Poštnina plačana v go*ovlni. Leto LX. steu. 90. U Ljubljoni, v petek 22. aprila 192). Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemsl nedelje in praznike. — lnserati do 30 petit a 2.— Din. do 100 wrsi 2.50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2. Popust po dogovora InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. — Din. Upravništvo: Knaflova a lica št 5. pritllčie. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. — Italija na poti k iztreznenju? Strah pred Društvom narodov Predčasni sestanek Sveta DN. — Napetost med Londonom in Rimom. — Uspešna akcija Jugoslavije v inozemstvu« — Re-zerviranost italijanskega'tiska. ui dovolj energično nastopila v Rimu, da bi preprečila italijansko izzivalno kampanjo. Francija je s svoje strani storila vse, kar je bilo v njenih očeh. pa tudi od Jugoslavije ni mogoče zahtevati večje popustljivosti, kakor jo je pokazala že doslej. \'6i listi se se vedno obširno bavijo s konfliktom in uagla-šajo, da je dolžnost vse kulturne Evrope, da pouči Italijo takta in evropskih manir. — Berlin. 2L aprila. Tukajšnji politični hi diplomatski krogi zelo resno presojajo spor med Jugoslavijo in Italiio. Računajo z možnostjo, da bo Svet Društva narodov sklican še pred rednim zasedanjem meseca julija, da razpravlja o tem sporu. Znana izjava Mussolinija, da Italija ne bo dopustila iiikake diskusije o tiranskem paktu, je položaj po sodbi tukajšnjih krogov v znatni meri poostrila. V diplomatskih krogih se poudarja, da vlada zlasti v Londonu veliko nezadovoljstvo nad postopanjem Italije in naglašajo, da se lahko govori o konfliktu med Londonom in Rimom. Podčrtava se, da ie včerajšnji članek »Timesov«. ki znači pravi afront proti Italiji, oči vidno inspiriran od angleške vlade. Splošno se računa s tem, da bo. Jugoslavija zahtevala intervencijo Društva narodov, kateri se tudi Italija ne bo mogla izogniti. — Ženeva, 21. aprila, V tukajšnjih di* plomatskih krogih se presoja konflikt med Jugoslavijo in Italijo zelo resno. Splošno se naglasa, da je brezobzirno postopanje Italije zlasti v zadnjem času konflikt še bolj poostrilo, tako da je malone onemogo« cen vsak direktni sporazum med Beogra« dom in Rimom. Med angleškim in franco* s kun zunanjim ministrom so se vršili zad? nje dni v tej zadevi živahni razgovori. Ka* kor se doznava v poučenih krogih, je bil med Anglijo in Francijo dosežen sporazum, da bosta nastopali ločeno, in sicer tako, da bo Francija svarila Jugoslavijo pred ne* cportunimi koraki dočim bo Anglija izva* jala pritisk v Rimu, da Mussolini prekliče svoj brutalni komunike in tako zopet ustvari možnost direktnih pogajanj. — Pariz. 21. aprila. V tukajšnjih političnih krogih se pojavlja radi napetosti med Jugoslavijo in Italijo vedno večje vznemirjenje. Splošno se naglasa, da Anglija doslej _ Beograd, 21. aprila. Današnja »Prav- iai poroča iz Ženeve, da stojimo pred skupno intervencijo velesil v Rimu, ki bodo zab tevale, da Italija spremeni svoje odklonilno stališče in pristane na direktna pogajanja, zlastj pa na modifikacijo tiranskega pakta V tukajšnjih diplomatskih krogih se splošno odobrava taktno in popustljivo stališče jugo slovenske vlade, ki je šla do skrajnih mej in storila vse, da bi se spor mirnim potom likvidiral. Zlasti se poudarja, da je Jugoslavija 6 tem najbolje dokazala svojo miroljub nosi in da je radi tega doživela italijanska akcija na celi črti nepričakovan fijasko. — Rim. 21. aprila. Italijanski tisk je postal v zadnjih dneh. zlasti pa po preokretu v Angliji, znatno bolj umerjen. Listi pišejo o jugoslovensko-italijanskem konfliktu zelo rezervirano in so večinoma tudi prenehali z nadaljnimi napad! in obdolžitvami Zna-čiltia je pisava »Gior-nale de Italia*. ki je stal na čelu protijugoslovenske kampanje. V včeraišnji številki piše. da ie začela sedaj tud? jugoslovenska vlada potom tiska in svojih agentov v inozemstvu živahno akcijo v očividnem namenu, da dokaže svojo nedolžnost v zadevi italijanskih obdolžitev Značilno ie, končuje članek, da je inozemska javnost pod dojmom te iugoslnvenske kampanje.v znatni meri spremenila stališče in dogaja se celo, da italijanski razlogi sploh ne morejo priti do izraza Nova vlada je že v zagati Neprijetne zahteve hrvatskih davidovićevcev. — Vukičević sondira teren na vse strani. — Revanža davidovićevcev klerikalcem. — Nova pogajanja z radićevci? — Beograd, 21. marca. V Beoeradu je^ zavladala popolna politična tišina. Včeraj popoldne je zasedal edino zakonodajni odbor, ki pa je ostal brez dela. ker je nova vlada umaknila že skoraj dokončani zakonski osnutek o centralni upravi, ker &a namerava revidirati in nato ponovno predložiti zako^^-^mu odboru v pretres. Opozicija je zahtevala od vladnega zastopnika ministra dr. Kumanudija, da se točno izjavi o namerah vlade, zlasti, ali ima vlad-* faktično volilni značaj, ker bi v tem slučaju nadaljno poslovanje skupščinskih odborov ne imelo smisla. Dr. Kumanudi je tako izjavo Odklonil in le naglasih da želi vlada delati in da naj radi tega zakonodajni odbor pretresa ostale zakonske osnutke, zlasti načrt kazenskega zakona. Seja ie bila nato zaključena in bo prihodnja Šele po pravoslavnih velikonočnih praznikih. V zvezo s tem se spravlja včerajšnja konferenca med ministrskim predsednikom Vukičevičem in dr. Nikićem. Vest. da je Vukičević ponudil nikićevcem vstop v vlr.do in portfelj poštnega ministra, se potrjuje. V vlado bo bržkone vstopil dr. Nikič sam. Veliko nezadovoljstvo pa se pojavlja v Davidovićevi stranki. Večina poslancev je že z načinom rešitve zadnie krize zelo nezadovoljna. K temu se je sedaj še pridružilo ogorčenje hrvatskih Davido-vičevih poslancev, ki se smatrajo zapostavljenim. Včeraj je imela hrvatska skupina demokratskih poslancev daljšo konferenco, na kateri je bila sestavljena obsežna spomenica, ki jo bodo tekom današnjega dne izročili vodstvu stranke. V spomenici protestirajo hrvatski poslanci proti temu, da v vladi ni zastopana Hrvatska in groze, da odložijo vse funkcije v posameznih odborih, ako se pri izpopolnitvi vlade ne bo oziralo na njihove zahteve. Agresivnejši poslanci groze celo z izstopom iz stranke in s priključitvijo k SDS. Dr. Marinko-vić si prizadeva, da bi potolažil neza-dovolineže. vendar pa ima zelo težko stališče, ke se pojavlja slična nezadovoljnost tudi v radikalnem klubu in tarejo g. Vukičeviča prav tako hude skrbi. Pašičevci zahtevajo primerno zastopstvo v vladi, zlasti že z ozirom na to. da Vukičeviću pri reševanju krize niso delali nikakih težkoč. Če pa Vukičević njihovim zahtevam ne bi ugodil. napovedujejo najostrejšo borbo p^-oti sedanji vladi. V poučenih krogih se naglasa, da sta Vukičević in Marinković že v naprej računala s takimi težkočami in da sta baš radi tega pustila šest ministrstev nezasedenih, da bi tako lahko držala poedine stranke v šahu. Splošno pa se naglasa, da so najslabše odrezali slovenski klerikalci, ki se pod sedanjim režimom ne bodo več vrnili na vlado, ker se zlasti dr. Voja Marinković odločno protivi njihovemu sodelovanju. Politični krogi sodijo, da se hočejo da-vidovićevci na ta način revanžirati dr. Korošcu, ki je kljub svojemu zavezništvu z demokratsko zajednico brez njene vednosti stopil v Uzunovičevo vlado in jih pustil na cedilu. Doznava se tudi. da so v teku pogajanja med Vukičevičem in Radićem. Včeraj je odpotoval v Zagreb kot kurir znani Dimitrijević. ki je že doslej vedno vzdrževal zveze med radićevci in vlado. Z ozirom na to pa. da je Vukičević ob enem ponudil vstop v vlado tudi nikićevcem. se splošno smatra, da teh pogajanj ni jemati resno in da gre le za taktično potezo g. Vukičevića. ki bi si za vsak slučaj rad zasigural podporo ene ali druge stranke. Vsekakor pa pred prazniki ni računati s spremembami in so vsi sedanji razgovori zgolj informativnega značaja. ZAHTEVE MUSLIMANOV — Beograd. 21. aprila. Minister trgovine dr. Mehmed Spaho odpotuje danes v Sarajevo, kjer ostane par dni, na kar odpotuje na Dunaj. