poštnina piatana v gotovini Leto LVHI. y Liubliani, v soboto, dne 1. februaria 1930 Št. 26 2. »zdaia st.20lr Naročnina Dnevno izdaja M kraljevino Jufoslanijo mesečno U Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemsivo meneč no 40 Din nede iskn izdala ce.oâe no v Јицс slaviti 120 Din, za Inozemsivo 140 C SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec « Cene oglasov i sioip. pelli-vrsla mali oglasi po ГЗО mZO.večll oglasi nad 43 mm viiine po Din £'3U. vellkJ po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din g Рг veCiem g naro-nu popust Izide 00 4 zjuiraJ razen ponaeliKa ln dneva do prazniku clirbtenica meščanstva«, ki jo je treba najpreje zrušiti. Buharin je lansko leto padel. Tudi v komunistični internacionali je prevladal ostrejši kurz, toda smer dela je ostala ista. Na Bu-harinovo mesto sta stopila dva nova moža, Manu il ski in Molotov, ki ju prištevajo med naj radikalnejše komuniste. Počistila sta hitro z zmernejšimi elementi tako v francoski, češki in zlasti v nemški komunistični stranki. Povsod so prišli na krmilo radikalni komunisti, ki naj izvedejo »Tretjo periodo revolucionarnega boja«,- to je revolucionarno vstajo, potom katere bi prišel komunizem na oblast. Moskva je toraj zavrnila nekdanjo Zinovjevo tezo o »stabilizaciji kapitalizma« in se je na celi črti odločila za neposredno akcijo. Z ozirom 11a stanje komunističnega gibanja v posameznih deželah, oziroma v pogledu dozorelosti držav za komunistično revolucijo, ima komunistična internacionala, kakor je razvidno iz velikega govora Manuilskega na zadnjem mednarodnem zborovanju v Moskvi, razdeljene države 11a tri skupine. Prvo skupino tvorijo Nemčija, Poljska, Francija in Češkoslovaška, — a zlasti Nemčija, kjer naj bi bilo opravljeno že vse ono podrobno delo, ki iz-radikalizira delavske mase in jih požene v hoj. To je ozadje naraščajočih komunističnih nemirov v Nemčiji. Predvsem se seveda nemški komunisti trudijo, da dobe večino med delavstvom. Vendar, kakor znano, oni večine ne pojmujejo »statistično«, da bi hoteli imeti organizirano večino delavstva, ampak gredo za tem, da so strokovne organizacije, obratni sveti, štrajki, sploh delavsko gibanje pod njihovim akcijskim vplivom. Neženirano proglašajo, da komunistične organizacije uiso nikaka »hranilna knjižica« za proletarske energije, ampak da jim je cilj neprestana, neposredna, tudi krvava borba. Druga smernica, ki jo je izdal Manuilski na zadnjem kongresu, je priprava politično vstaje. Tu je boj težji in dolgotrajnejši. Treba si je dobiti zaveznikov, tako slove navodilo, zlasti med kvalificiranim delavstvom; med kovinarji, rudarji, železničarji, med delavstvom pri električnih napravah, v kemični industriji in vojnih tovarnah. Zadnja majska vstaja v Berlinu, pravijo, se je le raditega ponesrečila, oprana /<: кКириш/си uJ.Si.to ^секиио! račun: Clubi/ana 61 en. tO.bSU In 10.34» xa Inaetale, fmiujaioAi.75b3, Zagreb Al. 3U.OU. Vrapa In Uunai Al. 24.797 Izjava španske vlade Madrid, 31. jan. (Tel. Slov.) Novi kabinet jc po prisegi izdal kratko izjavo, v kateri pravi, da stremi vlada potom določitve splošnih smernic in pomirjenja duhov, doseči zaželjeno pravno i 11 ustavno normalnost. V novem kabinetu ni nobenih izrazitih politikov, pač pa so v njem osebnosti, ki imajo ozke zveze z dinastijo, saj stoji za kabinetom kralj sam. Vodilni motiv njegove osebne iniciative je sprava s starimi politiki, ki naj odločijo o bodoči usodi države in monarhije. Madrid, 31. jan. AA. Minister notranjih zadev polkovnik Maržo je bil zaprisežen in je prevzel dolžnosti tega resora. Predsednik vlade general Berenguer je izjavil novinarjem, da še ni padla odločitev glede postavitve samostojnega ministrstva zunanjih zadev. Predsednik Riverove zbornice Janguas je podal ostavko. Pričakuje se, da bo v kratkem objavljen dekret o razpustu zbornice. Madrid, 