Leto V., štev. 249 Uubllana, sreda, 22. oktobra 1924 Poštnina pavsaisrsaa Cena 2 Din tohaja ob < zjutraj. Stane mesečno 20-— Din ga inozemstvo 30-— 9 neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo* Miklošičeva cesta ftt 16/3. Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upramištro: Ljubljana. Prešernovi ul. St 64. Telet it 36 Podružniclt Maribor. Barvarska oL i Celje. AJelci&ndrora c. Račun pri poštn. čekov, zavodu Štev. 11.842. Ljubljana, 21. oktobra. Nemški parlament je bil sinoči raz puščen. Niti starosti pol leta ni dočakal in v drugič že morajo letos nemški državljani na volišča. Kljub temu ni proti razpustu nobeuega ugovora, nihče ne protestira in ne žaluje. Stran ke in vsa javnost soglašajo v nazira-nju, da so volitve edini izhod iz vladne in parlamentarne krize, ki se vleče v Nemčiji enako brezkončno in brezupno, kakor pri nas v Jugoslaviji. Razpuščeni nemški parlament je bil izvoljen 4. maja. pred dobrimi petimi mesci komaj. Nemčija je stala takrat še pod vplivom zlomljenega odpora v Poruhrju in Porenju, stala še v znamenju gospodarske krize. In volitve so se vršile v dnevih najhujšega volilnega boja v Franciji, kjer sta Millerani in Poincare apelirala brezobzirno baš na protinemške instinkte francoskih mas. Ako bi se bile vršile nemške volitve teden za francoskimi mesto teden poprej, kakor so se, bi bil rezultat bržčas drugačen. Tako pa so imeli ekstremisti na obeh krilih premočne adute v rokah in posledica je bila, da so pri volitvah zmerne, trezne stranke nazadovale, ekstremisti pa pridobili, na levi komunisti, na desni pa Hitler - Ludendorffovi narodni socijalisti in konservativni nemški nacijo-nalci. Vendar pa napredek desničarskih strank ni bil zadosten, da bi omogočil kolikor toliko homogeno desničarsko vlado, in na krmilu je ostala še dalje Marxova vlada sredine. Tvorili so jc eentrum. demokrati in ljudska stranka, podpirali pa socijalm demokrati, ki jim je bil Mara seveda ljubši, kakor bi jim bil admiral Tirpitz, desničarski kandidat za državnega kanclerja. S pomočjo eocijalistov je vozila Marxova manjšinska vlada med večnimi krizami in krizicami do časa, ko je bilo treba izvesti v Dawesovem načrtu predvidene ukrepe. Za ne kater" ffini] njimi je bila potrebna dvetretjin-ska večina, ki je vladna koalicija tudi b socijalisti vred ni imela. Zato je pritisnil Mars na nemške nacijonalce. Posredovala je Stresemannova ljudska stranka, ki tvori v dosedanji vladni koaliciji mostiček na desno, kakor ga tvorijo demokrati na levo. Nacijonalci so se vklonili in res omogočili sprejem Dawesovih zakonov, zahtevali pa kot plačilo svoj vstop v vlado. Ta njihova zahteva je bila povod za izbruh vladne krize. Vstop nacijona.l-cev v vlado bi pomenil bojno napoved socijalistom. brez socijalistične podpore pa bi dobil režim izrazito reakcijo-na.ren značaj. Zato so se rekonstrukciji v to smer z vso odločnostjo uprli demokrati, poleg socijalistov edinr. dosledna stranka v Reichstagu. Kriza se je vlekla dolge tedne, dokler je nista Mars in Ebert sinoči vsaj začasno zaključila z razpustom parlamenta. Pravi vzrok nemške krize pa je globlji. Kakor pri nas, gre tudi v Nemčiji za sam obstoj države v današnji obliki. Res republikanski so le socijalisti, demokrati in deloma centrumovci. Te stranke so tudi iskreno obračunale s preteklostjo in se postavile na realno stališče razmer, ustvarjenih po verzajškem miru. Nacijonalci in Hitlerjevci so deloma odkrito, deloma prikrito monarhisti in revanžniki; njihov cilj sta skorajšnji obračun s Francijo in restavracija nekdanje militaristič-ne Nemčije. Na izvedbo mirovnih pogodb ne mislijo in resno tudi ne na izvedbo Davvesovega načrta. Nemški volilec se bo moral torej 7. novembra, ko bo stopil na volišče odločiti, ali hoče republiko, ali hoče mirno sožitje s Francijo in ostalim svetom, ali pa hoče riskirati zopet vse in v novem svetovnem požaru popraviti usodo, ki je zadela Nemčijo po njeni lastni krivdi in po krivdi Hohenzollerncev in njihovih trabantov. V interesu Nemčije in vse Evrope je, da zmagata pri novemberskih volitvah treznost in uvidevnost. Še vedno brez vlade JOVANOVIČ VRNIL SVO.I MANDAT- — UKAZ O REAKTIVIRANJU VLADE Ni BIL PODPISAN - BLOK PRESOJA SVOJ POLOŽAJ KOT JAKO TEŽAVEN. - DANAŠNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE- I Efeograd, 21. oktobra, p. Kakor je bi« i lo pričakovati, je bil danes po drama« I tičnib peripetijah zadnjih dni dan poli« I tičnega odmora. Dopoldne ni bilo na dvoru nobenih avdijenc, ker je bil kralj utrujen od dolgotrajnih konfcrenc. V I radikalnem klubu je bila konferenca, v kateri se je pokazala popolna enotnost nazorov glede nadaljne taktike. Klub ; samostojnih demokratov je takisto raz« i pravljal o položaju. Tudi v ostalih par« iamentataih klubih je bilo precej živo. Dopolfine se je vršila prva konferenca novega skupščinskega prezidija. po ka« teri je predsednik Jovanovič poslal dvor« nemu marlšalatu prijavo za avdijenco predsednica pri kralju. V predsedstvu vlade so se ob 10. uri dopoldne sestali ministri ter dolyo raz« pravljali o položaju. Vlada je za sinoči pričakovala svoje reaktiviranje, todi ukaz tudi d4nes ni bil podpisan. Njen položaj je postal popolnoma nevzdržen in po konferenci je eden od ministrov otvorjeno izjavil, da ceni vlada situaci« jo kot jako težko in da je malo izgle« dov, da bi se flavidovičev kabinet povr= nil na krmilo. Vsled zadnjih dogodkov so stiki med blokom in radikali popolno« ma pretrgani in ni upanja na obnovitev koncentracijskih pogajanj pod Davido« vičevim vodstvoim. VOJAŠKA IMENOVANJA. Beograd, 21. oktobra, r. S kraljevim ukazom je imenovan za poveljnika Sav« ske divizijske oblasti general Mi ivoj Gj. Dimitrijcvič. Za namestnika povelinika Savske artilerijske brigade je imenovan polkovnik Milan Pešič, za namestnika osiješke artiljerijske brigade pa polkov« v Zagrebu. NEMIRI V AVSTRHSKEM PARLAMENTU. Dunaj. 21. oktobra, j. Tekom današn;e seje parlamenta je prišlo po precej mirni otvoritvi ob priliki predložitve socialno-demokratske interpelacije radi znanega govora zveznega kancelara dr. Seipla o šolah do velikih nemirov. Neposreden po-vod za nemire .je d"la debata med predsednikom Miklasom in opozicijo o razla tri določb poslovnega reda ter vprašanju ali naj se glasire najprej o socialno-de- | mokratskem ali vsenemškem predlogu.; I Socialni demokrati so v svojem predlo- I Igu prevzeli skoraj ves šolski načrt vele- J nemeev. da jih s tem spravijo v zadrego. Socialno demokratski govorniki so ponovno povzemali besedo, toda predsednik « končno stavil velenem^ki predlog na crlasovanie. Nato so socialni demokrati med gl?sn;mi protesti zapustili dvorano. Na galeriji, kjer so ljmlsko-šolski uči-tel'i že med dehito protestirali, so se ob izhodu socialnih demokratov pinovili glasni protestni klici. Predsednik :e mo- poroča, da je izdal danes vrhovni poveljnik zasedbenth čet glasom londonske pogodbe odlok, po katerem se od polnoči 28. t. m. ukinejo uradi za eks-ploatacijo z-stavin iz Poruhrja in se upo-stavi zopet nemška uprava. Nemška uprava carin in domen bo danes zopet pričela z delovanjem. Koncentracija angle?-ke0ndeliek vlada menila, da bo še isti večer že reaktivirana in da bo torej situacija v sredo popoldne razčiščena. ..Medtem se ie položaj znova kompli-i-.iral in vlada je še vedno v ostavki. Ali se more navzlic temu danes vršiti napovedana izvolitev financiiskega odbora v parlamentu? To vprašanje je dobilo ve'c-političen značaj. Blok smatra namreč, da bi bila 7. izvolitvijo finnncijske Drobiž iz brežiškega ia Brežice, 21. oktobra. V četrtek, dne 16. t m. ie bila pri Koprivnici oropana in umorjena posestnics Ana Kokočar. Morilec je bil že v pondeljek aretiran od orožni.škc postaje v Brežicah. Pri zasliševanju jc izpovedal, dt se piše Franc Podlesek. Doma je iz občine Vojsko, sicer pa stalno v službi v Zagrebu. Priznal ie, da jc imel pri svojem zločinskem dejanju še dva pomaga-ča in navedel tudi imena. Ob priliki aretacije so našli pri njein dva lonca masti, špeh, platno, svilene robce itd. Vsa čast marljivim orožnikom, ki so v tako kratkem času izsledili roparskega morilca. • » • V soboto ponoči jc večja tolpa zlikov-cev obiskala Staničevo hišo v Kapelah pri Dobovi. Pokradli so vso obleko In sploh vse, kar jim je prišlo pod roke Ko so se vračali z nočnega sprehoda domov, jih je srečal neki Pšeničnik. Lopovi so mu pomolili pod nos električno svetilko in ga obdelali potem tudi z noži. Oro? ništvo je pridno na delu, da izsledi storilce. Odkar je ukinjena v Kapelah orož-niška postaja, so se varnostne razmere precej poslabšale. Ni izključeno, da so si zlikovci ravno radi tega izbrali Kapelo za svoje ponočne pohode in napade, ki se često ponavljajo. * • • V Artičah pri Brežicah se je pred kratkim steplo osem fantov. V pretepu je bil eden Izmed njih, z imenom Levak, težko ran en. Eden izmed pretepačev je bil aretiran. • • • V nedeljo so v Dobovi pri Brežicah vinski bratci v Meguccvl gostilni krepke popivali. Beseda je dala besedo, in kmalu se jc razvil krvav pretep, pri katerem jc bil nevarno poškodovan neki Počck iz Mostcca pri Dobovi. Ker so tam vinorodni kraji, ter imajo skoraj pod vsako slamnato streho vino v kleti, je čudno, čemu v tako majhnem okolišu toliko gostili:. Da se omeji čezmerno pijančevanje in preprečijo pogosti slični dogodki, bi bilo na vsak način potrebno, da se prepove točenje po določenem času. • • * V pondeljek je pričel v Brežicah s poukom tudi četrti razred meščanske šole. Stariši so se oddahnil, ker so bili zadnje čase v velikih skrbeh, da ta razred sploh ne bo odprt. Ppavo »entaciia ačer m> difu kac.j» i araksiičakovati od oto&mskeg« egoizma ko& Schichtovo milo z znamko „Je!en" je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovim milom je zabava! SchicM Dva Lfubomira ali kako jc sluga preobrnil krizo. Kritični politični dogodki zadnjih dni. ki ?o se kakor na turbini vrteli tudi [reko noči. so v pondeljek sredi dopoldneva na mah zadeli na mrtvo točko. Nastal je senzacijonalen pre-okret, ki si ga širša politična javnost v razburjenem toku dneva ni mogla takoj pojasniti, a ga je tudi resnično pripisati le malemu vzroku, ki pa je rodil velike posledice. Povzročil ga namreč ni nihče drugi kakor skromni sluga parlamenta s svojo majhno pomoto. Kakor smo včeraj na kratko poročali. je vladar v pondeljek okrog 9. ure dopoldne podpisal ukaz o novi vladi nacijonalne koalicije in o razpusti parlamenta. Ukaz naj bi bil predsednik skupščine Ljuba Jovanovič takoj prečifal, čim bi vladin blok po Ra-/lieevih direktivah izvršil svojo ilo-jalno nakano z otvoritvijo seje in samovoljno izvolitvijo novega predsedstva. Gardist dvornesra maršalata. ki je dcbil nalosro. da pismo z ukazom ponese cgospodinu Ljubi«, ie pismo izroči! slugi narodne skupščine TTi:i Luki-cu z besedami: «Daj ovo predsedniku!« Slnčra Tlija pa je pismo promptno namenil Ljubi, predsedniku vlade, ki se ie seveda tudi nahajal v parlamentu. kier je bnealo kakor pred sodnim dnem. Sicer na pisma niti ni prejel Lju-ha Davidovič. t<*mveč sra je zani prevzel in takoj od«r! minister Pečič. Ta je seveda o vsebini hitro obvestil Davidoviča in zaupne arospode vladnega blo-ka. ki so v konsternaciji spoznaii. da nm ne cveti io rože in so po kratki konferenci nemudoma poslali Pečiča m dvor. V'er ie predla.sral nos^dnii poskus za kompromis z radikali fn samostojni! demokrati . . . Dogodki so se p tem okrenili v smer. kakor smo jo očrtali v našem vČAraišniem poročilu. Ljuba Davidovič je med tem tudi zaprosi! L in ho .Tovanoviča k sebi in mu poiasni! pomoto. Sličnih perinetii. ki so iih povzročili smešno malenkostni vzroki, je v zsro dovin! precej. V navedenem slučaju pa se vseeno vpraša, ali gre le za golo slnčaino zmoto, ali so tudi drucrl razloči vm<*. Ni namreč verietno. da minister Pečič. prejevši nismo iz maršalata dvora, a ni to ue zase. ne bi bil pogledal naslova, temveč kar na ria trlo roko odprl kuverto in se šele iz teksta prepričal, da pismo ni namenjeno Lnibi Davidoviču. temveč T/ubi Jo-vanoviču; np predsedniku vlade, temveč predsednikn skupščine. Podoba je. da so vladni gosoodje dobro opazili naslov, toda v splošni nervozi in slutnji. da pismo vsebute nekaj odločilnega. raje pismo odprli !n se zdaj izgovarjajo s pomoto . . . Milenko Paunov"c f Mrtev ali celo umorjen?! Na poslednjem koncertu minute sezone je dr. Jos. Čerin z resnično velikim umetniškim nspehom izvajal Paunovičevo prvo simfonijo, ki jo je avtor nazval ».Tu-goslovensko«. Bila je premijera. Zakaj v vsem Beogradu Paurrovič ni našel orkestra. ki bi hotel izvajati njegovo veliko orkestralno skladbo. Dr. Čerin je bil, Slovenec, ki je predstavil jugoslovenskemu glasbenemu svetu prvi genijalnega brata Srba kot prvega in menda tudi edinega 'ngoslovenskega modernega, a skoz in skoz nacionalnega Jugoslovenskega simfonika. Slučaj je hotel, da sem na koncertu sedel tik za Patino vi čem. Niti slutil nisem, kdo je mladi častnik v zelo skromni uniformi pred menoj. Ko pa je po prvem delu simfonije ob viharnem ploskanja pokazal dr. Čerin nanj in mu je v imenu orkestra Dravske divizije izročil velik lovor je v venec z jugoslovensko trikoloro, sem spoznal Paunoviča. Tipično srbski obraz okrogle lobanje, močnih ličnih kosti, temnih las in temnih oči. Presrečen se je zahvaljeval publiki, stiskal dr. Če-rinu roko in se klanjal orkestru. A na njegovem licu je trepetal tužen. saharski smeh. Ko se je vrnil na svoj stol. je ves zbegan obesil ogromni venec na svoje naslonjalo. in v razumljivi raztreseno-sti se ni zavedal, da me je s svojim ven. cem skoraj pokril. Po koncertu sem se s Paunov:čem seznanil in prebil naslednjega dne še nekaj ur v njegovi dnižbi na dr. Čerino-vem domu. Paunovič, ki je posvetu svojo prvo simfonijo dr. Čerinu. je bil v vsem svojem zmagoslavju skromen mož: govoril je le o svojih bodočih skladbah, o svoji II. simfoniji. Hkratka pa je tožil o neznosnih kulturnih beograjskih razmerah. o ošabnem, a nesposobnem kli-kovstvn. ki tišči k tlom mlajše talente in o kulturno apatični publiki, ki ljubi le šimi in jazband ne pa resne, dobre glasbe. Ignorantna in prepotentna klika in zagrizeno partizantstvo vlada iz Beograda nad jugoslovensko umetnostjo. Vabila sva era z dr. Čerinom. naj ostane še nekaj dni v Ljubljani, da ca seznaniva s slovenskimi glasbenimi in pevskimi krogi. Toda v svo*'i službeni vestnosti je vabilo odklonil in se vrnil v Beograd. Bil je pomočnik referenta glasbe pri ministrstvu. Z nado. da Ču-'emo še v letošnji koncertni sezoni prvič v Liubl ani tudi njegovo drugo simfonijo, smo se veseli ločili. To dni pa mi 'e prinesel dr. čerin pismo Paunovičeve sestre Jelene, abs. klavirske virtuozke in uč'teljice. da ji •> dobri brat Milenko 1. oktobra umrl Samo štiri dni je bi! bolan. In sestra piše: »Doktori u boln;ci su konstatovali pri se eiranni. da je otrovan. Neko ga je trovao sa arzenikom! Sada če. da se pofcrene istraga. da se uvati. ko ^e to učinio. Samo i ako se uvati. mi do toga nemarno ništa. jer smo ga izgubili za nviek, mog dobro? brata. Toliko se radovao. da de i druga simfonija da se svira a eto. nije mu se dalo. Jos pred smrt je meni rekao. da če kom-ponirati 9 do 10 simfoni;a i sve če Vama, g. Čerin, da posveti...» Jelena poroča, da je drugo simfonijo brat že dovršil, a začel tudi že tretjo. Te strašne vesti nisem mogel verjeti. Dokazoval sem dr. Čerinu, da je pismo bržčas neumna mistifikaci.h in ga pozval, naj pogleda srbske in hrvatske novine. A že naslednjega dne je pre:el poziv odbora treh beogradskih kapeinikov za za staro in mlado! Kolosalna dresura 13 mesečne opice itd., itd. sselc m Ernest Miklič nedolžen- Dosedaj je bilo zaslišanih že okoli 30 prič. Po raznih izpovedbah se zdi, da so oblasti pričele sedaj preiskavo v popolnoma drugem pravcu. Dosdaj vsaj ni niti , enega momenta, na katerega bi se mogel j opirati sum, ga bi bil aretovani nekdanji oboževatelj Pipanove soproge Slavke, Ernest Miklič, bodisi v posredni ali neposredni zvezi s tragičnim dogodkom. Miklič bo najbrže radi tega že jutri izpuščen iz preiskovalnega zapora. Skrivnostni neznanec- Vsa pozornost policije je posvečena sedaj skrivnostnemu zločincu. Dognalo se i je, da se je že pred nekaj dnevi v stano- ! vanju ge. Slavice Pipanove v Einspieler-'jevi ulici zglasil neznan moški in .:otel za vsako ceno govoriti s Pipanom. Gospa mu ;e odgovorila, da moža ni doma. nakar je tujec še nekaj časa sumljivo postajal v veži ter nato izginil. 