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal minister javnih del dr. ŠumenkoviČ. Danes dopoldne je imel Spaho daljšo konfe renco z Vojo Marinkovičem. Domneva se, da je ta konferenca v zvezi z zahtevo muslimanov, da dobe še eno ministrstvo odnosno državnega pod tajnika v kakem važnejšem resoru. KREDITI ZA LJUBLJANSKO UNIVERZO — Beograd, 21. aprila- Prosvetni minister je dovolil ljubljanski univerzi kredit v znesku 25.000 Din za naučne publikacije slovenskega seminarja. Nadalje je odobren potrebni kredit za steklene vitrine etnografskega muzeja v Ljubljani Proračunska Hala v ljubljanski Mastni skupščin Skupščina razpravlja o novem, velikem proračunu. — Priklo-pitev Motnika, Špitaliča in Trojan. — Vtihotapljenje slabega italijanskega vina. — Novi davki. — Ljubljana, 21. aprila. Danes dopol- . dne se je sestala VI. seja ljubljanske oblast- j ue skupščine. Poslanci so bili uavzoči polno-številno, zanimanje javnosti pa je bilo tudi danes majhno. Predsednik dr. Natlačen *e ob 9.15 otvoril sejo ter zaprisegel novega poslanca Avseneka, ki je bil poklican v skupščino mesto odstopivšega Alojzija Kut-uerja Predsednik je nato prečital 58 novih predlogov, ki so jih stavili klubi ter jih od-kazal pristojnim odsekom. Oblastni odbornik dr. Brecelj je v odgovoru na neko interpelacijo omenjal, da so se razmere v kamniški smodnišnici glede na delavstvo in na prebivalstvo zboljšale. Vtihotapljenje italijanskih vin. Posl. Jos. Tratnik in tov. so vložili interpelacijo glede krize našega vinogradništva, povzročene po hudi konkurenci dalmatinskih in ba naških vin ter po vtihotapljenju slabih ali celo ponarejenih italijanskih vin. Predsednik je bil mnenja, nai na to interpelacijo odgovori veliki župan dr. Vodo-pivec, ki pa ie '"zjavil, da odgovora ne more podati. Veliko županstvo je odredilo obsežne ukrepe proti ponarejaniu vina m naročilo sres. ekonomom, da vrše strogo kontrolo. Delo je tembolj težko, ker ljubljanska oblast nima kletarskega nadzornika. Po kratki debati, v katero so posegli dr. Kra-mer, Ivan Urek in drugi, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki predlaga konkretne odredbe v zaščito domačega vinarstva. Priklopitev Motnika In Trojan. Brez debate je oblastna skupščina soglasno sklenila ugoditi želji občin Motnik, Špitalič in Trojane, da se iz'očijo iz mariborske in oriključijo ljubljanski ofrasti. h kateri gravitirajo po svojem gospodarskem ustroju. PRORAČUNSKA DEBATA. V imenu finančnega odseka je posl. Ja.rc Dodal Doročilo o proračunu. Finančni od^ek predlaga, nai skupščina odkloni takozvani mali proračun in sprejme veliki nroumatični Droračun ki izkazuje 52.054.000 izdatkov in 11. 424 750 Din dohodkov, torej 40.4 miliiona primanjkljaja Ta novi proračun se v glavnem naslanja na prvotni predlog oblastnega odbora, izkazuje pa nekatere spremembe. Zvišani so izdatki za kmetiisrvo. vnesena ie postavka za vodno električni urad. črtane pa postavke za ljubljanski muzej in ljubljansko gledališče. Poročevalec ie orneml. da ima inspektor za narodno zdravje naiogo izročiti vse bolnice liublianske oblasti oblastnemu odboru, za kar se mu bodo nakazali tudi odpadajoči krediti iz državnega proračuna V državni upravi ostane samo Higijenski zavod. Rusija želi obnovitev stikov z Jugoslavijo — Berlin, 21. aprila. \Volftov urad poroča, da je sovjetski poslanik v Berlinu Krc-stinski dobjl od svoje vlade nalog, naj takoj stopi v stike z jugoslovenskim poslanikom ▼ Berlinu Balugdžičem v evrho obnove rednih diplomatskih od no saje v med Rusijo in Jugo slavijo. V diplomatskih krogih se sodi, da smatra Rusija sedanji spor med Jugoslavijo in Italijo za ugoden trenutek, da naveže stike z Jugoslavijo in se tako revanžira Italiji, ki se je v zadnjem času popolnoma priklju rila protiruskj fronti, ki jo snuje Anglija. SPREMEMBE V DIPLOMACIJI — Beograd, 21. aprila V ministrstvu zunanjih zadev se bodo izvedle v najkrajšem času večie spremembe diplomatskega osobja Dosedanji pomočnik zunanjega ministra Jovan Markovič je že imenovan za poslanika v Bernu, dočim bo dosedanji bernski poslanik Mil jutra Jovanovič premeščen v Varšavo. Za pomočnika zunanjega ministra je imenovan vpokojeni posla-niški svetnik Stevan Pavlovič. SPREJET PRORAČUN ZAGREBŠKE OBLASTI — Zagreb, 21 aprila. Zagrebška oblastna skupščina je na današnji dopoldanski seji definitivno sprejela proračun. ŽRTVE AMERIŠKE POPLAVNE KATASTROFE — Newyork, 20. aprila, r. Radi velikanskih poplav v dolini Mississipija je doslej brez strehe nad 30.000 oseh, od teh 20.000 samo v niinoisu, Missouriju in Arkansasu. Povod en j se vedno bolj širi, nasipi se rušijo na raznih mestih in povzročajo vedno večje katastrofe. Tudi nekateri deli mesta New Or-leans so že pod vodo. škoda se že doslej ocenjuje na milijone dolarjev, mrtvih človeških žrtev je doslej 11. Razvil ie nato večji investicijski urosram in predlagal, da najame oblastna skupščina posojilo 5 milijonov Din. Med dohodki predJaza uvedbo takse na vigone. ki se nalagajo ali razlagajo v območju ljubljanske oblasti in oa uvedbo 10 odst. davka na kinovstopnice. Posl. dr. A. Kramer je kot poročevalec manjšine ostro, a stvarno kritiziral predloženi proračun in postopanje oblastnega odbora, ki je vse delo prepasti] skupščinskemu finančnemu odseku. Ta je moral proračun šele sestavljati, mesto da bi ga kontroliral in korigiral. Proračun je zgrajen na pesku in oblastni odbor je pokazal pri tem svojo popolno nesposobnost Ako pa naj bo proračun program, je ta program slab, površen, premalo pripravljen. Očividno je imel oblastni odbor preveč opravka s političnimi posli, zato pa premalo volje in vneme za dosego pozitivnih gospodarskih uspehov. Oblastni odbor je pustil neizrabljeno dragoceno gradivo, ki ga vsebuje okrog 150 inicijativnih predlogov raznih poslancev oziroma klubov. To se zlasti vi.ii pri cestnem programu, ki je izredno važen, a v proračunu zelo površen. Mizerne situacije, v kateri se danes nahaja oblastna skupščina, je v prvi vrsti kriva njena večina, ki je kot vladna stranka v Beogradu uzakonila famozno uredbo finančnega ministra, s katero se oblastnim samoupravam v finančnem oziru roke naravnost vežejo. V novem proračunu so prav za prav zagotovljene le dnevnice poslancem i u plače oblastnim odbornikom. Vse drugo je več ali manj problematično. Oblastnemu odboru je prepuščena prevelika dispozicijska svoboda glede proračunskih postavk, ki so premalo specijalizirane. Govornik predkiga, uaj se proračunski predlog vrne ftnačnemu odseku v ponovno razpravo. Drugi govorniki. Za dr. Krameriem so govorili k proračunu v imenu SKS ing. Zupančič, ki se je pridružil Kramerievemu predlogu, katerega pa je večina na predlog poročevalca poslanca Jarca odklonila Skupščina je naio prešla h generalni debati, v kateri se ie iavilo 11 govornikov proti in 6 za V imenu SDS je prvi govoril dr Puc. za njim je dobil besedo socijalist Sitar nato oa posl. Mohorič (SDS) ki ie podvrgel predloženi proračun ostri strokovni kritiki s stališča narodnega gospodarstva Povdarjal je. da proračun ne odgovarja ekonomski strukturi ljubljanske oblasti tna da preveč enostransko favorizira kmetijstvo, dočem druge gospodarske panoge zapostavila Odločno se izjavlja proti uvedbi vagonsko takse in ugovarja tudi taksi na ki no-vstopnice Skupščinska seia ob 14. še traja in se bo nadaljevala do 16. ali 17., dokler ne bo končana generalna debata. Jutri se prične špecjjelna debata 2 zrakoplovom okrog sveta Drzen načrt dr. Eckenerja. — Frldrlchshafen, 21. aprila Znanj graditelj cepelinov dr. Eckener je izjavil, da bo še tekom letošnjega leta priredil polet okoh* zemlje z novim, moderno opremljenim cepelinom. ki je že v delu. Pot bo vodila oreko Nemčije. Rusije čez Sibirijo iu Tihi ocean v Severno Ameriko in od tam nazaj v Evropo. Potovanja se bo udeležilo 40 oseb. Poskusni polet novega zračnega orjaka se bo vršil na severni tečaj. KONEC BIZANTOLOŠKEGA KONGRESA — Beograd, 21. aprila. Udeleženci bi-zantološkega kongresa so včeraj prispeli v Skopi je, kjer jim je bil prirejen svečan sprejem. Danes se vrnejo v Beograd, od ko-cer odpotujejo zunanji udeleženci tekom jutrišnjega dne v svojo domovino. AMNESTIJA V BOLGARIJI — Sofija, 21. aprila. O priliki pravoslavnih velikonočnih praznikov je kralj na predlog ministra pravde pomilostil 300 kaznjencev. Med pomiloščenimi je tudi mnogo političnih kaznjencev. TURISTI KOT LJUDOŽRCI — London. 21. aprila. Iz Buenos Airesa poročajo o groznem zločinu štirih turistov, ki so se v gorovju izgubili. Ko jim je zmanftalo živil, so sklenili, da enega ubijejo m pojedo. Z žrebom so nato res določali žrtev m svoj namen izvršili. Ko so oblasti zvedele za fa kanibalizem, so vse tri preostale turiste zaprle. POLITIČEN UMOR V MEHIKI — Newyork. 20. aprila. Na avtomobilski vožnji je bil včeraj umorjen ge-neralštabni sef meliikanske vojske general Flarenzana. Morilci so izginili brez sledu. Slovenski industrijci in ljubljanska zbornica Minister Spaho proti klerikalnemu volilnemu redu. — Beograd, 21. aprila. Minister trgovine dr. Spalio jc včeraj sprejel spomenico Zveze industrijcev v Ljubljani, v kateri se izjavljajo slovenski industrijci proti edinstvenim zbornicam. V posebni spomenici Zveza InduStrijcev za Slovenijo najodloC:-nejše protestira proti novemu volilnemu redu za ljubljansko zbornico, ki so ga uvedli klerikalci. V spomenici se naglasa, da novi volilni red nikakor ni v interesu gospodarskih krogov, marveč zasleduje izključno le klerikalne partizanske interese. Minister z;» tigovino dr. Spaho je izjavil, da bo zadevo proučil, vsekakor pa bo gledal na to, da se novi volilni red čimpieje zopet razveljav* in vzpostavi status quo. Masarvk pride v Beograd — Beograd, 21. aprila. Predsednik Češkoslovaške republike dr. Masarvk pri--p< glasom poročil iz Aten tekom jutrišnjega dne v Beograd. Ker potuje v strogem iuco-gnitu, se ne bo vršil nikak slovesen spre jem, pač pa ga bodo na kolodvoru posdn vili zastopniki vlade. Naraščanje Dunava — Sombor, 21. aprila. Pri ApaLinu Du nav še vedno s taki o narašča, tako da je vsa okolica ogrožena od novih poplav. Na več krajih so že začeli popuščati nasipi in se voda razliva na okoliška polja. Ob Dunavu se nahajajoča skladišča so že vsa pod vodo. Med prebivalstvom vlada splošne razburjenje. Glasom komunikeja hidroteh-tiičnejsa zavoda v Somboru znaša vodostaj Dunava pri Apaticiu 405 cm nad nor-malo. Kulminacija bo nastopila bržčas šele v soboto, ko bo dosegel vodostaj pri Apa-tinu 600 cm. Drava v svojem vzhodnem teku še vedno narašča. Pri Osijeku znaša vodostaj 634 cm Položaj pa zaenkrat ni tako apasen, ker prihajajo vesti, da je začel Dunav v zgornjem toku rapidno padati. BITKA Z BANDITI V SOFIJI — Solija, 21. aprila. Snoči so trije do slej neznani banditi vdrli v poslopje Narodna banke, hoteč vlomiti v blagajno. Med raz bojniki in stražo se je vnel pravcati boj. tekom katerega je bil en stražnik ubit, v*i trije napadalci pa več ali manj težko ranjr nL Kljub temu pa jim je uspelo, da so pobegnili. Policija je takoj blokirala vse sose .' ne ulice, vendar pa manjka o napadalcih vsaka Bled. SNEG V ČRNI GORI — Cetinje, 21. aprila. Po vsej Crni gori je zapadel tekom zadnjih dni tako debel sneg, da je onemogočen vsak promet. Y no katerih delih razsajajo hudi viharji in snežni meteži. Večina telefonskih prog je prekinjenih. V Podgorici in v okolici je povzročil vihar občutno Škodo zlasti v sadonosnikih. ki so mestoma popolnoma uničeni. PoSfii promet je v vsej Črni gori ustavljen. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Žitni trg: tendenca neizprcmenien;:. -Lesni trg: tendenca izvrstna. Efekti: Investicijsko posojilo 8b.50— 87, Vojna škoda 337.50—338.50. Zadolžnice Kranjske dež. banke 20—22. Zastavni listi 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 130, Merkantilna Kočevje 99—100, Praštediona 850, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—480, Vevče 135, Stavbna družba 55—65, Šešir 104. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 7% invest. pos. 1921 S6— 86.75, 2XA % drž. rente za ratnu štetu 33S.50—339, 338.5—339.5, Ljubljanska kreditna 150, tirv. eskomptna banka 103—104, Kreditna banka Zgb. 93—94, Hipotekama banka 60—61, Jugobanka 93—94, Praštediona 847—852:50, Drava d. d. Osiiek 480— 530, Šećerana Osijek 515— 520, Gutinan 2SU, Slaveks lOl, Slavonija 19—20, Trboveljska 490—195, Union paromlin 300—305, Vevče 140—142, Agraria 53—54.50. Devize: Dunaj 800.50—803.50. Berlin 13.505—13.536, Italija 288.82—295.82, London 276.20—277, Nc\vyork ček 56.75 -56.95, Pariz 222.50—224.50, Traga It58.39_lb9.l0. Curili 10.94—10.97. — Valute: marku 13.385—13.415, INUZKMSKD BOKZL — Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.305, Loru don 25.255, .\e\vyork 519.935, Milan 26.575, Praga 15.40, Dunaj 73.15. — Trst: Beograd 34.35, London 95. Cu rib 876.30 Stran 2. v3 L O V I.NSkI N A R O D» dne 22. aprila 1927. Sle, g ; Novi proračun ljubljanske oblasti Zgrajen je na negotovi podlagi državnih dotacij. — Vse postavke so le fiktivne. — Obremenitev industrijskih in trgovskih krogov ter mestnega prebivalstva. Ljubljanska oblastna skupščina je danes začela razpravo o oblastnem proračunu za/ leto 1927 28. 2e priprave za razpravo so bilj takšne, da ne obetajo ničesar dobrega in da mečejo prav slabo luč na sposobnost in resnost klerikalnih gospodarjev oblastnega odbora in oblastne skupščine. Oblastni odbor, ki mora po zakonu izdelati proračun, je prvotno izdelal površno in v naglici sestavljen predlog, ki smo ga v izvlečku objavili tudi mi. O tem proračunu se je že tudi posvetoval finančni odsek oblastne skupščine. Na torkovi seji plenuma pa se je na enkrat pojavil pred poslanci nov, skrajno reduciran proračunski predlog, o katerem naj bi včeraj razpravljal finančni odsek. A ko so se včeraj sestali člani finančnega odseka, jih je čakalo novo presenečenje. Mesto proračuna, predloženega v plenemu, je prof. Jarc kot poročevalec večine prišel zopet s prvotnim a še malo razširjenim proračunom, ki izkazuje 52 milijonov izdatkov in 11.6 -milijonov dohodkov, torej 41 milijonov deficita. Ta primanjkljaj naj bi se kril iz državnih prispevkov. Kakšni pa ti bodo in ali jih bo sploh kaj, ne ve danes nihče, tudi ne oblastni odbor. Zato je zastopnik opozicije posl. dr. Albert Kramer na današnji seji upravičeno povdarjal, da je ves proračun, ki bi moral tvoriti podlago za solidno gospodarstvo oblastne samouprave, zgrajen na pesku, da je le fiktiven, le dema-goško nasipanje peska v oči. Zastopniki SLS so označevali proračun kot nekak program, ki naj začrta smernice in Olga Todorovičeva je hčerka uglednega beograjskega meščana. Lepo dekletce, staro 15 let, učenka na konser-vatoriju. Oče, ki jo je doslej imel zelo rad, pa je moral zadnje čase popustiti v ljubeznivostih, ker je doznal, da se Olga sestaja z nekim mladeničem in Ijubim-kuje kakor prave velike dame. Parkrat je že očka svojo hčerko trdo prijel, nedavno pa ji je celo nasukal ušesa. In mala zaljubljena damica je bila seveda vsa iz sebe. Kaj naj počne? Da bi ubogala očeta? Da zapustiti fanta? O! V takih strašnih dilemah se današnja mladina poslužuje najradikalnej-šega sredstva: samomora... Tako se je zgodilo, da je Olga predvčerajšnjim popoldne v odsotnosti svojih stariŠev napisala obligatno poslovilno pismo, nato pa izpila gorjupo kupo z večjo količino razstopljene sode. Pri samomoru pa jo je zalotila služkinja, ki je poklicala policijo in rešilno postajo. Olgo so prepeljali v bolnico, ji izprali želodec in ji navzlic težjim notranjim poškodbam rešili mlado življenje. Slepec Jovan Molvaj, ki je doma iz Velike Kikinde, pa biva v Beogradu in se preživlja z zaslužki svoje pridne žene, je prijavil policiji, da sta mu dva hrezvestna stariša zapustila svojega lOmesecev starega fantka. To sta Žika Vujić in Žuška Ajmano-va, pravi potepuški par. Otročiča sta pustila pri slepcu že pred meseci in sta obljubila mesečno plačilo \ vzdrževanje. Toda nato ni bilo o njih niti duha niti sluha več. Slepi Molvaj je najprej obvestil policijo v Veliki Kikindi, od koder sta otrokova stariša. Iskali so ju po vsej Vojvodini, pa zaman. Te dni je Molvaj nekako doznal, da se Žika in 2uška skrivata v Beogradu. Prijavil je to policiji, ki je oba kmalu iztak-nila in ju prignala k zasliševanju. Priznala sta, da sta otroka zapustila slepemu Molvaju, vzdrževanja pa nista mogla plačevati, ker sta brez zaslužka. Pristala sta, da Molvaju v doslednem času poravnata vzdrževalnino in sta hotela otroka vzeti seboj. O. Henrv: Klic pozavne Polovico te zgodbe najdete v aktih policijskega urada, druga polovica pa spada za kuliso uredništva. Nekega popoldne, dva tedna potem, ko so našli milijonarja Norcrossa umorjenega v stanovanju, je morilec na ko-mudnem sprehodu preko Broadwaya padel v objem detektivu Barnevu \Voodsu. — Ali si ti Jonnv Kernan? je vprašal Woods,- ki ie že Det let trpel na kratkovidnosti. > — Nihče drugi! odvrne Kernan ves vzradoščen. — In če ti nisi Barney \Voods, stari mladenič, se dam še danes proglasiti za svetnika. Kai za vraga počenjaš tu na vzhodu? Mar potepuhi dobivajo črne karte tudi za tako dolga potovanja v tovornih vagonih? — Že par let se potikam oo New-yorku, pravi Woods. Postal sem mestni detektiv. - t — Bravo, bravo! pravi Kernan z zadržanim smehljajem in joviialno po-treplje detektiva po rami. — Pojdi z mano k Mulleriu, pravi i\Voods. Sedla bova za mirno mizo, rad bi pokrambal s teboi. naloge za delo oblastne samouprave in ki se bo izvršil pač po možnosti. Da je na taki podlagi res koristno delo oblastne samouprave nemogoče, je jasno. Zato ni čuda, da javnost, zlasti pa naši gospodarski krogi ne morejo imeti zaupanja v delo oblastnega odbora. Med dohodki, ki jih določa novi proračun, sta dve odločbi, ki bosta ob« čutno prizadeli vso javnost. Prva na* laga takso po 10 in 15 Din za vsak vagon, ki bo natovorjen ali raztovor* jen v območju ljubljanske oblasti, kar bodo občutili naši trgovci in industrij* ci, bojimo pa se, da posredno tudi konsumenti. Še globlje bo posegel v vsakdanje življenje zlasti mestnega prebivalstva drugi davek, ki nalaga 10% takso na vse vstopnice k kino* predstavam. Kino je pri nas že itak ne« razmerno drag, ker gre že sedaj od vsake vstopnice 30 % za razne davke; v bodoče" bodo morali kinematografi vstopnino še povišati, kar bo zadelo vse one množice, ki si v današnjih bed* nih časih ne morejo privoščiti drugega razvedrila kakor obisk kina. Posledica pa bo tudi, da bo obisk padel in da bodo gotovo mnogi kinematografi mo* rali prenehati. S tem pa se bo znatno znižal tudi dohodek oblastne samo* uprave in tako bo novi davek škodoval kinopodjetjem in prebivalstvu, obenem pa tudi ne bo dosegel svojega namena. Pozna se mu, da so ga klerikalci pred« lagali v prvi vrsti iz demagoških raz* logov, ker po kmetskih vaseh danes šc ni kinematografov. Toda policija na to ni pristala. Porodila se je namreč sumnja, da Vujić in Ažmanova morda vobče nista otrokova roditelja. In kaj naj počneta z otrokom, ko sama nimata zaslužka. Do nadaljnjih ugotovitev je torej bil fantek izročen v oskrbo materinskemu udruženju. • V Staparu blizu Sombora je Jovo Mučič v nedeljo zvečer prišel k svojemu očetu, da ga naprosi za konje in brano. Sedla sta za mizo in začela piti žganje. Ko sta se nasrkala navadne rakije, je oče prinesel še liter prepečeni-ce, kakršno je nabavil za velikonočne