278. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 2. decembra 1895 XXVIII. leto vsak dan sveeer, isimai nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske deftele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. U);kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. aa četrt leta — Zu tnje deiele toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za oinanila plačuje se od stiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgn fit. 12. Upravnifltvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oinanila, t. j. vse administrativne atvari. Vabilo na naročbo. Mlavao p. obMnutvo uljudno vabimo mm aovo ssro^ibo, »Ure Koapode naro«ulke pa, katerim J« potekla koncfui meaeca naruenlaa, prostimo, dm Jo o pravem eaau pouove, ds pošl-lfaa|e ne preneha In da dobe vae Mevllke. „SLOVENSKI NAROD ff valjaš aa L|sbl|anNke aaroeulke brei poŠll|a- n|a na dom t Vm leto ... Kl d. I I •'etri leta . . k Id. »•*© Pol leta ... «t ft-fiO I Jeden meaee. „ 1*10 ■a pošiljati |e aa dom ne raeuna lO str. na meaee« SO kr. aa eetrft leta. H poill|aaJem po polti veljat Vae leto . . . gld. Ift>*— I t'etrt leta . . . ald. — t*al leta ... a>—| Jedea meaee . l*tO ■V Naročaje ae lahko a vsakim dsevoa, a k krat u ae mora poalatl tudi naroealna, drugače ae ae oalramo na dotleno naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Križev pot Slovencev v Gorici za narodno šolo. Še predno se je bila porodila „Družba sv. Cirila in Metoda", vršili so Slovenci v Gorici njeno nalogo za svoje otroke, t. j. že I. 1882. so ustanovili otroiki vrtec (ali zabavišče) in ljudsko šolo za deklice. To nalogo je vodilo politično društvo „Sloga"; stroške je pokrivalo z radodarnimi doneski. — Dokler je stal na čelu dr. Jos. vit. Ton ki i, životarila sta tudi vrtec in šola kakor je životarilo sploh vse narodno gibanje na Goriškem. Dokaz temu je žalostna reauica, da do I. 1890. so imeli Slovenci v Gorici za vse svoje otroke le jeden otroški vrtec in dvorazreduo dekliško šolo; vseh otrok je bilo okoli 140. — Ali ko je dne 22. sept. 1890. zmagal dr. Anton Gregorčič kot predsednik „Sloge", ( n ž njim povsem nov odbor), pričelo je drugačno življenje ne le v domači politiki, marveč tudi v delovanju za narodno vzgojo slovenske mladine v Gorici. Takoj isto leto je odbor ,Sloge" razširil svojo šolo v dekliško trirazrednico, naslednje leto je spremenil šolo vmešano, ki je sprejemala tudi dečke. To potrebo so goriški Slovenci čutili že davno, kajti dečkov niso niti mogli poslati v kako slovensko šolo razun do neke meje v takozvano alov. vadnioo za „der-die-dasanje". Leto pozneje je „Sloga" otvorila uov otroški vrtec v dolenjem delu mesta in spremenila svojo mešano trirazrednico v — štirirazrednieo. Ali otrok je bilo čedalje več; ž njimi so nastajale nove vsporednice; v lanskem šolskem letu je bilo že 7 razredov _a letošnjo šolsko leto se je šola spremenila v pet razrednim z 8 razredi, v katere se je vpisalo nad 480 otrok, torej nad (JO otrok na vsak razred. Že pred d verni leti je „Sl ga" ustanovila še tretji otroški vrtec v tretjem koncu mesta „pod Kapelo". Vseh otrok z letošnjim letom je bilo okoli 630, a učiteljskih močij dvanajst poleg treh postrežnic. Lani so požrli vsi ti zavodi nad 6200 gld., a letošnje leto bi požrlo nad 7000 gold. (Vrhu tega vzdržuje „Sloga" dvorazredno obrtno šolo.") Naravno je, da pri tolikih stroških „Sloga" ni mogla več dalje, zlasti zato, kerjetudi družba sv.Cirila in Metoda odrekla svojo po-m o č. (Ta družba je podpirala „Slogine" zavode le zadnja štiri leta. Goriški Slovenci nikakor niso zadnji v podpiranju te družbe, marveč poleg svojih ogromnih stroškov so dajali družbi leto za letom že vedno razmerno vsaj toliko, kolikor drugi Slo- venci. Da je družba kar nakrat odrekla podporo, je neumljivo — in utegne imeti zelo slabe posledice !) Ker „Sloga" tolikih žrtev več ne more zmagovati, je v soboto zaprla šest razredov in si pridržala le še dva : jeden prvi in zadnji dekliški razred. — Zdaj je okoli 380 otrok brez Sole, a deželna šolska oblast se ne zgane, da bi storila svojo — dolžnost. Čitateljem našim je znan križev pot goriških Slovencev v dosego slovenske ljudske šole na stroške mesta goriškega. Že 1. 1891. so pričeli borbo proti mestnemu magintatu, a še danes ni končala, dasi je dne 26. jun. t. I. govorilo celo upravno sodišče zadnjo besedo v korist slovenski stvari. — Tri prošnje so podpisali stariši v Gorici; jedno (18. maja 1892.) so podpisovali celo pred c. kr. notarjem, da bi bilo konec sumničenju, češ, da so podpisi ponarejeni in brez vrednosti. — Po dolgem drezanju se je vendar ustanovila komisija, ki je cincala in mencala, kolikor najdalje je mogla; no naposled je predložila akte mestnemu zastopu, ki je rekel: n e ! — Deželni šolski svet je odgovoril z d it; jednako je reklo ministerstvo in naposled — upravno sodišče. Človek bi mislil, da je prepira konec, ko je jedenkrat razsodilo celo upravno sodišče. Ali motil bi se ? Mestni zastop je ostal slep in gluh za vse; ni se zganil niti na navidezno energične pozove dež šol. sveta. Šola bi bila morala biti otvorjena že 15. septembra, a ta dan je prišel — šole ni bilo; minila sta september in oktober, a o šoli ne duha ne sluha. — Naposled so si mestni očetje izmislili novo sredstvo — nadaljne mu zavlačevanju. Določili so namreč za slovensko šolo neko staro, zapuščeno vojašnico ob skrajni periferiji mestnega ozemlja proti Št. Petru. Ljubljančanje si to lehko predstavljate po priliki tako, kakor bi hila jedina slovenska šola za vse mesto koncem Žiške. Z drugega