31. jan. AA. Pravosodni minister je izjavil, da bo podrobno proučil ustavo iz leta 1871. in vse določbe, ki so bile izdane od ministrstva pravde pod prejšnjim režimom. Justični minister je odločen reorganizirati in učvrstiti sodno oblast. Madrid, 31. jan. AA. Tu so razširjene vesti, da bo bivši predsednik španske vlade general Primo de R'vera imenovan za guvernerja Balearskega otočja. Uradno poročilo Danes popoldne ob petih so novi člani vlade v roke kralja Alfonza XIII po tradicijonalnem običaju položili prisego. Predsednik vlade Berenguer je pedal poročilo o korakih, ki jih je storil v ta namen, da sestavi vlado, in poudaril, da mu je bilo to delo v marsičem cla.sano, tako da je mogel v tako kratkem času sesiaviti vlado. Nato je general Berengucr v glavnih potezah orisal politiko, ki jo bo vlada vodila, da doseže pomirjenje duhov ter da v Španiji ponovno vzpostavi normalni režim s pravno-ustavnega stališča. Bziava bivšega diktatorja Madrid, 31. jan. A A. General Primo de Rivera je sprejel snoči poročevalca lista »La Nation«, kateremu je izjavil, da je koncem meseca decembra čutil, da ne uživa več popolnega zaupanja javnosti. Ko je v nedeljo videl, da je kralj proti objavi njegovega komunikeja, je podal ostavko. General Primo de Rivera je pri tej priliki demantiral vest, da bi bil zahteval od kralja odstranitev Don Carlosa z njegovega položaja in da je zato nastala kriza. Naposled je general Primo de Rivera izjavil, da pojde za nekaj mesecev iz Madrida in da ne namerava pisati zgodovine svoje diktature. Mirno bo čakal na čas, ko ga bodo okolnosti pozvale, da izvrši svojo patriotično dolžnost. General Berenguer. A mnestiia za vse politične zločine Madrid, 31. januarja. (Tel. Slov.«) Pričakuje se, da bo nova vlada takoj izdala veliko amnestijo za vse one osebe, ki so bile kaznovane radi političnih prestopkov in ki so bile po uaredbi Primo de Rivere odstranjene iz vojske. Dalje .se pričakuje, da bo vlada ugodila upravičenim zahtevam študentov in tudi zopet nastavila pet odpuščenih vseučiliškili profesorjev. Parlamentarnp volitve bodo :iaj-brže določene že v najkrajšem času. Zastopniki episkopata pri ministrih Belgrad, 31. januarja. (Tel. »Slov.«) Zastopniki jugoslov. episkopala zagrebški nadškof dr. Bauer, djakovaški Akšamovič in splitski škof Bonafačič so danes naprej obiskali dr. Drinkoviča radi naših izseljencev v Belgiji, nato pa ppnovno ministra za šume in rude dr. Korošca in kmetijskega ministra dr. Frange ša. Zatem so ponovno imeli konferenco s pravosodnim ministrom dr. Sr-skičem. Konferenca je trajala do 1 popoldne. 0 rezultatih svojih posvetovanj v Belgradu niso izdali nobenega obvestila, niti niso hoteli zastopniki episkopata dati kakršnihkoli izjav. Mussotiniiev gospodarski program Gospodarska vprašanja edina vprašanja notranje italijanske politike — Prevelika davčna obremenitev prebivalstva Rim, 31. januarja. (AA) »Agenzia Štefani« poroča, da je predsednik vlade Mussolini o priliki včerajšnjega sprejema načelnikov velikih mest imel velik govor. Najprvo je govoril o nalogah občinskih uprav in njihovem pomenu za javno življenje. Italijanska mesta naj se vedno zavedajo velike fašistične misije. Zatem je Mussolini govoril o gospodarskih vprašanjih. Novi stanovanjski zakon, ki bo stopil v veljavo, bo prinesel v mestih popolno svobodo glede razpolaganja stanovanj. Stanovanjska zaščita bo ukinjena. To bo iz-prva povzročilo neka nesoglasja in trenja, toda po kratki prehodni dobi bodo nastale normalne razmere in stanovanja bodo imela normalne cene. Zatem je pozval zastopnike mest, naj po zgledu vlade izvedejo obsežen program prihrankov in štednje. Po vladnem vzoru je treba znižati bremena prebivalstva, hkratu pa naj se znižajo tudi najhujše javne dajatve, zlasti trošarine, ki pritiskajo na cene živil, kar zadene predvsem siromašne sloje. Seve je taka redukcija