praznike. Vse sta izpila, nato pa še stopila v vaško gostilno in se zalivala do policijske ure. Temeljito nakresana sta nato koto-vratila domov. Zdaj je sin ponovil svojo prošnjo za konje in brano, a oče je ne-pričekovano odvrnil: — Ne morem, sam imam jutri delo na polju. To je v pijanosti zadostovalo, da sta se sporekla. Na par prostaških sinovih besed je starec planil in začel sina odganjati od hiše. Sin je odgovoril s klofuto, starec pa je popadel koso v veži in hotel odgnati sina. A ta Je pograbil kol in ravno pred hišnimi vrati s par naglimi udarci pretepel očeta do nezavesti, nakar je odkolovratil v svojo hišo. Naslednje jutro so starca našli še živega, kjer je obležal. Prepeljali so ga v bolnico, a je v par urah izdihnil. Sina pa so izsledili orožniki in zdaj mu državni pravdnik zaman dopoveduje, da je ubil očeta. Jovo se ne spominja ničesar, zločin je storil v popolni oblasti demona alkohola. S sejma v baški Topoli sta se na dvovprežnem vozu vračala proti večeru domov v Bikovo kmetska fanta Vincent Csani in Gjuro Ovzan. Videla sta, da tam od Subotice dirja ekspresni vlak. Ker pa rampa ni bila spuščena, sta mladeniča pognala, da pred ekspresom pa-sirata progo. Konja sta sunkoma potegnila, a na vso nesrečo se je priročni malo spotak- Manjkalo je še par minut do 4. ure. Poslovno življenje je bilo še živahno in tako sta znanca našla v kavarni tih kotiček. Kernan, oblečen dostojno po najnovejši modi, se je vsedel nasoroti malemu detektivu s sivkasto redko bradico. Škilečimi očmi in ceneno obleko. — Kakšne posle opravljaš z4aj? vpraša Woods. Ti si vendar kaznilnico zapustil leto dni prej kakor jaz, — Prodajam delnice bakrenega rudnika, odvrne Kernan. Morda otvorim svojo pisarno. Da, da ... In stari Bar-ney je postal newvorški detektiv. Ti si že od nekdaj imel sposobnosti za to. Saj si tudi po moii odpustitvi iz kaznilnice vršil policijsko službo, kaj ne? — Šest mesecev ... In sedaj samo še eno vprašanje: Jonny, po tvoji presenetljivi tatvini v hotelu v Saratogi nisem izpustil tvojega sledu iz oči, vendar pa nisem nikoli mislil, da bos segel po samokresu. Zakaj si umoril Norcrossa? Kernan je nekaj hipov z načeto pozornostjo strmel v limonado pred seboj na mizi, nenadoma pa je izbruhnil v glasen smeh. — Kako si to uganil, Barney? je vprašal začuden. Jaz bi bil orisegel, da sem to stvar napravil tako čisto in sijajno kakor da sem olupil čebulo. Ali nil ob tračnici — in katastrofa je bila tu. Ekspresni vlak je v polni brzini dobesedno pregazil konja, voz in oba mladeniča. Ogled po katastrofi, ki se je odigrala v kratkih hipih, je bil grozoten. Razni rcvarjoni trupli so prepeljali v mrtvašnico v Bikovo, komisija pa preiskuje, na kom je krivda, da prelaz preko proge ni bil zatvorjen. O drugi strašni železniški nesreči poročajo iz Osjeka. Katastrofa se je zgodila na slavonsko-podravski progi blizu postaje Adolfovca. Pod kolesa je prišla Ana Pervanova, ki je nosila v naročju otroka, starega tri mesece. Kolesa so otroku zdrobila glavo, nesrečni materi pa odrezala desno nogo pod kolenom. Nezavestno so prepeljali v osje-ško bolnico. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Začetek cb 20. uri zvečer. Drama: Četrtek, 21.: Zaprto. Petek, 22.: Lumpacij vagabund. C. Sobota. 23.: Ti in jaz. D. Nedelja, 24,: ob '20 Vojiček. Izv. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek, 21.: Madame Butterilv. D. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Tajda. E Nedelja, 24.: ob 15. Madame Bulterflv. tev. Ob pol 20 Orlov, opereta. Izv. G. Biichner: Vojiček Iznova so uprizorili Biichnerjevo divje genijalno dramo v 24 slikah «Wozzck», ki se pri nas vzlic nemškim uniformam ime* nuje «Vojiček». Kakor K. D. Grabbe, se je njegov sodobnik Georg Biichner vzgledo* val na Shakespearju ter je iz odpora proti klasikom in romantikom napisal drame, polne vročega dramatičnega temperamen* ta, naturalistično brutame karakterizacije v dialogu in dejanju duhovite, a zanikarne v formi, zato za svoj čas težko ali sploh ne uprizorljive. Biichner, rojen I. 1813., je umrl že 1. 1837., torej jedva 24 let star. A njegova dramatična dela «Dantonova smrt», ^Leonce in Lena» ter «Wozzek» kažejo, da jc umrl ž njim izredno močan gledališki talent. Po prevratu je posta! Biichner mo« dem in polastili so se ga ekspresionisti kot svojega klasika. Toda I\van Goli, bivši eks* presionisr. je v «Neue Rundschau« (že oktobra 1921) izjavil: «Ekspresionizem je razstrel jena, zapuščena barikada. Ekspre« sionizem je faliran vojni dobičkar, česa je manjkalo ekspresionizmu? Oblike!» — A Alfred Kerr, najuglednejši nemški gledali* ski kritik, je izjavil v isti reviji že septem* bra 1921: "Slabost ekspresionizma je zdaj priznana. Opazila jo je celo ž njim šepn-joča kritika. Ekspresionizem je golo sred* stvo (brez dela) .. . zame ima vrednost le kot opeka za stavbo, ki je ni . . .» In Kerr označuje ekspresioniste kot ^dramske no* vinarje, ki zanikime hr/.ine in sredstev kiča niti ne skrivajo; slabosti in plitkosti podajajo z gestami Sturma in Dranga...» Vse to velja tud j za Buehncrjevesja »Vo-jičkaf, ki deluje s silnimi kontrasti in močno dikcijo, izklesanimi, iz življenja zajetimi značaji, a odbija - formo neštetih kratkih sličic kakor kino. Režiser je dal tej razkos«no*ti in skicam izraza v cacenskeni okvirju: kakor bi gledali skozi luknjo razbitega okna. se razpleta dejan/e na jedva markiranih prizoriščih v fragmentih brez začetka in konca, često celo za prizoriščem, uporabljajoč odmev glasov godbe za posebne efekte. Uprizoritev je bila prav dobra. Zlasti se je iznova odlikoval g. R o g o z, ki igra ogromno in težko ulogo Vojieka, patološkega že v 1. »liki in v blaznosti tonečega do katastrofe v 24. sliki, z močno učinkovitostjo in frapantno realistiko. šibkejša je na čustvenih mestih sicer prav vrla Marija, nesrečno animalska ženšči.ia ge. J n v a u o v e. IavrMne tipe so postavili še gg. Kralj (blaznik). Plut (žganjar). P o v h e (pijanec), P e C e k (kapetan), Cesar (tambor) in ga. Avg. Danilova kot zelo dobra starka. Silno in mučno pretresljiva drama je našla v razprodani hiši priznanje in zanimanje, ne da bi navduševala. Fr. G. Koncert Vide Jerajeve in Jadvige Po-ženelove, ki se je prestavil od dne 7. aprila na 25. se mora ponovno prestaviti in to vsled tega, ker »e vrši dne 25. t. m. predavanje »lavnega turista dr. Kugy»ja. Nepreklicno pa se vrBi ta koncert prve dni meseca maja. Natančnejši datum objavimo v prihodnjih dneh. Današnja operna predstava cMadame But-terflv* je popolnoma na novo zrežisirana in reiiser gosp. Anton Subelj se je v režiji oziral na dragocena navodila, ki jih je dobil sem zapustil za seboj najmanišo sled? Woods je položil predse na mizo majhen svinčnik z zlato glavico in dejal: — Poglej, ta je isti. ki sem ti ga ob poslednjem božiču poklonil v kaznilnici, ko si mi ti daroval skodelico za britje. In zdaj sem ga našel v Nor-crossovi sobi v kotu blizu kamina. Premisli dobro, kar boš rekel. Moral bom nastopiti proti tebi, Jonnv. Midva sva sicer stara prijatelja, toda jaz moram izpolnjevati svoje dolžnosti. Ti prideš radi Norcrossa na električni stolec. Kernan se ie nasmehnri: — Mene sreča ne zaoušča. Ampak kdo bi si bil mislil, da mi je stari Bar-riey na sledi. Z roko je zdrsel v žep. V istem hipu je že tudi Woods imel prroravljen samokres. — Pusti te neumnosti, ie dejal Kernan in se namrdnil. Jaz sem samo napravil malo preizkušnjo. Kdor hoče nastopiti kot mož, potrebuje devet kroja-čev. Že en sam pa zadostuje, da ti zlomi tilnik. Tu imam luknjo v telovniku, kamor sem vtaknil svinčnik. Prokleto! Daj stran svojo ropotijo. Barney, in povedal ti bom, zakaj sem moral Norcrossa ubiti. glede na razne japonske šege in običaje od ge. Marije Skuikove, rojene Tauneko Kon-do. Goapa je bila tako ljubezniva, da je dala navodila tudi za prikrojitev japonskih kostumov, ki so se napravili za nekalore soliste, v prvi vrsti za interpretinjo naslovne uloge go. Lovšetovo. Tako bo ta predstava tudi v tem oziru zanimiva. Krvava Velika noč na Kitajskem Iz Šanghaja poročajo, da je vojaštvo o Veliki noči razorožilo delavstvo v mnogih mestih Južne Kitajske. Pristaše* generala Ciangkajšeka in mnoge komunistične voditelje so aretirali. Pri aretacijah je prišlo do srditih spopadov, med katerimi je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Angleški poročevalci omenjajo, da se je kantonski armadi posrečilo z energičnim protinapadom ustaviti prodiranje severne armade severno od Nankina. V teh bojih je obležalo na obeh straneh 20.000 mrtvih in ranjenih. Na konferenci kitajske nacijoialis-tične stranke Kuomintanga v Nankinu, ki jo je sklical general Čiangkajšek, je bila proglašena tretja kitajska vlada. Čiangkajšekova vlada nastopi proti hankauski vladi. Vrhovni poveljnik kantonske armade je na konferenci izjavil, da je prišlo do definitivnega razkola med republikansko revolucijonar-no stranko in nacijonalisti v Hangkauu. Ustanovila se je neodvisna nacionalistična vlada s sedežem v Nankinu, ki bo delovala na to, da se prepreči vsako vmešavanje komunistov v kitajsko notranjo politiko. Na