, izjavi se enako naglasa, da nemogočemu načrtu in znači]no jC| da jeiPoieg lega lahko omenim«, da so enonaredne
hočejo nekateri ziveh od spora med Hr-,bn ^ spreincI11l^ ^ vladnih poslancev	----^ ^	—
vati in Srbi. Dalje pravi Radie v tej iz-|naJbolj ^ p^^ živković, ki velja javi, da so Hrvati za sporazum priprav-|kot ^ Pašićey<
Ijem in da se morajo seda, izjaviti radi-; program skupščinskega dela pa zavisi
kali. S ponatiskom te izjave je «Samou-, scyeda ^ ^ pogajanj ^ ^a^ in
prava, prece, jasno apelirala na svoje\radičeycL Zato je ves položaj nejasen in do pristaše.	128. t. m. bodo cvetele še najboJj razno-
Je torej jasno, da se situacija razvija v!vrstne kombinacije, dokler ne bo izjava ra-pravcu sporazuma med Srbi in Hrvati,. dikalov razgnala vse nejasnosti na poli-odnosno med HSS in radikali. Da bi bili v tičoem polju.
ta sporazum pritegnjene še kake druge V interesu države bi bilo, da bi se ta stranke, je neverjetno, čeprav se še stalno j izjava izvršila čim preje in da bi se z njo oglašajo glasovi o koncentracijski vladi. omogočil sporazum, ki je z ozirom na. bol' « * *	' garske dogodke še zlasti potreben. R. S.
DNEVNE VESTI
„Goriški Straži"
in večnarodne države ali to ni bistvo države. Državljane veže torej neposredno tudi vez lastnih interesov v goriorisanem smislu. Razume se, da je človek lahko državljan in dober državljan ItaKje, Francije, Anglije itd., čeravno ni Italijan, Francoz, Anglež itd., le 6e država spoštuje njegovo nacijo kot individualnost. Će pa država za-tira podrejene narode, potem se v njih, k^jub vsej pažnji in vsemu varstvu, vzbudi iredentizem, ki ji prinese posledice. Lep zgied za tc nam je razpad Avstro-Ogreke.
Da se vrnemo od teh sjplošnih problemov k našemu, 'ki je za nas &e posebno aktualen, ugotovimo, da Slovani bodo imeli vzroka biti nezadovoljni z drfavo, v kateri bivajo, je potrebno, da ta spoštuje n«ih narodnost. Da je Italija enojezična m en ona rodna država, ta izgovor ne more veljati, kajti narod je nad državo; to so spoznali tudi veliki duhovi italijanskega Risorgimenta. Medtem ko je narod naraven pojav, ye država človeška institucija, delo Človeške izobrazbe in n»a. In zahteva
Zadnja . Goriška Straža* odgovarja na nai 1em pa ve<jno slro^ članek p«d naslovom ^Goriški Straži^, kj smo -g2 objavili 21. t. m. in ki ga bomo ob koncu te polemike ponatisnili kot zaključek. Njen odgovor kaže zopet očito isto dresuro kaiero so gospodje, ki vodijo na vseh poljih izključno strankarsko gibanje, pridobil pri svojih učite-
«Gori&ka straža» dobro ve, da je prosvetnih druitev» po njem idejni »«smer-	, ,. . , , . , - t
jenosti namen gojiti narodno prosveto. Pri | Slovanov napram državi, da na, nam ta da iolo
Mi enigricija in Mrjeft&a javoest
(Izviren dopis).
Bili so časi, ko je sovjetska javnost kaj pozorne zasledovala vse emigrantsko delovanje v inozemstvu. To j« bilo posebno v času poizkusov intervencije, v času, ko je emigracija na raznih frontah državljanske vojne stala v aktivni borbi proti sovjetski vladi. Sem spadajo poizkusi Wrangela, Savinkova, Bulag-Balahoviča, Petljwre, Denikina, Judeniča. Dutova, Ungerna, Popeljajeva, Semenova. kronštadska vstaja in slično. V tem času je sovjetska vlada v svojem tisku jako agilno izkoriščala vsak emigrantski poizkus, da je v alarmantnih nadpisih in z jako živimi plakati in v kričečih barvah predočala sovjetski javnosti gibanje emigracije.
Ko pa je bila postopno likvidirana državljanska vojna, je prenehala tudi potreba za opozarjanje sovjetske javnosti na življenje emigracije, dokler ni pri&Lo slednjič do današnjega stadija, v katerem je zanimanje sovjetske javnosti za rusko emigracijo padlo skoro na ničlo. Razumljivo je, da se to minimalno zanimanje pojavlja samo v tisku in javnem življenju, ker ni več potreben materijal za protiemigiantsko agitacijo, ioda oficijelna mesta se niso prenehala interesirati za to, kar dela emigracija, kaj nameruje, kaj piše, kako živi in s kakimi načrti se bavi. More se celo reči, da je to zanimanje na oficijelnih mestih Se vetje nego poprej, na vsak način pa bolj sistematično, Čeprav tako zbrani materijal ne izkorišča za prepariranje javnega sovjetskega mnenja v neprijateljski smeri. Samo od časa do časa prikaplja v sovjetsko javnost po kaka kaplja tega uradnega znimanja, ki je osredotočeno v ročkah državne politične uprave in tu pa tam meče v javnost kako dejstvo, ki pa je Že davno znano evropski javnosti. Tako se sovjetski javnosti, o katere protimonarhističnem razpoloženju ne more biti več nikakega dvoma, javljajo vsi manifesti Kirila in Nikolaja, vsi sestanki in kongresi Markova Drugega, vse senzacij one lilo trzanje v vrstah čuvarjev ruske krone. Ne pozablja se niti na to, da je Kiril izdal svoj »papirnati denar», za katerega jamčijo «vsa bogastva Rusije®, ali da se je neki veliki knez* podal na turnejo skozi Severno Ameriko, da 1 zasluži sredstva za svoj obstanek.
Danes je iz sovjetskega tiska popolnoma izginilo sistematsko beleženje emigrantskega življenja. Beležijo se samo važnejši dogodki v vrstah ruskih emigrantov, po večini informativnega značaja, kakor n. pr. smrt kneza Lvova; aH se napravljajo neznatno ironične pripombe kakor n. pr. o predavanju Keren-skega v Pragi, ali Averčenkovi smrti v češki prestolnici. Kdor je n. pr. poznal uspeh Aver-čenkovega «Satirikona» v Rusiji pred vojno in za časa vojne, se mora res čuditi, da se do danes ni našel niti en sovjetski list, ki bi se spomnil pokojnega humorista, ker je imel on indirektno tudi velikih političnih zaslug.
Toda Averčenko je bil nasprotnik sovjeiov! Slično se je godilo tudi prvemu predsedniku začasne vlade. Razen kratke brzojavne vesti se ga ni spomnil nobeden sovjetski list, kakor ne Averčenka.
Pravo čudo je da vendar en sovjetski list — «Ekonomičeskaja žizn^ — prinaša v stalni rubriki «Iz zartrbežnoj pressy» pod psevdoni-vsake nedelje dvogovore
pazi, da izloči vse
i ; oiovanov napram arzavx, ua u*, u, Su,0 *nom -vsake nedelje dvogovore z vsemi v materinem jeziku, ki edina lahko človeku | emigranti v kolikor so ka] napisali, kar Mo-t! 1 - J	1____t- _ J ___S__t. „	clcrf T>r>li t i<"-no »li tfosoodarsiti ne utfaia. V sar-
1 j Ili. «Goriška Straža» očita nafprej «s<upmi
več, in si jih tudi ne moremo privo-,	____ v našem ogroženem narodnem polo-
ki se zbira krog dnevnika < bdmost* da je za- ža-u Da -]e taJca }<j€jna smcr možnB| vc
čela stalno in osiro napadati «Prosvetno zve-	„Goriška straža» prav tako dobro, kot mi.
zo*. Stara pesem. Oni napadajo ne samo stalno	Na katoliškem vseučilišču v Milanu, ali pa
in ostro, ampak perf dno in ko mi na desetr	boljševiškem v iMoskvi, ali na
napad nekaj odgovor-mo v svojo obrambo, te-	<jrugj uaiverzi, predavajo o isti znanosii
kar bi moglo povzročaj svet o ^nazorno, i ^ ^^^	I
^SSkaaSr^^t^BS!«? Pusti.slovenskem/livlTv Italiji svobod- Udarnost z nepopolnimi članki in .kršenimi .Mali list, dan za dnem servira — ^ nega razmaha na kulturnem polju itd., je «Straža» polagoma leze za njim) si ne Ž€. n^raviona. Bog jo Je zapisal mkemu v srce.
' '	Zato dokler bo država ostala gluha za te za-
hteve, ne more pričakovati, da 92 bodo Slovani počutiH srečne.
hrao ščiti
da
ura_________ _ , 1	.
nai pusti slovens:kemu življu	v Italiji svobod- i sj varnost _ ^	vt
• •	- v 1- j dejstvi v «Rulu->, Dni», -»Poslednija Novosti«
itd. *Jux» večinoma citira izreke iz teh listov, jim dodaje svojo pripombo in se posmehuje v tej koloni.