dohodkov možna samo tam, kjer se štednja vrši sistematično. Mesta naj črtajo iz svojih občinskih proračunov vse one izdatke, ki niso brezpogojno potrebni. Javna dela naj se reducirajo na minimum. V ostalem pa se trgovinska bilanca kraljevine Italije pod fašističnim režimom, odkar je bila lira stabilizirana, neprestano popravlja. Skuša se doseči to, da bo država razvila v sebi vse pogoje svojega razvoja. To hoče doseči vlada s tem, da preveč ue obremeni davkoplačevalcev. Z druge strani pa podpira vlada in fašistični režim vsestransko vsa področja gospodarstva ter jim gre na roko. Zdaj je doseženo to, da razpolaga gospodarstvo z več pozitivnimi dejstvi, kakor pa z negativnimi. Semkaj spadajo predvsem bankroti, ki jih je še vedno mnogo, posledica pa so časa, ko so mnogi mislili, da bogatenje ni posledica 'ОШМИВВВВВНПННМНВВННШПИМВВУ ker komunisti v omenjenih panogah niso imeli dovolj svojih ljudi. Komunistična internacionala toraj nima posebno miroljubnih načrtov. Radikalizem, ki ga je započel Stalin med sovjeti, je pričel odmevati tudi v inostranstvu. Vsekakor moramo I mesto. Misli se na to, da bi ga napravili za v prihodnjih mesecih pričakovati večje delav- j voditelja glavnega komisijskega odbora, čo 111 nosti komunistične internacionalo. bilo prazno nobeno inozemsko mesto. odkritega in dolgotrajnega prizadevanja in truda, ampak plod špekulacije. Gospodarska kriza je posledica obče gospodarske krize v Evropi. Režim je v tem pogledu storil nove ukrepe in podprl tudi razno omajane zavode, v kolikor so bili v javni službi. Režim pa si prizadeva tudi, da aktivno podpre industrijo. Letos je vlada določila 300 milijonov lir za nov železniški material, ki bo nabavljen v Italiji. Za mornariški material je predvidenih 400 milijonov lir in še 200 milijonov lir za posebne izdatke na vseh področjih narodnega gospodarstva. Vrhu tega je vlada dovolila velike kredite zavodom pod njenim nadzorstvom in zaščito. K tem zavodom spadajo razne važne industrije. Vlada bo tudi v bodoče podpirala industrije, ki imajo pogoje za obstanek. Zato je program dela, ki ga vlada izvaja za pobijanje krize, hkratu delo za pospeševanje narodnega blagostanja. Semkaj spadajo n. pr. melijoracijska dela v vseli krajih Italije. Na koncu svojega govora je Mussolini poudaril, da so sedaj gospodarska vprašanja edina vprašanja notranje politike v Italiji, s katerimi se bavi režim in katerim posveča fašizem vso pozornost. Molotov — naslednik Čičerina Dunaj, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Moskovski dopisnik »Neue Freie Presse« poroča, da se je končno veljavna zasedba ruskega zunanjega komisarijata zavlekla, ker zdravniki še niso podali svojega strokovnega mnenja o zdravstvenem stanju čičerina. Ce Čičerfn odstopi, ga nameravajo nadomestiti s tako osebnostjo, ki bi imela zadosten vpliv v stranki, da bi mogla zunanjepolitične zahteve uveljaviti nasproti notranjim resorom, obenem pa, da bi tudi mogla v zunanjem komisarijatu samem uveljaviti vpliv najvišje instance stranke, to je Politbiroja. Navaja se kot kandidat tajnik stranke Molotov, ki spada med najožje sodelavce Stalina, je član Politbiroja in voditelj Kominterne. Ker bi s čičerinom moral oditi ludi Litviuov, je trebu za Litvinova najti novo PSačevan e davkov z 20 odstot. zadolžnicami Belgrad, 21. jan. AA. Kabinet finančnega ministra objavlja pod št. 4780 vsem interesentom, da morajo vse davčne in finančne institucije sprejemati na račun vplačil davkov in potrditi na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi priznanice za 20odstotnc zadolžnice kron-I skih bankovcev. Ta vplačila se morajo brezpogojno izvršiti v roku, ki je predpisan z nedavnim zakonom, ker jih pozneje ne bo več mogoče sprejemati. Vsi glasovi o tem, da bo vlada podaljšala ta rok, ali рз da bi izpre-menila to zakonsko odredbo, so popolnoma neresnični. Kranj