2e naslednjega dne pa se je vrnil znova in zopet zahteval g. Pipana. Tudi tokrat mu gospa ni hotela odpreti vrata in tujec je zopet odšel. Kaj je pravzaprav hotel in nameraval skrivnostni obiskovalec g. Pipana, tega ni povedaL Bil pa je po izpovedbi Pipanove gospe gotovo isti človek, ki ju je zasledoval v nedeljo in izvršil zvečer na Hranilnični cesti strahovit zločin. Ker je takrat govorila ž njim samo trenotek, si ga ni tako natančno ogledala, vendar pa je sedaj prepričana, da se ne moti. j Izletniki, ki so v nedeljo zvečer opa- j žili, kako je bežal morilec proti Šiški, so ; se številno javili policiji Opisujejo ga vsi enako, kakor ga je opisala Pipanova soproga. Trgnvsko-denarno ozadje- Na podlagi dosedanje preiskave prevla- , duje na policiji mnenje, da je umor čin maščevanje, njegovo ozadje pa ima tr-govsko-denarno obeležje. Nesrečni Pipan je bil. kakor znano, poročen šele nekaj mesecev. Prav možno je zato da se je pletla med n im in kom drugim kaka kup- _, __ . čija še iz njegove samske dobe, o kateri BLED" Občinske volitve se bližajo, pa svoji soprogi nI ničesar omenil. Ni I Agitacija posameznih strank dosega vr« izključeno, da je bila njegova stranka v jhunec- B°J 8re 23 to- da ostan,e letna kupčiji na ta ali oni način razočarana,!naša rezidenca v rokah mož, katerim vsled česar je sledilo maščevanje. Skoro 'i« b!a«or domovine m napredek občine zen klenkalec. Zbogom taki značaji! V ti t Predstave točno ob »/»4., 5., 1/1 7. in V, 9. ari Tel 124 £2 Ht M. i Kino Matic Tel. 124 22., 23.. 24. oktobra Dopisi v tujini. Tudi drugače se pogreza v ved« no večje denarne težkoče. V tej krizi se ga usmili (že mora poznati njegov značaj) upravni svetnik Zadružne gospo darske banke g. inž. Semec in mu pre« skrbi pri isti večje osebno posojilo in za hvaležnžost seveda je g. Arh čez noč iz zavednega naprednjaka postal zagri« sile. z vso gotovostjo pa policija istočasno v srcih- MerlKa!« napenjajo vse domneva, da ie ta Nekdo samo moralni da bi prišli do vodstva občine. Kujejo krivec umora, taktičnega izvršitelja nje- v-se vrste Pseudo * delavskih strank, a govega peklenskega načrta pa je najel. vsc zaman- NJ'h IJubezen do delavstva Policija bo sedaj prekontrolirala trgovske in malega človeka ze vse le predobro knjige Pipanove tvrdke, da dožene, ali je Pozna- Kar Je narodno zavednih in res« morda iz njih kaj razvidno in se morda najde ono, kar bi spravilo zasledovanje in preiskavo v sigurno smer. Obdukcija umorjenčevega trupla. Danes ob 3. popoldne se je vršila v nih mož — in teh je hvala Bogu na Ble« du še vedno večina — bodo v nedeljo volili napredno listo. Koliko je sedanja napredna večina za povzdigo Bleda na« pravila vidi lahko vsak domačin in si je o tem prepričal tudi vsak tujcc. Po« nabiranje prispevkov, s katerimi se po- ' mrtvašnici pri Sv. Krištofu obdukcija preje ozke steze postajajo široke moder« . 1 . _ A.____1 —_____:_____C___J._ „ J _ n:____f_ ___..li • tinraknillič^ stavi pokojniku nagrobnik. »Kapelnik Milenko Paunovič. pomočnik referenta muzike, umro je i sabranjen je na beogradskem groblju 2. o. m. Njegov kratak život ispunjen je neumornim ra-dom in njegova dela ostala su pokolje-nima i dokumentuju njegov veliki mizič-ki talenat...» se čita v tem pozivu. Paunovič je torej resnično mrtev. Ali pa je bil res zastrupljen? Bilo bi pre-grozno! j Fran Govekar. Zagonetka nedeljske tragedijs Novi momenti v preiskavi o umora Ferda Pipana- — Zadeva je vedno boli zapletena. Ljubljana, 21. oktobra. Senzacijonalni umor trgovca Ferda Pipana na Hranilnični ccsti vedno bolj razburja Ljubljano. Dogodek je silno zagoneten in zapleten in med prebivalstvom se razširjajo najrazličnejše govorice. Policija deluje s polno paro, da pride pravemu zločincu na sled. Nedvomno stoji pred izredno težko nalogo. trupla umorjenega Ferdinanda Pipana. Iz- ne ccste ali lepa udobna izprehajališča. vršila sta jo sodna izvedenca, zdravnika Zasajajo se parki, boljšajo pristanišča, dr. Leo Travner in dr. Bogdan Novak, skrbi se za higijeno in za zunanjo či« V komisiji so bili višji sodni svetnik dr. stost tega prekrasnega letovišča. Kleri« Alojz Gradnik kot preiskovalni sodnik, kalcem so vsa sredstva dobra. Na zna« avskultant g. T. Komatar pa kot zapisni- čaje se oni ne ozirajo in jih ne iščejo, kar. Od policijskih organov sta prisost- ker mislijo, da bi jih ti lahko pobolj« vovala raztelesenju koncipist g. F. Pole šali in izpreobrnili. Tako so našii, ozi« in nadzornik g. Fran Zajdela. Obdukcijo roma je našel nje tudi malkontent Franc so morali prekiniti, nakar se ie nadalje- Arh, lesni trgovec iz Rečice. Ta mož je ženirano podprli oživotvorenje klerikal« vala na prosekturi v bolnici. V mrtvašni- J v letošnjem letu preskakljal že tri na« . nih samopasnosti. preseda že pristašem ci namreč zdravnika nista imela na raz- ' predne stranke in se v svojem iskanju [ samostojne stanovske politike, je polago popolnega instrumentarja ln sta po časti in slavi ter bogastvu ustavil v | Ijenega gospoda tako razvnelo, da sc le sanjah se mu prikazuje nova slava: av« tomobil, odlikovanja, občinska pisarna itd. Tudi nove pariške toalete si je že naročil za vsak slučai, če bi imel poleg sebe tudi še svojo ženo za mati županjo blejske občine. Mi naprednjaki si pa mis imo in žvižgamo tisto: O mein Ue« ber Auguštin, alles ist hin... Geld ist hin... in gospoda Arha "priporočamo vsem poštenim in značajnim ljudem. RADOMLJE. V zadnji številki <-Kme« tijskega lista« je znani dopisnikar. ki se je še pred par dnevi javno pozival na svojo naprednost in s povzdignjenim gla. som dopovedoval, kako neumesten in škodljiv je medsebojni boj po napred« nem časopisju, udaril izza plota po de« mokratski stranki. Dejstvo, da agilnost in doslednost demokratske stranke osva ja v hitrem pohodu srca naprednih po« deželanov, dočim dvorezno slepomišenje zelenih generalov, ki so v Beogradu n t? mogla le dognati, da ie obtičala nesrečni klerikalnem taboru. Drugod za svoje žrtvi krogla v hrbtenicL Na prosekturi špekulacije ni imel sreče in je tudi nik« je ob 7. zvečer dr. Travner dovršil ob- dar ne bo imel. Ker ta mož hrepeni po dukcijo, ter se obdukcijsko poročilo se- županskem stolčku, jc dobro, da ga po« stavi jutri dopoldne. j bližje poznamo. Domačini ga itak poz« Dosedanje zdravniške ugotovitve so sle- najo vsi, to poznanje pa tudi tujcem ne deče: Projektil je šel na levi strani re- bo škodilo. Pred vojno skromen nakla« brnega boka v telo. Prestreljena sta pan- dalcc vagonov na blejski postaji, je znal kreas-žleza in vranica. Istotako le nastre- j izkoristiti med in povojno bedo in de« Ijena zadnja stena želodca v obliki krone.' narao krizo ter se povzpel do lesnega Po strelu je hipoma nastala močna no- industrijca. Toda razne ponesrečene ne« tranja krvavitev in bi bila tudi takojšnja ; strokovno zasnovane špcku'acije so ga j odločil vreči nam v obraz rokavico. N'a» povedani boj sprejmemo brez oklevanj^ Ideja jugoslovcnske demokracije, ki jie sedaj navdaja z grozo nazadnjaško akcionarstvo ter bo sčasoma zadati; smrtni sunek bohotno cvetočemu klcrŠ kalizmu v Sloveniji, zavzema že v dor raščaioči generaciji močen razmah, -»jr To pa boli ljudi Vašega kova. in zfis v daljavi zarjo neizbežne zmage. Raču« ni se ne ujemajo, demagoštvo udarja na ovire, zato se Vas loteva slepa strast. S zdravniška pomoč brezuspešna. Smrt je prisilile, da je to industrijsko lastnost | prerokovanjem, da demokratska straa« nastopila po nekaj minutah. | slekel in se nazadn je moral ločiti tudi Kakor se nam z ozirom na naše vče- od krvavo prisluženega avtomobila fler« rajšnje poročilo naknadno poroča, ni biv- vavo po žuljih tistih delavcev zaslužene« ši policijski nadzornik g. Habe v nikaki ga, katere je sedaj spravil na svojo li« zvezi s priskavo umora. I sto), s katerim je bahal in šaril doma in Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 22.: »Šestero oseb išče avtorja*. R Četrtek, 23.: «Pri Hrastovih«, slavnostna predstava ob 50 letnici rojstva pisatelja Ksaverja Meška. Petek, 24.: «Moč teme«. D. Sobota, 25.: »Firma P. B.» F. Ljubljanska opera Sreda, 22.: »Majska noč«. F. Četrtek. 23.: Zaprto. Petek, 24.: »Netopir«. C. Sobota, 25.: »Carjeva nevesta«. E Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota, 25.: »Maks v škripcih«. Nedelja, 24.: »Maks v škripcih«. Mariborsko gledališče Četrtek. 12.: »Otroci«. A. Premijera. stavo prodaja dnevna blagajna v ka naprednosti ne bo nikdar rešila, rfij izvoli g. dopisnikar v bodoče raje pitati pri prihodnjem okrajnem sestanku svo< ic navdušene napredne pristaše, ki so zadnjič v Radomiju izjavili, da raje vb- lijo klcrika'cc kot pa demokrate. Takib , . , , _ . , . . ,________ljudi ne rabimo pri nas, naj le ostane« stiskih rokopisov iz druge pol. 12. sto-1 skemu Tutankamnus je dodano še raz- letja. Njegovemu spisu je dodal konser-1 glabljanje o nesmrtnosti človeške duše. ^ pPOLZELA Tatvine nikakor ne d, vator dr. F Štele s 7 slikam, opremi je-: G. Podbevšek bo svoje delo najbrze re- q s ^ ^ ^ sodnik na« no razpravo o iluminatornem okrasu citiral na podoben način kakor pred leti da ne ^ ^ kaz*novati Jju& teh rokopisov, ki predstavlja najstarejše svoje pesmt. j ki se bodo pojavili v vinogradu na da« ■ , slikarstvo na slov. tleh. Dr. Kos bo svo- j Barka na šentjakobskem odra ▼ | K 6 nem z edališču danes v sredo in jutri v sllkars,vo na slov" nen^ ur\ T 00 svo' < . °.urr — ' ' .Vinske trgatve«, ki jo priredi Prosto« četrtek ob običSr urah ^terna bla- ie de,° nadaljeval. - O malo komu zna- Ljabljan, Za smeh ta zabavo poskrbi tovagm,ška požarna bramba na Sa še odSTob po°T IaemU sP°meniku ^ Vtktor S eska v šentjakobski gledališki oder svojo tretjo > Cizeju (tik farne cerkve) gajna se oapre od poi o. | . _ Neptunov vodnjak v Ljub jam noviteto, ki se bo igrala v soboto, dne * ™ , . j B. ivezek Zbornika za umetnostno ,plsl!., . ._ ^ 1 ,,„„%« „w„kr. t„ i» dne 26- m- s s.edecim sporedom. BtV zgodovino ima izredno bogat ilustrativen del: 34 slik pojasnjuje članke, od tega jih je 16 na papirju za umetniški tisk. spisu (s sliko). To delo G. Tolmesingerja iz 25. in v nedeljo dne 26. oktobra. To je oh!oZcn v^nocrad, ko!o sreče, ja, leta 1660. je stalo pred magistratom m izvrstna burka .Maks v šknpcto. Igra bltka s konfeti in licitacija, se nahaja drnes na vrtu vile del Cott. je polna komičnih zap etlajev. Poeetmk. & bjeck na Q QOVO 11____• 1 • _______»; A w Viol niHq lina r\rn/ c ht'A rta Krtrin nrii 1 IT CmPilS PrATI- _ jin je ib na papirju za umetniSKi iisk. - , y dr. Ma, nafialjuje predstave ne bodo prišli iz smeha. Pred- """ """j T lJt Na čelu prinaša članek znanega češkeea muzPJSK1 ravuaicij ui. ..ji ua .oijujc, u . 1 ustanovljenemu društvu, vabi odbor k .Ce. Pmasa claneK " , umetnost-zgod. zapiske, tičoče se cerkve prodaja vstopnic je v kavami Zalaznik ' udeležbi zgodovinarja dr. Malejčka o češki moder-. ., . , ,„,:„. v^ n, ,.„„ , Pr"v oni ni uaeiezni ni umetnosti, ki informira pregledno o' 1 ,Cm.- hT1 s^rem ,r8u- .. SLOVENSKA BISTRICA. Batičevo razvoju češke modeme in je pravi pri- ^dne I f n r ' „ prem"r* trgovino in hišo v Šolski ulici je kupil mer stvarne^ in stilistično zgoščenega bliogr nja, knjizevue ocene. pregled raz- V nedeljo 9 t rn. se je vršila v za- t 2a iz Oplotnice. _ V sobo« poročanja. Ilustracije so izbrane tekstu fv 111 M"in»vna »'J® ^cbškem gledahščuv Tuškancu premi-1 to dnc 18. t m. jc uprizorila tukajšnj« primemo, tako da čitatelj lahko na nji- P" * Maruohamove komedije v Cita]nica v hotcIu .Beograd« pod vod, hovi podlagi zasleduje pisateljeva izvaja- Steska" da jf de'° <0£ ,rch J^f ** ™ vprašanje znanega med roožn. Sodeloval so: gospe dr. Pučnike menik češki razstavi, ki jo je priredila ^ ^^ dvema mošk.ma m eno žensko. Rez.ral va jn Skofceva. gospodične Fridrihova Narodna galerija in ki nas je seznanila revlJal"? . ^^^ ^Zt ZL Z J ^ ^ v-.