.Ui |iutuun	, Kakor se današnji sovjetski tisk malo ra^-
Ln demagogi okrog -Nove dobe, jo varajo, ume na življenje sinov matuske Rusije v mo-I Ljudstvo nepozna novodobanUe logike, a m- zemstvu, istotako redkokak «stroko,-njak,za rS'pak samo ono lotfiko, ki mu jo je narava dala emigrantsko vprašanje drzi predavanja o tem xaterikolaiP	^^ razuma|	ki jo vsak predmetu. Plakati so navadno zelo senzacijo-
od katerih mu je ena. izročila lep šopek hm ga nagovorila s aledečimi besedami; «Čar frtiti go^>od župnik! V imenu. barkovljandcijK žena in deklet Vam kličem: doivrodoit ^ Vasi novi župniji. Prepričani smo, da naas b odete pastir ovali z ono ljubeznijo, kaAejnaS je go^l do nas Vaš sivolasa prednik, >apodtur joč naš jezik, naše šege in »tare naše obfr čaje.» — Novi gospod župnik se jo ljub«®« nfivo zahvalil za pofzdrav, nakar sttkt* s1© ^ sprevodu vrnili v cerkev. V sprevodu bili tudi šolski otroci z učiteljstvom. —« Novi gospod župnik ni sicer našega jxxk», vendar govori popolnoma naš jezik in vtis. ki smo ga zadobili od njega, nam nado, katero >e izrekla ob prihodu malal govornica, namreč, da bo novi gospod župnik spoštoval naš jezik in naše običaje iti to tem bolj, kcT -se je v dosedanjem svojemj delovanju izkazal kot izboren duhovnik k« vseskozi pravičen. V tej nadi novega go>* spoda župnika najtopleje pozdravljamo!
Društvene vesti
—	M. D. P. — Trst. Današnja prireditev Br, Nušić: «Narodni poslanec^ se preloži, ker n| oblastvo ie izdalo potrebnega dovoljenja.
—	M. D. Sparta v Skednju. Danes nastopi na ientja"<obskem odru dramatični odsek M. D. Sparta z dvema mladinskima igrama in enim ■kupletom.
Zanimanje za to prireditev ni veliko ie med šolsko mladino, ki bo imela priliko videti med igralci svoje šolske tovariše, ampak tudi med j odraslimi, ki žele videli dve lepi igri kot so j <*Škrati» in «Čud^delna srajca» ter kuplefl «Kuža-Muca:>. Začetek točno ob 3.30.
Obilne udeležbe pričakuje — Odbor.
—	Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice* bo danes poslovala izjemoma od 9.30—10.30 predpcidne.
—	Javna knjižnica v Rojami posluje redno vsako nedeljo od 10—12 v prostorih M. D. «Zarja» pri ex <Maria Longa*. Knjižnica si je nabavila veliko število novih poučnih ter zabavnih knjig svetovno znanih pisateljev. Upa-, mo, da bo občinstvo mnogoštevilno obiskalo knjižnico ter s tem pripomoglo pomnožiti šle-« vilo knjig. — Knjižničar.
—	Dramatični cdsek ima redne vaje v pon-deljek, torek in sredo točno ob 20. Igralci, sa naprošeni, da se udeležijo polnoŠtevilno. — Načelnik.
—	Ko3aši, skiicujem za danes ob 14.30 od-, borovo sejo. Naprošeni so vsi odborniki, namestniki tn p? egledovalci računov, da se ie gotovo udeleže Radi važnosti seje jc navzočnost vseh nujno potrebna.
Po seji prost izlet. — Predsednik.
—	Bernsteln: «Tat»# V ikratkem uprizori «Čitalnica> pri Sv. Jakobu znamenito franco* sko trodeianko < Tat». Premiera «Tatu»
bo
obenem časini večer igralskega ansambla, ki se je v letošnji sezoni toliko trudil.
—	«Čitalnlca». — V pondeljek ob 8.30 vaje za «Tata».
—	V nedeljo 10. maja priredi podr, ŠoL dnu štva pri Sv. Ivanu vrtno veselico v korist re-fekciji v otroškem vrtu. Ker sta vsa naša skrb in delo posvečena naši deci, se odbor nadeja obilna udeJežbe iz mesta in okolice. Bratska
pevska društva, ki so bila vabljena pismeno, kakor tudi druga, ki bi rada sodelovala, prosimo, da javijo, kolikor možno hitro, naslov pesmi, s katero bodo nastopila.
pila, in ne bo nastopila, niti ne more nastopiti proti veri, saj so vendar nje člani dobri katoli- tud; drugače čani, nekateri celo zelo odločni. Da pa znajo	voAin
svoje versko prepričanje pokazati tudi v dejanju, dokazuje njih ravnanje, česar pa o dopisnikih in piscih ^Malega lista» ter »Goriške straže» ne moremo trditi. Vera na jeziku še ni vera.»
daj smo mi napadalci in ra^diralci, a om ne- — ka^i resnica "je le ena. pTavtako se dolžne žrtve! Naš članek fre bil namreč odgo- gospodje okrog ^Goriške .straže« gotovo vor na rame napade v «Malem listu* m «Gori- spominjajo, da je lanjski katoliški shod Straži* na ta;nika Zveze prosvetnih dru- ■ y Ljublian; cnodušno zavrnil rabo izraza štev in na to Zvezo samo. Nadalje navaja «G. katoliška umetnost*, ker da je umetnost S-» razne »napade našega lista na posamezne le ena Nič manj pa	ni znano# da
ustanove in liste. Oglejmo si te «napade»! Mo- «Zveza prosvetnih društev* ni nikdar nasfo-horjeva družba je bila že ob nje rojstvu od nas	-
napadana. In vendar nismo storili drugega nego da smo prinesli par člankov iz peresa tistih duhovnikov, ki so pred Mohorjevo družbo ustanovili z istim ciljem »Goriško Matico« in ki so se branili proti razdiralnim strankarskim namenom Mohorjeve družbe, katere ni bilo treba v obrambo krščanskih načel, ker so bila ta zastopana v -Goriški Matici» zadosti dobro po odličnih duhovnikih, kakršen je bil med drugimi nepozabni rajnki dr. Anton Gregorčič. Pripominjamo še, da je bila ^Goriška Matica* ustanovljena z dovoljenjem in odobrenjem goriškega knezonadikofa.
Druga naša žrtev naj bi bil ^Gospodarski listv. S tem listom smo se pečali šc le po opetovanih strupenih napadih na v Gospodarski vestnik» in na naša društva in naše pristaše od strani Malega lista». Nismo «Gosp. lista* napadali, temveč le zavrnili krivične napade g. fičeka in pojasnili, kako je nastal *Gosp. list» in zakaj je bilo treba izdati Gospodarski vestnik«. Dokazali smo pri tem, da so društva, ki so ustanovila -Gosp. vestnik», bila pred ieti pripravila s sodelovanjem dr. Besednjaka in pod vodstvom inž. Rustje že vse za izdajanje «Gosp. lista
v vuitni tuauuc^a	»ca ui >o.i ju »ona i------------------.	,	J	UI" * ,
dan preskufi^e v živ^nju. Narodnost »e ne nalni s programom predavanja pod vabljivimi
da spremeniti, tk)veSka narava »e temu protivi.	^^^^^^^^
Našim društvom
Našim drultvom, ki prirejajo veselice, predstave in kakršnekoli zabav«, priobčuje naš list drage vol^e reklame za prireditve in )im gr«
m. Toio «£di
in pikantnimi parolami. Tak specijalist ie prof. Ključnikov, ali občan Gurevič in Menšoj. Ravno nedavno sta govorila Ključnikov in Gurevič v politehničnem muzeju v Moskvi. Predmet predavanja- »Izumiranje emigracije, njeno razpadanje, gnilost. slabost in politična brez-značajnost* je privabil veliko število poslušalcev. Predavanja so bila poslušana mirno.
fleuodobarjem o pouk
Z dežele smo predli sledeči dopis, ki ni le zaslužena lekcija takoimenovanim »slovenskim Iašistom», temveč obenem tudi globoko-miseln prispevek k razumevanju one nezke krize, ki jo povzroča in vzdržuje v nali deželi sedanja zgrešena politika raznarodovanja. Naš sotrudnik p'še:
Pozabljena »Nova doba, pardon «Era nuova» — da se ne zamerimo — se je na svoji smrtni postelji še enkrat oddahnila. 2c ni bilo več življenja v njej. Ko so pa gospodje trebu-harjd videli, da smo mi in ljudstvo pozdravili i z veseljem zaton te mračns in žalostne dobe, v kateri je živela, so se zopet ponoči priplazili po kolenih v šotore m padli na kolena
tud- drngaoe v vsakem očmi na. roko. «£.cli- • Sam<> [u tam SQ bila prcpietena s sarkastic-nost» je vedno smatrak za svofo narodno dolz- . dovtipi na naslov emigrantskih vodite-nost, da na ta način pnapeva k razvoju našega ; j.
Sovjetska vlada, izvajajoč s posredovanjem *<omunistične stranke integraln? leninizem, se je tudi postavila napram emigraciji na ne-enmvliivn stališče . označeno z besedami
v
da jih je pa goriška zadruž-^pred svoje gospodarje, jim lizali pete in bera-
na zveza zahrbtno v tem prehitela z izdaja- . čili za poslednji belič, ki }im je sel še od onih »jem lista pod istim imenom in z isto svrho, tridesetih srebrnikov.
in da potem niso hoteli pripustiti omenjena • Čeravno je pametno razmotrivanje o poli-<drušrtva k sodelovanju na tem podjetju.	, tičnih težnjah novodobarpev oemožno, ker vsa
Isto je s tretjo našo žrtvijo »Pučkim Prijate- njih propaganda in vse njih mišljenje ne ia-frem». Zagrešili smo saroo to, da smo včasih , vira iz možganov in razsojanja, ampak iz njih zgubili potrpljenje in odgovorili na kakšnega i mošenj in trebuha ter ix hrepenenja po raz-tzmed njegovih neštevilnih napadov na ne s, i ličnih priznanjih, slavi in viteštvu, vendar ti ase ustanove in raše ljudi. Najhujše smo proti hočemo še enkrat ponoviti kritiko in obsodbo
njemu zagrešili s tem. da smo obsojali njegov napad na osebno in družinsko čast v borbi za pravice našega naroda osivelega moža.