dobi podružnico borze dela Belgrad, 31. jan. V Kranju bo ustanovljena podružnica ljubljanske borze dela. Nova podružnica bo imela moški in ženski oddelek in se bo nahajala v hiši bivše Mayerjeve pivovarne. Ko'(Vanje Blairovega posojila tudi na ljubljanski borzi Belgrad, 31. jan AA. Finančni minister dr. Švrljuga je podpisal odlok, s katerim se borzi v Ljubljani dovoljuje kotiranje obveznic naših povojnih državnih inozemskih posojil v zlatu in to 7- in 8odstotnega posojila Blairove Co. in 7od-stotnega posojila Državne hipotekarne banke. Kotiranje jc dovoljeno pod istimi pogoji, kakor je predvideno z odlokom z dne 12. dec 1020 za borze v Belgradu in Zagrebu. Seïa VZS Belgrad, 31. jan. AA. Vrhovni zakonodaj-ni svet je imel danes sejo od 1«. do 20. ure. Ker je bil zaključen pretres zakonskega na-| črta o nakupu in prodaji naših obveznih držav-! nih posojil kraljevine Jugoslavije na obroke, je svet razpravljal o načrtu zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Zakon o muslimanski verski za ednici Belgrad, 31. jan. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde ter v soglasnosti predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o muslimanski verski zajednici v kraljevini Jugoslaviji. Zakon ima 26 paragrafov in vsebuje določbe o posameznih vprašanjih muslimanske verske zajednice. Vsi muslimani v kraljevini Jugoslaviji tvorijo 0110 samo islamsko versko zajednico z -eis-ul-ulemom кот vrhovnim verskim starešinom. Muslimanska verska zajednica vrši svoje obrede 1n vsa tvoja cerkvena opravila javno. Posebne določbo se nanašajo na način financiranja ter na upravo. Prvega reis-ul-ulcinu v Belgrudu in ostale organe islamske verske zajednice bo imenoval Nj. Vel. kralj nn predlog ministra pravde in • v soglasju - predsednikom ministrskega svetn. Nove obsodbe članka „Novosti" Zagreb, 31. jan, (Tel. »Slov.«) Hrvatska »Straža« prinaša od svojega dopisnika iz Belgrada informacijo, da je pisanje Novosti« izzvalo negodovanje med diplomatskim zborom. Posebno radi tega, ker se v njih napada doyen diplomatskega zbora. V vseh krogih, ki se zavedajo dalekosežnosti takega napada, sc naglasa, da je ta članek običajen naskvil. Kakor se je zvedelo, je ta članek le del začetka kampanje, ki bi sc imela otvoriti. Vaš dopisnik je zvedel, da je ista oseba, ki je napisala članek v »Novostih«, že izročila tri nove članke v istem duhu. Pisse se sedaj nahaja v Belgradu ter je članke poslal v redakcijo po kurirju. Zagreb, 31. jan. (Tel. »Slov.») Zanimanje za borbo, ki so jo pričele »Novosti« je v hrvatski javnosti še zmerom veliko. Današnja »Hrvatska Straža« dalje polemizira z »Novostmi«. »Obzor« citira vse glasove, ki so se pojavili o tej stvari. Posebno citira današnjega »Slovcnca«. >Hrvatska Straža« prejema iz provincijc veliko število brzojavov, v katerih duhovščina in verniki najodločneje protestirajo proti pisanju »Novosti«. Tudi Belgsad se čudi Belgrad, 31. jan. (Tel. »Slov.«) »Politika« šele danes objavlja znani napad zagrebških »Novosti« na katoliško cerkev in njene zastopnike v Jugoslaviji, obenem pa tudi odgovor »Slovcnca« in zagrebškega nadškofa dt\ Bauerja. V tukajšnji javnosti vzbuja pisanje »Novosti« začudenje, kako je smel zagrebški list objavili članek lake vsebine v tedanji dobi, ko se vse ostalo časopisje trudi, da v višjem interesu pozitivno sodeluje pri vseh naporih za napredek in konsolidacijo naše države. Se večje je začudenje v dip'omatskih krogih. Imeli smo priliko čuti zastopnika tuje države, ki je izavil, da v teku svoje dolgoletne diplomatske karijere v raznih državah še doslej ni imel prilike doživeti, da bi kak list tako napadel doyena diplomatskega zbora V diplomatskih krogih prevladuje mišljenje, da bo diplomatski zbor pod-vzel kolektivni korak z ozirom na dejstvo, da je napaden njegov doyen. Belgraishe vesti Belgrađ, 31. januarja. (Tel. »Slov.