čelu nove vlade stoji general Čiangkajšek kot diktator. Nova vlada ne priznava vlade v Hankau. Komunisti, ki so zbrali svoje sile v Nankinu,, se pripravljajo za odločilni spopad z Ciangkajšekovo armado, ki se ji je pridružilo tudi 25.000 mož iz nankin-ske oblasti. V Hankau je opažati energičen pokret proti tujcem. Hangkauska komunistična vlada je že poslala svojo armado proti Nankinu. Tudi Čiangkajšek je zbral vse svoje sile. V kratkem pride do velike bitke med hankauskimi radikali in nankinskimi zmernimi nacijonalisti. Kitajska vlada v Hangkau je izdala tri dekrete. S prvim je odstavljen general Čiangkajšek kot vrhovni poveljnik nacijonalistične armade. Vlada zahteva, naj ga zapro in strogo kaznujejo. Z drugim dekretom je imenovan za vrhovnega poveljnika nacijonalistične armade Fenjusin, kateremu je dodeljen vojaški guverner province Honana Ten-senči. Obenem je dobil Tensenči nalog, naj začne prodirati proti Nankinu in pripravljati odločilni spopad s Čiang-kajšekom. V tretjem dekretu izjavlja vlada, da so vsi stiki z Nankinom in Šanhajem prekinjeni. Sport — Službeno iz LUP (s seje 20. IV.) Cu tajo se: za ASK Primorje Oman Anica s pravom takojšnjega nastopa, obenem se poživlja, da pošlje šc eno sliko, oziroma da vrne igralsko izkaznico; za TKD Ate* no: Žagar Zali, Velkavrh Nada; za SK IH* riqo: Zupančič Helena, vse s pravom ta? kojšnjega nastopa. — Vzame se na znanje poročilo podsaveznega delegata g. Bal tesar; j a o občnem zboru MO. Preloži se obe prvenstveni tekmi 24. IV. radi tehničnih ovir na poznejši termin. — Prihodnja seja sc vrši 25. IV. ob 20. — Tajnik. — Iz LHP (službeno iz seje 20. IV.) Vzame se na znanje odjava sledečih članic TKD Atene: Janski Hiida, Petrič Marta, Ponikvar Ivanka, Schiler Milica, Počkar Mirni, Zupančič Helena, Novakovič Boža, JanšasHille Elvira, Pajk Hana, Jordan Her* ir.a, Baranva Vanda, Ručigaj Regina. Hu* mel Blanka, Kueie Slava, Kucič Darinka. — Vzame se na znanje vplačanje članarine za L 1927 s strani SK Mure, SK Ilirije in TKD Atene. — Dopis g. Voglarja se vzame na znanje. Istotako se vzame na znanje dopis Atene glede oddaje igrišča. Vzamejo se na znanje prijave prijateljskih tekem SK Mura — Vesna dne 17. in 18. t. m. ter sod* niško poročilo tekme Maribor — JE*ruj. MO se poziva, da zasliši pri tej tekmi izkljus cene igralke. — Tajnik. — Ilirija — Primorje. Prvenstvene tek* me v Ljubljani se nadaljujejo v nedeljo 24. t. m. -j srečanjem med Ilirijo in Primor* jem. Predtekmo igrata rezervni moštvi obeh kiubov. Obe tekmi se vršita na prostoru SK Ilirije, in sicer predtekma ob 14.30, tek* ma I. moštev pa ob 16. uri. Prvenstvena tekma Ilirija — Primorje, obenem prvo le= tošnje srečanje teh dveh ostrih športnih Stari norec je letel za menoi v vežo in je z otroško pištolo streljal v moj hrbet. Tako je sam padel v svojo pogubo. Stara dama nasprotno ie bila zelo ljubeznjiva. Ravno ie legla v posteljo in mi je brez ugovora pustila vzeti ogrlico, vredno 12.000 dolarjev; izprosila pa si je, da ji vrnem tanek zlat prstan, ki ni bil vreden tri dolarje. Domnevam, da je starega Norcrossa poročila radi denarja. Potem se dogaja, da so take ženske navezane na malenkosti, ki jih spominjajo na njihove prave ljubljence. V celem sem vzel šest prstanov, dve igli z dijamanti in eno verižico. Na kakih 15.000 dolarjev bi cenil celo ropotijo. — Svarim te, da o tem govoriš z menoj, pravi Woods. — Nič zato. odvrne Kernan. plen se nahaja v mojem kovčegu v hotelu. In adaj ti bom razodel, zakaj ti tako svobodno vse izdajam. Ker sem popolnoma brez skrbi. Govorim vendar s človekom,' ki ga poznam. Barnev Woods, ti mi dolgu ješ 1000 dolarjev, in če bi tudi hotel, ne boš mogel premagati samega sebe v toliko, da bi me aretiral. — Nisem pozabil, pravi \Voods. Ti si mi takrat brez besede odštel dvajset petdesetakov. VrniJ ti jih bom nekoč. Res je. Teh tisoč dolarjev me ie rešilo rivalov, bo gotovo vzbudila zanimanje tudi med širšo publiko. Oba k luna sta danes pač že v dobri formi in v polnem treningi:, nedeljski prvenstveni tekmi buata torej pri* i.esli predvidoma tudi najboljši sport. — Prvenstveno tekmovanje v ljubljanskem podsaveznem okrožju do>e/e s t" tekmo svoj višek. Jesensko prvenstveno tekmo jc dobila Ilirija s tesnim izidom 2 : 1, rczcr\na prvenstvena tekma je bila brez boja pri so« jena Primorju. — Hazenske tekme. Kukui smo že po* ročali, je za velikonočne praznike igrala zagrebška Vesna v Murski. Soboti. Doži* vela je dva poraza od Mure, in Meer prvi dan v razmerju 5 : 0, drugi dan pa v raz* merju 8 : 6. Pri Muri je bila najboljši del družine obramba, nevarna pa jc bila tudi Cimpermanova v napadu. Vesna jc bila prvi dan izmučena od vožnje, drugi dan pa je predvedla mnogo boljšo igro. — Dru* žina I. SSK Maribor jc prejela vabilo, da igra v soboto in nedeljo v Zagrebu proti Ašku in Concordiji. žBetežnica Koledar. Danes: Ćeirtek, 21. aprila 1927: katoličani: Anzelm; pravoslavni: S. aprila. Iri-dion: Veliki četrtek. Jutri: Petek. 22. aprila 1027: katoličani: Sotar; pravoslavni: 9. aprila. Veliki petek. Današnje prireditve. Gledališča: Drama: zaprta. — Opera: »Madame Bmertlv«. D. Kino matica: »Ona iz varijeteia«. Dežurne lekarne. Danes: Ramor. Miklošičeva c; Trn-k'oczy, Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska c.; Levstek, Rcs-ijeva c. Za nase naročnike. Danes in jutri so na vrsti izkaznice serij D in E. Eksekucjja v davčnem uradu Celjsko sodišče je na predlog podjetnika Nerada izvršilo eksekucijo v davčnem uradu. Naj bo ta ukrep čuden kakorkoli, vendar je v redu, ker ministrstvo za socijalno politiko /c štiri leta dolguje podjetniku stroške pri prezidavi celjskega invalidskega doma. Bridka pa je stvar v tem. da je eksekucija zasegla računski stroj in stensko uro — torej dva predmeta, ki sta med inventarjem vseh davčnih uradov najdragocenejša. Prvi za odmer? janje davkov, drugi za odmerjanje uradnih ur. če eksekucija pobere še stenske koledarje, je katastrofa vsake davkarije neizogibna. Ministrstva, pozor/ Dolgovi so voh kovi. Če požro naše davčne urade, pro; pade Slovenija v objesti in blagostanju. Mariborska oblastna skupščina Maribor, 21. aprila. Včeraj se je po dvemesečni pivzi zopet sestala mariborska oblastna skupščina, da razpravlja o proračunu, ki ga je med tem setavil oblastni odbor. Včerajšnja seja jc bila v toliko zanimiva in značilna, ker je pokazala, da so klerikalci povsem drugi v besedah in drugi v dejanjih. Od klerikalcev setavljeni proračun niti ne zasluži tega ime« na. «tProračun» predvideva samo potrcbšeU ne, ne izkazuje pa prav nobenega kritja in je zgrajen na premisi, da bo država odsto= pila potrebne dohodke za kritje predvide* nih izdatkov. Klerikalci so si hoteli pridobiti zaslugo, da ne bodo naložili nobenih novih davkov in so upali, da bodo \^aj tako dolgo ostali na vladi, da bodo ta na« črt izpeljali. Položaj pa se je sedaj maho; ma spremenil in tako je pravzaprav mari* borska oblast ostala brez proračuna. Sejo je otvoril predsednik dr. Lcskovar, uvodoma pozdravil novega velikega župana in nato zaprisegel nemškega poslanca drja. Miihleisna, ki je dobil po odstopu dr. Ravnika mariborski mandat. Po ab*olviran iu nekaterih manjših točk je nato sledila razprava o proračunu. L"vodoma jc predsednik obrazložil, iz kakih vidikov jc sestavljen proračun, nakar je bila seja prekinjena in se je nada!;evala popoldne ob 15.45. Na popoldanski seji je* podal poročilo referent finančnega odseka dr. Veble. Proračun izkazuje 50,624.635 Din rednih in 21 milijonov 759.408 Din izrednih izdatkov, skupaj 72,184.043 Din. Za te i/datke nc predvideva proračun nikakega kritja in bo moral oblastni odbor stopiti v stike z vla* do, da izposluje primerne dohodke. Seja je bila nato zaključena in sc jc dane- na; daljevala. in me tako dolgo vzdrževalo nad vodo. da sem zopet prišel na čvrsta tla. — In tako, nadaljuje Kernan. ne more Barnev Woods s srcem, zanesljivim kakor jeklo in vaien poštene igre. ganiti niti mezinca za aretacijo moža, kateremu dolguje tisoč dolarjev. O. v s\ ojem poklicu se moram na liudi .spoznati ravnotako dobro kakor nu umetne ključavnice in vsakovrstne zapahe. Bodi torej miren, da pokličem natakarja. Strašansko sem postal žcieu. Ako začnem popivati, sem liuiši kakor rje> v t krvoločnih psov. Zato nikoli ne pijem pri delu. Toda oo mojem zadnjem opravku lahko s svojim starim priju ičijem Barnevem mirr.e vesti izpraznim nekaj kozarcev. Kaj naročaš? Natakar ie prišel z nekaterimi malimi karafami in s steklenico sifona, nakar je oba prijatelja pustil zopet sama. — Opomnil si me mojega dolga, pravi Woods ter s svojim kazalcem parkrat zakroži okrog zlate-ga svinčnika. Zdaj te seveda moram Upustiti, Nate ne morem položiti roke. Seveda Če bi bil denar vrnil... Toda to se ni zgodilo in tako sva si bot. To ie napačna komedija, ki jo uganjam s teboj, Jonny. Toda ne morem drugače. TI si mi nekoč pomagal in zahtevaš zdaj protiuslugo. (Dalje prih.) Dogodki križem Jugosiaulie Mlada samomorilska kandidatinja. — Slepec z zapuščenim otrokom. — Napil se je žganja in ubil očeta. — Dve žrtvi pod ekspresnim vlakom. -tev. ^0 •SLOVENSKI NAROD« dne 22. aprila 1927. S t ran 3. Dnevne vesti H Ljubljani, dne 22. aprila 1927. — Odlikovanje čsl. vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Kralj je podpisal ukaz, s katerim so odlikovani z redom Sv. Save II. stopnje: češkoslovaški sanitetni general Fischer, z redom Sv. Save III. stopnje konzul Zavazal in poveljnik 29. jugoslovenske-ga pešpolka podpolkovnik Ambrož, z redom Sv. Save IV. stopnje ministrski tajnik Dohnalek in industrijalec Perkut, z redom Sv. Save V. stopnje poveljnik orožniške postale Komarek. Istočasno je bil odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje administrator jugoslovenskih vojaških grobov na Češkoslovaškem msgr. CvTČanin. _Slovenec srbski finančni prokurator. V >Službenih Novinah< je objavljen ukaa o imenovanju dr. Jakoba štefančiča finančnim prokuratorjem pri beogradskem okrožnem sodišču. Dr. Jakob Stefančič je znan med našimi dobrovoljci kot eden uajhrabrej-ših častnikov. Odlikoval se je v Dobrudži, kjer je dobil za 9vojo hrabrost visoka srbska In ruska odlikovanja. Po povratku iz Rusije je služboval kot referent delj časa pri agrarni direkciji v Mariboru, pozneje pa v Ljubljani. Po vpokojitvi je zaprosil za mesto finančnega prokuratorja in pravosodno ministrstvo je njegovi prošnji ugodilo. _ Inspekcija osnovnih šol. Prosvetno ministrstvo pošlje vsem šolskim nadzornikom posebna navodila, kako naj letos inepicirajo osnovne šole. Navodila so že izdelana in razmnožena. Glavna inspekcija osnovnih šol ie m.ene začetkom maja. — Kolodvorska okrepčevalnica na posut-ji t Roga>ki platini se odda v triletni zakup. Licitacija se bo vršila 7. maja ob 11. dopoldne pri ekonomskem oddelku ljubljanske železniške direkcije. — Podzemske jame pri Grosupljem. Poročajo nam: V bližini Ponove vasi pri Gro-- .pijem je prijazen griček s cerkvico sv. Nikolaja. Z grička ie diven razgled po okolici, deset minut vstran pa leži lepa pod- . :nska jama Ledenica. Lani so odkrili tam še dve jami, ki sta tudi bogati na kapnikih. Posebno lepa je Županova jama, ki ima obliko dvorane- Za ureditev vseh treh jam se ;e osnovalo posebno društvo, ki bo jame 15. maja slovesno otvorilo in pri tej priliki priredilo tudi veselico. Opozarjamo izletnike iz Ljubljane in Dolenjske na to zanimivo prireditev. — Spremembe v kabinetu ministrstva xa -ume in rudnike. Dosedanji šef kabineta ministrstva za šume ii rudnike inspektor Kra---?.v;č se je vrnil na svoje prejšnje službeno mesto kot šef odseka. Mesto šefa kabineta je •revzel začasno B. Stamenkovie. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. V času od 4. do 10. aprila je bilo v Ljubljanski oblasti 6 slučajev konjskih garij, 9 svinjske kuge 2 svinjske rdečice, 2 stekline in 1 slučaj vraničnega prisada. — Za drugo redno porotno zasedanje so enovani pri deželnem sodišču v Ljubljani za predsednika predsednik deželnega sodišča Fran Rekar, za namestnike podpredsednik deželnega sodišča Peter KeršiS, viš. dež. -odni svetniki Anton Mladič, dr. Adolf Kai-ser, Jakob Antloga, iu Mihael Vehovar ter >ž. sod. svetnik Josip Janša; pri okrožnem sodišča v Novem mestu za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Jurij Polenšek, za namestnike dež. sodni svetniki: Anton Koder, dr. Josip Fischinger in Jakob Luznar; pri okrožnem sodišču v Mariboru za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Fr. Ziher, za namestnike viš. deželni sodni svetniki Josip ^terger, dr. Franc Peitler, Fr. Posega in Janko Guzelj ter dež. eodnj svet-iliki Oskar Deu, dr. Franc Pichler in dr. Fr. Vidovič; pri okrožnem sodišču v Celju za predsednika dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik, za namestnike viš. dež. sodna svetnika dr. Fride-Bračič in dr. Ivan Premehak ter dež. ni svetnik Valentin Levičnik. —i Sprejem v našo vojsko. V našo vojsko so bili sprejeti za rezervne častnike sledeči bivši avstro - ogrski oticirii: v činu rez. peš. poručnikov Vilko Oražen in Mak-s ^merdu, v činu rez. art. poručnika pa Karla Fabiani. — Dražba lova. Lov občine podgorske »e bo oddajal v zakup na javni dražbi za dobo petih let t. j. od 1. julija 1927. do 31. maja Dražba se bo vršila 20. maja ob 10. dopoldne pri sreskeni poglavarju v Kočevju. — Hercegovski vinogradi uničeni. Zad-nja leta tepejo Hercegovino elementarne katastrofe kakor šiba božja. Zadnje dni je Pet razsajala strahovita burja, ki je opustošila vse vinograde, sadonosnike in na-s :c. Skoda jc tem večja, ker so uničeni trdi novi nasadi ameriške trte, katero so Hercegovci zadnja leta vzgojili z velikimi žrtvami. Tako ie Hercegovina letos kratko-nialo obsojena na popolno bedo in še pomoč vlade nujno potrebna. — Obleke za monopolske uradnike. Uprava državnih monopolov je odobrila kredit v znesku 150.000 Din za nabavo nlek monopolskim stražnikom, ognjegas-cem in služiteliem. — Podpora metercološkemu zavodu v Ljubljani. Prosvetno ministrstvo ie sklenilo dati letos zavodu za meteorologijo in geo-dinamiko na ljubljanski univerzi 10.000 Din podpore. — Blazen mož sredi Zagreba. Na Jela-čičevem trgu se ie včeraj pojavil neznan Tnož in začel trg meriti s svojo palico. Ljudje so takoj uvideli, da mož ni pri pameti in stražnik ga je odvedel na policijo, ■^jer je povedal, da se piše Anton Jakovac. Dve sorodnici, ki sta kmalu nato prihiteli na policijo, sta navedli, da ima Jakovac samo po zadnjih vetrovih prenapete živce, toda policijski zdravnik ie bil drugega mnenja in je moža oddal v opazovalnico. — Tatvina usnja za 100.000 Din. Zagrebška policija je po anonimni prijavi aretirala nekega Jurlno, ki je v zagrebški to-varni za usnje kradel dobro izdelano usnje ter ga prodajal po Zagorju. S svojimi tatvi- i nami je tovarno oškodoval za 100.000 Din. Izročili so ga državnemu pravdniku. _ Kaj vse kradejo. V Zagrebu so izsledili pobožno tatico Marijo Novakovo, doma iz Murskega Središča, ki je v cerkvi sv. Petra skoro vsak večer izmikala cvetje iz vaze na oltarju. Nedavni večer, ko je vzela s cvetjem tudi vazo, da bi božja pomoč bila bolj zanesljiva, jo je pri vratih ustavila cerkov-nica in izročila stražniku. — Drzno tatvino ei je dovolil neznan železniški uzmovič. Izmaknil je orožniškemu uaredniku Dušanu Kokotoviću na progi od Sušaka proti Zagrebu majhen zavoj z raznimi jestvinami. In tako je sam čuvar javne varnosti moral prijaviti zagrebški policiji, da je bil okraden. — Komičen incident radi čokolade se ie zgodil včeraj popoldne pri otroški predstavi v zagrebškem gledališču v Tuškancu. Dva ne-ugnana otroka sta pred predstavo hlastno jedla čokolado ter umazane prste brisala v svileno toaleto dame, ki je sedela pred njima. Ko ju je dama pokregala, so je mati otrok začela strahovito razburjati in je tako psovala damo, da je moral intervenirati stražnik, ženska pa se ni dala ugnali in je ozmerjala tudi ujega, nato pa še policijskega uradnika. Ko jo je končno stražnik hotel odvesti na pu-licijo, se je spokorila iu povedala svoje ime. Incident, ki ga je povzročila v gledališču, jo bo seveda stal precej drago. — Samomor radi bede in radi bogastva. V Beogradu ie skočila v Donavo brezposelna delavtka Darinka Kardičeva. Rešili so jo čolnarji in je izpovedala, da je hotela v smrt radi bede. V Somboru pa so našli obešenega 281etnega trgovca Josipa Ma-rinkoviča. Bi) je zelo bogat in se je v svojih najlepših letih naveličal življenja. — Lokomotiva mu je odrezala nogi. Pri kurilnici v Vinkovcih ie Imbre Turda čistil lokomotivo in se ni zmenil za drugo loko-metivo, ki se je bližala in zadela v prvo lokomotivo. Kolesa so Turdi odrezala obe nogi tik pod kolenom. Prenesli so ga v bolnico. — Družba The Central E ur opean Mineš, Limited, ki je lastnica svinčenega rudnika v Mežici, je z ozirom na to, da namerava razširiti svojo delavnost tudi na jugovzhodne kraje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ker že sedaj obavlja prodajo svinca in svinčenih izdelkov v Zagrebu, otvorila svoj komercijelni urad v Zagrebu. Palmotičeva ulica broj 7. Tehnični urad ostane tudi nadalie v Mežici. 