konca goriškega mesta do tega poslopja je 4950 m. Jasno je, kaj je hotel doseči mestni zastop s takim sklepom. Gospoda so dobro vedeli, da iz te moke ne bo kruha, a prav zato so izbrali to podrtijo za slovensko šolo. — Ali čujte: deželni šolski svet je to poslopje potrdil. Nikdo v Gorici ni hotel verjeti, da je dež. šolski svet obsodil slovensko mladino celega mesta v tako kanibalsko muko vsak dan. Mnogo otrok bi bilo nad 8 ure na dan le na cesti! Take šolske odnošaje v glavnem mestu dežele potrjuje — dežel, šolski svet! Ni čuda, da se je lotila slovenskih starišev v Gorici velika razdraženost, ki je rasla toliko bolj, ker je občni zbor „Sloge" sklenil, naj se društvena šola zapre, ako ne vsa, pa vsaj večji del. Zato so sklicali nekoji očetje na včeraj teden zaupen shod starišev ali njih namestnikov. Shoda se je udeležilo okoli 350 očetov ali mater, ki so sklenili in podpisali naslednji utok i Visoko c. kr. ministersto za bogočastje in u k ' Slovenski roditelji mesta goriškega smo prosili z vlogami z dne 31. julija 1891., 18. maja 1892. in 30. septembra 1893., da bi se ustanovila za naše otroke slovenska ljudska šola na mestne stroške, kakor zahteva pravica in postava. Deželni šolski svet je ugodil naši prošnji z odlokom z dne 25. oktobra 1894. št. 15437 in c. kr. upravno sodišče z razsodbo z dne 20. junija 1895. Deželni šolski svet je z odlokom z dne 24. junija 1894. št 548 izrekel, da mesto goriško je dolžno ustanoviti Štirirazredno slovensko ljudsko šolo začetkom šolskega leta 1894 95. to je s 15. septembrom 1894. Z odlokom z dne 1. novembra 1894. Št. 1172 je zaht«val, naj mestni šolski svet goriški nemudoma priredi vse, kar je potrebno, da se šola odpre, in naj poroča o tem v štirih tednih. Z odlokom z dne 25. februvarja 1895 št. 52 mu je rok podaljšal do začetka šolskega leta 1995/96., to je do 15. septembra 1895.; a ob jednem mu je naročil, naj poskrbi vse, kar treba, in naj poroča o tem prav gotovo in natančno v štirih tednih. Mestni šolski svet goriški ni izvršil teh in drug h ukazov predpostavljenih šolskih oblastij, kakor se je zahtevalo, marveč je vlagal utoke in pritožbe zoper vse, kar se mu je nalagalo, dokler je mogel. Sele dne 5. novembra t. I. imelo je mestno starešinstvo goriško sejo, v kateri je sklenilo: 1. naj se priredi bivša Catinelijeva vojašnica v Št. Roku v mestni periferiji na šempeterski meji, mej gnojišči in vodami, do katere vede dolga, težavna in za otroke nevarna pot, kot poslopje za slovensko ljudsko šolo, ki obsega vse mesto in mestno ozemlje, izvzemši davčno ob'ino Starogoro; 2. naj se sprejme v proračun za leto 1895. znesek za popravo vojašnice in za šolsko opr<»vo; 3. naj se razpišejo štiri začasna učiteljska mesta, in sicer za dva učitelja in dve podučiteljici. Na prvi pogled se spozna, da ta sklep ne pospešuje ustanovitve one šole, katero zahtevamo in živo potrebujemo, ter da ne zagotavlja njenega blagodejnega obstanka. Šolo potrebujemo že 1. deeemcra 1895., ker s 30. novembrom preneha zasebna šola društva „Sloga", katero obiskujejo naši otroci. Šola, ki je namenjena našim otrokom, potrebuje stalnih učiteljev in učiteljic, in ne začasnih, ki niso gotovih služb, in se zato ne morejo posvetiti z vso močjo na;i šoli. — Pred vsem pa odločno protestujemo proti temu, da se hoče odpreti šola za naše otroke v Catinelijevi vojašnici zunaj mesta, v zidovju, katero so mcrali celo vojaki zapustiti, ki niso mogli v njem bivati, katerega po zimi niso mogli ugreti niti z največjim kurjenjem. Ta sklep smatramo kot žaljenje in zaničevanje nas in naših otrok, ki bi morali iti vsak dan štirikrat skoz vse mesto in iz mesta do šempeterske meje po težavnih, nevarnih, daljnih in nepotrebnih potih, ako bi hoteli biti deležni šolskega pouka. Nikakor ne moremo misliti, da bi visoko c, kr. ministerstvo potrdilo to zidovje, ki je na najslabšem prostoru, kot šolsko hišo za naše otroke, ter ^e pridružujemo izrecno vsem utokom, pritožbam in vlogam, katere so vložili in morda še vložijo v tej zadevi naši zastopniki: dr. Aleksij Rojic in njegovi tovariši. Slovesno protestujemo proti temu, da bi šola, ki je namenjena našim otrokom, prišla iz mesta na konec občine. Ker je veleslavni c. kr. deželni šolski svet na nerazumljiv način potrdil omenjene sklepe, oziroma predlogu mestnega starašinstva goriškega, proBimo, naj c. kr ministerstvo sprejme to našo pritožbo ob jednem kot rekurz proti oni potrditvi vojašnice in naj jo razveljavi. Ker preneha s 30. nov. t. I. zasebna ljudska šola društva „Sloga", ki je jedina na razpolago našim otrokom, radi pomanjkanja denarnih sredstev, prosimo, naj visoko c. kr. ministerstvo poskrbi, da se javna slovenska ljudska šola na stroške mestne občine goriške o fpre brez odloga, ter da se mej tem časom zagotovi našim otrokom šolski pouk še nadalje na primeren način. V Gorici, dne 24 novembra 1895. (Slede podpisi Btarifiev.) Ob jednem so odposlali brzojavno protest Bademi in Gauča. V četrtek je bila baje iz Trsta že komisija v Gorici, ki je pa ono poslopje — potrdila kot primerno. Da bi bilo poslopje primerno, ako se malo popravi, utegne biti res: ali neprimern je za j e-d i n o slovensko šolo v Gorici! Ako ustanove tri slovenske šole na treh krajih mesta, potem utegne biti dobro tudi to poslopje za jedno šolo. Dokler pa hote ustanoviti v Gorici le jedno samo slovensko šolo, mora biti ta kolikor mogoče v sredini mesta! — Da ono poslopje ne more biti primerno za šolo, dokazuje okolnost, da ga nečejo imeti za ono laško šolo, ki je namenjena za najbližje dele m s t a. Tako stoji