«) Tehnično osobje belgrajskega gledališča je na svojem zborovanju sklenilo, podvzeti energične korake radi ureditve svojega položaja. Kakor znano je tehnično osobje os!alo še vedno pri 'svojih starih pravicah kljub temu, da je sicer urejen polržaj gledališkega osolja. Bc-ljrad, 31. januarja. (Tel. »Slov.«) »Službene Novinec prinašajo več ul azov; med drugim je pomočnik finančnega ministra Gospod-netič pomaknjen v 1. skupino 1 kategorije. Belgrad, 31. jan. (Tel. »Slov.«) 17. februarja se bo v Novem Sadu vršil kongres vinogradnikov iz vse države. Med drugim se bo na kongresu razpravljalo o ustanovitvi Jugoslovanske vinske borze in o izvozu našega vina. Izpred mariborskega 9!o a petorlce Maribor, 31. januarja. (Tel. »Slov. ) Danes se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršila zelo zanimiva razprava pred 5 članskim senatom, ki nadomešča v smislu enotnega zakonika o sodnem kazenskem postopanju porotno sodišče. Ker je obtoženec mladoleten, je bila razprava tajna. Trajala je do tričetrt na sedem. Na zatožni klopi je bil '20 letni čevljarski učenec Rudolf Kovač, prvotno usnjar, pozneje čevljarski vajenec pri nekem čevljarskem mojstru v Studencih pri Mariboru. V ozadju sta sledeča dva dogodka: Dne 24. novembra je na temni poti od Dev. Marije v Puščavi proti Sv. Lovrencu na Pohorju nenadoma izvršil poizkus napada na posestnika Celešnil-.a in Vicmana neki neznanec. Vendar se je neznani napadalec pozneje radi bližajočih -e korakov umaknil in opustil vsak poizkus, ki je bil očividno poizkus ropa. V noči od 8. na 9. decembra pa so nekateri neznanci izvršili nad posesluikoni Rudolfom Kanclerjem na cesti iz Kamilice proti Sv. Križu roparski umor. Naslednjega dne so našli kanclerja mrtvega in čisto razmesarjenega sredi ceste. Mariborsko orežništvo je takoj uvedlo obsežno preiskavo ter je bilo v zvezi z omenjenim roparskim umorom areliranih več oseb. Vedno bolj pa se je sumiija zgošče-vala okrog Rudolfa Kovača, pozneje so se ustvarile kombinacije, na podlagi katerih je bilo možno sklepali pri obeli slučajih na enega in istega krivca. V teku razprave se je izkazala nedolžnost vseh drugih aretirancev. Pri današnji razpravi je bil senat takole sestavljen. Predsednik Gu/.elj, prisedniki: dr. Senjor, dr. Lešnik, Žemljic in dr. Kolšek. Obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika Sever. Zagovornik dr. Šnuderl. Zagovornik je predlagal, da se preišče duševno stanje obtoženca 1er da se zaslišijo šo nekatere priče. Na podlagi poteka razprave in poteka dokazovanja je bil obloženi Rudolf Kovač obsojen na 15 let terke ječe (robije) in na povračilo si roško v dedičem Rudolfa Kanclerja v znesku 2500 Din ter drugih odškodninskih stroškov. Zagovornik dr. Šnuderl je prijavil priziv. Papež bo sklical koncil R'm, 31. jan. (Tel. >Slov.«) Ze v svoji prvi okrožnici je papež Pij XI. sprožil misel, da bi zopet sklical koncil od leta 1869., ki se je radi političnih dogodkov predčasno razšel. Dokler je trajala napetost med Vatikanom in Kvlri-nalom, papež ni mogel sprejemati poslanikov držav z vsega sveta na lastnih tleh. Sedaj je z lateransko pogodbo uslvarjen popo'noma nov položaj, ki brez nadaljnjega omogoča ponovni sestanek koncila. Ce se potrdijo vesti, ki krožijo o tej stvari, gre za koncil, ki ne bi rešil samo visečih problemov Cerkve, temveč poleg tega tudi splošne človeške naloge, to je. lahko bi pripravil nadaljnje temelje za popolno zgraditev miru na svelu. Svetovna vojna je naučila Cerkev, da so vojne sedanjega časa, neodvisno od učinkovanja med narodi, tudi Cerkev silno ogrožale. Sredstva, s katerimi razpolaga Cerkev, niso diploniatična, temveč smernice, katere Cerkev lahko da propo-vednikom vere v vse dežele sveta, da se učvrsti duhovna ahnosfera za mir. V pr i vrsti pa se ima na leni koncilu razg'as'ti nova dogma. Trdi se, da bo papež predložil koncilu odločitev o dogmi Marijinega Vnebovzetja. Francoski razorozitveni program Pariz, 81. januarja. (Tel. »Slov.