^i * T °merzuva in Smehova tcr ^spodjC s stanjem najnovejše češke umetnosti. _ priporočajo najbolje naše edino umet- vlogo. Predstava je bila glasom zagretv Kniewald. Omerzu, Rovšek in Turk. Sta. Izidor Cankar priobčuje prvi del svoje študije o Potočnikovih r izbah, ki so po raznih naključjih prišle končno po naklonjenosti slikarja S. Oirina v zbirko katalogu nostno revijo v Jugoslaviji. Naroča se §ke kritike dobra. j ri igraIci ^ opravili izvrstno kakor ved« pri upravi (Ljubljana-univerza) za | Vakup s,ik T Osijeku. Osiješka mest- j no, a tudi novi, ki so v tej igri prvič, ah 60 Din letno. | na obfina je nakupila več slik. katere vsaj po daljšem presledku prvič, nasto« Anton Podbevšek. so pred kratkim razstavili naši umet- pili na Čitalniškem odru: gdč. Fridriho« Knjiievna novica. Smehova in gospoda Meškova 50 letnica ▼ ljubljanskem gledališča. Gledališka uprava je povabila g. Meška, naj se udeleži proslave svo- Narodne galerije. Natančnemu je 50letnice, ki jo bo obhajala ljubljan- bo sledila v 4. zvezku stilistični rrzpra- knjige -Človek - - - ----- r------ —. -------- ska drama z uprizoritvijo njegove igre va. — Marljivi znanstvenik dr. Mi'ko dovršil delo .Italijanski Tutankamen*. slikarjev: od Marčiča ter v treh dejanjih v četrtek Kos. ki pravkar odhaja na beograjsko Studijo je započel še kot vojak na ita- venka> in Dve glsvi» od Santla Grafik ravna in simpatična. Predstava sc je * dne 23. t, m Pisatelj Meško se je povabi- —-----------1-1—---- —*---<—»«*•■ ^ v " —' —-Renski avtor zn?ne. a doslej še neobjavljene niki v Osijeku. Med nakupljenimi stvar- va, Omerzuva, z bombnmta, je pravkar mi se nahaja tudi troje del slovenskih Omerzu in Tujk, niso zaostajali. Poseb« lu prijazno odzval ter bo osebno prisostvoval Dremiieri Vstopnice za to pred- univerzo. je pričel objavljati paleogra- lijanskem bojišču ob Piavi. V njej obrav- prof. Gjurič je prodal sliko . I mo> upnzori Čitalnica za praznik Ven knjižnice. V prvem delu opisuje skupino i tudi sedanie kulturno stanje. .Italijan- ■ tnih duš žaloigro ^Mlinar in njegova hfi» ze vesti * Imenovanja t diplomatični službi. — Kralj je podpisal te dni večji ukaz. o imenovanjih v diplomatični službi. Naš pooblaščeni minister na Vatikanu v Rimu dr. J. Smodlaka je pomaknjen v čin poslanika 1. skupine I. kategorije, isto-tako naš poslanik v Tirani dr. Otokar Rybaf. Za generalnega konzula na Reki je imenovan dosedanji načelnik v ode-lenju za izvršen je pogodb Spira Pavlo-vič, za konzula v Bratislavi dosedanji tajnik v ministrstvu za vnanje zadeve Fran Crijetiša. Za stalnega delegata vlade pri Društvu narodov v Ženevi je ime-uovan Jovan Dučič, doslej svetnik poslaništva v Atenah. Nadalje so imenovani: dr. Staaoje Mihajlovič za direktorja političnega adelenja v ministrstvu vnanjih ea.dev; Branko Markovič za direktorja konzularnega odelenja, za sekcijske šefe v odelenju za izvršenje mednarodnih pogodb pa dr- Aleksander Vukičevič, Milan Jovanovič in Svetolik Lazarevič. Za generalnega konzula na Dunaju je imenovan Konstantin Fotič, za generalnega konzula v Solunu Ivan Gerasimovič, za svetnika v atenskem poslaništvu Momči-lo Jurišie; upokojena pa sta: generalni konzul na Dunaju Lazar Bijač in konzul na Reki Filip Dobrečie. * Himen. V Zgornji Polskavi se je prošlo nedeljo poročil g. Ivan Frangeš z gospodično Francko Hojnik. V Mariboru se je predvčerajšnjim g. Janko Kusrov-nik, uradnik Ljubljanske kreditne banke, poročil z gospodično Frido Polegek. 4 Srebrna poroka. V Kranju obhajata danes 25 letnico svoje poroke ugledna in priljubljena Mihael in Marija Lužar, še oba čvrsta in zdrava. Na mnoga leta! * Srebrna poroka. V Krčevini pri Mariboru praznujeta danes g. Franc Veber, železničar in njegova zvesta družica Ivanka roj. Duh, srebrno poroko. Jubilantoma, ki sta v narodnih krogih zelo priljubljena, želimo, da dočakata tudi zlato poroko. * Smrtna kosa. V Lokah pri Trbovljah : je umrla v pondeljek hčerka g. Antona i Medveška, Hedrika. Zapustila je svoje iskreno ljubeče jo starše v nežni starosti 12 let. Pogreb bo danes ob pol 9. iz hiše žalosti, Loke št. 20, na pokopališče v Trbovljah. Blag ii spomin, žalujočim naše skreno sožalje! * Smrt uglednega hrvatskega arhitekta. | V Zagrebu je umrl včeraj v starosti 52 let arhitekt Viktor Kovačič, čigar življenje in delovanje je v ozki zvezi z razvojem arhitekture na Hrvatskem. Pokojnik je že kot dijak na umetniški akademiji na Dunaju obračal nase pozornost svojih profesorjev in si pridobil za svoje načrte javno priznanje. V Zagrebu je izvršil projekte za celo vrsto krasnih stavb, kakor: za cerkev sv. Blaža, Franckovo poslopje v Kukovičevi ulici ter projekt za regulacijo Kapiola. Njegovo zadnje, uaravnost monumenlalno delo — palača zagrebške borze — je pravkar v gradnji. * Nova planinska koča. Nova zgradba Savinjske podružnice v Logarski dolini je v surovem stanju gotova in pod streho. Spomladi bo tudi znotraj dograjena i« bo otvoriena najbrže meseca junija. Društveni odbor ima s stavbo mnogo težkoč. ker občinstvo premalo upošteva vsžnost te stavbe za turistiko in tujski promet. Prispevki le slabo pritekajo; le Celje je v tem oziru hvalevredna izjema. * «Bajtar.) stavbna in kreditna zadrnsa. 'Železniško uslužbenstvo, ki pod sedanjimi stanovanjskimi neprilikami razmeroma največ trpi, je ustanovilo dne 2. septembra stavbno zadrugo «Bajtar>, čije namen je preskrbeti članom zadruge lastna domovja. Zadrugi je obljubila vlada, kakor tudi drugi merodajni faktorji svojo pomoč in je upati, da bo v prihodnji' stavbni sezoni postavljenih kakih 50 matih hišic pod streho. Z ustanovitvijo za-' dTuge je napravljen prvi resni korak, da I se reši stanovanjsko vprašanje na edini j ' možni način potom produkcije novih ma-! lih stanovanj za srednje in delavne sloje.' Upati je, da bo našel ta korak železniškega uslužbenstva podporo pri vseh krogih. ki so na odpravi stanovanjske bede zainteresirani. * Izredna lovska sreča. Iz Vinice nam j pišejo: Medveda je ustrelil Mate Moravec iz Podklanca. Kosmatin je bil srednje velik, do tri leta star. Odkod se je priklatil v nižavo Kolpe, je težko reči. Ljudje ce pomnijo, da bi bil v teh krajih kdai: ustreljen kak medved. * Konee jrladovne stavke invali.ior na Brestovcn. Včeraj popoldne se je posre- j čilo posebni komisiji ministrstva za so- i cijalno politiko poravnati spor med upra-: vo zdravilišča na Brestovcu in invalidi.' Vsled tega so invalidi opustili gladovno j stavko. v • Vlomilska tvrdka Žolger & Otorepec, ki sta zadnje tedne v Zagrebu izvr-' ' ni v Zagrebu. Z njim vred sta bila pritegnjena v zapor tudi ključavničarski pomočnik 1'entek, ki je ponarejal ključe, : in pa mesarski pomočnik Ferleš, ki je ! posredoval v lopovskih načrtih. 1 * Požar r Hujah pri Kranju. V pon-; deljek, ob pol 5. zjutraj, je izbruhnil na Hujah pri Kranju pri posestniku Josipu ; Marčanu silen požar, ki je v kratkem 2a-! su upepelil dve poslopji posestnika, ki I si jih je pred kratkim preuredil za udob-; nejše bivanje na stara leta. Gasilna dru-! štva, ki so prihitela iz vseh okoliških ! krajev, so mogla rešiti samo ostala v bližini se nahajajoča poslopja. Pri re- Ne zamudite si ogledati tx»i najlepše žene na svetu CIaude France (Pariš), Charlotte Ander (Berlin), Carmen Cartellieri i\Vien) samo še danes in jutx»i 23. t. m. ▼ elegantnem umetniškem filmu == Penzijonat Groonen , - Kino fiubljanski dvor - Predstave ob pol 5., 6., pol 8. in 9. nri. - svoj obolus k tej akciji. Upati je, da akcija dobrodelnih društev ne bo brez* uspešna ter da uspe v polni meri. Ape« sevalnih delih se je posebno odlikovalo Sirarno že sedaj na usmiljena srca, da kranjsko gasilno društvo, ki je prihitelo ne zavračajo nabiralk raznih društev ter na kraj nesreče tekom četrt ure. Požar da vsak po možnosti prispeva, da olaj« je uničil tudi gospodarske poslopje Marjanovega soseda. Škoda je zelo velika. Sumi se, da je zanetila ogenj zlobna roka. Požar ob avstrijski meji V nedeljo ša vsaj enkrat bedo revnih otrok. Dne 1. in 2. novembra izvedejo dobrodelna društva potom svojih članic prvo nabi« ranje darov za božičnico. Na več krajih bodo prodajale dame sveče ter bodo raz« popoldne je nastal v gradu St. Lampert. na društva postavila nabiralnike, v Svečeni na dosedaj še nepojasnjen na- j u— Žižkova proslava v Ljubljani. Ju« čin ogenj, ki se je naglo razširil ter j goslovcnsko » češkoslovaška li^a v Ljub« uničil poslopje in v njem nahajajočo se ' ljani in Češkoslovaška obec v Ljubljani slamo in seno. Iz Maribora došli gasilci j priredita dne 25. t. m. ob 3. uri zvečer so Bicer napeli vse svoje moči, da bi rešili poslopje, kar pa se jim radi pomanjkanja vode ni posrečilo. proslavo 500«!etnicc žižkovc smrti v spodnjih prostorih restavrieiie «Zvez« da». Na sporedu je slovensko predava« * Smrtno ponesrečil se je g. Ludvik nje o Žižki in petje pesmi iz njegove Ossendorf, pivovar v Laškem. Padel je več metrov globoko in se smrtno ponesrečil. Prepeljali so ga sicer v javno bol- dobe. Vstop prost. Vabimo ljubljansko javnost k obilni udeležbi, u— Opozorilo delodajalcem in brezpo« nico v Celje, kjer pa je kmalu nato: selnim. Vsled preselitve borze dela iz umrl. Rodom Čeh. je bil zaposlen dolga leta v pivovarni Laško in v pivovarni v Žalcu, izkazal se je veduo kot iskren narodnjak in Slovan. Blag mu spomin! * Ptiček je ušel iz kletke. Fran Matej, član tKola gorskih tifevs harambaše Jo-vana čaruge, ki je bil obsojen na osem let ječe, je te dni pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi. Prošlo nedeljo pa je prišel v roke orožniški patrulji. Kakor svoje-dobno Čarugo. našli so tudi Mateja spa-vajočega v hiši nekega seljaka. Nameraval se je oženiti in je prišel v domači kraj., da si izposluje ]>otrebne listine. Orožnik ga je zbudil z besedami: cVstani Matej, tu je tvoj krstni in samski list!> * Smrt pod tramvajem. V Ilici v Zagrebu je predvčerajšnjim povozil tramvaj policijskega stražnika Antona Štefa-niča. rodom iz Istre. Stražnik je bil na mestu mrtev. * Težka avtomobilska nesreča pri Va-raždinu. V soboto popoldne je iz Zagreba vozil privatni avtomobil v Varaždiu. V avtomobilu je sedel bančni uradnik Vilko Kasielec s štirimi potniki. Na klancu pri Malem Bisagu sta iz nekega dvorišča prileteli dve svinji na cesio pred avto. Šofer se je skušal izogniti ter se je vsled tega prekopicnil v cestni jarek. Pri tem so bile tri osebe lahko ranjene, Kosfelec pa je zadobil težke poškodbe, katerim je kmalu podlegel, šofer, ki je ostal nepoškodovan, je hotel izvršiti samomor * Samomor Slovenca na Hrvaškem. Kakor javljajo iz Zagreba, so na železniški progi blizu čuvajnice št. 67 v zagrebški okoiici našli prošlo nedeljo močno razmesarjeno mrtvo truplo Ivana Brožiča, rojenega leta 1889. v Kranju, po poklicu mizarja v Belovaru. Truplo je ležalo na tiru med tračnicami; glava je bila popolnoma odrezana in je ležala poldrugi meter od trupla; odrezana je bila tudi desna roka in stopalo desne noge. Sodna komisija je ugotovila, da je Brožič izvršil samomor. Bil je tuberkulozen. * Ustrelil se je v nedeljo zvečer v Lu-kovici tamkajšnji orožnik Alojzij Ljubič, rodom iz Grosuplja. Star je bil 24 let. Motiv samomora ni znan. * Umoril prlnbra'a in ra vrgel v vodo. Iz Ogulina poročajo, da je v selu Go-mirje 25 let stari posestnikov sin Rade Polovina izvabil svojega šestletnega po-lubrata Svetozira v neko zasedo, ga tamkaj umoril, mrtvo truplo pa vrgel v potok Ribnjak, kjer ga je našla njegova msti. Rnde je po umoru pobegnil. za gospe neobhodno potrebno. 1983 a sedanjega prostora na .Mestnem trgu 2 (Mestni magistrat) v prostore stanovanj« skega urada v drž. baraki na vogalu Du« najske ceste in Ceste na južno železni« co se 22. in 23. t. m. ne bo uradovalo. u— Sadna razstava. Danes od 2. do 4. ure popoldne se bo oddajalo zadnje sadje. Že rezervirano sadje, katerega kupci ne bi odnesli, se bo prodalo. Na razpolago je še več lepega sadja, ki se bo dobilo po znižani ceni. Kdor si torej želi nabaviti kaj sadja, naj pride da« nes ponj. u— Stanovanjska mizerija. K zadevi g. Ivana Grilca, ki je s svojim pohištvom in svojo rodbino še vedno ni cesti, nam pišejo: Z ozirom na razne govorice, ki se širijo o deložaciji g. Grilca, bi bilo dobro ugotoviti, da jc bilo g. Grilcu dne 6. maja t. 1. od stanovanjskega urada nakazano stanovanje iz katerega so ga vrgli sedaj na ulico. Ker je spadalo stas novanje v zapuščino pok. A. Burgerja, je dobil g. Grilc ključe na sodišču, kjer je tudi plačal najemnino za pol leta. Sta« novanje je na lastne stroške restavriral in vzdrževal v dobrem stanju. Deloža« cija sc je izvršila torej brez povoda in pomeni očitno krivico. u— Orjunaši! Udeležite se pog.tba ! sjn Alojz" Trampuš ' in hhpčc Matevž pok. b-ata Ferda Pipana, ki se vrši da« ' Oblak iz Polhovega gradca v mesto bi« nes ob 15. uri. Za člane v krojih zbor ka. Ubogo žival sta potoma na straho« gel konstatirati samo smrt. Mauser za« pušča ženo in 5 otrok. Vzrok samomora so baje rodbinske razmere in finančne neprilike. u— Ubegel dečko. 18«Ietni posestni« kov sin Ivan Seliškar iz Podutika se ie v nedeljo zjutraj odpravil k maši v Ši« ško. Deček se od takrat ni povrnil več domov. Oče je prijavil zadevo po:iciji, ker sumi, da se jc sinu morda pripetila kaka nesreča. u— Pretep med ženskami na trgu. Iva« na Škerjanc iz Sostrega pri Dobruniah je dne 19. t. m. ponujala na Vodniko« vem trgu v nakup razno sadje. Name« stila se je b'izu Hedvikc Trokan, ki je prodajala istovrstno blago. Ker pa je imela pri prodaji Skerjančeva več sreče, ali pa je ponujala blago za nižje cene, je Trokanovo to tako razjarilo, da se je spustila z njo v boj. Konec pretepu jc napravil šele stražnik. u— Lov za tatom. Dne 20. t. m. okrog 21. je kazal delavec Jakob Omerza v gostilni Kaifcž v Florijanski ulici svoje« mu tovarišu Josipu Vodopivcu srebrno verižico, vredno 200 Din. V trenutku, ko je Vodopivec držal v roki verižico, pa je pristopil k njima 54«!etni brezposel« ni Miha Svegclj iz Podbrežja, hipoma pograbil za verižico in zbežal skozi vra« ta. Seveda se je za predrznim tatom dvig nila na lov vsa gostilna. Na ulici je pri« čelo živahno kričanje in tekanje. Tat jc bil kaj kmalu upehan in prijet u— Ne zamudite! Ugodna prilika! Modno blago, križasto in črtasto za kri« la in kostume, po bajno nizkih cenah. Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufakturnega blaga, sukna itd. po vsakih sprejemljivih cenah pri Jos. Hcdrač, Aleksandrova 12. 2222 u— Koncert pevskega društva ^Sla« vec». Kakor žc objavljeno, priredi «Sla» vec» v nedeljo dne 26. oktobra v dvora« ni SokoLskcga doma na Viču konccrt. Spored koncerta jc zelo zanimiv. Poleg skladb Adamiča, Premrla, Prochazka, Hatzc i. dr. je zastopan tudi Brnobič z deloma še ne izvajanimi točkami. Zače« tek koncerta ob 7. uri zvečer. 2239 u— Surovo trpinčenje živali. V pon« deljek popoldne sta prignala posestniški je vrgel lep znesek, ki se bo porabil za lajšanje velike bede vojnih invalidov tej vdov in sirot. e— Plesni večer. Danes v sredo dne 22. t. m. priredi ob 20. uri v mali dvo« rani Narodnega doma v Celju g. prof. ?ečnik plesni večer, na katerem bo pro« izvajal s svojo sestro najnovejše moder* ne plese iz kongresa v Parizu. Kapi Jtfirim-čokolado in jo jej, 3n nikar v izložbah jo samo ne glej! iz Primorja " Fašisti in slovenske knjige. Lani konjem aprila je obmejni komisar v Podbrdu i zaplenil svetolucijskemu župniku Abramu ' dve knjigi: Jelenčevo «1914-1918-> in Ma-tlčičcvo «Na krvavih poljanah«. Knjigi sta romali v Videm, kjer je tedanji preteki Pisenti napravil iz stvari celo afero. Mnogo resnih gorn.ieitalijanskih listov je ob-j ravnavalo slučaj kot resen pojav veleiz-dajc. Cez leto dni pa se je pokazalo, da ni z »velcizdaio« nič. Oblasti so proces proti župniku morale ustaviti, ker niso imele povoda za nadalino preganjan e. A sedaj pride najlepše. Pisenti se ie postavil na lastne noge ter poročal o stvari v Rim, kjer čaka zdaj rešitve. Seveda bodo poklicani činitelji skrbeli za to, da se zadeva reši kakor treba in da si bo Pisenti skrhal zobe v boju proti našemu ljudstvu, kateremu je prizadel že toliko grenkih ur za časa svojega zloglasnega prefektovanja v Vidmu. * Koncert «Mladikes v Gorici. Dne 26, t. m. se vrši v Gorici (dvorana Trgovskega doma) koncert »Mladike«. Spored obsega slovenske narodne in umetne pesmi. * Izpiti za občinske tajnike se bodo vršili v Vidmu letos 1., 2. in 3. decembra. Slovenski tajniki se temu upirajo, ker pravijo, da je stvar uprizorjena samo zato, da ;ih bodo pri skušnjah lahko pometali. Tajniki so radi tega imeli te dni v j Trstu poseben sestanek, na katerem so izvolili odbor, ki bo ščitil njihove koristi. * Sejem in živinska razstava v Ajdovščini. Dne 15. oktobra se je vršil v Ajdovščini v Vipavski dolini sejem, združen z živinsko razstavo. Kramarski sejem je bil prav dobro obiskan. Živino ie ocenjevala posebna strokovna komisija, sestavljena iz živinozdravnikov in neprizadetih živinorejcev. Prvo nagrado za bika je dobil posestnik in mesar Slamič iz Ccrnič pri Gorici. Razstava je v splošnem pokazala, da se je živinoreja na Vipavskem v zadnjih letih lepo dvignila. * Smrtno jc ponesrečil 271etni mehanik Mestroni, ki jc te dni popravljal neko električno napravo pri tržaškem slavnem kolodvoru. Splezal je na visok droz, s katerega ic telebnil na zemljo. Razbil si je črepinio in ostal na mestu mrtev. ob pol 15. uri pred pokop.tiiščcrn pri Sv. Krištofu. u— Zdravstveno stanje v Ljubljeni. Prošli teden se je rodilo v Ljubljani 35 otrok (17 moškega in 18 ženskega spo« la), umrlo pa jc 11 moških in 12 žensk, skupaj torej 23 oseb in sicer: 3 osebe za jetiko, 2 za življenjsko slabostjo, 2 za srčno hibo, 2 za rakom, 1 za pljučnico, 1 za zastrupljcniem rane, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 vsled slučajne smrtne poškodbe, 1 ose« ba pa je izvršila samomor. Na nalezlji« vih boleznih so obolele 4 osebe: 2 na dušljivem kašlju, 1 na davici, 1 pa na griži. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji slede« či slučaji: 3 tatvine, 2 prestopka kalje« nja nočnega miru, 6 prestopkov cestne« ga policijskega reda, 3 prestopki preko« račenja policijske ure, 1 pes brez znam« ke, 2 pretepa, 1 onemoglost na ccsti, 1 nošenje samokresa brez dovoljenja, 1 prestopek nedostojne vedenja in 1 po« beg od doma. u— Samomor na Opekarski cesti. Včc« raj, ob 5. uri popoldne se jc ua dvori« šču hiše št. 10 na Opekarski ccsti ustre- vite načine pretepala in suvala. da jc na mnogih mestih krvaveli. Na Gospo« svetski cesti se je končno izmučeni ži« val vs!ed utrujenosti vlegla na tla. Nc« usmiljcnca pa sta vzela steklenico ben« cina, polila z njim živali med zadnjima nogama in zažgala. Izmučena žival ie skoro podivjala in se je bilo bati velike nesreče. Suroveža se bosta radi svojega čina zagovarjala pred sodiščem. u— Cerkvena tatvina. Med 16. in 20. t. m. je neznan tat odnesel iz cerkve Sv. Jožefa dva altarna prra, vredna 600 Din. Cerkovnik Jakob Megtič jc- tatvino prijavil policiji. Kdo bi oil tat, sc doslej šc ni zamoglo ugotoviti. Iz Maribora a— Podcficirska šola v Mariboru. Ko« manda mariborskega okrožja razglaša, da jc rok za sprejem gojenccv v pod« oficirsko konjiško šolo podaljšan do 1. novembra 1924. a— Za «D"ijažko kuhinjo« je položi! v marib. podružnici «Jutra» g. Naveržnik, trgovce z usnjem 100 Din namesto ven« ca na grob za pok. dr. Fr. Rosino. a— Proslava 28. oktobra v Mariboru. Češki klub v Mariboru priredi v prosla« lil tamkajšnji posestnik Ivan M tuser. , vo češkega osvobojen ia dne 28. oktobri Pognal si je z lovsko puško kroglo v glavo in obležal takoj mrtev. Kakor SC nain poroča, ic bil prid t'.igičiiin oo« godkom v hiši precej hud prepir. Mau« ser se je pri tem tako razburil, da je snel vpričo svoje žene in svafca lovsko puško in odšel z nio na dvorišče s trd« nim namenom, da izvrši samomor. Svoj sklep jc sporočil tudi ženi in svaku, ki mu je zaman prigovarjal, p.tj se pomiri. Mauser sc je hladnokrvno na dvorišču vsedel na kiopico, sezul čcvljc„ nastavil potem puško in sprožil vpričo žtne in -šila več drznih vlomov v trgovske loka- le ponoči in o belem dnevu, je doživela ' z aretacijo Zolgerja svoj . V so-! boto okrog 1. opoldne je namreč Rajmund | Žolger, rojen 1899. v Sesterču in pristo- | jen v Maribor, zlezel v trgovino tvrdke Valečif in Habčič v Ilici. spustil rolo za 9eboj je začel razbijati blagajno. Njegov | konipanjon Otorepec (star 23 let. rodom . iz Gradca, a pristojen k Sv. Emi) pa je j straži! zunaj. Oba drzna lopova je pre-1 senetil vajenec, ki je slučajno prišel k j trgovini. Žolgerju se je posrečilo ubpža- j ti, a ga je policija po kratkem lovu ujela, dočim je Otorepec izginil brez sledu \ In ga doslej še nimajo. Žolger je priznal | več vlomov, ki so zadnie čase bili izvrše- i Iz Ljubijsne u— Božičnice za revne otroke v Ljub« ljani. Socialno = politični urad nam jav« lja: Vsa ljubljanska dobrodelna društva so sklenila prirediti v mesecu dccembru j dogodka policijski zdravnik dr. Avramo« skupno božičnico za revne otroke. V to ' vič in dežurni uradnik. Zdr.tvaik c n,o« svrho se je sestavil odbor, ki obstoja iz j zastopnikov mestnega magistrata in raz« ; nih društev, ki ima nalogo izvršiti vse ; priprave za prireditev te božičnicc. Ker! 1 je število revnih otrok zelo veliko in je ! 2a,1210 JLClL©3j 1 potreba zlasti pri nekaterih otrocih zelo velika, bo odbor apeliral na usmiljenost občinstva ter izvršil v to svrho obsežno nabiralno akcijo. To nabiralno akcijo izvedejo posamezna dobrodelna društva potom svojih članov. Da se ne bo te akcije izrabljalo od strani raznih sum« Ijivih elementov v kake nepoštene na« mene, opozarjamo že sedaj občinstvo, da se bodo nabirali darovi za božičnieo za revne otroke potom nabiralnih pol, ki bodo potrjene od mestnega magistra« ta. Vsak darovatelj dobi potrdilo, s ka« terim se lahko izkaže, da ie že oriložil i v Narodnem domu večerni konccrt s slavnostnim govoi"om. Nastopili bodo češki umetniki, ki baš tc dni gostujejo po ' Jugoslaviji. a— Mariborski drobiž. Danes ob tr-četrt na 20. sc vrši v kazinski dvorani pod okriljem Ljudske univerze pred«-«« nje o rediotclefoniji v zvezi z radiokon« ccrtom, ki ga bo predvajal g. in i. Tom« šič. — V petek bosta v Gotzovi dvorani koncertirala g. Stojanovjč in ga. Arhova le pod pogojem, čc bo v predprodaji pro danih najmanj vsaj polovico vstonic. — svaka. O dogodku je bila t 1 vilnih in vaiuških oblasti. Cvetlični dan Potovanje okrog = sveta= I. del danes zadnji dan. Predvajanje 1L dela od četrtka 23. do vštevši nedelje 26. t*m. Pravilnik za tekmo hrakov Kljub ljubiteljev brakov v Ljubljani priredi dne 26. oktobra v grosupeljskem delu lovišča v hribu Kamni gorici tekmo. K njej so prlpuščeni psi braki, ki so toliko čestokrvni, da se lahko vpišejo v rodovno knjigo J. R. B. in dobe pri smotri vsaj dobro. Po prihodu vseh jutranjih vlako? v Grosuplje (okrog 7 ure) se zbero udelež-niki na dvori.:5u gostilne gosp. Ivana Rusa. Tam se bo najpreje vršila smotra psov. To smotre se udeleži lahko vsakdo. ki hoče dati oceniti svo;«ga braka, četudi ne tekmuje. Po smotri žrebanja k tfkmi prijavljenih psov, nato odh>xl v lovišče. Psi se bodo preizkoševali posamezno. Vsak pes sme iskati in goniti največ en« uro. Nato sc vjame in priveze, četudi ni nič spodil. Če pre.i neba goniti, se to zgodi r-c prej. Takoj se spusti druri tekmec. Ivo preteče določeni čas. se bo dalo 7ramc-nje z lovskim rogom za odstrel. Stojišča bodo namreč vsa zasedena in ko 7.ap3*6 ro?, je treba zajca ustreliti, psa pa v;eti in privezati. Zitegadelj naj bo vsakdo 'tudi glodalci) preskrblV>n s puško in verižico. Lisica s« takoj odstreli. ne da M se čakalo na rog. Ko bo prvi pes izpuščen, se podajo sodniki z opazovalci na vzvišen prostor, kjer bo mogoč pregled in se po potiebj pomičejo po lovišču dalje, da more vsak pes-tekmec, izkati po še neoblovljenen delu lovišča. Opoldne kratek odmor. Popoldne sc tekma nadaljuje na enak način: če bo treha tudi še v pondeljek. Tekma se vrši ob vsakem vremenu, vodi jo g. dr. Ivan Lovrenčič. Za sodnike so določeni predsednik K. L. B. Henrik (baron) Lazarini, Viljem A. Fu-ehrer in Ivan Rus, Breze. Ocenjevala se ho vodljivost. poslušnost. iskavost. način gonje, glas, vstraj-nost in obnašanje pri vstreljeni divjačini. Dobitki so va enkrat določeni trije: I. 100 Din. II. 75 Din. III. 25 Din: poleg teh se bodo razdelila tudi še druga častna darila. Sodniki niso vezani na kakšne predpis« in sodijo po lastni nridevnosti. Vodia tekme je upravičen izpremetvlfi spored. Prijave so dopustn? tudi še na dan tekmp. tik pred smotro; plačati sc pa mora dvojna privivnina, torej 10 Din. Zvečer se v gostilni Ivana Rusa razglasi ocenitev. ' Ljubljana. 20. oktobra 1924. Peter Zmitek, Henrik Lazarini, tainik. predsednik. Po smrti Anatola France „ | Med svetovno vojno je Anato! France! naibolj iz dej a V sobote 18. t. m. so položili k večnemu počitku francoskega pisatelja Anatola j mule te sprave Francea. N.egov pogreb je bil prava ve- j toda ko je kmalu po premirju prisostvo- z avtomocnlom in dobrih 100 km s par« lesvečanost, katere se ni udeležilo saino val slavnosti, ki se je vršila na čast Ja- nikom ali j3drcnico. šc težavnejša je di« 1 proge z Dunaja, središča trgovine teh! dimpeštanskim trgovcem. Madžarska predir.etov v Srednji Evropi, na Madžar- j oblastva so vsled tega odredila zelo stro-; sko. Stvar je morala biti zelo dobička- , go kontrolo vlakov, ki vozijo med Duna-1 nosna, ker je za preproge kot luksuzno' jem in Budimpešto, posebno zato, ker so 'stva da notrebuieš danes ' blaS0 določena zelo visoka carina. Ome- j so se na budimpeštanskem trgu pojavil.-J ' 1 — njena dva diplomata sta namreč dobiva- j zadnje tedne izredno velike množine krz- Dunaja večkrat večje pošiljke pobi- na ,ki gotovo niso prišle poštenim poten večinoma tkanine in preproge, ki j v deželo. Carinarnice so namreč ugoto-sta jih označevala kot selilno blago, kij vile, da so zacarinilc v poslednjem času ;c prosto vsake carinc in luksuznega dav I zelo malo krzna. Vsled te odredbe so na desettisoče francoskega naroda, temveč tudi neštevilno vojaštva. To se je zgodilo kljub temu, da je bil France ves čas svojega življenja propovednik paci-tizma, s čemer seveda še ni rečeno, da se je potegoval za prijateljstvo z Viljemo-V0 Nemčijo. Truplo pokojnika je ležalo na dan pogreba do 1. ure popoldne v Franceovi vili Said v Bois de Boulogne. odkoder so ga prepeljali na pariški Quai Malaquias. Tam so ga položili na črn katafalk, ki je. bil pregrnjen z violičastim šalom. Pogrebne svečanosti so začele ob dveh popoldne. Ulice, skozi katere se je imel | pomikati sprevod, so bile tesne zasedene. I Ljudje so napolnili balkone, zasedli okna ter se povzpenjali celo na strehe hiš, da i bi mogli videti veličasten film, predstav- j Ijajoč pogreb največjega francoskega pi-! nu Jauresu, je snel nekemu invalidu s pr- rektna zveza med Tirano in Korčo pre« si odlikovanje častne legi.e ter pripel: ko Elbasana, ki zahteva štiridnevno jc« svetinjo na poprsje Jauresa, katerega je žo na konju ali mezgu, da prepotuješ smatral za simbol francoskega mirovne- 160 km. Pri tem imaš pod seboj strašno ga apostola. Ta dogodek je prinesel pi-: slabe poti, večinoma steze, ki tc vodijo satelju veliko spoštovanje vseh delavskih I preko visokih, skoraj nedostopnih gora. množic. j Računajo, da sc bo ta zračna zveza v Drugače je bil Francc vse svoje živ- Albaniji obnesla, ker jc zahteva po iz« ijenje velik ironik in kot tak ni priza-; holjšanju prometnih razmer splošna in našal niti Francoski akademiji. Bil je je vedno dovolj ljudi, ki bi hoteli poto« njen član, a to ga ni oviralo, da bi po- I vati po svojih poslih. tvarjal resnico in se laskal tovarišem, j ---- s katerimi je sedel za isto mizo. To je | X Potres v Messini V noči od pet- ka. Preproge in ostalo blago, v kolikor je bilo dobro, sta potem prodajala bu- potniki zelo prestrašeni, ker sc na meji zacarini vsako krzno, ki je količkaj novo. Sodjalna politika l!sIiksocia!no-politične-!stremi M w Kkli standarde* m nima kongresu v Pragi velizacijo širokega gospodarstva in široke kulture. Meje držav se odmikajo in življenje pljuska preko meja od te in druge Pod tem naslovom smo v cjutrui že strani. Uveljavlja se načelo centralnega priobčili glavne resolucije tega kongresa,' upravljanja skupnih potreb in dolžnosti- . , ,. . . , , . , , i, .. « .... , .... ... ki se v bistvu tičejo problema br^zposel- Stvar, ki je danes še pobarvana s čisto IftT^LLT 53 i - 'SJ&^JZE. I ■"«. varstva delavstva in so-! nacionalnih obiiežjem £ ki spada meH Car" Ciril na Siciliji dva močna potresna. sunka,! fia, Mvarovanja ,cr minimalnega j notranje zadeve kake države, dobi jutri Prvi je bil v petek zvečer ob 10.17, drugi 05emurniUa. !______ „ J ^ » pa v soboto zjutraj ob 2.15. Prebivalstvo satelja zadnjih desetletij. Svetiljke na uli- ciril Vladimirov«, pred mcsecom ln m njegovi konkurenti Kakor znano, se je ruski Veliki knez ieta 1908.. "ko je potres uničil dve veliki mednarodni pomen in o njib nimajo go- ... ., . . , i Kongres sta sklicali dve najvažnejši voriti samo rdomačini». Razgledni stolp je bilo silno prestrašeno in je preoilo mednarodni asociaciji, odnosno njih po- se viša in prsi se nam širi£ ker smo noč na prostem. Škode n, bilo nobene. - | sebni komite. asociacija M Mkonilo var-' ponosni. da se je naše življenje razmak- i f Z«' I" VSet" VSP°m'n,U , 7 Z, stvo delavstva in asociacija proti brezpo- kilo in da preko domačega plota posega leta 1908.. ko ,e Potres uničil dve velik, selnos.L Tre(]a važna predvojna organi-: v življenje drugih narodov. Naša kultSa mesti Messino na Siciliji in Rcggio di _ ______________ cah. koder so peljal, Franceove telesne prok]amiraI za eara' ter obencm izja_; Calabria na nasprotni strani, ali za ča- MC:ja/. Za ocialno ^varovanje po vojn, se sin, na*e socialnopoUčne zaiteve ostanke, so bile zavite v crn flor. Pojavile vil da napram in0Zemstvu ostane za- sa grške-a junaka Odiseja pri Scili in f svojim delovanjem še n, oživela. Praški rastejo s kulturo in prehajajo v interesno so se korporacije in društva z raznobar-; pnkra} ' vpH1H k™« .r.jl,, t.«,~* mi« «J..L„,u „„ «.„_ konSres se je soglasno izrekel za fuzijo sfero mednarodnosti. Karibdi. Takrat je bilo porušenih na tiso- ™ "vl^tno L nrfnnrnv Irl Njegova carska proklamacija pa je | če hiš in je poginilo več desettisoč ljudi, sebno veliko število rdečih praporov so-;izzvala od v eRem uborll mskih 1 Ni čuda, da je bilo prebivalstvo v petek 0 . iu ' J® sprev°^ raz emigrantov, ki so za to, da bodi caT ponoči prestrašeno, ker je naravno mo-! . . ..... _ . .. . , „ H w vrstil, je godba republikanske garde za- v.:..« m.o.,1;«;™,,, m-i-u v; i - i-»- j . * cialno politiko. Ta nova organizacija naj svetske ljudi, ki hočemo vse, kar more svirala Chopinovo mrtvaško koračnico j ^tj?evT in t i £ P5T6 leti * ^ ^ " ».......- — ' L< — — "" ~ — nato pa Beethovnovo peto sinionijo. Ob-: —-- -- - ~ — - 1 v teh treh samostojnih organizacij v eno j Po teh načelih gre ali hoče iti povojno enotno močno internacionalno organiza-' egoistov in lokalpatriotov se preraiamo v cijo: v internacionalno asociacijo za so- življenje. Objema nas duh splošnosti, ia se formalno ustanovi na prihodnem kongresu v letu 1925. Ta fuzija hoče doseči, tseetnovnovo peto siniomjo. ud- ., višji monarh,"stični Svet>. Ta Svet ne I x Krvavi br>ii med nevv^oršklmi fv ,e7 T? ,e poslusalo turobne akorde od- iznava ciri]u pravice do prC6tola ter ! KitajclVkitalskemdeTu Korkajc oh,1T3a, ude^v0;aa? ' .v,seh j hitro in kakor bi se bal, da se preostro dil mu je zastopnik delavcev, ki se je|DaIje cirij samovoijno komentira te-! sekira igrajo pri tem glavno ulogo. Pri- ^^.f zelo,kvfn° vP!,va!