danes s slovensko šolo. Okoli 380 otrok čaka na šolo, katere šolske oblasti nečejo dati! Taka je pravica na Primorskem. Ako bi šlo za nemško šolo, o, to bi šlo hitreje I Še nekaj: Tukaj je 3razredna šulferajnska šola. Kuratorij te šole se je zdaj oglasil, naj šolo sprejme — država. Stavimo, da peščica Nemcev, c. kr. uradnikov, dobe pnj nemško šolo na državne stroške nego Slovenci svojo na — mestne. In s tem za daoet dosti! * 1 Jiihljiiill, 2 decembra. Iz tiskovnegi odseka V soboto je zboroval tiskovni odsek državnega zbora in se posvetoval o raznih predlogih, ki so se stavili v tem oziru. Posvetovanja se je tudi udeležil pravosodni minister grje predloge. Ko hi se vlada izrekla proti njegovim pre.llog« m, naj se vsaj rešijo oni predlogi, ki se tičejo imunitet^ poslanskih govorov in objektivnega postopanja. Drugi njegov predlog se ozira na to, da se dovoli dokaz resnice pri popravkih. Pacak je priporočal, naj se omeji konfiskacija na razžaljenje veličanstva in vojne stvari. Pravosodni minister grof Gleispach je priznal, da sedanji tiskovui zakon se več ne ujema z duhom časa. On je že, predno je \ stopil v ministerstvo, se bavil z reformo tiskovnega zakona in je hotel državnemu zboru predlo žiti v bodoči postavodajui dobi svoje predloge. Ker se pa sedaj razpravlja o Pacakovih predlogih, pa hoče v kratkem na podlagi teh predlogov odseku predložiti predlogo o premembi tiskovnega zakona. Minister je prečital neki ukaz državnim pravdni-Stv< m, v katerem t-e naglasa, da je tiskovna svoboda postavno zajamčena. Posebno priporoča, da se ne sni" preveč uporabljati § 300 pri konfiskacijah in Se naj ne konfilkujftjo tuli ostre kritike postopanja višjih uradnikov in oblastev. Ta ukaz ministerstva je prav lep, č« b )de le kaj izdal. Potem je pa mini -r govoril o dobrih in slabih časnikih in delal nek k razloček mej njimi. Seveda bodo državni pravdniki šteli za dobre časnike pred vsem vladne in ji n prizanašali. Glede kritikovanja postopanja oblast-v pa ministru ni bilo toliko na svobodi, temveč je le spoznal, da konfiskacije nič ne pomagajo, 8tvat v državnem zboru opozicijski poslanci pod varstvom imunitete v še ostrejši obliki spravijo v razgovor, potem pa pride v časopise. — Vzlic temu pa moramo reči, da tako prijazna še noben mi' i.ster ni govoril o časopisih. Mladočehi in Nemci. Mladočeška stranka je po svojih vodjah izjavila, da je pripravljena za to gl.isovati, da se volita od novega zbora dva Nemca v deželni odbor, ker nimajo Nemci večine v nobeni kuriji. Tudi nimajo Mladočehi nič proti temu, da se namestnikom deželnega vrhovnega maršala imenuje kak Nemec, samo da mora biti toliko zmožen češune, da bode obravnave lahko vodil v obeh deželnih jezikih. Kakor se govori, bode deželnega vrhovnega maršala nametnik poslanec Lippart. To majhno bribliianje mej Mladočehi in Nemci je zaradi tega pomenljivo, ker se s tem pomanjša moč fevdalnega p'eirstva, ki bi rado neomejeno gospodarilo v deželo m zboru Velika moč fevdalnega plemstva pri* hoja največ od tod, da Čehi in Nemci se ne spo razumejo. Plemstvo pa navadno ne skrbi za blagor dež. le temveč samo za ločitev svojega stanu. Dogodki v Turčiji. V Van je pribežalo nad 14 000 begunov. Mej temi beguni vlada jako velika b da Jednaka poiočila prihajajo tudi od drugod iz Anatolije. Ker pošte ne vozijo in tudi druge ko-imi t ikicije niso v redu, je vsaka pomoč skoro ne- mogoča. — Neredi so bili v več krajih v Vilajetu, Konja in Ismitu, koder bivajo največ Grki. V okolici Anderinski bili so veliki nemiri in boji mej Armenci in turškimi vojaki. Armenci bežali so v Hermes in Zejtun. Po gorah je mnogo armenskih vstašev, M ustafa paša, ki preganja vstase okrog MaraAa, ima kakih 150.000 mož, vstafii so skoro jednako močni. Turki se nadejajo da vstaši popuste kmalu vojevanje, ker jim bode pri slabih občilih zmankalo živeža in streljiva. Po zimi ne bodo mogli dobivati nobene stvari v gore. Zanašajo se bolj na vreme, kakor na svojo vojaško moč. — Zastopniki velevlastij se pa v tem poganjajo s Turčijo o dovoljenji poslati še po jedno ladijo pred Carigrad. Med tem vladni listi raznih držav zagotavljajo o njih složnosti, a marsikatera znamenja kažejo, da se tu služnost že močno krha Dnevne vesti. V Ljubljani, 2 decembra. — (Boben.) Gospod dr. Ivan Šušteršič je v sobotnem „Slovenci" udaril na velik boben, da bi utis svojega poraza pri volitvah vsaj nekoliko zbrisal. Ljudje kratke pameti, ki čitajo sobotnega „Slovenca", si morila mislijo : ta le dr. Šušteršič mora pa res imeniten mož biti, da tol.ko snu o sebi piše. Na njegove napade proti našemu listi odgovarjamo seveda prav na kratko. Popravka, kateri nam je dr. Šušteršič poslal, nismo priobčili, ker smo prepričani, da ga po zakonu priobčiti nismo dolžni, to pa ve dandanes že vs k človek, koliko so taki popravki vredni. Sicer pa naj se dr. Šušteršič zahvali „Slovencu", da smo ga v živo osebno prijeli, saj smo se v tem oziru ravnali le po „Sloveučevem" vzgledu, seveda ne da bi ga bdi dosegli, kajti „Slovenec" je v takih rečeh nedosežen. Spomniti se je le, h kakim blatom je „Slo-venec" obmetaval notarja G'obočmka, kako je trgal dr. Tavčarja in druge; spomniti se je posebno, kako je pri zadnji državnozborski voiitvi kradel čast dr. Majaronu pa ni hotel vzlic pozivu v našem listu dati nikakega zadoščenja. Kar smo pisali o dr. Šušteršiču je v primeri s tem, kar je „Slovenec" že pisal o naših možeh, to, kar je limonada v primeri s cijankalijem. Zato pa naj dr. Šušteršič nikar preveč oblastno ne trka ob prsa, njegovih groženj se nihče ne boji, vsak razsoden človek se jim le — smeje. Mi ga le prosimo, naj pove*, koga je imel v mislih, ko je pisal o „tistih, ki pri „Narodu" ton dajejo, sami pa nimajo časti in poštenja". Gospodine dr. Šušteršič, „če imate kaj moža v sebi", odgovorite! — (Imenovanja) Poštnimi asistenti so ime novani poštni praktikantje gg.: Josip Krištof, Alojzij Ravnikar, Karol Tišina v Ljubljani, Ivan Sim i k v Rudolfovem in Ivan Mor m olj a v Gorici. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode predstavljala — drugič in zadnjič v tekoči sezoni — izvrstna gluma „M as ka rad a", katera je pri premijeri dosegla tako velik uspeh, kakor menda še nobena veseloigra. Drastični komiki nastopajočih oseb, pristnemu humorju, ki pre veva vso igro, in zanimivim zapletkam se mora smejati tudi najčmernejši pesimist. Ker je bilo občinstvo a prvo predstavo jako zadovoljno in se je tudi kritika izrekla soglasno jako pohvalno, je pričakovati obilnega obiska, zlasti ker bo prihodnja predstava šele v soboto. V četrtek ne bo predstave, ker je ta dan Miklavžev večer in ker bode na odru skušnja za prihodnjo operno predstavo. — (Slovensko gledališče.) Sinočna repriza operete „Nitouche", že četrta v letošnji sezoni, je privabila zopet toliko občinstva, da je bilo gledališče povsem razprodano in so se morali postaviti še stoli v parter Občinstva prav za prav ni pri vabila opereta sama, nego gospč. Polakova, naša nedosežna subreta. Pelo in igralo se je kakor pri zadnjih dveh predstavah te operete, pred vsemi se je odlikovala gospč. Polakova, nekaterim drugim pa se je poznalo, da ni bilo skušnje za prozo. V četrtem aktu se je gospč. Polakova žrtvovala. Konj se je bil po tretjem dejanju splašil, gospč. Polakova je hitro raz njega skočila in se na nogi precej budo poškodovala, a vzlic temu je nastopila, da se je mogla igra do konca igrati. Tolika požrtvoval nost pač zasluži, da se posebe pohvali. — (Baklada in sereneda,) katero je priredil „Ljubljanski Sokol" minulo soboto, s prijaznim sodelovanjem pevskih društev „Slavoc" in „Ljubljana" bivšemu starosti Ivanu Hribarju, je bila sijajen dokaz, kako ve ceniti prezaslužno delovanje g. Hribarja v prvi vrsti „Sokol". Obilna udeležba Članov je svedočila to; ogromna množica narodnega občinstva pa, ki je na vsej poti burno pozdravljala s Živio klici n Sokola" in obe pevski društvi, je svedočila, da tudi ona pozna zaslužno narodno delovanje slavljen ca, ob jednem pa je bila dokaz kako žive simpatije uživajo ta društva mej ljubljanskim prebivalstvom. Okolu 100 članov v društveni opravi je odkorakalo po 8. uri s lampijoni in baklami po predpisanem potu proti stanovanju g. Hribarja. Na čelu sprevoda je bila fanfara 10 društvenih trobentačev, ki so prav vztrajno svirali nekoliko novih koračnic. Ko je sprevod prikorakal na Turjaški trg, bil je prostorni trg že ves poln ljudstva. Pevci zapeli so potem združeni pod vodstvom prof. (Jer bi ća tri zbore „Sokolska", „Svoji k svojim" in »Slovanski brod" ter ho se mogočno razlegali akordi eksaktnega petja po trgu. Mej petjem je šel odbor poklonit se bivšemu starosti in mu izreči zahvalo za njegovo neumorno delovane ter ga zagotoviti, da je današnja slava le skromen dokaz prevelike hvaležnosti, katero društva goji za njega Po končanem petju zaorili so is vrst Sokolov gromoviti klici „Živio Hribar!" katerim se je navdušeno pridružila vsa množica naroda. V sprevodu so potem odkorakali Sokoli v „Nar. dom", kjer so se razšli Slavnostni sestanek Sokolov je potem združil Sokole v Maličevf m salonu. Žal da so zaradi tesnih prostorov, katere je občinstvo zasedlo večinoma že pred dohodom društev, našli mesta le Sokoli in tamburaši. Pevska društva pa so se nastanila pri Slonu, In tako se je slavnostni večer vršil prav za prav na dveh mestih. Tem povodom smo še le sopet čutili, kaka dobrota nam bode .Narodni dom", katerega dvorane žalibog še niso dodelane. Starosta dr. Ta včar, živahno aklamiran od članov, pozdravil je navzoče ter povdarjal, da obila udeležba pri sijajno izvršeni slav nost i je kazala, da se ve ceniti nje važnost. Zahvali pevska društva „Slavec" in „Lj ubija no" in prof. (Jer bića in kliče vsem navzočim: Na zdar! V poznejšem lepem govoru je starosta dr. Tavčar poudarjal važnost Sokolstva, ki se pri nas še premalo ceni, za katero je v prvi vrsti tako uspešno deloval slavljenec. Poleg telesa naj Sokol krepi tudi dušo, narodno zaveduost in odločnost. Od srca izreka hvalo bivšemu starosti za osemletno uspešno delovanje kličoč mu: Bog ga živi še mnoga leta! Podstarosta dr. K u š a r je povdarjal, da vse dobro in koristno bilo je vedno inicijativa bivšega staroste, za katerega bode vedno gorel žarek ljubezni in hvaležnosti v sokolskih srcih. Ljubljansko občinstvo mora biti hvaležno Sokolu, ki je prvi povzdignil na svoj ščit Hribarja. — Z ginjenim srcem se je zahvalil slavljenec za dokaze bratovske ljubezni in za besede obeh piedgovornikov. Leta, kateia je deloval za Sokola, smatra za najlepša svojega življenja. Tudi kot poslanec se Čuti Sokola in marsikateremu tovarišu bi bilo želeti časih prave sokolske odločnosti. Ker Sokol goji idejo pravega narodnega socijalizma slovenskemu sokolstvn zakliče: „Na zdarl" Tem govorom, ki so vsi bili vzprejeti z živahnim odobravanjem je sledilo še mnogo druzih. G. Si nkovio je nazdravil v in enu Hrvatov g. Hribarju, ki je pred odhodom (k Slonu, da pozdravi pevska društva) nazdravil novemu starosti dr. Tavčarju, katerega ime je že program in ki bode gotovo kvišku držal idejo sokolstva, ter istotako neumorno delujočemu podstarosti dr. K u š a r j