«) Iz note, ki jo je Francija snoči izročila udeležencem razorožitvene konference v Londonu, sporoča >Petit Parisien«, da zahteva Francija sl upno tonažo 800.000 ton, in sicer za velike bojne ladje že v Washingtonu določenih 175.000, za 10.000 tonske križarke 120.000 ton, za male križarke, torpedovke m rušilce 210.000 ton, za specialne ladje, tfiinonosce ild. 30.000 ton, za podmornice za visoko morje 30.000 ton, za obalo pa 90.000 ton, in razen tega še 15 posebno velikih podmornic po 3000 za obrambo kolonij. Francija se odreka transféra za velike vojne ladje, velike križarke in obalne podmornice. Spremembe bi se torej lahko vršile samo med malimi križar! ami, rušilci, torpe-dovkami in velikimi podmornicami, vendar pa bi se morale spremembe prijaviti eno leto prej. London, 31. januarja. (Tel. Slov.;) Po včerajšnji plenarni seji razorožitvene konference smatra >Daily Herald« , da je dolgotraj- ni spor glede omejitve skupne tonaže ali po kategorijah že blizu rešitve. Nato se bo konferenca lahko lotila tudi bistvenega vprašanja, to je zmanjšanja brodovja. Sera orvepa odbora London, 31. jan. A A. Danes popoldne se je sestal prvi odbor pomorske razorožitvene konference, v katerem so zastopani vsi člani konference. Predsedoval je angleški ministrski predsednik MacDonald. Odbor je nadaljeval razpravo o globalni tonaži in o omejitvi pomorskega oboroževanja po kategorijah vojnih ladij. Po govoru prvega lorda admiralitete Alexandra, japonskega zastopnika Vakatsuki-ja, italijanskega poslanika Sirrianija in ameriškega delegata Adolfa, je francoski delegat Massigli v imenu francoske delegacije očrtal francoski kompromisni predlog. Nato je bila seja odbora odgodena do 4. februarja, da se omogoči delegatom proučevanje podanih poročil in predlogov. Zaleshi o poîçski politiki Vseskozi mlrol.ubna politika dvignila mednarodni ugled Poljske Varšava, 31. jan (Tel. Slov.) Zunanji minister Zaleski je imel danes v sejmskem zunanjem odboru govor, v katerem je naglašal miroljubnost poljske zunanje politike. Mednarodni ugled Poljske je v zadnjih letih radi miroljubne politike zelo narastel, kar dokazujejo povišanja di-plomatičnih zastopstev Italije, Anglije, Združenih držav in sedaj tudi Turčije v veleposlaništva, dalje pa tudi številni obiski inozemskih ministrov v Varšavi. V vprašanju razorožitve je Poljska za postopno omejitev oboroževanja. V stanju poljsko-Irancoskih odr.ošajev je smatrati za dano dejstvo tudi nemško-francosko zbližanje, ki je v francoskem javnem mnenju zadobilo že zelo trdne in globoke temelje. Zato hoče tudi Poljska spopolniti dobre ednošaje s Francijo z zboljšanjem odnošajev z Nemčijo. Če bo nemško francoski in nemško-poljski sporazum obenem napredoval, bo to najooljše varstvo za evropsko ravnotežje. V trgovinskih pogajanjih z Nemčijo bedo že prihodnji dnevi prinesli odločitev. Minister je apeliral na poslušalce in jim priporočal, naj podpirajo njegovo zunanjo politiko s tem, da zapostavi!o svoje notranje spore interesom zunanje politike. Stalin proti hulakom Moskva, 31. jan. AA. »Krasnaja Zvezda« priobčuje članek Stalina o kmetiški politiki v sovjetski Rusiji. Pisec zagovarja povsem moderne reforme in predlaga, da krene sovjetska kmetiška politika na nova pota. Z letom 19..9 je je nastal v stališču sovjetskih oblastev napram večjim kmetom-kulakom velik preobrat. Do tega leta so se sovjetska oblastva naslanjala na ku-lake, ker so računala, da bedo megla s pemečjo veleposestnikov rešiti vprašanje produkcije na kmeiih. Ker pa so kmelje zaradi svoje prirojene nezaupljivosti videli v tem nekrkšno slabost sovjetskega sistema, so storili vse, da preprečijo načrte sovjetskih oblastev. Zato so se sovjeti po sprejemu svojega gospodarskega programa za prihodnjih pet let odločili za novo taktiko in bodo s kulaki postopali kakor buržuji. Kolekti-vizacija prcdvkciie na kmetih bo izvedena z veliko energijo in bo prirejena tako, da bo koristila pred vsem siromašnim kmetovalcem. — Če je ta Stalinov optimizem upravičen, pa je drugo vprašanje. Gandi popušča London, 31. jan. (Tel. Slov.