° deis!vo', dotal-me egoističnih tendenc narodnega poslovd od pokojnika v imenu delavske , meJ}ne zakonc bivgega ruskc.;a car-' ljubljeni so tudi drugi-načini nasilne smr- ^ d^ktonj. starih dos^anjih^ medM-1 gospor,ars,va v posameznih državah, iz- """" usfil resnico: vojne rode le interesna nasprotja in ta bodo obstojala, dokler so nam ne posreči mednarodna gospodarska zakonodaja. Toraj: ne gospodarski zakoni, prilagodeni izključnim potrebam ene; države, ampak gospodarski zakoni, ki proti potrebam ene države ustvarijo višjo vrednoto: izenačenje potreb vseh držav. Mednarodne pogodbe in sporazumi so izhod za silo. — Ta misel je vredna intenzivnega razmišljevanja. Mednarodni gospodarski zakonodajni parlament! Ne paril- konfederacije Nato je govoril soc.alistič-| st ki S0 tičejo prettolonaslelništva. ti. Ker je bivanje v kitajskem delu mestu i rofmh organ,zac!J .ni?0 f m poslanec Blum m za njim pisatelj Le- |Najve5je prarniške avtoritete, kakor : za belokožce nevarno, je policija ta okraj1 na!ni.m D>ll\ u'e javllal >e Pre" comte v imenu društva francoskih knji- Maslenikov in Zizikin odrekajo' Ci-; zaprla za ostalo prebivalstvo. ' ^ švicarsko-francosko-belgijski duh m zevnikov. Ko je končal svo, govor Se rflu vico do preetola. Glav^ pa je j X Prekomorske zračne /.veze- Ge- nj,h p?sebne težnje. Posamezne avtonom-zadnu govornik, delegat francoske vlade' ^ j mati c^ilova, ko se je poro- neral Edvvard napoved"! skorajšnjo'"« se;cVe lf 0I^anlza"J v. ^^ FrancoisAlbert, je zasviralorkesterpa-U^ z njegovim očetom, ostala lute-1 ustanovitev Zeppelinove prekomorske 'Irzavalitegakv.irnegavphva niso mogle nske Velike opere novo mrtvaško sklad-i rank ^ tudi arilova žena Viktorija ' prometne družbe. V dveh letih se bo z™DJsal1' 8,1 Pa s° ^ same le Pr«vec bo. Sprevod se je začel grupirati. Prvi FeodorovRa ni s jela pravoslavja. ' otvoril redni promet z vodljivimi zrako-1 blle P°zorne na domac® razmere: N°va Je šel v vrst. vnuK Anatola Francea ,n Razcn jp wla ^ soroJd plovj na progah NCwyork-Kaliforniia,1 pa mora biti internacionalna Emila Renana, Lucuan Psichan. Ob s ra-; stvu z moZem_ a to je tcptanje cer-! Newyork-Južna Amerika in Nevvvork- v vseh SV0Jlu sesta7f,h' tudl,v M^lsjenl m mu je korakal predsednik republike kvenih Mbn07> Da]jeJ -0 ^^ o5e i Evropa. .upravnem organu, šele popolna in dejan- Doumeigue in ministrski predsednik Her; - - .....J J - J ° - - ' -- svoj čas podpisal izjavo, da se v last-, X Največja predilnica na Poljskem ska internacionalizacija socialne politike not Sledila sta predsednika zborn.ee in,^ 6V0jih potomcev od-' zgorela. V petek je izbruhnil požar v mo,re "esničevati temeljno zahtevo *>-, kularizem. ki neti egoizem, ampak široka senata, vsi ministri, člani diplornatskega ^ pravid doJ pre5tola, Cirilu 1 največji tekstilni tvornici na Poljskem, ki1 ^Inosti: socialno pravičnost, ki m rela- ^jemnost, ki ustvarja Ijuber-en _ f zbora ter veliko število pisateljev in P°-! samemu pa je car, ko se je oienil,! je last bratov Deutschev v Bielicah. Ogenj tp'na' ^P-^ absolutna m ki se ob me- mir. litikov. Sprevod se je pom,kal počasi; vze] vse J. Koneno opozarja I je skoraj popolnoma uničil tovarno. Zgo- Jah P^mezmh držav ne more m ne sme dalje. Pred Voltaireov.m spomenikom so|Svet mm£hkto da ta ma,nifest sploh rele so velike zaloge sirovin in izgotov-1 Preobleci v druSe hlaC€" se pogrebe, za^hip ustavili ter dvignili ^ prvi kj ?a je jzdal CM]. v enem iz. j Ijenega blaga. Skoda je 02r0mna. ! Praški kongres je bil v bistvu posvečen med prejšnjih je zatrjeval, da se vpra-! X Milijonske sleparije pri srečkah- !o ,emu organizacijskemu problemu so- šanje cara reši v državnem zboru, pri j V četrtek je povabilo policijsko ravna- cialne politike. Ker se je o potrebi te or- Čemur je pripuščal celo možljivost re- • teljstvo v Pragi k sebi oddelnega svetni- ganizacije govorilo in poudarjala njena publikanskega ustroja, zato je izdal ta i ka v ministrstvu za javna dela, Bertina nujnost in važnost, je to dejstvo istočasno j manifest. Svet monarhfetov zato ostaje , Vevodo, ki se ni več povrnil domov. Dol- poudarilo resnico, da je bila dosedanja krsto z voza. Nato se je od pokojnika še enkrat poslovil 46. pešpolk s salvo, nakar je sprevod nadaljeval svojo pot v Neuillye, kjer so položili truplo na ta-mošnjem pokopališču k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Ko je bilo vse to končano, so pokojnikovi prijatelji pristopili k vdovi ter jo spremili do doma. Pogreba je bilo konec, * • Zanimive so izjave nekaterih odličnih francoskih mož o Anatolu Fianceu. Pariški listi jih prinašajo cele kolone. Mi reproducirama samo eno, ki je pa dovolj značilna. Painleve, predsednik francoske pri Nikolaju Nikolajeviču. ker vidi na njegovi strani »edine možnosti uspeha*. Letalstvo v A^aniii mir. Praški kongres je videl v ustvaril v? resnično mednarodnega foruma za socialno politiko, ki naj ureja vsa važnejša socialno-politična vprašanja izven okvirja posameznih držav, svoj ideal in svoje veliko delo za svetovni mir. Pri nas pa govorimo o pacifizmu — in betoniramo meje skoro da okoli vsako vasi. »Socialna zakonodaja v naši državi.« Sestavil S. S. Izdala Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani. Izšla je knjižica, ki je bila za orientacijo delavcev kakor že ga, da je z nečednimi manipulacijami socialna politika na napačni poti, da ni z gradbenimi srečkami povzročil državi hodila po zlati lestvi mednarodne pravič-milijonsko škodo. Pred vsakim žrebanjem ,lost'- In le mednarodna pravičnost more gradbenih srečk so izročali nabiraici ne- : biti steber miru in sprave med narodi, prodane komade s seznamom Vevodi, ki i Svetovna vojna je bila boj vseh naro-, je upravljal ta oddelek ministrstva. Ve- j dov. ki predstavljajo evropsko in svetov-Albanska vlada se je odločila za va« ' voda je po vsakem žrebanju poiskal one no civilizacijo, kulturo in gospodarstvo. _ . . žen korak, ki naj bi znatno izboljšal se« | srečke, ki niso bile prodane, pa so zade- Ta presplošna udeležba na velikem med- [Tvil t * zaavnaj neoonoono po-danje žalostne prometne razmere v tej le, je na nedovol en nnčin izpopolnil sez- ' sebojnem klanju je živ dokaz medseboj-itreW1®- * razeucenju nejasnosti in ne- —.......... r..............—deželi. Z nemško družbo «Adria Acpo ; name in potem dvignil dobitke. Na ta na- nega stikanja in dotikanja interesov na- onentiranosti v veljav niti in raaveljav- zbornice se je izjavil o Franceu takole: Lloyd» je sklenila pogodbo glede uved« : čin je oškodoval češkoslovaško državo rodov. - Vojna je dala velik nauk in 'J®11111 zakonin v raznih panogah socialne cCista, velikanska luč se je utrnila in ! be zračne službe, ki naj bi redno in hi« ; za več milijonov. Vevodo, čigar žena je povedala veliko resnico, da so gospo-; zakonodaje Do ta knjižica mnogo pnpo-. svet se je pogreznil v .temo. Jezik, ki nas j tro spajala večje kraie v Albaniji. | znana češkoslovaška igralka, je bil svoj- darski, socialni in kulturni interesi na- mogla. Knjižico je uredil odličen delavec je s svojo bistro govorico učil kreposti in V smislu te pogodbe se ima letalska čas prestavljen od deželne uprave v Br- rodov v ozki medsebojni odvisnosti in da na poiju socialne zakonodaje, ki se^e -Z, razumnosti, je omagal za vselej. Misel,: služba uvesti že prihodnji mesec. Za za« j nu k ministrstvu v Prago, kjer je dolgo vsako ogrožanje tujih interesov pomeni i 'prašanji delavske zakonodaje p<#al pn ki se je dvigala k resničnosti in resnici, | četek so zamišljene vožnje po enkrat 1 živel zelo skromno in bil na dobrem gla- vojno. Ni slučaj, da so se ravno po sve- delavskem^ oddelku Pokojninske uprave I— ... .. -. . <_____"___- 1__I_____l---- j.z:____.___1 O.ni^tim 1.. ■ n — - - je omahnila. Naj mu bo lahka zemlja, j na teden,, kar zaenkrat popolnoma za« njemu, čigar življenje je bilo posvečeno; dostuje za sedanje prometne razmere v napredku vsega človeštva! Anatol France je bil vedno nasprotnik vojne in je v svojih delih dosledno na- tej deželi. Letalske vožnje so določene med Ska« drom, Tirano, Valono in Korčo. Raz« stopal proti temu zlu mirovnih tekovin. dalja znašajo iz Skadra v zračni črti v V nekem svojem delu je zapisal: «Naivno j Tirano 86 kilometrov, iz Tirane v Va« je verovati v večni mir. Industrijske po- lono 100 in iz Valone v Korčo 112 kilo« trebe in razvoj industrije bodo vedno metrov. Kako velikansko olajšavo po zahtevale prelivanje krvi. Toda kljub te-, menja to v primeri z dosedanjimi pro su. Zr.dnje čase pa se je pogajal Vevoda tovni vojni kakor gobe po dežju ustvur zaradi nakupa velike graščine, kar je I jale mednarodne organizacije v zaščito vzbudilo sum in so mu tako prišli na i mednarodnih interesov in v varstvo in sled, | niTeliziranjn teh interesov. Od medna- X Diplomati- tihotapci. Dva budim- rodnega urada dela, ki predstavlja ofici-peštanska diplomata, tajnik turškega po- elno mednarodnost pa do najrazličnejših slaništva Djeal in tajnik perzijskega kon- stanovskih in poklicnih organizacij in zulata Mohamed Vahid. sta izginila iz idejnih, humanitarnih združenj, vse to ima Budimpešte, ker se je odkrila velika afe- služiti izenačenju interesov; brzdanju si- j siji za Slovenijo v Ljubljani. Selenbargo-ra s tihotapljanjem preprog. Policija je rovega egoizma in brezobzirnega izkori- va ulica 6 in pri Tiskovni zadregi, Pre- ža Slovenijo. Gradivo, ki je obsc-ž«o vi knjižici je obdelano skrbno in izčrpno. Priporočamo knjižico tako podanikom kakor delavcem, ker bo lahko obema prihranila marsikak nepotreben s pot in mati sikatero nepotrebno pot. Knjižica se doba v vseh knjigarnah in stane izvod 10 dinarjev. Naroča se pri Strokovni komi- mu moramo biti zoper vojno.» metnimi razmerami v Albaniji, se vidi i že delj časa sumila, da se tihotapijo pre- ščanja. Vse povojno mednarodno življenje j šernova ulica 54. A. P. Cehov: Drobiž Papa, mama in teta Nada niso doma. Odšli so na krst k tistemu staremu oficirju, ki zmirom jezdi na majhnem, sivem konju. V pričakovanju njih vrnitve so Griša, Anja, Aljoša, Sonja in kuha-ričln sin Andrej posedli okoli velike mize v jedilnici in igrajo v karte. Ce smo pravični, bi dejali, da je že čas za spanje; toda, je-li mogoče zaspati, dokler ne izveš od mame, kakšnega otročička so krstili in kaj so večerjali? Miza, ki jo osvetluje viseča svetiljka, je kar pisana od številk, orehovih lupin, papirčkov in steklenih črepinj. Vsak igralec ima pred sabc dve karti in kupček črepinj, da lahko pokrije številke. Sredi mize se beli skodelica z novci za pet kop-jejk. Tik skodelice leže napol snedeno jabolko, škarje in krožnik; nanj morajo polagati orehove lupine. Otroci igrajo za denar. Stavijo — kopjejko. Pogoj: kdor bi hotel slepariti, mora takoj proč. Mimo igralcev ni nikogar v jedilnici. Pestunja Agafja Ivanovna sedi spodaj v kuhinji in uči kuharico šivanja; starejši brat Va-sja, učenec V. razreda, pa leži v sobi za goste na divanu in preganja dolg čas. Igrajo s hazardom. Največjega hazar-dista spoznaš z Grišinega obraza. Griša je majhen, devetleten deček z dočista ostriženo glavo, okroglih lic in debelih i usten, kot jih imajo zamorci. Obiskuje j pripravljalni razred in meni, da je največji in najpametnejši za mizo. Igra izključno ie za denar. Ce ne bi bilo v skle- dicl denarja, bi bil že zdavnaj v postelji. Rjave oči mu nemirno in bistro švigajo po kartah soigralcev. Strah, da utegne zaigrati, zavist in denarne skušnjave, ki mu polnijo gladko ostriženo glavo, mu ns dajo sedeti mirno in se osredotočiti. Obrača se ko na iglah. Ce zadene, pograbi pohlepno denar in ga še tisti hip sune v žep. Njegova sestra Anja, osemletna deklica z ostrim podbradkom in umnimi, bleščečimi očmi, se prav tako boji, da ne bi kaj zalgrula. Malce zardi, pa prebledi in ves čas živo opazuje karte. Kopje.ke je ne zanimajo. Zanjo je sreča v igri vprašanje samoljubja. Druga sestra, šestletna Sonja, kodrolasa in rdečelica deklica, taka, kakršni so samo zelo zdravi otroci ali pa drage lutke in slike na škatlicah za bonbone, igra zgolj zato, ker jo igra sama na sebi zanima. Z lica ji odseva ginjenost Kdorkoli izgubi, vsakemu se smeje in ploska s šakami. Aljoša. de-belušast, okrogel paglavec sopiha, gogota in venomer obrača oči v karte. Njemu ni ne do denarja in ne do časti. Hvaležen je, da ga nihče ne podi od mize, da ni treba spat Na videz je flegmatik, v duši pa je že precejšnja bestija. Ni sedel za mizo toliko radi igre, kolikor zbog prepirov, ki so pri igri neizogibni. Sila mu je všeč, ako kdo koga udari ali opsuje. 2e zdavnaj bi bil moral nekam iti, ali se ne gane niti za minuto od mize; boji se, da mu ne bi v njegovi odsotnosti vzeli črepinj in kopjejk. Ker zna šteti samo do deset in pa tiste številke, ki sc končujejo z ničlami, mu pokriva številke na mizi sestra Ania. Peti izralec, kuharičln sin Andrej, črnolas, bolehav fant, oblečen v srajco od Cica in z medenim križcem na prsih, stoji nepremično. Zamišljeno opazuje številke. Nič se ne zmeni za izid igre in za zmagovalca; doccla se je vglobil v aritmetiko igre. v njeno razno-lično filozofijo: koliko je na tem svetu številk, pa se vendar ne zmedejo! Vsi po vrsti kličejo številke — razen Sonje In Aljoša. Ker so same številke preveč enolične, je praksa izmislila veliko nazivov in smešnih imen. Tako je sed-mica dobila ime greble, enajstorka — palice, sedeminsedemdeset — Semjon Sem-jonovič, devetsto — dedek itd. Igra poteka kaj živahno. — Dvaintrideset! — vpije Griša in stiska iz očetove čepice žolti ščit. — Sedem najst! Grebla! Osemindvajset — kosimo seno! Ana opazi, da ie Andrej pozabil 28. Drugekrati bi ga bila opozorila, topot — ko leži v skodelici razen kopjejk še njeno samoljubje — pa triumfira. — Triindvajset! — nadaljuje Griša. — Semjon Semjonovič! Devet! — Ščurek, ščurek! — zavpije Sonja in kaže ščurka, ki beži čez mizo. — Joj! — Ne ubijaj ga. — dene z globokim glasom Aljoša. — Morda ima otroke _. Sonja spremlja ščurka s pogledi in misli o n egovih otrocih: kako majhni pač utegnejo biti takile ščurčiči. — Štiriinštirideset! Ena! — nadaljuje Griša, ki ga že grize, da ima Anja dve katerni. — Sest! —- Dobila sem! Jaz sem dobila! — vpije Sonja, heheta in koketao sanira oči. Igralci dobivajo dolge obraze. — Treba se je prepričati! — pravi Griša in zre z mržnjo sestrico Sonjo. S pravico, ki gre največjemu in najpametnejšemu ,si je Griša pridržal odločilno besedo. Kar on hoče, to drugi tudi store. Dolgo in skrbno obrača Sonjine karte. Na največjo žalost soigralcev se pokaže, da ni sleparila. Začenja se nova partija. Oh, kaj sem včeraj videla! reče Ana skoraj zase. — Filip Pilipovič je tako obrnil veke, da so mu oči postale rdeče in strašne kot oči nečistega duha. — Tudi jaz sem videl, — govori Griša. — Osem! Pri nas pa zna učenec pobirati z ušesi. Osemindvajseti Andrej obrne oči h Grišl, premisli in izpregovori: — Jaz pa lahko migam z ušesi... — No, pa za migaj! Andrej zamiga z očmi, ustmi in s pr sti; zdi se mu, da se mu tudi ušesa gibljejo. Splošen smeli. — Slab človek je ta naš Filip Filipovič, — vzdihne Sonja. — Včeraj je zašel k nam v otroško sobo, a bila sem v sami srajci... Postalo mi je tako neprijetno! — Dobil sem igro! — zavpije nenadoma Griša in vzame denar iz skodelice. — Zadel sem! Prepričajte se, če se vam ljubi. Kuharičln sin povesi oči in prebledi. — Ne bom mogel dalje igrati, — še-peče. — Zakaj? — Zato ker ... zato ker nimam več denarja. i — Brez denarja ne gre! — pravi Griša. Andrej preišče še enkrat vse žep^da bi bilo sigurneje. Ker pa ne najde ničesar mimo drobtin in izgrizenega svinčnika, se mu ustne skrivijo in oči mučeniško zamežikajo. Bruhne v jok. — Pa zastavim jaz za te! reče Sonja, ki ne more trpeti njegovega mučeniškega obraza. — Le gledaj, boš dal »ozneje. Denar je položen in igra se nadaljuje. — Zdi se, da nekje zvoni, — reče Ania in široko odpre oči. Vsi prekinejo Igro in odprtih nst za strme v temno okno. V temi trepeta odsev svetiljke. — Začuk) se t! je. — Ponoči zvone samo aa pokopal* šču ... reče Andrej. — Cemu pa zvone tamkaj? — Da razbojniki ne vdero v cerkev. Zvona se boje. — A kaj bi razbojniki počeli t cerkvi? — vprašuje Sonja. — Znano Je, kaj bi: pobili bi stražarje. Nastopi minuta molka. Vsi se spogle- dajo, se zgroze in se vrnejo k Igri. To partijo zadene Andrej. — Sleparij je, — zamrmra tebi nič meni nič Aljoša. — Lažeš, nisem sleparil! Andrej prebledi, skrivi nstne ln ndarl Aljošo po glavi. Aljošl se zlobno zalskrc-oč, skoči kvišku, se upre z enim kolenom ob mizo In udari Andreja v lice. Oba si dasta še po eno zaušnico In Jameta rjoveti. Sonja, ki ne more prenest] takih gre/ zot, udar! v Jok. V Jedilnici se Coje več-glasno jokanje. Vendar pa ne it" mt- Pred povišanjem sladkornih csn Prosta leta, ko letne produkcije sladkorja niso bile baš obilne, so bile cene večinoma čvrste, posebno pri naš, ki smo morali mnogo blaga uvažati. Zato je pri nas menda med vsemi industrijami delala razmeroma največje dobičke baš sladkorna industrija. Letos se po obilni svetovni letini sladkorne pese obet*. izredno obilna produkcija sladkorja, česar posledica je padanje cen. Pri nas so cene, kakor znano že močno nazadovale. To je bil pač glavni povod, da. so se pričela pogajanja okrog kartela sladkornih tvornie. Kakor poročajo iz Beograda, so se tam te dni sestali zastopniki vseh sladkornih tvornie naše države h konferenci, na kateri se je pretresal predlog o obnovitvi kartela sladkornih tvomic.Diskusija se je vršila o tem. d:i se po dogovora vseh tvornie ustanovi skupna prodaja sladkorja, pri čemer bi vsaka tvornica sodelovala z določenim kontingentom. Centralno skladišče bi se imelo osnovati v Beogradu. Glavni cilj kartela je, da se ukloni konkurenca med tvornieami samimi. Cene sladkorja so doslej stalno padale ra-di te konkurence, večina tvorni« pa bi hotela, da dvigne cene sladkorju do višine. za katero tvornice smatrajo, da bo odgovarjala notranji pariteti, to je ceni inozemskega sladkorja, v katero bi bili vračunani dovoz do države, uvozna carina, od 3 30 do 4.40 Din za kg ter državna trošarina. Danes prodajajo tvornice blago nekaj p?d temi cenami, ki pa so še vedr.o nad svetovno pariteto. Brez te visoke uvozne carini ki je danes pri omenjeni postavki prohibitivna, bi sc mogel k naa uvažati iz ir.ozemstva mnogo cenejši sladkor, kakor je naš domači. Konferenca, ki se je nadaljevala še ta teden, je v principu že sklenila, kartel. Čim se zaključijo še pogajanja o podrobnostih, bodo cene poskočile. Domača konkurenca bo izključena, pred zunanjo konkurenco pa ščiti našo sladkorno industrijo visoka uvozna carina. Za slednjo pač danes ni reč nikakega opravičila, ker brez potrebe povzroča draginjo živila, ki te nedvomno velike važnosti zlasti za revnejše sloj-?. Podpirati brez potrebe z dižavno pomočjo industrijo, ki dobro uspeva in ki je delala ogromne dobičke na račun najrevnejšega ljudstva, je nespametno. Vlada naj brez oklevanja, ukine to nczmisel-no uvozno carino. Končno je to združe-v.-inje tvornie v svrho dvignenja cen pro-tivno odredbam zakona o pobijanju draginje. Merodajni činitelji naj poskrbe, da se sladkorna industrija ne bo oškodovala za evenluelne izgube pri izvozu v inozemstvo na račun domačih konzumentov. Kakor je znano, bo letos okrog 5000 vagonov pridelka za izvoz, a cene so V inozemstvu nižje. Država naj podpira sldakorno industrijo Ie z ugodnostmi, ki ne gredo direktno na račun potrošaeev, kakor n. pr. z znižaDjem železniške tarife za izvez. Tržna poročila MARIBORSKI TRG. Letošnje leto je bilo v Mariboru 18. t. m. prvič, da je bil tržni dan v tako nenavadni obilici preskrbljen z vsakovrstnim blagom, obenem pa je bil tudi izredno dobro obiskan. Z dežele so pripeljali slaninarji 33 vozov svinjine, kmetje pa črez 150 vozov zelenjave, krompirja in sadja. Kupčija je bila zelo živahna iu v kratkem času se je prodalo mnogo pripeljanega ali prinesenega blaga, to pa zato, ker so cene zaradi obilice blaga precej padle. Meso in mast: Svinjsko meso«, ki so ga pripeljali slaninarji, se je prodajalo po 26 do 40, slanina 32.50 do 35, noge 12, krače 25 Din za kg; domači mesarji pa so prodajali svinjino po 25 do 30, drob 10 do 20, klobase 30 do 50. preka-jeno meso 40 do 47, slanino 27 do 40. loj 17.50, noge 10, pljuča 15, vampe 7, govedino 20 do 25, teletino 25 do 27.50 in ovčje meso po 20 Din za kg. Perutnina: Bilo je na trgu okrog 800 komadov. Cene so bile: piščancem in kokošim 10 do 50, racam 40 do 70, gosem 00 do 120, puranom 50 do 125 Din za komad. Okrog poldneva sta bili več kot dve tretjini prodani. Domači zajčki (kunci), katerih jc bilo 20, so se prodajali po 25 do 55 Din komad, ker so bili večinoma dunajske ali pa belgijske velike vrste. Sadje: Tega je bilo 25 vozov in sicer je bilo zopet največ jabolk, katera so se prodajala po 2 do 5 Din za kilogram na drobno, po 1 do 3 Din pa na debelo. Hruškam je bila cena 3 do 7, breskvam 5 do 12, grozdju 6 do 12, češpljam 12, kostanju, sirovemu 2 do 2.50, pečenemu pa 6 Din za kilogram. Zelenjava in krompir: Krompirju je bila še vedno tista cena kakor pretečeni teden, t. j. 10 Din za mernik (7.5 kilograma), čeravno ga je bilo tudi sedaj mnogo na trgu. Največ pa je bilo glavna-tega zelja in zato so se prodajale glave po 1 do 5 Din; cena kumaricam je bila 0.50 do 1.50. bučam 1 do 3 Din komad, čebuli 2 do 5, česnu 3 do 5 Din venec, stročjemu fižolu 0.25 do 1.25 za kupček, kislemu zelju 4, kisli repi 3, navadni repi pa 1 Din za kg, luščenemu grahu 3 do 6, luščenemu fižolu 2 do 5 Din za 1 liter, salati 0.25 do 1.25 Din komad, kuhinjski zelenjavi 0.25 do 0.50 Din šopek. Druga.živil a: Mleko 3, maslo sirovo 46 Din za kg, bučno olje 34 do 35 dinarjev za 1 liter. Lesenaroba se je prodajala po -.50 do 150 Din komad, med temi je bilo tudi mnogo pletenih jerbasov in košar, katerim je bila cena 15 do 35 Diu za komad. Naprodaj je bila tudi ena kočija za 3500 Din in en veliki tovorni voz z ročicami za 4000 Din. Seno in slama. V sredo 13. t. m. je bilo 5 vozov slame na trgu po 55 do 75, v soboto 18. t. m. pa 12 vozov sena in 5 vozov slame. Cene so bile: Slami 42.50, senu 55 do 87.50 Din za 10*"» kg. Slama se je to pot prodajala tudi po komadih, to je en snop 2.50 Din. Cene senu bodo kmniu zopet poskočile. Novosadska blagovna borza (21. t. m. Pšenica: baška, 2 vagona 370; 75—70 kg, 1 vagon 370; sremska, 1 vagon 362.5; banatska, 75 kg; 30 vagonov 365. Turščica: baška, stara,270; banatska, 10 vagonov 185. Moka: »Os«, 1 vagon 556; *0ss«, 1 vagon 560. Tendenca nespremenjena. Uršulinski sejem v Celju dne 21. t. m. jc bil boljši od lanskega leta. Trgovcev je prišlo na sejem zelo mnogo, manj po* voljen je hi! obisk kupcev. Opaža se splošno pomanjkanje denarja. Okoličani so pripeljali letos na sejem zelo malo živil, kakor krompirja in zelja. Na ži* vinski sejem sc je postavilo 26 parov vo* lov, 83 krav, 5 telet, 3 konje, 4 drobnice in samo 6 svinj. Cena živine je bila sle* deča: Pri volih žive teže kg 13.10 do 14.50 Din, pri kravah in teletih 10 do 12 Din. Stare krave so se prodajale kg po 8 — 8.50 Din. Dunajski živinski sejem (20. t. m.). Dogon 2687 glav: od tega domačih 900, iz Madžarske 1043, iz češkoslovaške 110, iz Jugoslavije 406. iz Rumunije 150 in iz Nemčije 78. Ker je bila ponudba manjša, so cene volom poskočile za 100C—1500 avstr. kron pri kg žive teže. Ostalim ce- sliti, da se je igra zbog tega zaključila. Ni minilo pet minut, pa so otroci spet hehetali ln se mirno pomenkovali. Obrazi so Š£ zajokani, vendar pa jih to ne moti, da se ne bi smehljali. Aljoša je uprav srečen: torej je le prišlo do prepira! Tedaj vstopi v jedilnico Vasja, učenec V. razreda. Njegov obraz .ie pospan, razočaran. »Zoprna reč! — misii, opazujoč Grišo, ki sega v žep, kjer žvenkljajo kopjejke. — Kako je mogoče dajati otrokom denar? Se li sme dovoliti, da otroci igrajo hazardne igre? Lepa pedagogija, daleč smo prišli. Zoprno!* Toda otroci igrajo tako mično, da še njemu samemu prihaja volja, da bi se jim pridružil in poskusil srečo: — Čakajte, no, tudi jaz bi igral! — jim reče. — Zastavi kopjejko! _Taikoj, — odvrne in brska po žepih. — Kopjejke nimam, ali glejte: rubel.i imam. Igrajmo za rubelj! — Ne, ne, ne... Kopjejko stavi! — Norci ,saj je rubelj v vsakem slučaju dražji od kopjejke, — jim pojasnjuje gimnazijec. — Kdor zgubi, mi da drobiž. — Ne, prosim! Odrini! Učenec V. razreda skomigne z rameni iu krene v kuhinjo, da si izposodi od služinčadi drobiž. V kuhinji nimajo niti kopjejke. _V takem primeru mi moraš menjati, — reče Griši, priSedši iz kuhinje. — Dam ti nagrado. No, prodaj mi deset kopjejk za rubelj! , Griša sumljivo premeri Vasjo: kaj če hoče opehariti aH oskubiti nas vse?, — Ne menjam, — reče in se prime za žep. Vasja vzkipi in jame psovati; pravi da so igralci bebci in da imajo slamo v glavah. — Vas.ia pomiri se, zastavim jaz zate! — reče Sonja. — Prisedi! Gimnazijec sede in položi pred sebe dve karti. Ana začne brati številke. — Kopjejko sem izgubil! — vzklikne Griša nenadoma in razburjeno. — Po-stojte! Vzamejo svetiljko in zlezejo pod mizo, da bi našli kopjejko. Lovijo z rokami pljunke in orehove lupine; trkajo z glavami, a kopjejke ni in ni. Iščejo znova in lazijo po tleh tako dolgo, da Vasja iztrga svetiljko Griši iz rok in jo postavi na mesto. Griša išče še dalje v temi. No, naposled je kopjejka najdena. Igral ci sedejo za mizo, da bi nadaljevali. — Sonja spi! — oznani Aljoša. Sonja je naslonila kodrasto glavico na roke in spi sladko, neskrbuo in krepko, ko da je bila zaspala že pred dobro uro. Zadremala je čisto slučajno — medtem ko so drugi iskali kopjejko. — Pojdi, vleži se na mamino posteljo! — reče Anja in jo pelje pod pazduho iz jedilnice. — Pojdi! Vsi krenejo za njo. Čez kakih pet minut nudi mamina postelja kaj dražesten prizor. Sonja spi. Tik nje smrči Aljoša. Naslonjena z glavo na njune noge spita Griša in Anja. Zraven se je vzleknil tudi kuharičin sin Andrej. Kraj njih se valjajo kopjejke, ki so izgubile vso svojo silo tja do nove igre. Lahko noč! Prevel B. B. ne nespremenjene. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli 13.5—21 (25.5), biki 14—18, krave 13—17, slaba živina 7—13. — Zakaj je povečan obtok novčanic. Na razne časopisne, kritike proti povečanju obtoka novčanic v zadnjem času je dal direktor Narodne banke beograjskemu i-Pri-rednemu Presrledu* nekaj pojasnil, iz katerih povzemamo: »To povečanja izvira v prvi vrsti iz tega, ker je Narodna banka dala 160 milijonov dinarjev kredita izvoznikom. Razen tega je dala tudi okrog 200 milijonov dinarjev vladi za železnice iz Blairovega posojila v znesku 3 milijonov diuarjev. Za dolarje se je vladi odobrila vsota 200 milijonov Din tako. da se jc začasno računal 1 dolar po 65 dinarjev. Obtok se .ie povečal, ali kontingent še ni izčrpan, in se še more povečati obtok za 90 milijonov Din za bankin račun ter za okrog 34 milijonov Din za račun države, za kateri znesek država še ni izkoristila kredita po posojilu na bone obrtnega kapitala pri Narodni banki. Ta kredit znaša 1 milijardo dinarjev, a vlada ga je izkoristila samo do zneska 966 milijonov dinarjev. = Izredni občni zbor ljubljanske uorze n-eložen. Občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote, ki bi se moral vršiti 23. t. m., je radi tehničnih ovir preložen na 25. t., m. Vršil se bo v borznih prostorih na Kongresnem trgu 9. Začetek ob 15. uri. Dnevni red: volitev članov borznega sveta, finančnem odbora., borznega razsodišči ter slučajnosti. -- Prodajni kartel tvornie 7.n vžigalice. Vse tvornice vžigalic v naši državi so nedavno stopile v tako zvani prodajni kartel ter osnovale v Zagrebu centralni urad za prodajo vžigalic, preko katerega se bodo izvrševala naročila na vse tvornicc v državi. Urad bo razporedil naročila po nastopnem ključu: Osi je 53. Vrbovfko 15. Stolac 15. Vrhas 8.5 in Ruše pri Mariboru 8.5 odstotkov. Na ta način se bodo tvornice izognile medsebojni konkurenci, ki bi v posameznih primerih mogla biti tud i nesolidna. = Karle! jugoslovenskih sladkornih tvornie. Kakor poroča časopisje, se je po daljših pogajanjih v principu sklenil kartel vseh sladkornih tvornie naše kraljevine. Cene sladkorja se bodo sedaj povišale. O podrobnostih okrog kartela se tvornice še pogajajo. = Dunajske insolvenee. Madžarska tvornica salam in prekajenega blaga Ba-logh und Zinner, Klostemeuburgerstras-se, se nahaja v plačilnih težkočah in je prosila za prisilno poravnavo. Poravnalno postopanje ie otvorjeno nad firmami: Siegmund Rottenberg, papirna industrija; Ing. Hans Burgmuller. strojna in kovinska industrija; Anna Schmidt, komerci-jelni pomožni institut: Kantr.er & Comp., G. m. b. H.; Bančna tvrdka Luiardo & Neumann je umaknila predlog o prisilni poravnavi ter stavila konkurzni predlog. Pasiva znašajo 4.5 milijarde aK. aktiv pa ni nikakršnih. = Pred znižanjem diskonta v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se pripravlja znižanje diskonta od 15 na 12 odstotkov. Znižanje bo usledilo v prvih dneh novembra. = Anglija kupuje sladkor v Češkoslo-slovaški. Iz Prage javljajo, da je Anglija kupila v Češkoslovaški velike množine sladkorja. s Trstom se je blago vzelo s tržišča, radi česar so se tečaji povrnili na včerajšnjo višino. Narodna banka je intervenirala le v čekih na London in N'ew-York. Promet je bil srednji. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 2700 do 2715. Dunaj 0.0967 do 0.0987. Budimpešta 0 do 0.092. Italija izplačilo 298.2 do 301.2. ček 297.5 do 300.5. London izplačilo 308.5 do 311.5. Ne\v-York ček 68.35 do 69.35. Pariz 357.15 do 362.15, Praga 204.5 do 207.5, Švica 1323.5 do 1333.5; valute: dolar 67.75 do 68.75. m K O.OS15 do 0.0825; i efekti: bančni: Trgo 32 do 33. Eskompt-na 108 do 109. Kreditna Zagreb 106 do 108. Hipo 56 do 57. Jugo 102 do 103. Ljubljanska kredina 220 do 225. Praštediona 915 do 917. Etno 92.5 do 95. Srpska 136 do 137: industrijski: Eksploata-cija 92.5 do 95 Šečerana 850 do 860. Isis 70 do 72. Gutmann 700 do 750. Slavonija 74 do 75. Tibovlje 405 do 450; državni: 7 odst. posojilo 63 do 64. agrarne 25 do 0, Vojna škoda 112.5 do 114. BEOGRAD. Tendenca je bila danes nespremenjena. Tečaji so v glavnem ostali na včerajšnji višini. Blaga je bilo pri-lično zadosti. Notirale so devize: Dunaj 0.0975 do 0. Italija 302 do 303. London 309 do 310. New-York 68.75 do 69, Pariz 361 do 363. Praea 207 do 207.5. Švica 1330 do 1335. Sokol IZ SOKOLSKE LITERATURE- Minulo soboto js izšla 19. številka »Sokolskega Glasnika», ki ima na uvod* nem mestu poziv župam in društvom za praznovanje 1. decembra, ki naj bo v zvezi s predavanjem, akademijo in za* obljubo članstva. Nadalje prinaša iz* vlečke iz zapisnikov sej saveznega stare* šinstva, in sicer od 26. do 30. seje. Pro* svetni odbor poroča o svojem doseda* njem delovanju. Člani prosvet. odbora JSS so: dr. Hadži, predsednik; Bajželj j Čermak, dr. Fux, Jeras, Ambrožič, dr. Rupnik, dr. Košir, Miklavc, Poženel in ! Govekarjcva. Seja prosvetnega odbora ie | vsako prvo in tretjo sredo ob 6. uri j zvečer. — Tehnični odbor JSS poroča | ; o seji zbora župnih načelnikov, ki se bo vršila 1. novembra. Dalje poroča isti, da olimpijske vrste ni več, ker jc bila ta* koj po vrnitvi iz Pariza razpuščena, za* to nc more več nastopati kot celota po ! raznih društvih, kakor društva to žele. I Da vrsta ne more dalje obstajati je raz* umljivo, ker posamezni člani vrste ne morejo biti vedno na razpolago. Tudi zdravniški odsek ima v Glasniku krat* ko poročilo. Predseduje mu dr. Jamar, podpredsednik je dr. Jenko, tajnik pa dr. Pintar. Pri zdravniškem odseku po* slu je tudi znanstveni odsek, ki mu na* čeljuje dr. Košir. Zdravniški odsek ima sejo vsak prvi in tretji petek v mesecu. • Sokolsko društvo v Virovitici izdaja svoje glasilo pod imenom »SokoU. V , tretji številki ima članek: Zašto nas na* ; padaju? Pisec opisuje postopanje hrvat* j skih Sokolov in zaključuje, da so za raz* , dor največji vzrok politične prilike na i Hrvatskem. Br. Bogunovič pa poroča v članku «Kako stoji pokret plemcnskog Sokolstva», da je nastal že v hrvatskem Sokolstvu samem spor, ker nimajo pra* vih sokolskih voditeljev in jim nek.itc* ri Sokoli delajo težke neprilike. V So* kolu na \Viisonovem trgu v Zagrebu ob* stojita torej že dve struji. Na koncu lista so krajše noticc iz virovitiškega društva. 21. oktobra: LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst. posojilo 0 do 61, Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 220 do 232, Merkantilna 123 do 127. Praštediona 918 do 0, Slavenska 0 do 92, Strojne 130 do 148, Trbovlje 0 do 450, Vevče 0 do 120, zastavni listi Kranjske deželne banke 0 do 17, zadolžnice Kranjske deželne 0 do S9. — Blago: les: tramiči. 3-3, 3-4, 4-4, od 5 cm naprej, zdravo merkantilno blago, franko meja 400 do 0; trami, 4-5, 5-6, 5-7, od 5 m naprej, zdravo merkantilno blago franko meja 396 do 0; deske. III., 15, 20, 25, 30. 40, 50 mm, franko meja 510 do 0; bukovi plohi, neparjeni, I.-II. monte, obrobljeni na živ rob. 27, 38, 50, 60, 70, 80 mm. od 2 m naprej, od' 13 cm širine naprej, franko meja 0 do 935; bukova drva, obrobijenci, suha. franko Ljubljana, 10 vagonov 22.50 do 24 (22.50 zaključek); oglje, Ia, vilano. franko meja 115 do 0; poljski pridelki: pšenica: domača, franko Ljubljana 380 do 0, baška, pariteta Ljubljana 0 do 430; turščica, baška, par. Ljubljana 0 do 335; oves, baški, par. Ljubljana 0 do 320; la-neno seme, franko Ljubljana 0 do 6SG; pšenična moka, <0>, baška, franko Ljubljana 0 do 620; želod, franko slovenska postaja 125 do 0; žir, frank »lov. post. 225; stročnice: fižol: . orig., franko Ljubljana 460 do 0, . V četrtek 23. t. m. članski sestanek v hotelu Južni kolodvor — Mikllč, točno ob 20. Razgovor o hitrostni dirki Gaštaj-Medvode. Člani udeležite se vsi! — Odbor. Plavati Primorja : lahkoalleti Primorja. Prihodnjo nedeljo se vrši na igrišču Primorja revanžna tekma med pla-vači in lahkoatleti Primorja. Kakor znano, se ie prva tekma med tema moštvoma vršila prošlo leto ter ie končala z zmago plavačev s 4 : 3. Lahkoatleti so takoj po svojem zasluženem, toda za lah-koatlete nepričakovanem porazu, pozvali plavače na revanžo. Ti so poziv sprejeli in sporazumno se je tekma odgodila na letos. Že lani je tekma vzbudila precejšnje zanimanje. Ko se bo doznalo za sestavo obeh moštev, bo zanimanje letos vsekakor še večje. Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJntra>. Odgovorni urednik Pr. Broiovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Ljubliaoa 21 okt bra 1924 poročilo l.jablians 306 uad morjem Kraj opazovan ia ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . | Inomost . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 761 3 761 9 764 8 760;» 757-6 760 9 97 15 7 100 11-0 100 80 brez vetra sev. vzh sever vzhod brezvetra jogo zapad megla jasno več. iasno oblačno reč. oblač 1 1 1 II 1 1 1 V Ljubljani barometer višji temper. višja Solnee vzhaja ob 6-27 zahaja ob 17-1 za sredo: Spremenljivo, vedno šla Me vreme, najbrže še suho in jasno* Dunaiska vremenska napoved Jutri Zborovanje meščanske-šolskega učitelj stva v Ljubljani V soboto so zborovali v risalnici šent« jakobske šole učitelji meščanskih šol na bivšem Kranjskem. Načelnik ljubljanske ga odseka, ravnatelj Lajovic je otvoril točno ob 9. uri zborovanje in pozdravil navzoče zastopnike. Na dnevnem redu so bile važne zadeve, tičoče se življen* skih vprašanj meščanskih šol, ki imajo žalibog neprijatelje i na desni i levi, i zdolaj i zgoraj. Vendar pa narod sam uvideva veliki pomen meščanskih šol in se jih zato vedno tesneje oklepa. Glavna točka dnevnega reda je bilo poročilo O državni razstavi v Beogras du, ki ga je podala gdč. Sodnikova in oMisli o meščanskem i strokovnem šol= stvu», ki jih je obrazložil g. nadzornik Pečjak. Gdč. Sodnikova je pestro našli* kala postanek in dela razstave, očrtala značilno obiskovalce in razstavljalce. Njuno poročilo je izzvenelo v konsta« taciji, da so slovenske meščanske šole po svojem ustroju in uspehih prve v državi in da služijo lahko vsem kot vzor Imenoma je navedla deško meščansko šolo v Mariboru, katere ročna deška de= la so občudovali vsi posetniki, in trži« ško meščansko šolo, ki se je odlikovala s svojimi originalnimi zemljepisnimi sli« kami in nazoriii. Razstava je niela po* poln uspeh; merodajni činitelji so spo= znali vrednost meščanskih šol, njenim nasprotnikom, ki jih je polno, pa je raz* stava pokazala, da je njihov boj proti tem šolam neupravičen. Nato je podal g. nadzornik Pečjak točen program SLS z ozirom na meščan* sko in strokovno šolstvo. Meščanskim šolam takim kot so danes SLS ni naklo* njena, ker so po njenih mislih premalo strokovnega značaja, kar se posebno opaža na podeželskih meščanskih šolah. Učni načrti spodnjih treh razredov osta nejo lahko neizpremenjeni, izpopolnijo ! naj se Ie z ozirom na bolj praktično iz* j vrševanje in učenje posameznih predme* j ■tov. Povsod naj se upošteva poseben ! značaj in posebne potrebe naroda, ki mu i | je šola namenjena. Četrti razred ali pa še bolje, na ta razred naj se priklopijo posebni tečaji, najboljše enoletni, kjer bo dobil vsak gojenec popolnoma .stro* kovno naobrazbo v svoji stroki; n. pr. kmetijstvo, čevljarstvo, industrija, ku* Dvaisetletmca četaške akcije v SrMji Letos praznujejo v Srbiji dvajsetlet- ni) Šolstvo naj se strokovno enotno j organizira pod ministrstvo prosvete, ker so slučaji, ko nihče ne ve. kdo naj na-' stavi na mešč. šoli učiteljico-kuharico. 0 tekočih pravnih zadevah učiteljstva J meščanskih šol je izčrpno poročal eof-pod nico akcije prvih četašev v južni Srbi-hanje itd. Zborovalci so misli o take* ; Primožič. Njegovo poročilo se je soglasno. ji. Ob tej priliki je sklenil glavni odbor mu šolstvu simpatično pozdravili in sta* odobrilo in sklenilo predložiti predlaga-: četaškega drnštva v Beogradu, da pri- no. v nekaterih točkah izpopolnjeno spo- redi padlim tovarišem spominsko pro-menico na prosv. min. v Beogradu. V slavo ter se na ta način oddolži njihc-njej se omenjajo stvari, ki so za mešč. vini žrtvam za domovino. S proslave šolo življenskega pomena in ki jih ved- bo združeno tudi odkritje spomenika no in vedno ponavljamo. Učna obvez-! znanemu četaškemu vojvodi Jovanu nest, mala matura, potreba enotnega za- Babun&kemu. kona za vso državo, vse stvari, ki naj bi bile že enkrat končnoveljavno rešene. ,,Vldovdan" vili predlog, da naj se čimpreje ustano* vi taka poizkusna šola. Živahna, eno uro trajajoča debata ie pokazala v jasnih obrisih vse sedanje napake, ki jih ima meščanska šola šc danes, a pokazala je tudi, kako naj se te napake odpravijo. Napačen jc nazor, da nam ni treba meščanskih šol, ker ni* mamo srednjega stanu. Meščanska šola bo ravno Slovenccm ustvarila srednji stan, kakor ga je ustano-vila drugim narodom. Tako se lahko postavimo go* spodarsko na trdne noge in se osamo* svojimo na gospodarskem polju. Me* ščanska šola je delovna šok v pravem pomenu besede, ona mora naučiti naš narod razumno, smotreno delati, ne pa neumno garati. To je cilj in namen tc šole in z ozirom na ta visoki cilj nsj se uredi pouk na delavnem principu. Po dolgi, krasni debati so se Ker žele četami dvajsetletnico svoje akcije proslaviti kolikor mogoče Ravnatelj Lajovic je poročal o bolni- svečano, je glavni odbor razposlal na škem zavarovanju učiteljstva in državnih! vse dobro rodoljube in nacijonalno za nameščencev sploh. On se je na podlagi vedne Jugo^lovene poseben proglas, s § 13. t. a zakona o zavarovanju delav- katerim je razložil pomen projektiranih cev z dne 14 maja 1G22. priglasil kot slavnosti ter jih obenem pozval na prostovoljen član in ga je Okrožni urad ule,!ežbo. Svečanosti s° bodo vršile za zavarovanje delavcev v Ljubljani z od- 27.. 28.. 29. in 30. t. m. Spored ie raz-lokom od 16. junija 1954.. št. 24474-53.1 deljen tako-le: sprejel in uvrstil v 9. mezdni razred. Na j p^ega dre. 27. oktobra, bo v cerkvi mesec plfčuis 10.S0 Dni iu je zavarovan sv_ gpau. ni ali nezgode imajo on in člani merove pojde skozi mesto sprevod, v katerem izluščili j rodbine prostem zdravnika, zdravila in hr;1o 1coravrli; gpfaši in drugo občin- trije predlogi: 1.) Društvo mešč. šolskih j ITT. razred bolnice. Ker ie torej zadeva učiteljev opozarja šolsko oblast na skraj- j načslr.o ugodno rešena, priporoča vsem. ni čas, da se ustanove posebne strokovne ; da se zavarujejo. šole predilničarjev, kovinarjev, čevljar- i Pri slučajnostih se jc sklenilo protesti-jev, kakor so jih imele te industrije za rati pro'i navedbi, ki diktira rabo šo'-časa Avstrije. Dokler to ni mogoče, naj skih kn;ig. Ta nravica pristoia ufitelj-se otvorijo enoletni tečaji za te stroke > skemu zboru vsake šole. Obžaluje se pri meščanskih šolah, in sicer v krajih, i ukinjenje naredbe. d;i ie dan zborovanja ki odgovarjajo tem strokam, n. pr. Tržič: nouka prost dan. kajti §o1n usne le te- — predilniearski in čevljarski, Jesenice 'daj. če bo učiteljstvo točno rodučeio n .. — kovinarski, Ribnica — lesni itd. V vseh zadevah To teh tečajih podaja strokovni pouk prakti- rovanji D-iliša deb čen strokovnjak. Tovarne pa naj se pri- tošnjpm sprejemanju srojpnk ra liublian sko učiteliiš?« in sili, da dajo absolvente mešč. šol, ki so preje praktično predelali vse stroke v tovarni sami, reverzno na lastne stroške izučit v tujino. 2.) Knjige za meščanske šole naj pišejo učitelji teh šol sami, odnosno naj se vsaka za te šole napisana knjiga da v oce- no učifeljstvu meščanskih šol. Pirčev poldne «o zborovalci posetili sadni se-zemljepis za mešč. šole, n. pr. ne pozna jem in Manesovo razstavo, kier ie 1 ju- i stvo. Obliodniki se ustavijo pred gledališkim poslopjem, kjer bo z balkona zgradbe prvomestnik govoril v^lik če-tsski govor z zgodovinskimi remini-econcami. Popoldne bo verika narodna veselica, zvečer ob 8. pa se bo vršil v restavraciji «Zrkijski» velik banket na -dkrije ! se pa dor-^ze le z zbo- ,J ^ vojv{uU Babraiskemu. Spo- I •- "" 1 meni!; je postavilo Udružonje rezerv-1 ,. , nih oficirjev in vojakov. Po končanih ! s,movol,nem postn- ^ ^ ^ dnpJ3Q okt,,brt podado panju revnafebstva. Potem ko dobi od- Volesa v Celopek. Pejraljico sek vse podatke, ,e pooblaščen -zreči Prohora Pčinskega. pri Prosvetnem oddelku o te, zadev, svo- b„ vr5l1a zaključna zadušnica protest m nrositi za normiranie o «nrp><»- J ..... ,. . . ... c . 1 . . ■ ,. . . - , ,xx 7.a padlimi m umrlimi tovariši. S tem mu absolventk iz oodeželskin Tiv-r vo' ■ „ - mu .ium.iv nih iz w m s.. h ,inev,-. rPd proslave Kcrpm, nakar /borovanip ie prineslo obilo sadu. Po- • ' ' ' odidejo cotasi na svoje domove. Pripravljalni odbor za proslavo je U. I "v H III III 1'IU1H .T,,, \ ; IHt.JHlIll, I\ IVt IV Ijll I 1 " v , - J . . , v poglavju kategorije mešč. beznivi sospod Zorm,m prevzel vodstvo, povabil na svečanosti tudi .vrao*. v laza te šole. Taki ■ za kar so mu bili obiskovalci hvaležni. 5n zastopnike naroc.no skupščine. šol in vendar je pisan slučaji so že naravnost škandal. Te dni je iz-la prva številka »Vidov dana?. glasila jugoslov. napredne omia-jiline, ki «.a izdaja Centralno tajništvo JNO za Slovenije. Liet je z novim let nikom — četrtini — nekoliko izprem« nil svoje zunanje lice. toda ne sebi v škodo. Vsebina prve številke, ki jo je uredil Dolfe Schauer, je res bogata, zado voljna bosta z listom i akademik i srednješolec. D. S. razpravlja o za akademike zelo važni zadevi, o reprezentanci ljubljanskih akademikov in o vzrokih, ki so ovirali njeno ustanovitev. «0 na£ib idealih* je naslov drugemu članku, ki ga je episal četrtošolec VI. Škerlik. Posebno živo bo zanimal naše srednješolce in profesorje tretji članek, sa. obravnava novi disciplinarni red sa naše srednješolce. Mnogo lepih idej razvija S. B. v tem članku in popolnoma se strinjamo s piscem, da je tre ba o tem vprašanju otvoriti splošno debato. Predavanje, ki ga je imel na ljubljanski ljudski visoki sodi gosp nadzornik J. Weeter o naši srednji šoli, je predmet četrtega' Sanka. S. B. zavrača preda vatel je vo mnenje «o izgubljenih idealih današnje mladine* in dokazuje, da današnja omladiua ne zasluži teh očitkov, ker deda morda bolj, kot nekdaj, samo manj hrupno. Vsak se lahko sam prepriča o tem, če stopi v naša srednješolska društva. Poleg omenjenih člankov prinašA prva številka pod rubrikami «Vestoik Centralnega tajništva?, »Jugoslovansko dijaštvos, »Dijaštvo drugje* in «Razno* zelo mnogo novic, ki bodo gotovo zanimale vse naše dijaštvo. lta tietmds 1 Din. — PNohCalejo » lc mali o^laal. kl I * Ufnl mate m luko tndi » snmmltah. Na vprašanja odKOTarla oprava la, te la vpratanju prllciana mainka aa diorar u> aianipnlaeijaka prtsu»bina O DIb) Usnjarija ae odda po dogovoru v najem Vefi pove L a t r 1 St. Vid, Dolenjsko. 22037 Ivan Magdič fcrojaS. Gledališka ulica 7. te priporoča za tdočo eezi.no. 21685 Damske cilinderoblike moderne, doSle v tllcu, bar-iunu in p r a / nih barv. Cena baržunastim od 300 Din, 'ilc od 160 Din naprej. Modletka M. Horvat, Ljubljana, Stari trg 21. 