u. Starosta dr. Tavčar je pozdravil navzočega častnega člana g. svetnika M u r n i k a , ki se je zahvalil in rekel, da je vedno z veseljem gojil idejale ki vodijo tudi Sokola. G. N o 11 i je nazdravil tamburašem, ki so pod vodstvom g. Barboriča prav izborno udarali cel večer in želi obilo pohvale. Tamburaški zbor se je prav lepo pomnožil (na 16 članov) in je dovršeno izvežban. — Iz Tolmina se je brzojavno oglasil bivši podstarosta dr. Triller in zaklical: Slava prvemu slovenskemu Sokolu Ivanu Hribarju! Vsem zbranim bratski pozdrav! Nazdravilo se je tudi kvartetu „Ilirija" ki je navzoče razveselilo z nekaterimi izborno petimi točkami. — Pri Slonu bila sta bratovsko zbrana oba pevska družtva in ee je tudi tam govorila marsikatera lepa beseda, ko je prišel tja g. Hribar z deputacijo Sokola, kateri ee je pozneje pridružila večina članov došlih od Malica. Do ranega jutra vladala ie pri Slonu in pozneje v „Narodnem domu" nenavadna navdušenost, kakor jo že dolgo nismo opazili pri kaki narodni slavnosti. — (Miklavžev večer,) ki ga je običajno priredil „Ljubljanski Sokol", se letos ne bode vršil, ker Miklavž žalibog ni mogel uresničiti lani dane obljube, da nas že letos obišče v „ Narodnem domu". Kakor hitro pa bode dogotovljena velika sokolska dvorana v „Narodnem domu" priredi Sokol za otvoritev velik rodbinski večer za svoje člane. — Slavnostna predstava v hrvatskem narodnem gledališču), ki se priredi dne 8. t. m. v čast slovenskim gostom, obsegala bode sledeče točke: 1. Proslov, ki ga bode govoril ravnatelj Mandrovid 2. Vesela igra „Beri te novice". 3. Drugo dejanje izvirnega hrvatskega igrokaza „Teuta". ■4. Prvo dejanje iz „Madame san s Gene". 5. Peta in osma slika iz opere „Zrinski". — Kakor je vidno, sestavljen je program tako, da bode predočila se Slovencem popolna slika o napredku hrvatske dramatske umetnosti; slovenski jezik pa se bode z odra hrvatskega gledališča čul menda prvikrat. — Gospodo, ki s* udeleži izleta, opozarjamo, da se je treba takoj oglasiti ter g. J o s i p u Prosencu poleg denarja za železnično vožnjo po slati tudi ceno za sedeže v gledališču, ker se morajo vse vstopnice, ki se do 5. t. m. ne prodajo, vrniti v Zagreb. — („Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" priredi v sredo 4. t. m drugi zabavni večer v klubovi sobi „Pri slonu". Vzpored: Narodopisna razstava v Pragi (g. Jak. Dimnik); „Potres" (g. Fr. Čmagoj). Začetek ob 8. uri zvečer. Prijatelji društva došli — (Mestna hranilnica ljubljanska ) Meseca novembra I. 1805. uložilo je v mastno hranilnico ljubljansko (i 17 strank JG8 060 gld. 81 kr., 405 strank pa vzdignilo 191429 gld. 51 kr. — (Vodnjak ob Tivolskem drevoredu ) Ob Tivolskem drevoredu, ki vodi od železničnega prehoda proti Šiški, postavljen je bil v soboto nov Žele/-en vodnjak, ki je zvezan z mestnim vodovodom. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri tukajšnjem porotnem sodišči hila sta v soboto tukajšnji -čevljarski mojster Franc K r ž a n in žena njegova Magdalena obtožena hudodelstva zažiga. Dne 30. avgusta letos okolu polu 4. ure zjutraj pogorela je Kržanova baraka v „Zvezdi" in obtožba trdi, da je barako po nasvetu svojega moža zažgala Magdalena Kržan z namenom, da potegne od zavarovalnice „Franco-Hongroise" 1000 gld., za kateri znesek je baraka bila zavarovana. Franc Kržan tujin je bil razven tega zaradi pregreška po § 1. zakona z dne 25. maja 1883, št. 78 drž. zak., ker je porabil za 200 gld. zarubljenega blaga in je tako obrezuapešil rubežen. Porotniki zanikali so vprašanje glede zažiga, potrdili pa vprašanje glede porabe zarubljenega blaga. Na temelju izreka porotnikov bila sta Franc in Magdalena Kržan zaradi hudodelstva zažiga od obtožbe oproščena, zaradi pregreška po § 1. zakona z dne 25. maja 1883 pa je bil Franc Kržan obsojen na 6 tednov zapora, poostrenega z jednim postom na teden S to obravnavo bila je končana četrta letošnja porotna n. sija. — (Policijske vesti ) Od včeraj pa do danes zjutraj aretovala je mestna policija 15 oseb in sicer 13 zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru in 2 zaradi postopanja. Računskemu re. viden t u gosp. •Antonu Costi bili sta iz stanovanja ukradeni dve suknji, knlporterju Valentinu Mihlerju v kavarni Lekan zimska suknja, istotako tudi hlapcu Francu Zupančiču. Neznani tatovi so zasledujejo. — (Razgrajajoči vojaki) Dva infaterista 17. pešpolka napala sta sinoči na Cojzovi cesti brez povoda narednika 27. pešpolka Karola Puxa. Pri tepežu ranil je narednik jednega infaterista s sabljo. Ko pa sta prihitela dva redarja na lici mesta, ubežala sta infanterista. Na mestnem trgu pa sta zopet napadla nekoga polirja ter ga ranila z bajoneti. Policija aretovala je tu jednega infaterista ter ga izročila vojaški patroli, tovariš njegov pa je tudi tukaj odnesel pete. — (Mestna hranilnica v Novem mestu.) Meseca novembra je 81 strank vložilo 13370 gld. 70 kr., 37 strank pa vzdignilo 7700 gld. (i kr. Posojil se je 10 strankam izplačalo 6550 gld., skupnega prometa pa je bilo ta mesec 31)144 gld. 94 kr. #<— (Iz Begunj) se nam poroča: Tukajšnja kmetijska podružnica je imela 25 m. m. svoj občni ■bor, pri katerem je g. ravnatelj Pire jako temeljito in vender prav poljudno predaval o važni panogi kmetijstva, o sadjereji, za kateri pouk so vsi kmetovalci g. predavatelju jako hvaležni. — (Roparski umor v Trojanah.) V noči od 27. na 28. novembra tekočega leta izvršen je bil v Trojani, sodni okraj Brdo na Kranjskem pri posestniku Vincenciju Novaku v njegovi hiši roparski umor. Zločinec je okolu 11. ure po noči splezal po češplji, stoj.