«) Gandi se je začel umikati v nekem članku, ki ga je napisal v M'adi Indiji . Izjavil je, da se nasilnih dejanj boji bolj, kakor jeze podkralja. Postavil pa je 14 točk, katerih izpolnitev bi odstranila pasivni odpor. V teh točkah pa ne Haašhi sporazum je delm't'ven Bukarešta, 31. jan. AA. »Rador« poroča: Minister zunanjih zadev Miron-scu je prispsl včeraj v Bukarešto. Na postaji je bil burno pozdravljen. V vlaku pred Bukarešto je dal Mironescu časnikarjem izjavo o konferenci v Haagu in o njenih uspehih. Obrazložil je posamezne točke haaskega sporazuma, ki je definitiven in ki ga ni moči več izpremeniti. Pogajanja v Parizu se prično 5. februarja in ne bodo ničesar izprem nila na tem, kar je bilo sklenjeno v Haagu. Izključene so tudi izpremembe medsebojnih obvez med državami. Romunsko bo zastopal pri pariških podajanjih Titulescu. Beth'enove haze Budimpešta, 31. jan. AA. Včeraj je bila konferenca vladne stranke. Prirotni so grofa Bethlena burno pozdravili, n-kar je predsednik madjarske vlade podal pregled dela in uspehov na haaški konferenci ter obrazložil motive haaškega sporazuma. Naglašal je, da , gre za kompromis, ki pa je častno ohranil ' pozicije, za katere se je boril. Napadi, ki se sedaj vprizarjajo proti njegovi osebi, ga ža-loste. »Rad je človek v borbi, v katero more položiti vso svojo osebnost. Na povralku pa da javnost obsiptj? * blalim. Toda to ne more motiti človeka pri njegovem delu, ker sta vest in čut dolžnosti za poštenega človeka ' najloćnejšc in najboljše merilo.« zahteva statusa dominijonov, radi katerega so prav za prav nastali vsi nemiri. Gandi zahteva, da se vrnejo izgnanci, da se razdelijo na polovico izdatki za vojsko in zemljiški davki, da se izpustijo politični jetniki, razen morilcev, da se ukine davek na sol itd. Pted sestankom Pomcarefa s Tardieu'em Pariz, 30. januarja. (Tel. »Slov.«) »Finra-ro« poroča, da se bo Poincare v ponedeljek zjutraj vrnil v Pariz s svojega bolniškega dopusta na Rivieri. Njegovo bhanje v glavnem mestu ho pa le kralko, toda bo velikega političnega pomena, ker bo imel veli! e politične razgovore s Tardieujcm in Briandom, ki se vrnela iz Londona. Poincare je na Rivieri kljub prepovedi zdravnikov z največjim zanimanjem zasledoval politične dogodke. Šah. turnir v San Remu San Remo, 31. jan. (Tel. »Slov.«) V 12. kolu je Niemcovič porazil M nticellija, Spiel-mann Colleja, Aljehin Araizo, Ahues R myja in Bogoljubov Tartakowerja. Remis pn sta ostali partiji Viilnar-fîrau in Maroc'y-Rubin-stein. Neodločena je še parl ja Kmoch-Yates. Stanje po 12. kolu: Aljehin 11, Rubinstein 9, Niemcovič 8.5, Bogoljubov 7.5, Ahues, j Tartakower in Vidmar 6.5, Yates 6 (1), ; Kmrch 5.5 (1), Mir ezy in Spiclmann 5, Col-! le 4 5, Monticelli 4, Araiza in Grau 3.5, Ro-I my 2.5. i2 lushih kwie'ov obsojen.h na smrt Moskva, 31. jan. AA. V selit Prmke je bilo obsojenih na smrt 12 kmelov radi piotiicwiuci-jonarnega dela Poboj med Maeedonci Sofija, 31. jan. AA. V Svilengradu so se zbrali snoči pristaši dveh sprtih taborov make-donstvujuščih v neki kavarni. Kratkemu prerekanju je kmalu sledila borba, v teku katere je padlo kakih 120 strelpv. Streljanje je trajalo četrt ure. Ko je prišlo vojaštvo, so makedon-stvujušči pobegnili. Ubit je bil pristaš Mihajlove skupine Filipov, težko ranjen pa pristaš Proto-gerove skupine Razkolnikov. Prepeljan je bil v 'brezupnem stanju v bolnico. Vse mesto je bilo pokoncu. Prebivalstvo je vznemirjeno, ker ostanejo napadalci in morilci večinoma nekaznovani. Ubit policijski agent v Sofiji Sofija, 