1308 Pozor! DoSl! 80 najnovejši francoski ln angleški modeli. — Kroje batan&no po modelih ln želji izvršuje t najhitrejšem Sašu pd ministrstva za trgovino ln obrt konces. krojna šola v ijubljani. Židovska ul. 5/1. 22416 Trgovski učenec ki je vajen preproste kmet-ske hrane, »e sprejme takoj. Od staršev se zahteva 10.000 Din kavcije, ki se vrne ob Strojni risar z daljSo prakso, išče službe. Službo nastopi lahko takoj ali po dogovoru. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" oprostitvi fanta. — Ponudbe p0,i 61rro Risar 11137". nnd PnSton 1 1 1 RA" «n 11 nr .inooo | Železen štedilnik močno obzidan, z 2 luknjama in bakrenim kotlom za vodo, proda Marija Ebcrl, Igriška ulica 6. 22403 Belega krompirja letošnjega, nudim vsako množino, kakor tudi fižola in orehov. Cenjene ponudbe z navedbo ponudene cene fran-| ko vagon na upravo „J*utra" pod „Export'\ 22349 Soba er.o ali rlrrma poMeljama, sc odda. Ponudbe pod značko ..Mesto" na upravo „Jutra". 223S7 Resnim kupcem Išče se stanovanje i 3 sob. k-Jhinje in pritlkllo za takoj. Ponudbe pod Šifro ..Nacrnda 11131" na upravo ..Jutra". 22361 pod ..Pošten 11160 Jutra" na upr. 22389 Krojaški pomočnik dober delavec, samo za veliko delo, se sprejme takoj za stalno pri ..Elite", Prešernova ulica 9. 22376 22338 i Dve železni peči Natakar lžie mesta v restavraciji, event. v kavarni. Naslov v upravi „Jutra". 22358 ! proda Anton 21gon, Rožna dolina St. 107. , 22398 Za Kranj, škofjo Loko in Trži«, išče velika zavarovalna družba dobresa krajevnega zastopnika. Ponudbe na upravo ..J-utra" pod šifro ..Dober zaslužek 11140". 22360 Predaj" Ika pridna in poštena, s štiriletno pra':so v trgovini, išče i mesta tudi na deželi. Nastopi lahko takoj. — Naslov pove uprava ..Jutra". 22365 Fotokamero 10 X 15 in potrebščine, proda Jevšek, Slomškova ulica : št. 14/11, desno. 22392 vil. stanovanjskih, trgovskih, gostilniških .n obrtnih hiš ln posestev kmetsktb posestev. graščin, mlinov, žag ali stavbnih parcel, nudi naj- j ' jut"ra"" pod^sifro' večjo Izbero Reallteiria pl- I "Julra sama U 1887 «Posesi», d. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra e. 24. Vila ali hiša Posojilo 90.000 Din odplačljlvo proti mesečnim menjicam vsaki meaec po 5000 Din. se Išče za takoj. Ponudbe se prosi na upravo " Sigurno 22424 Lesni trgovci, pozor! Prevzamem e 40 delavci veliko gošo Izdelovanja drv, hlodov ln pragov. Ponudbe z navedbo plače na upravo . Jutra" pod „40 delavcev". 22362 Na dobro domačo hrano se sprejme več oseb. Naslov v upravi „Jutra". 22388 Vsakovrstne vožnje preselitve, kurivo in drur.o prevzame in OBkrbl najhitreje in po solidnih cecab Komor Lojze, Krakovska ul. št 13. 20821 In dobre obresti" Boljša kuharica Proda se: tričetrt. violir.a. 2 otr. kino-aparata. filmi, tablice, tri zimske suknje in druge razne Btvarl. Naslov pove upr. ..Jutra". 22359 Vajenec za trgovino Učitelja za mandolino Ve Išče proti plači ali proti poučevanju francoščine. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Mandolina 11148". 22375 išče mesta gospodinje ali--------, _ kuharice pri manjši družim z mešanim blagom, pošten, ali za pomoč pri kuhi samo 1 vagon hrastovih frizOV s primerno Izobrazbo, sc čez dan. Naslov pove uprava sprejme. Ponudbe na anončne ..Jutra". 22361 debelaih 38 mm širokih 11. pisarno .Strela", Novo mesto J8 15 em' 1,50 22369 ________________do 4 50 >n, se proda. Naslov '■JU®- pove -uprava „Jutra". 22350 (iščejo) Pisarniška moč z znanjem strojepisja, slov., nemškega in srbohrvatskega jezik, vešča vseh pisarniških del, Išče primerno mesto. — i Ponudbe na upavo ..Jutra" ; šifro pod ..Strojepiska 44". 22305 VMA (dobe) Čevljarskega vajenca h pomočnika, sprejme takoj Ivan Premrl, Ljubljana. ^ Dolenjska cesta 35. 22266 Plačilna natakarica starejša in zanesljiva moč, išče mesta v boljši restavracij- ali kavarni v mestu. — Dopise na upravo .Ju ra" pod „ZaneslJlTa 11254" 22193 Oprava za spalno sobo Odeje in kuhinja s posodo, se ta- velike 315 X 200, dobro pre- koj ceno proda. — Naslov šlte, iz močnega rožnatega pove uprava ..Jutra". 22373 kambrika s fino pavolo po 220 Din. fini flanel porhant po 14 Din In razne ostanke po skoro polovični ceni razpošilja po pošti Tekstilbazar v Lj-ubljani, Krekov trg. — Zahtevajte novi cenik. 22211 so nujno išče v najem. — Ponudbe na upravo ..J-utra" pod značko „Vlla 11150". 22393 Trinadstropna hiša v sredini Ljubljane, s trgovino in skladišči, naprodaj za 350.000 Din. Josip Saje, Sv. Jakoba nabrežje št. 29. Ljubljana. 22397 Enodružinsko hišo kupim. Pon-udb« z navedbo cene. kraja, stavbinsko leto in število sob pod ,,Hiša" na upravo ..Jutra". 22339 Vinotoč v ..Grajski kleti". Meetnl trg it. 13. toči sladek močan mošt ln najboljša vina kakor: rizling, silvanec. kar-minet in črnino. 2232C Rezanje drv z motorno sago po 15 Dla za m*. Ludovik 11 e r š 1 i. Frlškovec (za beigtjako vo-lašnlco). 20131 IflioveiisSii premen drva mo koks šlezijske &M dobavlja ..Ilirija" Ta, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tndi na obroke. Dopisovati želi v svrho zabavne korespondence mladenič. Cenjeni naslov pod značko ..Triglav" na upravo ..Jutra". 22414 Gosnodična srednjo starosti, po krati usodi osamljena, želi znanja z gospodom starim nad 30 let. v svrho družbe. Dopise na upravo ..Jutra" pod šifro ..Marinka 29". 22345 Prosim dvignite pismo v upravi ..Jutra" pod značko ..Traviata 2217". 22364 Moško kolo ..Waffenrad", v Jako dobrem stanju, se proda za 1500 Din. Naslov pove uprava „.Iutra" 22370 Ameriške in druge Inozemske zadeve urejuje dr Ivan CERNE Gospodarska pisarna. Ljubljana, Miklošičeva S/! 21117 Rudniški obratovodja t nižjo rudarsko Solo, dobi takoj dobro stalno Blužbo. — Ponudbe a upravo „Ju'ra" pod ..Obratovodja". 22064 Čevljarske pomočnike dobro lzvežbrne. sprejme Jadransko-Posavska čevljarska družba z o. z. v Kr»nlu. Slovenija. 21265 Krznarske pomočnike 2—3, za konfekcijsko delo dobro Izvežbane In za to Eposr.bne sprejme konfekcijska tovarna Derenda & Cle. v Ljubljani. Osebne ponudbe ta pisarno Emonska cesta St. S. 1981 Večja zavarovalnica IS6e provlzl Jske zastopnike za Ljubljano. Maribor ln Ptuj ln za vse ostale večje kraje Slovenije. Ponudbe na upravo ,.J«Tra" pod značko ..Zavarovalnica". 22416 V prakso želi vstopiti absolventlnja trgovskega tečaja z dobrimi spričevali. par mesecev tudi brezplačno. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Začetnica". 22332 Vdova išče mesta gospodinje pri kak! gospe ali gospodu. — Opravljala bi tudi vsa hišna dela. — Cenjene poirudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Pridna gospodinja". 22396 Poslovni potnik (inozemec). išče stalno sobo s 1. novembrom pri družini brez otrok ali pri samostojni dami. — Dopise na upravo „J-utra" pod „Soba 11158". 22391 Perfektna sobarica išče službe pri kakšni boljši družini. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod znnčko ..Sobarica 11135". 22385 Zanesljivega potnika IšOe za takoj industrijsko Podjetje, edino svoje stroke v Jugoslaviji, s sedežem v LJubljani. — Pagoji: Verzi ran v elektrostrokl. znanje slov., srbohrvatskega ln nem-nieia jezika. Ponudbe pod „Stainr. 79'' na upravništve 11142' uJutra" 22382 1 Trgovski pomočnik ! vešč mešane in manufaktur-no stroke, z večletno prakso, absolvent zadr. šnle, izvežban v vseh pisarniških in knji vTovndsklh poslih, želi mesta. Položi tudi kavcijo 20.000 do 25.000 Din. Cenjene ponudbe pod ,,Priden in pošten na upravo „Jutra" Pohištvo Dve spalni opravi Iz hrastovega jesa, prvovrstno in solidno Izdelani, se po zelo nizki ceni prodasta. Naročila. popravila ln čiščenje vse vrste pohištva sprejema .lo- j sip Bajde, Sp. Slška. Šolska ulica 1. 22195 Illustrierte Geschichte des Weltkrieges 1914, novo vezano, 3 dele, se zelo ugodno prodajo. Naslov pove uprava ..Jutra". 21948 Pohištvo Kdor si želi nabaviti krasno ■n trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah, naj ee oslaM irl Vali Ji Andlovlc. Vidov danska cesta 6 (nasproti hiralnice). 20391 2 nagrobni svetiljki in suh venec, se proda na Cesti v mestni log štev. 21 (pri hišnici). 22372 Mesnica dobro Idoča. v zelo prometnem trgu na Dolenjskem, se vsled družinskih razmer odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod znnčko ...Mesnica 11202". 22289 Deteljno seme, ližo' in gobe kupuje Sever & Komp. Ljubljana Woifova u!. 12 22218 Smrekovih bož. drevesc se kupi večja množina. — Obvezne ponudbe z navedbo cene in časa dobuve Je poslati na: ,,Apollo", LJ-ubl a-na. Stari trs 19. 22283 Registrirne blagajne z enim ln štirimi predali Suhe Pobe, brinlevo 0'ie v rtobrem stanju, proda vrdka Peter Sctina, Radeče- ...... Zidani most. Perie In fltol kupuje po oajvli 22269 jlb cenab ter proel od Klimend se je stresel — M-ipoma mu je postalo neprijetno in pusto. Blazine so ga tiščale, sedel je ket na žerjavici. »-Koliko časa bo še trajala ta vožnja? Celo večnost se že vozim!* A izvošotk je vendar vozil hitreje kot poprej. Pa gospod Klimend se že ui več brigal -a to; ujegove misli t-o plule drugje. Mrazilo ga je. "lica so mu gorela; zavil se je v plašč in prekrižal roke v naročju. Potem je pogledal skozi okno na cesto. Okrog njega so hiteli ljudje, kot da jih kdo žene za vozom. Fasade so se menjale, ulice -o postale širše in v globini prospekta je bliskala bakrena rja Nikolajeve cerkve, zelena v zelenem polju l HradČina. Oblaki so se zgostili nad i Prago, v vozu ji* postalo temno. In iz j tega večemesra mraku so prišli skozi [okno najslajši opomini na preteklo zimo. Mehka, daljna >nežena polja, : preko katerih je stopala Ema z njim, | z belimi peresi na klobuku, potisnje-i nim nagajivo na levo uho. Gospod Klimend je začuti! naenkrat ! resnično hrepenenje. ("Dalje prih.) .Edini neslišni pisalni stroj LC,Smitli&Bros, Mod L. BARAGA, šelenburgova ul. 6,1. m s 8. Kaj kupiš najugodneje? Svilene flor nogavice 39 Dlo Volneni jumperjf .... 68 Din Zimske trleot rokavice 25 Din CrSp de Chlne 95 Din in 130 Din Dansko perilo kos 39 Din, garnitura 84 Di« In razno drugo blago po konkurenčnih cenah. A. Šinkovec nasl. K. SOSS Mestni trg 19. 1919/aD lllllllii!lilillliHi!liliil!lillllilll|!!lllil!ill!U!IIIIM Austro- Motorette 1 zyl. 1 PS 2'/, PS 2 zyl. Čudo modernih motorjev. Tehnika, lahek, uren, zanesljiv, eleganten, cenen v pogonu. — Avtomobili, motorna kolesa, pripadajoči deli, orodje. 6584/a FRITZ EIGLER, GRAZ, Mehlplatz 2. — MARIBOR, Cafova nI 2. ■rr» T «i 11111 ii 1111111111111 m-rrr iesenske književne novosti Tiskovne zadruge v Ljubljani: Dr. It. Tavčarja, Zbranih spisov V. zvez. (Izza kongresa). Zgodovinski roman. Broš. Din 84 •—, t platno vezan Din 100 —, v pol usnje vezan Din 106'—, pošt Din 2-50, ozir. Din 3 —. Kersnik Janko, Cycla»en. Roman. Broš. Din 22—, vez. Din 27-—, pošt Din 1-25. Badal And., Križev pot Petra Knpljenika. Povest Broš. Din 17"—, vez. Din 22-—, pošt. Din 1-25. Anton Mellk, Jugoslavija, I. del. Draga predelana in pomnožena izdaja. — Bros. Din 60-—, mehko vez. Din 75*—, pošt Din 2-—. Svoboda-Govekar, Poslednji mož. Veseloigra v 3 dejanjih. Broš. Din 14'—, pošt. Din —-75. Pajnio, dr. Edv., Civilnopravnim red. Broš. Piu 30 —, pošt Din 1-—. Prisila sprejema Tiskovna zadruga v Ijobljani, Prešernova ulica 54. Velika izbera najnovejših modelov in klobukov iz klobučine (fi!c) vedno v zalogi v modnem salonu Ida Škof - Wanek naslednici Ljubljana, Pod Trančo št. 2 Predelovanje in preoblikovanje damskih klobukov. 1332-a Točna postrežba! Priznano solidne cene! li iiiiinfrfiiiiiiiJiiiiiiiiiififfEiiiiiiiriHiiiiiKiiiiiEitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiitiifiiiiiitiiiifiiiiiifiiiiiiiifiiiii!irii(iuiiiiiiiiiiiii!ii;; boje, iaaslila, lakove, itak. emajle, kistove i jamačno čisti firais najbolje kakvoče nude MEDIČ-ZANKL družba z o. z. MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD, p druin.es. centrala. sklad eia. Tvornloe: 673/a LJUBLJANA-MEDVODE. Vplctkc (kite), barvanje • las z „L' Oreal Hane" m. PODKBAJŠEK, I frizer za dame in gospode' Sv. Petra cesta 32. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša edina, ljubljena hčerka, oziroma sestrica dne 20. oktobra ob 2. uri v nežni starosti 12 let po kratki mučni bolezni nenadoma preminula. Pogreb nepozabne bo v sredo dne 22. oktobra 1921 ob pol 9. uri iz hiše žalosti, Loke št. 20, na pokopališču v Trbovljah. Loke, dne 20. oktobra 1924. Anton Modveiok, oče; Karollna Medvešek, mati; Karel in Anton Hedveiek, bratca. 5585/a izurjen v vseh skladiščnih opravilih, ver-ziran v železniški in carinski manipulaciji, se s 15 novembrom sprejme od velepodjetja. Refl-ktira se samo na zanesljivo delovno silo. — Tozadevne ponudbe in prepise izpričeval je vposlati pod šifro ..Skladiščnik 1924" na upravništvo ..Jutra*. 5587/a Izhajati Je začel znameniti Sienkiewiczev zgodovinski roman POTOP Roman, ki je okrašen z lepimi ilastracij*ami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25v— Din. Celemu romanu bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30 °/0 višja. Prvi zvezek je že izšel. Naročnino je treba poslati vsaj za en zvezek naprej. NaroČila sprejema TISKOVNA ZADRUGA v LJubljani, BT- Preiernova ulica 54. "Wl Javna zahvala. Podpisani sem bil zavarovan pri jugoslovanski zavarovalni banki „SlavlJi" do lanskega leta le za malenkostno vsoto: Le na izrecno prigovarjanje zastopnika Fr. J. sem isto zvišal na 20 000 dinarje". Ko sem septembra letos pogorel, izplačala mi je imenovana zavarovalnica v6o zavarovano vBoto brez vsakega odbitka v naikraiSem času. Za to nalvse kulaotoo postopanje r« ji moram javno zahvaliti ter jo kot domači zavod vsakomur naj-topleje priporočiti. Zavrle pri Kislin JI, meseca oktobra 1924. 5586/a Ivan Sešel. VINO ^PODRUŽNICA Ul vinarske zadruge „LJUTOMEROAN" za ljutomerski In ormožkl okra) q v Ljubljanit Stara pot Štev. 9 X poleg vojaške bolnice £ > nudi svoja zajamčeno O pristna ijutomerška vina lilliiilllimiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiMiin po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. SM/S lodistka Z. Gorjanc & Co. Ljubljana, S». Petra e. 27 pole; hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejilh damskih klobukov. Sprejema klobačevioo (filce) r prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie- oblik Postrežba točna, ima Cene najnižje. Pravi angleški KOKS za industrijo to kovinske obrti PR[M0& III DIH v vsaki množini dobavlja JOSIP SVETIČ UUBUAiA Resljeva cesta 3. Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah »JUTRO" Delnlika glavnloa: Din 50,000.000'— Rezervni zaklad okoli! Din 10,000.000'— Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta a Podružnice: I Brežice, Celje, Crnomell, Gorica, Kranl, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptu], Sara|evof Split, Trst, agencija Logatec Brso Javni naslov: Banka Ljubljana Tel. itev.: 261, 413, 502, 603 In 504 se priporoča za v bančno stroko spadajoče poale.