Na očitek, da neprestano besnimo proti • Goriški straži* se sklicujemo na svoje članke, iz katerih zopet sledi, da smo se samo branili proti njenim napadom. Seveda ie vse to v očeh
nad tem trebuhars^cim klubom
Da vzamremo stvarno in objektivno problem slovenskega fašizma v Italiji, moramo ugotoviti, da temelji — naj ga opazujemo s te ali one strani — zgolj le na osebni koristi. So gotovi individui v vasi, ki vsled spačenosti svojih značajev ne morejo priti do upošte-
teh gospodov neodpustljiv greh, kajti najbrže vanja. In ker je njih glavna napaka ta, da so je v sv. pismu ije zapisano, da smejo tisti, ki brezmejno častihlepni in oblastiieljni, se rpi-«c označujejo za krščanske«, napadati svoje- šejo v omenjeno stranko. Tako postanejo nega bližnjega, kolikor hočejo, in da je velik .omejeni gospodarji vasi. Razen tega je dobiva-
greh se pred takimi napadi braniti.
la ta družba v prvih časih - v zlati dobi sloven-
Iz naše upravičene obrambe pa sklepajo ti	skega fašizma — še materijalno podporo,
gospodje v smislu svoje politične dresure, da	Danes je to, vsaj pri širših plasteh, prenehalo, •mo mi proti krščanstvu, proti križu itd., Cter j zato tudi slovenski fašizem gineva.
smo rekli, da odklanjamo svetovno-nazorne	Ko »o pa ti brezvestneži spoznali, da jih
strankaiske boje. Na to podtikanje pa bomo	bankirji ne bodo redili, ampak da je ljudstvo
odgovorili v prihodnji Številki. Za danes naj	njih oče in mati, ki jun reže kr-uh in is kate-
zaključimo s tem, da zopet ponatisnemo do-	re^a so sami izšli, so s* bali obsodbe ljudstva,
tična mesa iz našega članka, tako da si bo	Začeli so torej tuhtati in študirati svof pro-
roogla napraviti naša javn»«t primerno sodbo	gram. Uganka ni bila težka, učili so: Poglej
o tem, kdo napada; a kdo se le brani. Evo	ljudstvo, tisti, ki te slepijo r lepimi (razami o
torei sedaj, kaj smo dobesedno pisali v našem	tvojem materinem jeziku v šolah in na sodni-
Članku:	i ah in o tvoiem svobodnem kulturnem gibaniu.
društvenega in kulturnega življenja sploh, zavedajoč se, da vrši s tem eno izmed svojih najvažnejših narodno-kulturnih nalog. Moramo sicer podčrtati razveseljivo dejstvo, da je pri posameznih društvih preoei dobro preskrbljeno za dru&tveao propaganoo potom tiska. To je velikega omeaa, zakaj tudi propagandno delovanje spada brez dvoma k samemu bistvu društvene organizacije. Važnost propagande je tako velika, da s« lahko reče, vsakč naše drufctvo bi moralo imeti poseben propagandni odsek, ki bi tkibel za aistematično propagandno službo z besedo in predvsem pa po našem časopisju. Večina naših dmŠtev je že poskrbela v tem smislu m psi njih delu — je propagandna služba naravnost i*borna. Mislimo pa, da bo le na korist vsestranskemu razvoju našega društvenega življenja, ako opozorimo tu rik precej velik nedostatek, ki ga je še treba na vsak natis, odpraviti. Medtem ko se posamezna društva brigajo za propagando do prireditve z vnemo, ki je vse hvale vredna, se žal ne mor« *eči isto glede propagande po prireditvi sami. In vendar je brezdvomno ta del propagande najvažnefSi. Tu miahmo na poročila o potek« prireditev, brez katerih ostane vsa reklam«, nekako nedovršena in ne dosega onega učmika, fci bi moral sicer slediti. Vsem našim društvom, katera objavljajo svoje prireditve v »Edinosti*, priporočamo vsled tega najno, naj poskrbijo — v svojem lastnem interesu pa tudi v spodbudo vsemu našemu ljudstvu —, da bo takoj po prireditvi objavljeno v »Edinosti« tudi poročilo o njenem poteku. K predpripravani za prireditev. naj bo kakršnejcoU vrst«, naj spada povsod tudi določitev poročevalca, ki naj poroča takoj našemu uredništvu o uspehu. Neobhodno potrebno ie, da se sodelovanje m«d našim listom in društvi še bolj poglobi, da postane društvena propaganda fts silnsjšs in učinkovitejša. V ta naasen pa nam je neobhodno potrebna pomoč naših društev v smislu, kakor smo zgoraj omenili.
Prepričam »mo. da bo naše! ta naš poziv v interesu nai*ga društvenega življenja in našega kulturnega razvoja viespioien odziv pri vseh naših društvih.
svo-
spravljivo stališče ,	-------------
jega učitelja: »Povrni se kot spokorjen grešnik,
ali se pa sploh ne vračaj!*	, . . .	r , , P
Današnja taktika sovjetske emigrantske po- naslov: «Tržaški veslarski klub Sirena v litite sestoji v tem, da je o emigraciji treba Bankovljah». Vsako najneznatnejše nakazilo
«S. K. Vcl» — Barkovlje: «Sparta» — Gorica.
Ako bo danes vreme ugodno, bo igrišče »Sparte» v Gorici gotovo cilj vseh goriških športnikov. Tam se srečata v prijateljski tekmi barkovljanski «Val» s svojo prvo četo in goriška *Sparta».
Toliko prvi, kolikor tudi druga (prej «Pri-morje») nista onim, ki se zanimajo za nogomet, nepoznani. Obe četi imata za seboj le.pc uspehe, iz česar sledi, da bo današnja tekma posebno zanimiva in to tem bolj, ker je ta tekma prva med tržaškim in goriškim moštvom.
Začetek tekme ob 3.30.
—	S. K. Val v Barkovijah poziva vse igralce I. čete, da se zberejo ob 10. uri pri »Rum-eni hiš:» v Bartovljah, od koder bo odhod na Op-. čine.
Istotako so naprošeni vsi kolesarji, da se zberejo na določenem kraju vsled sklepa včerajšnjega sestanka.
—	T. V. K. Sirena ponovno poziva rodoljube, naj ne prezrč razposlane okrožnice. Če je kdo cek izgubil, naj podporo, ki jo je našemu filubu določil, pošlje potom poštne nakaznice
molčati, molčati in zopet molčati in se samo bo dobrodošlo. Upošteva naj se veliki pomen tu pa tam porogati.	«Ceps». naše ustanove in dejstvo, da bomo le z zdru-
--,	11! ženimi močmi dosegli, da bo Sirena tekmovala
t Ivan MacaroL Včeraj ob 3. uri popoldne z drugimi svetovnimi veslači. Vsakdo naj po je uim-1 v SO. letu starosti g. Ivan Macarol. Po- SVojih močeh pripomore, da bo dolgo pričajo kojni je bil jako poznan v naših slovenskih 1 krogih, posebno med našim delavstvom. Bil
vanje vredno poplačano s tem, da se končno izpremeni v resničnost. Nekaj ladij za vaje že
— V
slovanske ljudske
šole v ^oisusu priredi Skrvsnska dekliška Marijina Družba v Rojanu (vicolo d. Rose 13) danes popoldne oib 5. uri veselico s sUdečim sporedom: 1) Vestalka, drama v 5 dejanjih. 2) M9e Jere, burka v 1 dejanju.
Darovi se hvaležno sDrejemaio.
je od ustanovljenja član in večkraten odbornik imamo, — a potrebujemo še vsaj par dirkalnih našega ^Delavskega podpornega društva* in ; Te'slednje stanejo pa mnogo denarja a odbornik »Bratovščine sv. Cirila in Metoda* j denarja ni... Ker se temu mora opomoči, naj za cerkveno petje. Podpiral je, dokler so mu ^vsakdo stori svojo dolžnosti Gospodje, ki so
razmere dovolile, vse naše slovenske prireditve.
Pogreb bo jutri v pondeljek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Piazza Venezia št. 3.
Blag mu spomini
_Slovo Barkovljaaiov od mons, Kjudra.
Prihod novega župnika. V sredo, 22. t m. smo se Barkofvljaiii poslovili od našega ljubljenega, sivolasega župnika, mons. Antona Kjudra, kateri je preživel med nami polnih 25 let. V tej dolgi dobi svojega tihe-
fa in skromnega toda požrtvovalnega lju-
ezni polnega delevanja med nami -si je pridobil splošno spoštovanje in ljubezen vseh faranov. Preživel je z nami težke in najtežje čase, trpel in čutil je z nami, bil nam je ne samo vzoren dušni pastir, ampak pravi oče. Kaj čuda, da smo se Barkovljam tako težko poslovite od njega! Tiho m skromno, brez vsakih slovesnosti je bilo nšne slovo, kakor nam pač velevajo razmere, toda poslovili and se z globoko ža-loatjo v srcu in z vročo željo, da bi bilo našemu ljubljenemu veiečastitemu gospodu itapniku njegovo novo bivališče nad vse prijetno ter da bi mtx Vsemogočni naklonil ie dolga le4a mirnega in arečnega življenja!