377n Iz Ljubljane —Ji Izredno hiter razvoj tujskega prometa na našem Primorju potrjuje, da jc imelo srečno misel društvo »Skrb za mladino«, ko je kupilo stavbišče za Dečji dom v Aleksandrovem na otoku Krku. Pred par leti še neznan kraj, je Aleksandrovo v poslednjih letih zaslovelo kot na j priljubi jene j-še slovensko letovišče. Imenovano društvo se neumorno trudi, da čimprej prične s stavbo. V ta namen se vrši v nedeljo 24. t. m. velika tombola. Vabimo občinstvo, da to akcijo po svojih močeh podpre ter pridno kupuje tombolske karte, ki so samo po 2 Din, dočim so glavni dobitki prav bogati. Oglejte si jih v izložbah veletrgovin Urbane in Maver. — 'i Današnja operna predstava »Madame Butterftva je popolnoma nanovo zreži-sirana, režiser g. Anton Šubelj se je lahko opiral na dragocena navodila, ki iih ie dobi! z ozirom na razne japonske šege in običaje od ge. Marije Skuškove, rojene Tsuneko Kondo. Gospa je bila tako ljubezniva, da je dala navodila tudi za prikrojitev japonskih kostumov, ki so se napravili za nekatere soliste, v prvi vrsti za interpreti-njo naslovne vloge go. Lovšetovo. Tako bo ta predstava tudi v tem oziru zanimiva. —11 V počaščenje spomina pokojne gospe Kati Fiale sta darovala g. Jože Kurent in soproga 100 Din za Društvo slepih in 100 dinarjev za CMD. Hvala! —Ij Orkestralno društvo Glasbene Matice ima v petek dne 22. t. m. obvezno pol-noštevilno vajo za vse člane. Vežba se koncertni program za nastop 9. maja. Po vaji važen razgovor zaradi koncertne turneje. —Ij Ljubljansko učiteljsko društvo poživlja svoje članstvo, da se v čim največjem številu udeleži pogreba pokojne ge. Pavle Levčeve, matere naše agilne tovarl-šice Anke Levčeve. Pogreb se vrši v petek 22. t. m. popoldne ob 16. iz hiše na Dunajski cesti št. 17. — T a i n i k. —Ij Male tatvine. Služkinji Mariji Kren, službujoči v gostilni pri Vitezu, je bil ukraden par čevljev v vrednosti 300 Din. — Delavec Viljem Pestator je prijavil, da mu je neznan uzmovič odnesel iz stanovanja na Selu štev. 38 star suknjič, moško srajco in plašč, vse skupaj v vrednosti 350 Din. —Ij Pazite na deco! Gospe Hedvika G. in Marija Š. bosta imeli neprilike iia policiji, ker sta nujna dva otroka v otroški razposajenosti lomila nanovo ^zasajena drevesca na Sv. Jakoba trgu. —Ij Drobna policijska kronika. Danes izjemoma policijska kronika ne beleži prav nebene aretacije. Proti zadnjemu gre, v že-ij^ni cvenka in zato je zvečer po ulicah nWavadno mirno. Pač pa je romal včeTaj v policijske zapore stari znanec K. Nalezel se ga je preko mere in beračil po trgovinah. Ko ga je stražnik vodil po cesti, je kričal, da je njegov brat visok uradnik, ki bo policiji že pokazal. Sedaj bo par dni na policiji žagal drva. — Poleg tega so prispele danes na policijo tri ovadbe radi tatvine, 1 radi poškodbe javnih nasadov, 1 radi telesne poškodbe, 2 radi popadljivih psov, 1 radi kaljenja nočnega miru, 2 radi obrtnih predpisov, 1 radi hoje po železniški progi, 7 radi prestopka cestnopolteijskega reda. Peter K. je bil ovaden, da vežba golobe za pismonoše, kar je v obmejnih kTajih prepovedano. —Ij Ribiške priprave* orožje in streljivo, lovske potrebičine ter vsa popravila pri puškar j u F. K. Kaiier, Ljubljana. IS L Otroške oblekce: Kristofič . Bučar. • Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic, Pred Škofijo št. 15. 109 Iz Celja —c Društvo Celjski dom ima redni občni zoor v soboto 23. t. m. ob 8. zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. —c Davčni urad so zarubili... V sredo popoldne je celjsko sodišče zar ubilo na predlog stavbenika g. Franca Nerada v Ga-berju v celjskem davčnem uradu računski stroj in stensko uro. Ministrstvo za socijalno politiko namreč g. Neradu že štiri leta dolguje večji znesek za dela pri prezidavi celjskega Invalidskega doma. —c Planinska veselica. Savinjska podružnica SPD v Celju priredi v nedeljo L maja veliko planinsko veselico na Celjski koči. Spored bo zelo zabaven. —c Materinski dan se tudi v Celju vrši v nedeljo dne 15. maja. —c Poučni film. V nedeljo 24. aprila ob 1. uri popoldne bo šef bakteriološke stanice g. dr. Rcbernik v Mestnem kinu kazal poučni film »Kako ostanem zdrav«. Predavanje se bo vršilo za učence in učenke trgovsko in obrtno - nadaljevalne šole. —c Razstava pismenih in risarskih izdelkov na obrtno - nadaljevalni šoli v Celju se bo vršila v nedeljo 24. aprila. Razstava se otvori ob 8. zjutraj, zaključi pa ob 4. popoldne. Iz Maribora _m klerikalno-nemškc volilno kupčije so imele na včerajšnji seji oblastne skupščine svoj zaključek. Spričo splošnega ogorčenja si klerikalci takoj po volitvah niso upali izročiti mariborskega mandata Nemcu dr. Muhleisnu in so zato raje obdržali >radika-la* dr. Ravnika. V smislu svoječasnega do govora pa je moral sedaj dr. Ravnili svoj mandat odložiti in včeraj je prvič prisostvoval seji oblastne skupščine kot mariborski poslanec dr. Muhleisen. Kako se bo »kšefu obnesel naprej, bomo še le videli. .. —m Koncertna seiona v Mariboru je v poluem razmahu. Kljub temu, da je večina koncertov elabo obiskana in se baš pri teh priredit vali najbolj pozna, da srednji sloj — uradništvo — ni tako situirano, da bi si lahko privoščilo ta >luksus<, se vendar razni prireditelji ne strašijo žrtev in težkoč. Po teli vrsti domačih koncertov smo imeli letos že priliko slišati več inozemskih umetnikov. A tudi prihodnje dni je napovedanih mnogo zanimivih prireditev. V soboto, 23. aprila nastopi v veliki dvorani >Unionai znani avstrijski sDauubius-kvarteU, ki je ie večkrat z velikim uspehom gostoval v Mariboru. Prireditev je namenjena menda preJ-vsem Nemcem, zlasti še, ker se prodajajo tudi vstopnice samo v nemških trgovinah. Za ljubitelja pel j a pa pomeni prihodnja nedelja poseben datum. Tega dne nastopi namreč v GĐtzovi dvorani cerkveni zbor frančiškanske župnije v Ljubljani pod vodstvom znanega slovenskega komponista p. H. Satt-uerja. Zbor, ki slovi po vsej državi kot eden najboljših, bo zapel več najmodernejših in najnovejših cerkvenih pesmi. Koncem meseca pa se bo vršil koncert umetnikov \V. Schneiderhahna in prof. W. Klassena. Koncert je radi zasedanja oblastne skupščine preložen. Vprašanje je le, aH bo Maribor prenesel kar zaporedoma toliko koncertnih prireditev. —m Dober plen. Ovožniška postaja v Studencih pri Mariboru je včeraj izsledila že več let zasledovanega vlomilca in nevarnega uzmoviča Alojza Žalarja, rodom iz Žalice. Žalar, ki je že leta 1921 izvršil več vlomov, si je kupil domovnico na ime Rudolf Leh-ner in tako pod napačnim imenom romal širom Slovenije. Svoj čas je bil uslužben tudi pri čevljarju Miklu, ki je bil znan tihotapec in odjemalec ukradenega blaga, žalar je izvršil v tej dobi šest velikih vlomov in je bil pod napačnim imenom tudi večkrat radi manjših prestopkov kaznovan. Orožni-štvo ga je po dolgem zasledovanju razkrinkalo in izročilo roki pravice. Izpred sodišča ČE IMA ČLOVEK KURJA OČESA. Predsednik: >No Stane iz Ljubljane, letos ste pa slabo praznovali Veliko noč?c Obtoženec: »Kaj hočemo! Včasih bolje, drugič slabše! Ko sem bil še trgovski pomočnik, je bilo še najbolje; a zdaj je izguba.« »Tak fant pa krade!« »So že taki časi.« »Dne 18. marca letos ste spet začutili srbečico v prstih, čeprav ste bili radi tatvine že kaznovani. Zjutraj okoli 6. ste torej z vitrihom odprli zaklenjeno delavnico čevljarja Karla Blatnika v Florjanski ulici, izbrali ste si kar 8 boks-kož.« »I, kadar se zraven pride, je treba pošteno zgrabiti, sai še tako nič ni z vso to zadevo!« »Koiže so bile vredne okoli 1500 Din. Ko ste zaboj nesli po ulici: vas je srečal stražnik, ki vas ie prijazno nagovoril. A vi ste kože odvrgli in zbežali. Stražnik pa vas ie je vendar ujel.« »Seveda me je. Samo -ta zanikarna kurja očesa so bila kriva. Ko sem mislil, da jo bom odpetal, me je zlomek zabolel. kot bi se bil sam vrag zagrizel v prste. Obstal sem, vzdihnil in že sem bil v objemu stražnika.* »Pa že lani novembra ste nekaj poskušali.« »E. eno nedolžno šipo sem ubil.« »Pa ne brez vzroka. Okoli polnoči ste šli namreč trkat, pa ne okno svoje majčice, temveč na izložbeno okno trgovca Jožeta Ogrinca v Gradišču. Tako ste tolkli, da ste Sipo razbili. Zadišale so vam slastne ribice, ki so mimo čepele v konzervah v izložbi. Pa ste imeli tudi smolo. Izložba je zamrežena in če bi kai odnesli bi mogli vzeti le kaj malega.« »Saj. nisem imel žaklja. Ce bi se pa enkrat ribic pošteno -najedel, bi Ogrinc zato vse eno ne bil lačen.« »O kajpak! Pošteno delajte, pa ne boste trpeli lakote. — Torej takrat ste spet imeli smolo. Šipa ie zažvenketala. vi ste vzeli pete pod pazduho; a nič ni pomagalo: šipa je stražnika priklicala.« »Saj ie bia počena; samo košček sem jo hote vzeti.« »O seveda! Sai je Jože sam povedal, da je bila šipa cela. Obsojeni ste na 8 mesecev težke ječe; se boste pa malo postili, a z ribicami se kljub temu ne boste gostili!« • Pa naj bo. saj ričet tudi rad jem.« ŽALJENJE. »Ti si presica vseh presic«, je pozdravila gospodična Marička. ki je sicer sladka stvarica. sai prodaja sladkarije, delavčevo ženo Lucijo, ko sta sc nedavno srečali Dred bolnico. »Marička boste pa plačali 100 Din globe, da boste drugič boli dostojni,« je dejal sodnik. »Bom plačala, ali pa tudi ne, pritoz m se,« ie dejala Marička, češ da jo je Lucija kar na lepem napadla. Marička je res prine.