-("i ob hiši ter se povapel na odprt hodnik v prvem nadstropji. Ker so se tudi v neki shrambi za predivo dobile nažgane užigalnice in tudi škatljica s tremi neprižganimi užigalnicami, soditi je, da je zločinec te pozabil in popred ž njimi posvetil, hoteč kaj ukrasti. Po stopnicah prišel je v pritličje, kjer je družinska soba in levo od nje z vhodom ii veže pa spalna soba. V tej sta že spala zakonska Vincencij in Marija Novak, vsak v svoji postelji, stoječih vsporedno. Vrata te sobe so bila zaprta, a to noč niso bila z dolgim železnim drogom zapažena. Ko je zločinec tiho vrata odprl, bedela sta Se oba zakonska Novak. Mož Vincencij je takoj dvakrat vprašal: „kdoje?" Zločinec pa je šel tiho mimo postelje žeue ter stopil k postelji Vincencija ter začel takoj po temu mahati z nekim bodalom ali mogoče tu li dvoreznim kuhinjskim nožem. Vincencij Novak je zadobtl dve smrtni rani ter se zgrudil nazaj na posteljo; žena Marija Novak pa se je pri* skočivši možu na pomoč, sprijela s storilcem, ki je začel tudi po njej mahati, ter jo večkrat ranil na glavo in po rokah. Posrečilo se ji je pa vendar, da ga je Btiščala proti vratom in v vežo ter zaprla vrata za njim. Nažgala je luč in hotela klicati ljudi na pomoč. Ko je zopet vrata odprla, planil je zločinec zopet proti nji, jo suval z bodalom in jo porinil v kot; pri tem ji je spodbil nogn, tako da je padla. V sosedni sobi so spali trije njeni otroci; ti so začeli kričati: „pustite mamo". Šele 3 leta stari sinček Anton pa je spal mej zakonskima Novak in je sedaj skočil iz postelje k zločincu kričeč: „pustite mamo!" Tega krika otrok se je storilec ustrašil in pobegnil skozi zadnja ve-žina vrata, koja si je moral že popred odpreti, ko je v hišo čez mostovž priplezal. Sledu, v katero stran je morilec odbeial, ni mogoče natančno določiti pač pa je več njegovih stopinj v snegu okrog hiše; hodil je gotovo popred okrog in iskal, kje bi v hišo udri in si ogledoval pri oknih, kaj se v hiši godi. Gospodar Vincencij Novak je vsled smrtnih ran v par trenutkih umrl, dočiui je Marija Novak večkrat ranjena na glavo in na roko in ji je storilčevo orodje tudi prerezalo ruto na prsih ter jo ondi ranilo. Vendar so pa zdravniški zvedenci izrekli, da bode gotovo okrevala. — Kakor je izpovedala Marija Novak in tudi drugi ljudje, ki so nekega boljše oble<"euega postopača videli, bil je storilec srednje velikosti, nekako 190 m visok, bolj šibak človek. Obnz je imel bolj suh in kratke ru-jave mustače ter gola lica. Na obrazu, pod očrni in okolu nosu ima velike pege ali pa je samo koža ondi vidno rujava, Pogleda je hudega in je ves izraz njegovega obraza bolj oduren. Na glavi je imel mehak stlačen klobuk z majhnimi krajevci rujav-karato sive barve. „Rekelc" je tudi imel jednake barve, pa iz bolj navadnega, morda kosmatega sukna. Telovnik je precej nizko izrezan, po mestnem kroji, zelenkasto sive barve. Kake so bile hlače, ne da se natančno določiti, menda so bile bolj svitle barve. Po storilčevih stopinjah soditi — in to potrdijo tudi priče — bilo je obuvalo spredaj okroglo spi-často. Vsa stopinja je dolga 28 MM in to: peta 7 ČfW, stopalo 21 Ctn Peta je široka 6 cm stopalo pa — v sredi merjeno — 11 < ni. Storilec sam je gotovo tudi kako majhno poškodbo zadobil. Kedor o storilcu kaj izve, izvoli naj to naznaniti naj bližnjemu varstvenemu ohhstvu, okrajnemu Bođiieu, ah pa c. kr. deželnemu kot preiskovalnemu sodišču. — (Društvo slovenskih zdravnikov) se snu e za Spodnje Štajersko. Z oziroui na nečuveno nekolegijalnost nemških zdravnikov napram slovenskim je želeti, da se ta misel č m prej izvrši. — (Poštena „Sudmarka" ) Neki mariborski veletržec z vinom je pred kratkim poslal ondotm dijaški kuhinji znesek 5 gld. in na kupon zapisal „vsakoletni prispevek". Po nemarnosti pošte ee je dotična nakaznica dostavila „Siidmarki" in ta je bila tako poštena, da je denar — obdržala. — (Kaznovan obrekovaleo.) Iz Maribora se nam poroča: Zadnje tedne so napadi upokojenega sodnega pristava Alojzija Ploderja na c. kr. notarja dr. Fr. Radev.t obujali precejšnjo senzacijo. Ploder je v listih dolžil dr. Rad« ya nečastnih dejanj. Stvar je ta-le: Ploder je bil pri zapuščini nekega Viljema Fihrenberga pri javil tirjatev v znesku 100 gld. V tej prijavi je rekel, da je hotel svojo tirjatev pri c. kr. notarju dr. Reiserju ustno prijaviti, da je pa pri njem izvedel, da je sodišče odvzelo dr. Reiserju zapuščinski akt. Po daljših poizvedbah, je trdil Ploder, je izvedel, „da si je vedel jako častivredni c. kr. notar in dež. glavarja namestnik g. dr. Fr. Kadev v svoji znani kolegijalnosti in nobiesi po ovinkih pridobiti zapuščinsko razpravo, katero bi po veljavnem turnusu moral imeti notar dr. Reiser." „Glavna podlaga te zapuščinske obravnave bo — tako je Ploder nadalje trdil — „ pa.': famozna ženi-tovanjska pogodba, katera se je moji, takrat jako bolni, skoro s smrtjo se boreči sestri, po jako dej-stveni intervenciji častivrednega ces. kr. notarja F. Radeva izsilila, ker bi se moja sestra ne bila dala nikdar pripraviti, da se zadovolji s 1500 gld." Zaradi tega žaljenja je dr. Radey tožil sodnega pristava v pok. H Ploderja in se je vršila v soboto dne 30. novembra glavna obravnava. Ploder, katerega je zastopal znani d" Ed. Glantschnigg jo nastopil dokaz resnice, kateri dokaz pa se mu je popolnoma ponesrečil. Nobena postavljenih prič ni ne pičice tega potrdila, kar bi moglo utemeljiti zoper dr. Ra-daya izrečene insinuacije, vsled česar je sodišče obsodilo Alojzija Ploderja na 100 gld. globe, oziroma 20 dnij zapora Tožitelja