Drugi dan po odhoda mons. Kjudra iz Barkoarelj je prispel nonrj župnik, gos-pod Alojzij Salvadori. Pričakali so ga cerkveni svet in starešinstvo ter mnogo Barkovija-
potoin čekov nakazali prispevke kot ustanovni« ali podporni člani, dobijo tozadevne izkaznice in pravila, kakor hitro bodo ta gotova .
Veslarske vaje za člane in članice pričnejo prve dni prihodnjega meseca.
_Nogometna tekma M- D-P- — — S,
D. Adria I. Na igrišču S. D. A. se vrši danes zanimiva nogometna tekma med mlado četo M D P, _ Trst in pa močno skupino U.
^Vsekakor bodo imeli *Adriaši» težio delo s hitrimi malimi jgrsici «Prosvete»„ posebno če pomislimo, da bazirajo poslednji vso svojo igro zgolj na tehnično stran. Ker je tudi četa «Adrie» tehnično dobra, bomo imeli priliko gledati skoz in skoz viteško, tehnično igro.
Prvotni rezultat 4 : 1 v prid »Adrie» hočejo mladi «Prosvetaši» prečrtati in napisati novega, vsekakor za nje ugodnejšega. —
—	S. D. «Adrija», Opčine in M. D. *Zarjt»,
Rojan se srečata v prijateljski nogometni tekmi danes ob 16 na igrališču cesta Opčinc-Pro-sek.
—	M. D. «Višava» — Konkonel — M. D.
«Danica» — Konto vel. Danes, 26. t. m. se bo vršila na Konkonelu ob 2.30 prijateljska, nogometna tekma med I. četo M D. «Danica» —■ Kontovel s I. četo M. D. «Višava» — Konkonel.
Igralci obeh čet se snidejo pri gostilni «Fer-luga» na Konkonelu.
—	Danes popoldan sc vršita na igrišču pri Briščikih dve tekmi in sicer ob 14.30. I. četa
----------- Ricreatorio deUa Lega Nazionale — Opčine ter
aov. med tenri 12 bek> oblečenih deklic. I. četa M. D. *Zaria» — Rojan; ob 16. I. četa
V Trstu, dne 26. aprila 1925,
<ED!NOST*
in.
S D Adria — Opčine ter U. četa M. D. «Zar- poznal, do tega junaškega dejanja ni znano. ja» — Rojan. V slučaju slabega vremena sc Po izvršenem činu se je baje izjavil, da mu je Jetrni prenesejo na prihodnjo nedeljo.	žal, da ni še pcsestnUovega sina ustrelil. Na
— Danes točno ob't, uri naj se snidejo pred lice mesta, kjer so ležali ustreljeni konji, se cerkvijo sledeči nogometaši I. čete:	je podala takoj drugi dan, ko je bil dogodek
Golob, Hr.ber Pokeljšek, Herščak. Stok E., prijavljen, vojaška komisija z g. ma^rjem iz Novak M.. Svat, Scrbec, Pečar, Bucik L in Idrije in občinskim živmozdravnUom g. dr. Novak D.; ler sledeči II. čete:	, , De Franceschi-jem. Kdo bo posestn&u ki vsled
Str dar Tcace, Miloš, Plesničar, Novak V,, izgube svodih k on^ trpi nad sest tisoč lir škode, Špacal feucik IT., Novak E. II-, Ban, Škapin. nadomestil ubite konje ali škoao povrnil je (štok Marij, UršiČ hi Rijavec). Na to se odide , tež ko vprašanj, fci se mora pravično rešitL
l „	'	11	Ra^nM/lni rmn Tralr«	vi&a rthlast nCl^TOj-
na Opčine.
Iz tržaikegs življenja
Radovedni smo, kako bo višja oblast nagra»-dila junaško dejanje brezvestnega in krutega linančnega stražnika.
----------------—	Dogodek je napravil na prebivalstvo mučen
— Nenadan smrt na ulici. Včeraj popoldne vtis, ki naj se popravi s tem, da se posest-okoii 17. ure so ljudje, idoči po ulici Avcata, ( n&u povrne vsa škoda in se mu tako da za-videli, kako je neki star raož, ki je peljal po doščenje.
omenjeni ulici štirikolesni ročni voziček, nenadoma obstal, zakrilil z rokama po zraku ter se zgrudil na tla. Navzočni so moža, ki je obležal neza*. esten, prenesli v bližnjo lekarno
Iz triaSke pokrajine
luic^ai uM<t«csicu, ^iicucsn v ui'/.n)u ic&aiuu	PcAer na Krasu. V nedeljo, 19.
.Piccola^, kamor je kmalu potem dospel zdrav-, smo spremili na pot v večnost našega vriega nik rešilne postaje, ki je na prvi pogled uvidel, j fanta Jožeta Celharja, ki je preminil po kraUu da je stanje moža smrtno nevarno. Dal ga je 1 a mučni bolezni. Krasen pogreb, kakšnega St. nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, a Peter ni zlepa videl, je pričal o njegovi pn-že tekom prevoza je reveža dohitela smrt. j ljutojenosti v občim. Toda tega ne bom po-Mož je oblečen po delavsko, star je ktkih sebej omenjat, ker ga je vsakdo, ki ga je po-60 let; ima plave, precej osivele Tase in brke; znal, moral le hvaliti, in mislim da ni nikogar, pri njem so našli kovinasto tobačnico. žepni ki bi mu mogel očitati kaj slabega. Hočem se nož in denarnico z zneskom 10 lir, a nobene le — kot predsednik S. d. «bneznik» — po-listine, ki bi omogočila ugotovitev njegove sloviti od našega vzor-člana kar pri njegovem istovetnosti	j odprtem grobu ni bilo mogoče, m to radi pre-
Neprijetna kopel krojača. Zelo neprijetna «*>vedi & kura*a Kramariča
S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš nepozabni
Filip AdamK
trgovec
danes zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mimo v Gospodu preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v pondeljek ob 9.30 uri iz hiše žalosti v «via Ireneo della Croce št. 3.
TRST, 25. aprila 1925. Marija roj- Kranjc, soproga; Anion, brat in ostali sorodniki.
Hali oglasi
računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stolink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
nezgoda j i sinoči doletela 35-lctnega krojača Andreja Novak, stanujočega v Herpeljah. Okoli 18. ure se je vračal s pamikom «Capodistria» iz Kopra, kamor se je bil podal po opravkih, v naše mesto. Ko je parnik prisiajal k obrežju Nazario Sauro, je Novaka nenadoma obšla slabost in v hipni omotici je padel čez ograjo v
Dragi Jože! S. d. ^Snežnik* se poslavlja od Tebe, svojega soustanovitelja in odborni-<a. Težko je te slovo in srca nam ihte cb Tvojem grobu. In kako ne bi! Bil si nam zvest tovariš in brat, tiho je bilo Tvoje delo toda vztrajno in odločno. Že v najhujši bolezni, ko si bil že na poti v večnost, Ti je bilo na srcu naše
MOTORNO KOLO «Janes» v popolnem stanju, se proda. Via Madonna del Mare 9. 552
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, tast, stari in prastari oče
IVAN M&tmOL
danes ob 3. uri pop., v starosti 80 let, previden s svetotajstvi, zatisnil svoje blage oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pondeljek, dne 27. t. m. ob 15. uri pop. iz hiše žalosti Plazza Venezia št. 3 v cerkev Marije pomagaj (stari sv. Anton) in od tam na pokopališče k Sv. Ani.	TRST, dne 25. aprila 1925.
Helena Macarol, soproga. Rajmund Korban, zet. Josip Macarol,
župnrk v Škednju, bratranec, in vsi ostali sorodniki. Pogrebno podjetje Nuova Impresa CVrso V. E. III 47.
■iiiMiHiiHaiiHBnBi HBmiEnaitMii^l
1 GIUSEPPE SPECHAR - TRST i
1	Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzini	i
I naznanja cenj. odjemalcem, da je prejel veliko izbero blaga za moške g in ženske obleke najlepših in najzadnjih novosti, katerega prodaja I 3	po najzmernejših cenah.	"
i Specijaliteta angleškega in češliego blosa i
^	Sprejemajo se naročila po meri
L/TJ 3 l 111 V llipUl UIKULIV.! jC (JUUV1 V-ti. UglBJU » ------'	----------I
morje. Vrišč, ki je nastal radi dogodka med mlado društvo in vedno si govoril l_e o njem.
številnimi potniki, je vzbudil pozornost kapi lana, ki je dal takoj ustavili stroj, docim so mornarji vrgli ponesrečencu, je medtem priplaval na površje, rešilni pas. Z vrvmi in drogi so nato. izvlekli moža iz vode ter mu podali prvo pomoč. Neki mestni stražnik je poklical na lice mesta zdravnika rešilne postaje. ki je ugotovil, da stanje ponesrečenca ni
Hvala Ti zato, Jože, iskrena hvala! Pokazal si nam s tem, da ideali presegajo bolezen in da so močnejši od smrti. Smrt. ki ne izbira, je vzela Tebe, izmed dobrih najboljšega! Zakaj si šel, Jože, zakaj si nas zapustil! Naša polja Tabijo delavcev, naše njiv« niso še izorane, toliko je še dela! In Tebe ni več med nami! Spominjam se dneva ustanovitve S. d. «Snež-
nevarno; mož se je le napi! slana vode in se nik». Obljubili smo si: Ce nas vse zapusti, mi najbrž tudi pošteno prchladil. Bil je prepeljan vzdržimo. In da smo vzdržali, pripada lebi v mestno bolnišnico, kjer bo moral ležati par gJavna zasluga. z.ato plakajo nasa srca. Zato dni Hujših posledic nezgoda mejida ne bo i se krčijo v bolesti, ker lebe, ki si se imela	-trudil, ni več. Zadnjič se poslavljamo od lebe
— Menjaliučar Coen zopet izpuščen. Kakor Jože, kličemo Ti naš poslednji zdravo in na aH, je bil menjalničar Ugo svidenje v vccnosti! - Preds. Josip Vadnjal.
nporoca
družinam. Viale XX settembre 91 vrata 10
553
NAJDITELJ na Greti izgubljen« torbice dobi za povrnitev nagrado. Via Scorcola 492.