31. jan. AA. Policijski agent Stankov Ivanov, osebni čuvar ministra pravde Kuleva, je bil nocoj v stanovanju neke Teozijeve, kjer so ga našli mrtvega. Stankov Ivanov je imel intimne stike s Teozijevljevo hčerko Jeleno. Preiskava je dognala, da je bil ubit s strelom iz lastnega parabeluma, ni pa mogla dognati, ali je Ivanov izvršil samomor ali ga je kdo drugi ubil. Nadalje ni "bilo moči ugotoviti, ali je Jelena Teozi-jeva sodelovala pri umoru. Pač pa je bila Jelena Teozijeva po umoru na zabavi, s katere se je vrnila kasno ponoči. Policija je Jeleno pridržala v zaporu. M cDona'd dob» Nobiovo nagrado Pariz, 31. jan. AA. Javljajo iz Stockholm», da je Macdonald predložen za Nobiovo nagrado za mir. Atera ugrabljenega generala -rasle Pariz, 31. jan, (Tel. Slov.«) Afera radi odpeljanega generala Kutjepova se je kom-plicirala s tem, da se je zvedelo za zelo čudne denarne posle. General je imel pri Banque industrielle et coniniercielle, ki je bila pred štirimi tedni sodno zaprta, odprt račun v znesku 50.000 frankov. Aretirani lastnik banke pa je skušal spraviti v promet 2000 ponarejenih akcij družbe Compagnie generale des voitures. Listi razpravljajo o odpeljanem generalu ter najostreje napadajo sovjetsko poslaništvo. Tako zahteva »Echo de Pariš«, da je treba poslaništvu takoj poslati kratkoročno ullima-tivno zahlevo, da izpusti generala, ki se gotovo nahaja v poslan i škem poslopju in da se morajo sicer prekinili diplomalični odnošaji. Grške žene dobile volivno prav ico Atene, 31. jan. AA. Danes je bil pod» pisan dekret, s kateriA se ženskam p }de-ljuje glasovalna pravica pri občinskih volitvah. Banko izropat Kovno, 31. jan. (Tel. Slov.) Danes dopoldne je neki ropar v majorski obleki izropal banko za vzajemni kredit v Kovnu. Z revolverjem je prisilil uradnike, da so mu izročili vso gotovino v znesku 110.000 litov, ter je izginil brez sledu. Kmalu nato pa ga je policija izsledila. Ropar je streljal, nakar je tudi policija rabila orožje in ga zadela v glavo, tako da je postal nesposoben za nadaljnji boj. Pri njem so našli še ves plen, njegove identitete pa še niso mogli ugotoviti. Cerkvena slika ukradena Dunaj, 31. jan. (Tel. Slov.) V dunajski ml* noritski cerkvi, ki jo obiskujejo Italijani kot svojo narodno cerkev, je bila ukradena dragocena oljnata slika, predstavljajočo Madono z Detetom, darilo tajnika italijan. poslaništva barona Celesia. Slika je bila v dragocenem zlatem okvirju. Hockey te^me v Chamonix-u Chamonix, SI. januarja. (Tel. »Slov.«) Opolnoči je temperatura nenadoma padla za več stopinj pod ničlo, obenem pa se je razjasnilo. Zato so takoj ponoči začeli pripravljati ledeno ploskev za mednarodno igro hockey na ledu, ki so jo že hoteli preložiti v Davos. Mednarodni igralci so bili že pripravljeni za odhod v Davos in iih je vodstvo prireditve le s težavo pripravilo, da so ostali. Odločili so Kanadijci, dočim so bili Nemci, Švicarji, Cehi in Avstrijci zelo nevoljni. Prvo igro je dobila Nemčija proti Angliji s 4 : 2, naslop Italijanov in Madjarov je končal z zmago Madjarov z 2 : 0, Francozi so zmagali nad Belgijci s 4 : 1. Julri nastopijo Švica Češkoslovaška, Japonska-Poljska, Nemčija-Madjarska in Francija-Avstrija. Prvi nastop je za rezultat evropskega prvenstva velikega pomena. Jurčičev prijatelj umrl Muljava, 31. jan. Na Muljavi pri Krki je umrl v 80. letu starosti Mihael Lampret po domače Kocman, oče Antona Lampreta, posestnika istotam, Blagi pokojnik je bil v svojih mladih letih osebni prijatelj Josipa Jurčiča. V romanu i-Cvel in sad« ga je Jurčič, seve pod drugim imenom, naslikal, kakor tudi njegovega starega očeta, ki je bil krstni boter Jurčičev. — Pogreb rajnega bo v nedeljo 2. februarja na farno pokopališče na Krki. Naj v miru počival Dunajska vremenska napoved. Pričakovali je no\ega snega, za katerim p:ide mraz, I poacuuo na vzhodnem in severnem robu Alp.