je zastopal dr. Dominkuš. — (Akad podružn ca družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu) je pri IX. občnem zboru dne 1. decembra volila naslednji odbor: Frančišek Vad-njal, stud. phil., predsednik; Viktor Hac, stud. med., predsednikov namestnik; Vladimir Leveč, stud. iur., zapisnikar; Matevž Senčar, stud. iur., blagajnik; Pravdoslav Pertot, stud. iur., odbornika namestnik. — (Ovržena občinska volitev.) V čisto-slovenski občini Bistrica-Sveče na Koroškem so pri zadnjih volitvah zmagali nemškutarji in to vsled pritiska fužinskih uradnikov in učiteljev. Udeležba je bila velika. Godile so se take nezakonitosti, da je 'deželna vlada, kakor čuje „Mir", volitev razveljavila. — (Turške konjske podkve) so našli v zemlji blizu nove slovenske šole v Št. Rupertu pri Veli-kovcu. Razen podkev se je našlo še več drugih železnih rečij. Sodi se, da je bil tam kak boj a Turki ter da so ubite Turke in konje na polju pokopali. — (Knezoškof Missia in isterska iredenta.) „Soča"pise: „V dopisu puljskega „osliča" z Dunaja smo čitali vest, da merodajni krogi so mislili imenovati ljubljanskega škofa Missijo za Glavinovega namestnika v Trstu. Dopis hvali Missijo kot energičnega moža ter prijatelja „latinizatorjev". Dopisnik je navdušeno nastopil za njega. Koliko je v tem resnice, prepuščamo odgovornost „osličevemuu dunajskemu dopisniku. Zanimivo je vsekakor to, da skrajno lahonski list, nestrpen sovražnik Slovanstva, se poteza za sedanjega ljubljanskega škofa in si ga želi v Trst, da bo teptal — slovanski živelj. Tako mnenje o dru. M siji pač ni izvito iz trte, marveč mora imeti nekako podlago". — (Slovansko pevsko društvo na Dunaju) priredi v četrtek 4 decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani Ronacherjevi, I., Schellingasse 4, adventni rvoj koncert. Petje vodi pevovodja gosp. Teobald K reč man. sodelujeta pak operna pevka gosp ca Josie Petru iu umetnik na glasoviru gosp. Anton F o e r s t e r. * (Morilec svoje sestre ) Budimpeštanski Žid Šlezinger je moral skrbeti za svojo slepo sestro. Rad bi se je bil iznebil in ker se mu to pravilnim potom ni posrečilo, je sklenil, jo umoriti. On in mlajši njegov brat sta povabila slepo sestro na iz-prehod. Peljala sta jo k Dunavu in na nekem samotnem kraju jo je starejši brat pahnil v vodo in zbežal. Neki delavec je slepo dekle rešil gotove smrti. Sodišče je vrlega brata obsodilo na sedem let v ječo. * (Grozno praznoverstvo ) Iz Kijeva se poroča, da so prebivalci vasi Muham nekega starčka zaklali, mu iztrgali srce in drob, vse to skuhali in zavžili, misleč, da ja to uajsigurnejše sredstvo zoper kohro. hi u ji \rzxo»1. — „Slovanski Svet" ima v št 40. naslednjo vsebino: Na Ueškem pa Kranjskem; Iz državnega zbora; Rusija in zahodni Slovani; Hren iz Gradca; Slovensko narodno gledališče; Dopisi; Razgled po slovanskem svetu; Književnost 3xz o, j a.^rico. Dunaj 2. decembra. Zjutraj ob 8. uri se je s posebnim vlakom odpeljalo 48 oseb k Taaffeoveniu pogreba, mej njimi ministerski predsednik Bideni, ministri Gautsch, Bilinski, Wel8ersheimb, namestnik Badeni in posl mci raznih strank, a noben član gospodske zbornice. Levica je po dolgem ugibanju iu posvetovanju sklenila, kondolirati grotinji Taalle iu položiti venec na Taaffeovo krsto. Dunaj 2. decembra. Grofinja Taaffe se je na kondolenčno brzojavko dra. Klaiča zahvalila v francoskem jeziku, na brzojavko češkega kluba pa v češkem. Dunaj 2. decembra. Glavni dobitek srečk iz l. 18G4 v znesku 150.000 gld. je pri današnjem žrebanju zadela srečka št. 34, serija 103b, drugi dobitek v znesku 20 000 gld. pa srečka st. 34, serija 1777. Nalžov 2. decembra. Vzlic temu, da sneži neprestano, se zbira ua tisoče ljudi j, da se udeleže pogreba grofa Taaffe. Pokojnik leži na mrtvaškem odru oblečen v uniformo mini-sterskega predsednika. Budčjoviski škof ftiha bo vodil sprevod. Dvorna svetnika Albert in Nothnagel objavljata svoje zdravniško mnenje glede Taaffeove bolezni. Pravita, da je vzrok smrti utrujenost od premnogega dela in kajenje. Nalžov 2. decembra. Bivši finančni minister dr. Steinbacli je dospel sem. Taaffe ga je v svoji oporoki postavil varuhom nedoletnega grofa Henrika Taaffea. fitev. 25. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.685. V torek, «lne S. dfrrmbr« laea. V drugič: Gluma v treh dejanjih. Francoski »pisala Aleksander Bisson in Albert <\irrć. Režiser g. R. I neman Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob ',',8. uri. Konec, pred 10. uro zvečer. Vstopnino [dej na ^ledali5ki*ra listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka »t. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 7. decembra t. 1. " Tujci. 1, deromhra. Pri Maltel: Odcndal, Česehka, Pfeiffenberger, Berner z Dunaja. — Hille iz Rosencheima. — Klobučar iz Trebnjega. Pri l.io)ilu: H lli, Krauss, Griinwald iz Šmartua. — Ponikvar is Staregatrga, Raunicher iz Postojine. — Fuso iz Kranja — Sterle iz Loža. Pri h*»lrl i »It rm «*-m*.r jii : Neskovits z Dunaja. — Daaigg iz Tri ča. — Jeachenagg iz ljevova. — Smole iz Logatca. Meteorologičuo poročilo. Novembra Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah :io. l.dcc. n H. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7390 738« 737-9 —1*4*9 —2*7°C —1*9*0 sr. jvzh. sr. jvzh. sr. jvzh. oblačno del. jasno del. jasno 0*0 B 2. n J>. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 738-4 738-0 788*6 —4-0°C —4*0*0 —20°f sr. jvzh. sr. jvzh. sr. jvzh. oblačno oblačno oblačno 00 Srednja temperatura sobote in nedelje —1*1* in — 2-6"*, oziroma za 1*6 in .'JO0 pod uormalom. IDunajska "boxrza, dne 2 decembra 1895. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebru Avstrijska kronska renta 4° 0 . Ogerska zlata renta 4°/0. . . . Ogerska kronska renta 4'7, . . , Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark......... 20 frankov........, C. kr. cekini Dn6 :\Q. novembra 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne Brečke iz 1. 18ti4 po 100 gld.. . 197 Donava rog. srečke 5° 0 po 100 gld. . . 129 Zemlj. obč avtdr. 4'. „". zlati zast. listi . 190 Kreditne srečke po 100 gld...... 196 Ljubljanske srečke......... 23 Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avstr. banke po *2oO gld. . . 1*>4 Traujway-(lrust. velj. 170 gld. a. v. . . . 495 Papirnati rubelj......... 1 99 gld 70 kr. 99 ■ 80 n 120 ■ 95 m 99 ■ 75 m 121 n 10 • 98 ■ 20 ■ 1017 • — n 370 50 m 121 ■ — m 59 n 05 n 11 1 81 m 9 n 80«/, n 44 n 80 b 5. ■ 70 i* 147 gld. — kr. 75 29*7, Oskar Schrey, c. kr. finančni uradnik, naznanja ▼ svojem in v iuicnu ostalih sorodnikov pretuftnO vest, da je njegova srčno ljubljena teta, blagorodna gospa Antonija Schaffer-Gebhardl c kr. s t o t. n i s k a vdova včeraj, dno 1. decembra t. 1., ob 3. uri populudne, v 69. letu preminula. Truplo predrage rajnke se bodo slovesno blagoslovile v torek, dnč 8. t. m., v hisi žalosti na Kongresnem trgu Štev. 12, ob polu 11. uri dopolnilne, prepeljalo se iz postajo .Zeleni hrib-1 v Trebnje ter ondi položilo v rodbinsko rakev. Sv. mase - zadušnice bra'e se bodo v raznih cerkvah. (lr>8.">) V Ljubljani, dne 2. doccmhra 1895. Vsem sorodnikom, prijateljem in snancem naznanjamo podpisani pret.užno vest, da je nafia preljubljena soproga, oziroma mati, gospa Marija Zagorjan rojena Lunaček danes, ob 9. ori zvečer, po kratki, mučni bolezni, z Bogom spravljena, v 31. letu svoje Btarosti, izdahnila svojo hlatfo duso. (158H) Pogreb predrage rajnice bode v srede, dne 4. decembra t. 1., ob 8. uri zjutraj, iz hise žalosti. Drago rajnico priporočamo v blag spomin. V Cerknici, dne 1. decembra 1895. Franjo Zagorjan. c. kr. po8t»r, soprog. — Marija in Zmago slava, hčeri. Zahvala. Nemogoče nam je vsakemu posebe se zahvaliti za izraženo sočutje ob priliki nenadomeBtne izgube soproga, očeta, starega očeta, strijca in svaka, gospoda zato se tem potom vsem zahvaljujemo za dokazano in izkazano prijateljstvo. Osobito vsem darovalcem krasnih vencev, gospodu županu Josipu Močniku v Kamniku na njegovi izredni dobroti, gospodu postajinemti načelniku Strelu za veliko prijaznost, gospodu Stefančiču in gospodom pevcem slav. pevskega društva „Lira" v Kamniku za tolaži no petje, gospodu svečeniku Don Carlo Miklavčiču za njegov trud in vsem znancem in prijateljem, ki so nas krepili in tolažili v najbridkejsih trenutkih. Tisočera jim hvala! Bog povrni obilnokrat! Višnja gora, dne 30. novembra 1895. (i58i) Žalujoči ostali. 11.4 1,9 3 d -14 i — '> S. a :B S S "~ -■■ u | Lekar Lekarna Trnkoczv v Gradcu. It* Učenec se vzprejme v trgovino z mešanim blagom: L. Fur-sager v Radovljici. (1579—1> Za sv. Miklavža priporoča J. Foderl-ova finejša (luxus) pekarija v Lingerjevili ulicah št. 5 veliko izber raznovrstnih finih pekarstev, šarteljev, potic itd. H krutu uljudno opozarjam na svojo podružnico Pred škofijo (v Kordinovi hiši št. 4) (1583—1> v kateri se dobi istotako vank dao trikrat aveil bel kruli, tirno peciv« *» *<•«* vrst« flnegM peeiva. Učenca ™" slovenskega in nemškega jezika zmožnega, ki je prvi razred gimnazije ali realke dobro dovršil in je poštenih starifiev,. VEpr**|iu«* tako| v trgovino z medanim blagom in deželnimi pridelki Friderik BkuAok -v >lotlllii. ^Želodčne kapljice.?- Te kapljice so zelo pro-spesne (provzroćujejo a I aut do jela, razstvarJHJo sliz, so pomirljive in olajinjofie, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in maps6enostl, prsobloienem ielodol b Jedili iu pijačami i. t. d. \ Stsklenloa s rabllnlna navddom velja 30 kr., tacat 2 ffld., 3 tuoste ■amo 4 gld. 8O kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. «•<■ mi in l»at«rl funiU kakor tudi vlrltulat-IjMltlli k«ipt>luili |>«Mij. muivalnikov x uiraiuutuo |iIomč«» in lit\olr|«-\ n krupiloiu, l>auj«> v ko|lh n« mvr« u«lol»ii«> Netl, dalje take lc cm hhk«- iti ia ulrulic, kopalni Mttkll in poaauiK'iie kopalne ban|*> m Uur-|tt\o In brez K urjitiMtruniN''a |cI«»m'1), h<-uI is>< i%« l#.livki v litem eiual|u, eluku ali pa t'a|enelni od Dajpriprostejla do najtinejfie vrsto, zuplrultt zm HiiiruU, ti«'žu«s umare itd. BfUK Zaloga vzorcev in vseh v to stroke spadajoolh predmetov. Popravljanja, uredelave in priklepanja točno in ceno. Proračun) stroškov na zahtevanje brez daljnih stroškov. b (969—10 V zrnisla §§. 8 in 12 poBtave z dne 23. junija 1892, št 155 dež. zak., razpisuje podpisani zdravstveni okrožni odbor službo okrožnega zdravnika /H JMlrflVNtVCilo okr»yjt> orill»Mla» obsegajoče politione občino; 1. trgovsko, 2. franjkovBko, 3. ormoško, 4. hardečko, 5. humsko, l>. litmerško, 7. velikouedeljsko, 8. podgorsko, 9. Sardinjsko, 10. sodinsko, 11. cvetkovsko in 12. pušensko, z letno plačo gl«!. av. v. Razven tega in privatne prakse zvezani eo s to službo dohodki za ogled mrličev in pa dohodki od okrajne bolniške blagajnice ormoške. Prošnje za t«: mesto z dokazi, predpisanimi v §. 15. gori navedene postave, vložijo se naj v*aj llo 15» llcCCMllir« l^BS pri podpisanem okrožnem odboru. Odbor zdravstvenega okrožja ormoškega L dne 17. aovembra 1895. (lol4_,j Načelnik: Hanželič I. r. Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip frolli. Lastnina in tisk a Narodne Tiskar neu. 5597 69 R6