554
STOKOVA knjigama išče poštenega, krepkega dečka.	555
PEKOVSKI vajenec in učenka se iščeta. Jančar — Divača-	556
MODISTKA, odlikovana v Parizu, izdeluje in popravlja klobuke. Božič. Corso Gacibaldi 15/m _557
ŠIVILJA* izurjena, izdeluje in popravlja obleke. Corso Garibaidi 15/IH desno	558
OAB1CA,
avtorizirana.
•prejema
Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovenske. Tajnost rajam^ena. Slavec. Via Giulia 29.	64
noseče-
ZOBOTEHNIČNI AMBULATORIJ
prej EGIDIJ SCHIFFLIN 334 Via Sette Fontane štev. 6
odprt od 9 do 12 in od 15 do 19 v nedeljah In praznikih od 10 do 12 Ljudske cene	Ljudske cene
SB
Edina zaloga drobnarije na debelo
Eugenio Pintherle
Gorica, Plazza della Vltlorla 24
Telef. int. 166	Ustanovljena 1. 1855
Najstarejšo tvrdka v tej stroki
Priporoča se trgovcem, kramarjem in krošnjarjem.	281
Zmerne cene. Postrežba točna.
smo včeraj poročali, , Coen v petek pozvan na kvesturo ter po zaslišanju pridržan, ker je bil osumljen, da je neupravičeno razpolagal z varnostnimi papirji, ki jih je deponirala pri njem neka oseba, s katero je bil v kupčijskih stikih Prr pregledovanju Coenovih trgovskih knjig, ki ga je iz-
Vesti Sx Istre
— Ilirska Bistrica. Danes ob 4. popoldne gostuje pri nas ^Čitalnica« iz Trsta, ki uprizori znamenito D. Niccodemijevo trode-anko
—	—	_ , «Scampok>», s katero je dosegla «Cita!nica»
pršil predsednik gremija borznih mcSctarjev ] ^ *	h žg y TrstU( Goric] ^ posto^
Menotti Morporrgo, se je pa ugotovilo, da je j rcžifa A $irok y glavnih	nasto-
bil sum popolnoma neutemeljen, kajti knjige * Terčič in tfdčna Hervatinova. — Kdor
bile v redu.	'se hoče pošteno- zabavati in hoče biti defežen
Zato je dotična oseba, ki je nastopila proti j	umetniškega užitka, ta pride k tej
Coenu, preklicala ovadbo m Coen je bil takoj pre<Jstavi|
zopet izpuščen.	----
Pomorščakova nezgoda. Včeraj zjutraj se
je na parniku «Argo», zasidranem v prosti / ki V E. III., ponesrečil 17-letni pomorščat Ivan D'Arrigo, doma iz Catanije na Siciliji1.
KDOR ŽELI kupiti ali prodati, hiše, vile, posestva. zemljišča, trgovine, tudi posojila, v mestu ali okolici, na; se zglasi pri Riščaku, via dei Gelsi 6/II,_559
OMARA, nočna omara, zrcalo, postelje, umivalnik, ura, gramofon, «Singer-jev7> Šivalni stroj, se prodajo. Acquedotto 60, mlekarna-
560
TRGOVINA sadja in zelenjave, pripravna za briviico, mlekarno ali drugo, prazna ali z opremo se odda. Naslov via Milano 29, Buf-fet.	561
i
DAROVI
2 člana in en prijatelj M. D. P. — Trst {sedaj službujoči v Milanu) darujejo Lit 15.— «Sol-
SRECO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v Via Pieta 12, vrata 6.	562
1V čl II	UUUJU. .i-	"" -----. - S1LL£L>UJ;UV1 V iilliauuj ua l LTjt jv	-
Mladenič je prišel pri delu pod verigo parnega skemu dru§tvu». Zavedne mladeniče, ki se tudi vitla, ki ga je stilnila s tako silo, da mu je roko v daljini spominjajo tega prekorisinega društva
zlomila na več mestih. Ponesrečenec je bil ■ • — —J—-prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral kakih 6 tednov.
— Zlikovci v šoli. Neznani zlikovci so se predvčerajšnjim priklatili v vežo pomorske akademije na trgu Studi št. 1 ter ukradli 6 volnenih maj, last žene tamošnjega šolskega slu
nenin maj, lasi zeue wiin»su]e{;<i	gjyUw
ge. Maje so bile vredne 250 lir. Tatvina je bila y prijavljena orožnikom,
stavimo za vzgled drugim.
Gospod Gregor Zidar daruje Lit 50.— Mag-dalenskemu otr. vrte«.
V Sežani se je pri N. N. nabralo Lit 16.— za «ŠoIsko društvo*.
Ob obletnici smrti Franca Samec iz Tevč, daruje ga Vinka Samec L 10.— «Šolskemu dru-
¥esti z dorEškesa
— Dole nad Idrijo. Naša občina leži na meji vzhodno cd Idrije. Kakor v vseh obmejnih krajih, se nahaja tudi pri nas številna finančna straža, ki dostikrat ne vrši samo» svoje dolžnosti, marveč tudi čestokrat pravo brezpo-trebno nasilje nad našim ljudstvom. Ker smo Slovenci in zato znamo potrpeti, smo zamolčali že nekaj takih slučajev. Ne moremo pa zamolčati dogodka, ki se je zgodil dne 21. t. m. nekemu posestniku naše občine. Kakor znano, imajo kmetje ravno sedaj spomladi mnogo dela z obdelovanjem njiv; posebno se izrabljajo lepi dnevi, ker večkrat nagaja vreme. Tako je tudi omenjenega dne posestnik Bogataj Lovre, za Kolkom, občina Dole št. 12, ves dan delal s svojimi kotiji. Po končanem delu okrog pol osme ure zvečer, ko je gnali posestnikov sin, ki je lansko leto doslužil vo- j jake, konje k par sto metrov oddaljenemu stu- : dencu pit, je medpotoma pričel streljati nanje neki korporal finančne straže, ko so bili 'komaj sto metrov od hiše; en konj je takoj padel in obležal, drugi pa se je obrnil in priletel do doma, kjer je omagal. Konja sicer nista bila takoj mrtva, vendar je bilo vsako zdravljenje izključeno. Namesto vode po končanem delu sta bila deležna puškinih krogelj. Kaj je napotilo finančnega stražnika, ki je konje, ki jih je dotični posestnik imel že nad tri leta, dobro
V isti namen daruje Rita Anlunovič 5 Lir za «Dij<ašio Matico* (denar za D. M. hrani Šol. društvo.)
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU je preselila svojo centralo iz uMce Raflineria št- 7 v ulico Torre bianca št, 19 (v hišo Tržaške posojilnice is hranilnice) tel. št. 4439.
Istotam ima razprodajo semen, umetnih gnojil in dr- kuieiipkih potrebščin.
KOLARSKA m podkovaška delavnica, v bli-Ožini proste luke, dobro vpe^ana, se proda radi odhoda. Naslov pri upravni št v u. 563
IŠČE se služkinja z dobrimi spričevali, ki zna ikuhati. Dobra plača. Dr. Pretner, Pendice Scorcola 336.	548
URARSKI pomočnik, z večletno prakso se sprejme takoj. Ivan Bizjak, -urar, Postojna 191.	544
MLADENIČ, sedlar in tapetnik, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov: Lah Edvard p. Dutovlje 66._549
G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	51
I
i
TVRDKA
tiuc
Trst, Via Mazzini 36 (vogal Via S, Caterina)
Giikepp
i
I Vrhu bogate izbere vsakovrstnih tkanin, volne, svile in bombaževine za sedanjo sezijo
VELIKANSKA IZBERA
belega volnenega, bombažastega in svilenega
BLAGA ZA BIRMO
kakor tudi pajčolanov, trakov, rokavic, rož, čipk itd.
^jesr* la blago jt mitje vnte L—^
i
2
i
Maia zavarovalnica A
„UNION"
le nojvscjn svetovna zavarovalnica
Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veijavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828.

Generalni zastopnik
AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2,
— Zastopniki se še sprejemajo. —
RlCA
L 43 j
|o. - M
i
Via G. Viđali štv. 9
prej Via Scorzcria, poševno
Corsa Garifcaldi. ♦♦♦♦
2000 ženskih čevljev od L 50.— naprej. 500 moSkih čevljev od L 40"— naprej; liber« sandalov in otroških čevljev po najnižjih cenah v vsem tržaškem mestu. M MOMO 1 bb NA DEBELO !
LUD
Svilenine
_s>
Konkurenca konkurenci
mjip £§
Svilenine

g) Oglejte si izložbe (3
Blocchisti
S. a g. 1.
Via Gioacchino Rossini 26 (vogal Zonta)
Svilenine — draperije — bombaževine pletenne - nogavice. - Posebni popusti preprodajalcem. - Na drobno in debelo.
Konkurenca konkurenci
60R1ČAH11 Danes 26. aprila oh 3. in roi usi m larlfte „SPARTE" R tekmi „ML", Trst • „SPflRTfl", gorim
podlistek
V. J. KRIŽANOVSKA:

Mol preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
— Pozabiva sedanjost in živiva preteklosti, grof Di Montignoso.
Mehanično je baron prijel čašo in jo izpraznil; v tistem hipu je imel občutek, kakor da ga je nekdo močno udaril po glavi, a okrog njega se je vse treslo, žvižgalo kakor da se zidovi rušijo; potem se mu je zdelo, da leti z vetrom v neko črno brezdno. Ti občutki so skoraj hkratu prenehali in znašel se je v prejšnji sobi Giovanne, toda sam, deklica je izginila.
Truden se je naslonil k zidu in se zamislil, da bi si razlozil čudno stanje, lu ga jc zdaj preživlial.
Se močneje se je zadeval dvojstvenosti svojega bistva toda njegova resnična osebnost barona Roteršilda je zbledela in stopila v ozadje, v ospredje je silila ona druga, polna drugih misli, drugih interesov in ga je vedno bolj obvladovala. Prvič se je jasno čutil Paolo Montignoso, v njegovih žilah je tekla kri z ognjenim
tokom, a telesno se je počutil močan in lahek kakor nikoli poprej.
Kakor avtomat se je podal v sobo, v kateri je nekoč bival grof Paolo, in prav nič se m začudil, ko je priskočil k njemu velik pes - hrt z radostnim cviljenjem. Stisnil je k sebi glavo pametne živali in jo pogladil po svilnati dlaki.
— Negus, moj zvesti Negtis! — je ponavljal.
V	spalnici je zdaj vse dišalo po življenju in redu. Na mizi, sredi dvorane, je stal velik šop cvetlic, svečniki so goreli, a ko je baron vstopil, se je pojavil iz temnega ogla star služabnik s čudnim izrazom v obličju. Molče ga je slekel in ga oblekel v kostum iz srebrastega brokata in atlasa višnjeve barve, a na vrat mu je obesil ziato verižico z medaljonom ter mu podal kapo z belim peresom, ki je bilo pritrjeno z rubinasto priponko.
V	zrcalu se je zdaj odseval novi človek; to ni bil več bledi, življenja siti, brezbrižni baron Roter-šild, ampak pravi Paolo Di Montignoso, — ponosni in nasilni signor XVI. stoletja, poln sile in kipeče strasti. Dragoceni kostum tistih časov, lci se mu je lepo podajal, je še bolje odražal njegovo prirojeno mu lepoto; tesno se prilegajoči triko iz bele svile je obrisoval prijetno skladnost njegove visoke, vitke postave; čipkasta freza se je čudovito lepo podajala njegovi glavi s temnimi kodri. Radovedno se je baron promatraj, kakor da se ni prepoznal. V svojih velildh(
črnih očeh ni poznal tega smelega pogleda, tega ognja, te zavesti o svoji mogočnosti; ni znal, da so te ustne zmožne tako nadutega in prezirnega nasmeha. Da, bil je lep in razpolagal je s čari, ki mu pokoravajo ženska srca; vsa njegova osebnost je izražala mirno samozavest zmagovalca, nežne in krotke, toda istočasno tudi divje in krvoločne zveri, ki preži na svoj plen, se ž njim poigra, a nato ga raztrže in zavrže, čimbolj se je baron naslajati nad seboj, tembolj mu je ugajala nova obleka; čutil je, da se podaja njegovim osebnim čarom, za katere ni do sedaj niti vedel. Burno vzravnan je šel iz sobe.
Njegova želja se je izpolnila in stari dom je oživel; šum in gibanje sta zavladala v njem. Sluge, oblečeni v barvah hiše Montignosov, so urno švigali sem in tja in se globokef priklanjali mlademu gospodarju; z dvorišča se je slišal topot in rezgetanje konj in glasno govorjenje; vse je lulo razsvetljeno in do njega so prihajali zvoki petja in glasbe.
Vstopil je v veliko dvorano, kjer je visela strašna slika, toda zdaj je bilo tisto mesto na steni prazno, a sobana se je naglo polnila praznično oblečenih mož in dam, katere je ljubeznivo sprejemal stari signor, ki ga je nazival «sina».
Za trenotek je baron pozabil svojo dvojstvenost in se živahno razgovarjal o političnih vprašanjih, ki jih je zgadovina že davno zapisala, za katera pa se je zanimal, kakor da so sedaj važna. Brez obotav-
ljanja se je odzival, ko so ga nazivali z «grolom Paoiom» in se šalil z damami, ki so ga s pogledi kar požirale. Včasih mu je kakor blisk preletel skozi misel spomin, da je on Roteršild, kar pa je takoj izginilo v megleno daljavo. Skrbno je iskal z očmi Gio-vanno, ko jo je nenadoma zagledal pod roko z lepim mladim človekom v zeleni žametni obleki, ki jo je vodil ter se živahno z njo pogovarjal.
Par je šel mimo njega v razdalji nekaj korakov; gospod se mu je priklonil, a Giovanna ga bržkone ni opazila in nadaljevala hojo smejoč se s svojim kava-lirjem.
Strašna ljubosumnost je prevzela srce Roteršilda Paola in njegova roka je nagonski segla po bodalu za pasom. Vedel je, da je bil Manlredo Tor-reani, bogati plemič iz Modene, med onimi, ki so snubili deklico. Silno zaljubljen v krasno deklico, ji je trdovratno dvoril, toda Giovanna je precej hladno sprejemala To-rreanijevo ljubezen; danes pa je oči-vidno izpremenila svoje mnenje, zakaj izkazovala mu je očitno naklonjenost. Besno ljubosumnje je zaklju-valo v srce Paola. V svoji duši je vedel, da ne more zasnubiti Giovanne, zakaj bil je oženjen brez očetove vednosti. Toda bil je pripravljen, da prej ubije njo in tekmeca, kakor da bi jo odstopil drugemu. Večerna veselica ga n» več zanimala. Mislil je samo na Gio-
vanno in pohitel za parom, ki je zapustil dvorano,
a
IV.
4UN08T*
V Trato, dne 26. aprila 1929.
Znanost in umetnost
PEROSIJEV ORATORIJ «MOJZES» ▼ CERKVI NOVEGA SV. ANTONA.
Oratorij je religijozna opera, opirajoča se na besedilo nabožne narave. Glasbena oblika oratorija se bistveno ne razlikuje od posvetne opere; nebistvena razlika pa obstoji v tem, da je skladatelju v oratoriju puščena prosta pot poljubnega izčrpanja fantazije, 'kakor tudi ta nebistvena razlika, da se oratorij scenično ne uprizarja, kar se je pa dogajalo v času postanka oratorija okrog 1. 1600.
Preteklo sredo smo slišali Perosijev oratorij «Mojzcs» v cerkvi Novega sv. Antona. Oratorij izložen na svetopisemski tekst, je razdeljen v štiri dele: Prolog (Mojzes med pastirji), Goreči grm, Mojzes pri Faraonu in Izhod Izraelcev, Prehod skozi Rdeče morje. Oratorij «Mojzes» ji delo trajne vrednosti. Ostro pojmovanje realnega življenja, združeno z glasbeno ženijalnoštjo je Perosiju pomikalo čopič po platnu, da je naslikal to, kar je zahtevala vsebina. Ako se pojem «oratorij» ne prilega popolnoma temu lepemu delu, ni krivda skladatelja, ki se je moral prilagoditi sicer svetemu, a po večini bolj posvetnemu tekstu. OčivtHno je, da bi se ta ca-atorij bolj uveljavil scenično podan v štirih slikah.
Perosi je študiral na konzervatoriju v Milanu in na Nemškem v Regensburgu, Nemška glasbena logika je vplivala na Perosija v nemali »meri. Globoka kontrapunktična izdelba in resna instrumentacija ga oddaljujeta od Pucci-nija in Mascanija in predstavljata Perostja kot umnega vrtnarja, ki je znal prilagoditi inozemske cvetke žarečemu solncu Italije prav po besedah Nitscheja: ^Nemški glasbi je treba več palme, več so'nca«. V <Moj7.esu» občutimo gorko italijansko melodijo, prekrašeno z nemško preračunljivostjo. Ta način Pdrosijeve^a tvorenja se posebno izrazito zrcali v Preludru k II roveto ardenie» (goreči grm). Perosi ni dradatik in epična mesta v - Mojzesu« sO bolj bleda; pač pa je njegova lirika bogata in bujna. Zato se zdi njegov oratorij kakor travnik v mainiku posejan s tisočerimi raznobarvnimi cvetkami. Njegova lirika izzveni celo iz trdih Faraonovih ust v mehke besede: <E chi e qucsto Iddio?» Skratka: Kakor je Smetana komponist poletja. Grieg jeseni, tako je Perosi skladatelj zelene pomladi. Celo njegovo delo ije poosebljena večna pomlad.
Perosi ra7peljuje zbore v lepem, gladkem homofonem stavku. Med take spada v prvi vrsti: «Sf2rzati daUa grandine fuggiam...* in < Cosi sua gloria...« Stari C&rissimi, ki je pisal lahke, a lene zbore, je rekel: Kako težko je skladati lahko.* '
V s\rho ilustracije dejania izčrpava Perosi do dobra glavne motive in tudi motive manjše glasbene vrednosti. Če je Perosi tupatam nekoliko popustil v vokalnem delu, je zato dal tembolj izrazito in krepko besedo orkestru. Ilustracija je njegova največja sila.
Oratorij «Mojzes» se ie izvajal vzorno. Pred
so na visoki stopnji srčne kulture, zahtevajo spoštovanje zase in spoštujejo druge.
Ako hočemo, da bomo spoštovani, moramo poprej dokazati, da smo tega vredni. Treba je predvsem spoštovanja v narodu samem. O narodu, ki kaže svojo razdrapanost in malomarnost, naj si bo iz katerihkoli vzrokov, ne moramo imeti dobre sodbe. Treba je torej v domači h«Si vse urediti, privzgojiti duh vzajemnosti in »toge s pravim narodnim ponosom. Narodni ponos pa ne sme presegati meje. Ko v narodu vsi (pogoji za bratstvo, namreč
so
tako bratstvo, ki ni le diplomatični akt, ampak res prijateljstvo, ki prihaja iz širokih plasti ljudstva, takrat lahko samozavestno stopimo pred druge narode.
Narodi se sovražijo med sabo baš radi tega, ker se ne poznajo. Ako bi se upoštevalo razpoloženje in značaj naroda, bi Hahko rešili vse spore mirnim potom, kajti ni spora med narodi, ki bi se ne dal rešiti mirnim potom, ako lo hočejo obe stranki.
Spoznavanje drugih pa sloni na spoznavanju samega sebe. Vse poznati, se pravih vse odpuščati: kot med poedinci, tako tudi med narodi. Pota so sicer odprta, a za dosego bratstva med narodi je treba mnogo truda in žrtev. Predvsem so tu ooklicani znanstveniki in inteligenca sploh. Ti morajo
zastaviti vse sile, da dosežejo pot, ki vodi d»o sprave. Z vso vnemo je treba pobijati Šovinizem in nj»2ga delo, skrbeti je treba, da se narodi seznanijo z narodi ne samo površno in enolično, temveč temeljito. Spoznavanje narodov med seboj, to bodi naše stremljenje. Jedro je dano. Kruta vojna ga je ustvarila in to so narodne manjšine. Narodi, ki hrepene po miru, redu in spravi ter bratskemu sodelovanju vseh narodov za povzdigo Evrope, raj upoštevajo narodne manjšine tako kot svoj narod in želi bodo odobravanje in simpatije vseh. To vodi do bratstva. Stremimo za njim.	Em....
spore na trti,, na paradižnikih in na krora-piruju po L 2.50 kg.
Azol v Škatljah od H in 1 kg.; sredstvo za pobijanje grozdnega molja, jabolčnega molja in sploh proti vsem žuželkam, ki glodajo listje ali sadje.
Kose «cM»erkur» Vnlkai Itd. v vsaki množini.
Pfagl univerzalni znamke Saok »t. 7 in 8,
znake Baecher št. 6.
Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo, govejo živino, klajno apno, beke itd. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU UL. TORKE BIANCA št 19 in uL Raffineria 7
Borana poročila,
DEVIZE Amsterdam od 970.— do »80.— Belgija od 122— do 12i.—; Pariz 126.25 do 127.75 London od 117.20 do 117.« ; New York od 24.30 do 24.40; Španija od 347.— do 351.- ; Švica od 471.50 đo 473.M); Atene od -U.— do 45.—; Berlin do 576. — do 6*2.— ; Bukare*t od 10.50 do 11,- : Praga od 72.15 do 72.60 Ogrska od 0.0337 do 0.0341 ; Dunaj od •.0340 do 0.0343; Zagreb od 88.05 do 39.2?».
VALUTA; Avstrijska kron« od 0.0338 do 0.0345 dinarji od 39— do 3».ž0 ; dolarji od 24.25 do 24.35; novci po 20 frankov od 93.— do 95— fuut šter-lingod 117.10 do 117.30.
Bensčijske obveznice 79.75.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. dopisniku iz Rihemberga. Prosimo Vas, da nam dogodek obširneje opišete, tako da ga bomo tudi mi razumeli. Obenem je potrebno, da nam poveste svoje ime. Tajnost je zagotovljena.
Mpoloini zavod
za zd avljcnje in diagnostiko
pri m arij a	6?
dr. A. de Fiori
v Gorici, Cono Ultt. Em. lil. ft. H
Sprejema od 9-2 in od 2-4
i
Loterijske Številke
izžrebane dne 25. aprila 1925.
Bari
Trgovina mešanega masa
na najprometnejši točki Maribora, v Jugo-alaviji, lokal uporabljiv tudi za vaalco drugo stroko, je radi bolezni sedanjega lastnika na proda} po zelo ngjodnih pogojih. Kupcu se odstopi tudi lepo stanovanje. Pojasnila daje oglasni zavod Vorsiča naslednik, Maribor.
LSJt!
IVAH KACIN - GORICA
Plazzo nitolb Tommnseo St. 29
TRGOVINA
kuhinjskih potrebščin, velika izbera lonče-vine, porcelane, steklenine, aluminija, emaj* liranega železa, svetilk in galanterije vseh vrat«
FRANCESCO SUTZ
[Trst Via XXX ottobre štev. S
(nasproti podr. Ljubljanske kreditne banke) Ugodne cene. (-268) Postrežba točna.
Tvornica harmonijev, cerkvenih orgel, glasovirjev.
Zaloga raznih godal, strun vseh vrst.
Kupuje m prodaja m omenjena godala.
popravila In Dglafeoje.
L Prodaja na obroke. (254) 1 24 iiHBiiHBMMKaiiBnnir«ni
GREGORICH
Tovarna čopiče« In Krta!!
TRST, Via della Ginnastica 15
TELEF. 2191	(280)
NaJhoSjSi šivalni stroja so
Ifni'DoUsf materijal.
I. R- I.
i brezplačen pouk v vezenju, i Posebni stroji za šiv.-.nje in vezenje Tj 570.—, ?a-1 klopni z dvema predaloma «| L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-
nejSIh cenah. ; Zaloga šivalnih strojev In potrebSčfu
iisjvsfja Jamstvo.
Cervellmi, Trst, tfia G. imm\ n
Na zahtevo se pošljejo realki.	51
Firenze
Milano
Napoli
Palermo
Roma
Torino Venezia
18
13 46
14 78 52 13 62
28 49 48 59 54 90 44 41
26 81 32 31 45 61 1 10
43 40 33 29 11
44 78 11
38 21 35 88 6 20 29 79
ŽIVNOSTENSKA" BANKA V LETU 1924
Čisti dobiček Kfc 45,648.909:71, drrideaufei 12% ! t. ]. Kč. 24.- na delnico, rezervni z&Ma Ji
! Kč 172,000.00»__odgovarjajoči 86% polno
1 vplačani delniški glavnici od Kč 2O0,C^0.C-10. —
I Dne 6. maja t. 1. se bo vršil 57. glavni občni zbor delničarjev tega največjega trgovskega j kreditnega zavoda Cehosk>vaške Republike, na*anic dirigenta g. Vigna ie bilo velikopo-jicojemu bo predložena sledeča bilanca za leto
tezno. Dal je umotvoru tako popolno življenje, 1^24:
da bi se mu sam Perosi poklonil Veliko po- ^ gotovina v blag Kč 173,279.785:54; hvalo zasluzi tud, orof. Illersberg. učite j , e ^i™ banUi & j družih baI5čnih zbora, kije tako twneIiito naučdzborov part ^^ 320,016.236:47, devize in valute Med solisti seie odlikoval la^ob basist Zam-, R	.719:36. m-enice Kč 744,618 762:67,
belU JJehova, Faraon. Raguel). Nieg>v glas 1® vrednoslni	Kč 328,646.890:05, uonzor-
poln in gorak v sredini m vištm^im mu je ^ ude1-ežbe K6 91,737.603:86, dolžniki nizma bolj »ibka Bantonist Inghilleri je pel j R 2.262,434.275:79, hipoteke (pupilamo var-parliio Mojzesa ^obro, s pr^etnun a ne vse:e,	30,642.600.-, nepremičnine {bančna
sočn:m glasom. Tenorist Belussi, sicer neko- ; 's{ ■ ccntraie in podruž. Kč 41.031.560:04. hko šibek, ,3 vendar hvalevredno predstavljal	^h. aktiva Kč 21,742.193:51;
skupaj Kč 4.5^,899.667:29.
ZOBOTEHNIČNI AMBULATORIJ
M.
sprejema od 9—13 Jn od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12
Trst. Viole XX Ssnem&re 33,!
(prej Arquedotto)
Telefon 25-41. 333 Telefon 25-41 %%% %
« Zlato, sr«9>ro, krona, I
%
(S &
Tovarna lakov in barv, sadra, obližev in emajla
GIUSEPPE MACORIN (279)
TRST, Via S. Maurizio št. 12
platin, zobovja
%
S %
kupuj«
Arona. Sopranistin;a Fr~nchi je s svolirr? močnim ^'asom tudi točno odpela vlogo Sephore, le višina je bila nekoliko ostra.
Viktor Šoac.
Zm sbillanfi rnad n&rozli
Povojna Evropa, razkosana in ubita, hoče miru in deva. Razpoloženje, katero je ustvarila vo.ua, se ne da spremeniti kar od danes do jutri, kajti vojni duhovi, sovraštvo ni nesmiselno početje neodgovornih kričačev, kateri žaiibog danes Še dslajo, se ni še poleglo.
Vse snovanje Evrope, bilo na gospodarskem, bik> na političnem pdllju, je vklenjeno v trde c^pcne oboroženih duhov. Neprestano rožljanje s sabljo, pričakovanje svetovne revolucije, kar je pa delo samih fanatikov ne pušča do pravega smotrenega dela.
Lahko rečemo, da je največ na tem stanju krivo sovraštvo med narodi.
Res^da trgovina in industrija ne pozna meje držav. Da j«e njen razmah svoboden ali kljub temu (lahko opažamo sleherni dan, da simpatije in antipatije med narodi prihajajo tudi na gospodarskem polju do veljave, in to žaiibog ravno sedaj, ko potrebuje Evropa največ dela in miru.
In k;e tiči vzrok? Ako gremo z narodnega stališča, je baš svobodna grupacija Evrope dala vsa pogoje in možnosti za zbližanje med narodi, A ti pogoji in možnosti se izrabljajo v nasprotne svrhe. Namesto zbliižanja, vidimo, da se poostruje sovraštvo. Narodne manjšine, katere naj bi služile kot most do sprave med narodi in s tem k delu za povzdigo Evrope, se danes izkoriščajo in zatirajo. Skupina ljudi, odlomek naroda se uničujte in ponižuje na stopnjo brezpravne mase. S tem se vrši zločin ne samo med človekom kot takim, ampak nad celim narodom. Hoče se zatreti ta ali oni del naroda kot kulturno skupino. Z zatiranjem se hoče uničiti nacijonalizem, ki je '2na!: negovanju kulturnih dobrin, ki stremi po življenju in delovanju za skupno dobro.
Narodne manjšine bi morale po vsem pravu uživati iste pravice in dolžosti kot drugi, in to n'_- samo pri nas, ampak tudi drugod. Zapostavljati manjino se pravi — zapostavljati cel narod, a narod, ki je zapostavljen, noče s svojim tlačiteljem občevati tako, kot bi mora!, ako bi le ta upošteval njega kot del naroda, oziroma narod v c3loti.
Vzroki, ki nas tu tlačijo, so preveč različni; v ve-iki meri je krivec šovinistični nacionalizem, pa tudi nepoznanje duše in običajev narodne manjšine je jako dosti krivo na temu.
Pot do pravega zbližanja med narodi vodi le si^ozi vsestransko proučevanje narodov, njih duše in značaja. Na podlagi pravega poznavanja mora priti do spoštovanja. Treba je pa tudi temeljite preobrazbe v narodu samem, kajti danes opažamo, da se vzgoja po šolah in v privatnem življenju vrši le v nasprotni smeri.
Ena glavnih napak je poveličevanje svojega naroda. Nekateri hočejo namreč na ta način vcepiti v dušo otroka spoštovanje in ljubezen do naroda. Ta pot je napačna, kajti ona vodi le do podcenjevanja drugih in iz podcenjevanfa se navadno rodi sovraštvo. V dušo* otroka je treba vcepiti spoštovanje do svojega naroda in s tem v zvezi do drugih narodov. Srčna kultura primanjkuje povsod in te je treba, ako hočemo bratstva in sodelovanja v«f»h 73 rl4»rnhi.t Fvmn«1. KflrH' «uro oiji, u£l
Pasiva: Polno vplačana delniška glavnica Kč 200,000.000.— rez. zakl. Kč 162,949.459:85, penzijski sklad uradništva in uslužbencev banice Kč 41,305.103:49, zast. listi Kč 30.642.600j vloge na hranilne knjižice Kč 1.461,783.888:56, upniki Kč 2.615,657.062:36, neđvtgnjene dividende Kč 363.036:75, prehodna pasiva Kč 30349.506:57, čisti dobiček, vštevši prenos iz leta 1923, Kč 45,648.909:71, skupaj Kč 4 588*99.667:29.
Ako prištejemo tej skupni svoti še postavke za jamstva in prehodne postavke, (ki se izenačijo in koje niso navedene v bilanci, dobimo konečno bilančno svoto od Kč 5.252,542.220:74.
Z dotacijo iz čistega dobička za leto 1924, bodo rezervni zakladi dosegli svoto od Kč 171,774.421:75.
Takoj, vnovčljiva aktiva banke -cd Kč 1.566,820.843:12 dokazujejo veliko likvi-diteto zavoda.
Dividenda od Kč 24 za delnico se bo izipla-čevala, po odobritvi glavnega občnega zbora, v češkoslovaških kronah, ali v lirah po dnevnem tečaiju, pri pfcdružilci v Trstu in pri ekspozituri v Opatiji.
UL. TORRE BIANCA Št. 19 in uL Raifincria 7
ima v zalogi:
Semena: krmske pese, korenje, špinače, redkvice, grah. fižol, seme salate, radiča, zgodnje in pozno zelje, cvetoči karfijol, in vsa druga vrtna in cvetlična semena.
Trave* laško ljulko, francosko pahovko, (travuljo), mačji rep in travniško bilnico.
Detelje: domačo 'ali štajersko deteljo, in-karnatno in lucenio. Luceria preiskana in zajamčena, predenice prosta po L 12.— kg. Lu-cerna druge vrste po L 10.40 kg.
Umetna gnofiia; mešanica za krompir, 16 do 18%, kalijeva sol 40% in čilski soli ter.
Žveplo dvakrat rafinirano in ventilirano.
Modra galica angleška ▼ sodih.
Prah Cafiaro sredstvo za pobijanje perono-
Zlatarna ALSER? POUHf
g Trst, Via Ha ilni 46 g
G. Layr@n£i£
Trst — Viale XX settembre 21 NOVA TRGOVINA
vsakovrstna Itlasivine, erotfja in kuhUftjste« posoda
IT
JI
TRST Vis N. MtMhlaveHl 13_TRST
Prodaja
vsa krmilna, zelsnjadna in cvetlična semena prvovrstna, zajamčena, po konkurenčnih cenah
M1RODILNJCA
MARIO FERLIIM
Sv. Marta Mactfatena zgornja 2 Bhris. Tel. 774
M utsici Vil Ci m 18 (I«|>1 Vli itinisna iti ai c)
prodaju na debelo in drobno.	63
Barve, laW, copfčl, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom.
* Bogata izbera sliksrskih vzorcev (štarr.pov) - Velika Izbera cepilnih potrebžčln--
□□ □□ D V TRSTU V TRSTU
Najpopolnejša izbera NAJNIŽJE CENE
POHIŠTVO
zajamtene kakovosti
M. Steiner, Via Geppa 17
Predno kaj nakupite, obiščite
W@lik@ skladi
4 i
Si
L
tvrcilo
Via Rattori St. 1 — VSa KaScaftton it. 7-13
Spalne ©obe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
Središnjica v Prajfi PodrUŽniCa V TrStU Ustanovljena 1. 1868
Lastna palaža: Ulics	7
Delniške glavnica Rž 230,800.300-- Rezerve Kč 131,800.000'-
PODRUŽNICE: Ml. B*leslay, Bratislava, Brno, Nimecky, Brod, Oslti Barvice, tWonin. HraJec Krilom, JihJavi. Kar!r>vy, Var)- Klutorv. Kolfn. Libcrcc, KcJtce, Milmk, Olomouc, Mor. (O.tr««, Rardabice, Pf*tk, PIzdk, Prostčfov, Tabor. Teplice-Sanpv, Tr«i„ Lati n>L, Dui:aj, .p-ti)«,. — AFil.l-JACfJE v Ncr.ski Avstriji, Jugotiaviji, na Poljskem m n» Ogrnem.
BLAGOVNI ODDELEK
SAFES
"Slu	&&
lavr£M|e vsa banana posle pod najboljimi pogeji. - Szvdajo nakasAiCd (vas*ia) BanC3 d' Itaila prosto provisilo.
Brzojav I ŽIVNOSTENSKA - Trleat«	C0	TELEFONIJ !076, 5089, 2t57, 4312
□ □□
Velika zaloga v prosti luki: Skladišče 2 A in skladišče 7.
KMETOVALCI in TRGOVCI POZOR!
Detelje Krmilna pesa Radič zelen Redkvice Fižol
itd. itd. Superfosfat Čilski soliter Kalijeva sol Modra galica Žveplo
Klajno apno Laneno seme Bizulin Plugi
Slamoreznice Gnojnične sesalke Kose „Merkur" Žveplal niki Škropilnice	\
Gumijevi trakci itd. itd. itd.
Ugodna prilika za preprodajalce!
UlinUflllFMn • °9>i«> <ni U kuri»»o, med, Mni
vnuuumcnu. mi$l0 ^^ ^ itd#
Sprejemamo v shrambo in v komisijsko
razprodajo vsakovrstno blago. 322
KMETIJSKO-TRGOVSKO DRUŠTVO
Trst, Via Rcfiinerla 4, Telefon 36-75
UD) METALU PREMI
Via dftlla Borsa 2. tal. 12-97
KUPUIl krone, goldinarje, zlat In srebrn denar ki ni v rabi kakor tudi zlato, srebrnlno, p'atln in dragulje ter jih	(68)
plačuje po najvišjih cenah.
Biš'fi
TRST
Via Carducci št. 29
Telefon 42-33
n luksozno in navadno
Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah.
9T
LJUBLJANSKA KREDITNA BAN
—I PODRUŽNICA V TRSTU I
Glavnica m mm Dinarjev 60.000,000 -
Telefon: 5—19, 22—98
CENTRALA V LJUBLJANI
Mu m rezerve Dinarjev 60.003.000 -
Telcfon t 5—18, 22—93
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, <_ernomelj, Kranj, Logatec
:::::::::: Maribor ::::::::::
Hn]priKltrtne]3q zveza i JttfloslauHo
Blagajna je odprta od 9l/g—12l/, in od 14l/,—16 41
Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::