-Ia kolek in zdaj se bodo s tem tenkim slučajem morali u-k var jati še gospodje pri deželni sodni i i. RAZBURJENI MESAR. Decembra ie prišla sorodnica Roza po opravo svoje umrle tete Urše. ki je stano- vala ori mesari u Francetu v Ljubljani. France ni hotel o izročitvi ničesar slišati in Roza je morala s praznim vozom zopet oditi. Pa se je popeljala do advokata, ki ji ie napisal pisano, da naj France kar lepo prepusti r>remJčuine Rozi. Roza Je šla s pismom k Francetovemu zastopniku, oa Cn ni bilo doma. Pač pa jc v predsobi naletela na Franceta, ki i o le kar tam zgrabil za vrat in jo vrgel v vrata, da se je udarila -na glavo, potem ji ie pa še od-zadai orisolil pravo pristno zaušnico, da je Roza kar naenkrat začula čuuno. neubrano zvonenje. Pri tem jo ie še zmerja) z »lario«. France bo plačal 400 Din globe, čeprav ga niti k razpravi ni bilo. MAROCAN. Delavec Fine se rad postav:, da je delal že v Maroku. Tako le tudi ored dobrim mesecem razlagal v tobačni tovarni v Ljubljani, kj€r je zaposlen, sodelavcem, kako je tam na ^Airikanskem^. Pa ga je prekinil tovariš Ferenc in ga ozmerjal z maroško vlačugo. Fine ga je tožil in Ferenc jc segel pri razpravi v žep in vrgel na mizo bankovec za 100 D'm kot globo. »Enega bom pa na to jezo zapiL« je zaključil in odšel. Vil Včeraj zjutraj sta odletela iz Pariza opoldne in prispela v Novi Sad dva naša pilota, ki sta namenjena v Indijo. — Plula sta tudi nad Ljubljano, do kamor sta rabila iz Pariza le šest ur. — V šestih dneh bosta preletela 15*000 km. Jugoslovetiska letalca, rezervni kapetan Tadija Sondennaver in aktivni poročnik Bajdak, katerih podrobni načrt za propagandni polet v Indijo smo razodeli že pred tedni, sta nastopila svoj pot. Dvignila sta se v zrak v Parizu včeraj zjutraj ob 5.55 ter sta ob 2.20 popoldne srečno prispela na letališče v Novem Sadu. Premerila sta torej daljavo 1500 km od Pariza do Novega Sada v 8 urah 25 minutah in to brez vmesnega pristanka. V Novem Sadu so drznima letalcema priredili prisrčen sprejem. Pozdravil ju je poveljnik jugoslovenskega vo^ jaškega letalstva general Stanojlovič s svojim pomočnikom generalom Sumo* vičem, prisostvovali so vsi častniki in moštvo novosadske letalske garnizije, a prišlo je tudi mnogo občinstva iz Novega Sada ter številni odlični gosti iz Beograda in drugih bližnjih mest Posebno številni so bili člani beograjske* ga Aero-kluba. Ko sta pilota, čvrsta in zdrava ter niti malo utrujena, izstopila iz letala, sta bila deležna navdušenih ovacij. Po oficijelnemu pozdravu sta opisala prvo etapo svojega poleta. Letala sta preko Lyona, Ženeve, in nato preko pobočij Mont Blanca v Italijo, kjer sta pasirala italijanske alpe, nato reko Pad in Trst ter v smeri preko Ljubljane in Zagreba pohitela v Novi Sad. Na vsej poti do Ljubljane je bilo vreme zanju ugodno, od Ljubljane dalje do Novega Sa- da pa sta se morala boriti z močnimi nasprotnimi vetrovi. » Ker je vreme ugodno, sta letalca, dosledna svojemu programu, danes ob 4.30 zjutraj odhitela iz Novega Sada na nadaljno pot. ki ju vodi preko Suma-dije in Bolgarije v Carigrad in odtod dalje v Alepo v Siriji. Tu bosta nocoj prenočevala, že jutri zgodaj pa nalju-jeta pot iz Alepe preko Bogdada do Basore v Perziji, kjer se bosta zopet ustavila preko noči. A pojutrišnjem bosta absolvirala poslednjo etapo od Basore preko Karadže do Bombava. Tu se ustavita samo za en dan v svrho odpočitka, na kar se vrneta v isti smeri. Tako bosta torej naša dva pogumna letalca v 6 dneh absolvirala, računajoč od Novega Sada do Bombaya, 15.000 km. Dovolj lep rekord, ki bo vsekakor v precejšnji meri pripomogel k ugledu našega mladega, toda podjetnega letalstva in dal pobudo k nadaljntm propagandnim poletom. Naša ambicijozna letalca sta včeraj okrog 11. dopoldne phila nad Ljubljano. Opazili so ju vsi, ki so bili ta Čas na ulici, a seveda ni vedel najbrž uih-če, da prihaja letalo, ki ie tako ponosno rezalo ljubljanski zrak, naravnost Iz Pariza. Rabila sta torej za pot, ki jo predirjo ekspresni vlak še le skoro v poldrugem dnevu, komaj 6—7 ur, iz Ljubljane do Novega Sada, kamor sc voziš z brzovlakom 14 ur. pa le pičle tri ure. —g Komercijalizaciia železnic. V členu 226 novega finančnega zakona ie dano finančnemu ministru pooblastilo, da la-hko v najširšem obsegu izvrši komerciJalizacijo državnih železnic. Na temelju tega pooblastila ie bila ustanovljena v prometnem ministrstvu komisija strokovnjakov, ki proučuje to vprašanje. Ko bo komisija končala svoje delo. bo izdana posebna uredba, po kateri se bo vršila komercijalizaciia državnih železnic. —g Posojilo državne tlipotekarne banke. Slednjič ie bil sklenjen sporazum med državno Hipotekarno banko in newyorškim bančnim podjetjem Seligniami & Comp. gie-de posojila v~znesku 12 milijonov dolarjev. Emisijski tečai znaša 87 obrestna mera pa 7 odstotkov. Posojilo ie dano na 30 let. ili posekama banka bo uporabila del ameriškega posojila za hipotekam e kredite, drugi del pa za posojila vodnim zadrugam. —g Pravilnik o manipulaciji z vzorci brez vrednosti. Te dni bo izdan pravilnik o manipulaciji pošiljk, ki so označene kot vzorci brez vrednosti. Pravilnik je bil izdelan na pritisk trgovcev, ki so trpeli pri dosedanji manipulaciji z vzorci brez vrednosti znatno škodo. —« Naši trgovinski odnošaji z Anglijo. Ugledna1 londonska revija »Ekonomist« pri-občuje v zadnji številki članek svojega dopisnika o jugoslovenskih gospodarskih razmerah glede na Anglijo. Dopisnik ugotavlja, da trgovinski stiki med Angli'o in nnšo državo zadnja leta nazadujejo. Vzrok je deloma angleška radarska stavka, še bolj pa nerešeno vprašanje naših vojnih dolgov Angliji. Ako bi bilo to vprašanje rešeno, bi Angleži investirali svoj kapital v Jugoslaviji. Dopis-nik trdi, da kaže gospodarska situacija znake zboljšanja In da gospodarska kriza polagoma ponehava. —g Mednarodna konferenca o pšenici. Na inicijativo italijanske vlade je sklical mednarodni poljedelski institut na dan 2SL aprila v Rimu konferenco, na kateri sc bo razpravljalo o zboljšanju kakovosti raznih vrst pšenice. —z Usoda sekvestrlranih veleposestev. Glasom mirovnih pogodb je prišlo v Jugoslaviji pod sekvesiter 161 nemških, 1029 imaojžarskih, 955 avstrijskih, 7474 tur&kfh in 120 bolgarskih posestev. Od 161 nemških posestev je bilo doslej likvidiranih 32. Večina nemških posestev Pa še ni mogla biti likvidirana, ker gre za industrijska podjetja, .katerih lastniki niso dobili našega državljanstva. Z Avstrijo so računi že skoraj poravnani. Vprašanje neznatnih nepremči-nin. ki so še pod sekvestrom, bo v kratkem rešeno. Od madžarskih posestev je treba d-esekvestrirati samo še 77. Pač pa je ostalo nerešeno vprašanje turških posestev, ker naša država s Turčijo še ni skleniln tozadevne pogodbe. —g Dostava vagonov v izvozni jesenski sezoni. V svrho zasiguranja čim večjega števila vozov za izvozno jesensko sezono, •je odredila generalna direkcija državnih železnic v Beogradu, da se mora do početka izvozne sezone, t. j. do 1. septembra t. 1. prevoz lesnih ĐO&iHč in drv za kurjavo z vsemi sredstvi pospešiti. V času urvo$ne sezone bo dostavljala železniška uprava za prevoz lesnih pošiljk in drv za kurjavo v lokalnem in inozemskem prometu potrebne vozove šele tedai. če bo dostava vozov za druge sezonske predmete popolnoma zagotovljena. Ker fe v času jesenske sezone notoriono pomanjkanje odprtih vozov za jesenske predmete (premog, sLadkorna pesa), je prosila Direkcija državnih železnic v Ljubljani Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da obvesti o gornjem vse interesente, pri čemer oj-ipaminja. da Generama direkcija državnih železnic ne bo upoštevala pritoži* radi nezadostne dostave vozov za les^ie pošiljke v času izvozne sezone. —g Prodale. Dne 7. maja t. \. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje 1S00 komadov starih sodov: dne 9. maia t L pa glede 16.000 kg odpadkov od stekla in 22 tisoč kg starih gumijevih cevi. Podrobnosti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. —-g Mednarodni veleseiem v Budimpešti. V Budimpešti se vrši od 30. aprila do 9. maja t. 1. mednarodni veJesejem. Posetni-kom velesej na upravo «Slov. Naroda». Stavbna parcela v Rožni dolini ugodno napro* daj. — Ponudbe pod aParcela 967» na upravo »Slovenskega Naroda*. Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvn šuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah. Anton Boc, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6 1 - Tovarna: *Vič-Glince. Nemščino poučuje temeljito učiteljica. Gre tudi na dom. — Naslov pove upra* va «Slov. Naroda». 758 Pomlad! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice in nogavičke, lalirbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, sifoni Solingen škarje, noži, potrebščine za kro-. jače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. — Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline nlizu Prešernovega cpomenlka ob vod Na nme cene t-*llblfana ročna postrežba Šivalni stroji! Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji «Adler». Kolesa iz prvih tovarn «Durkopp» *Kayser», te «Styr!a». *Waffenrad» (Orožno kolo). — Pletilni strnil vedno v zalogi. Posamezni deli kole* in šivalnih strojev. — m Daje se tudi na obroka — Ceniki zastonj me Jax in n u Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 NflJBOUfr BRNSK BlttGOtf Zajamčeno čistovolnene moške --in damske blagove-- —. — zadnjih novosti-- za pomladno in *etno sezilo razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEGL - iiUHOF BRHO Palackeho tf. 12 Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najsolidnejša izvršitev vseh naročiL \a zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto 3rometni *av"đ la oremog o i Ljubljana uodaja po natugodneiših cenab in samo na debelo i ^VAfllAffl domači n inozemski domačo kuriav« ■ ■ wlWWIJ in industrijske svrhe kovaški premog $£OlCS .vamiski, plavžarski »n plinsk Brikete iVometm «avod za oreraog d. d. v Liubljan. Miklošičeva cesta 15/1 iaiis S6 Tabora! Urejuje; Josip Zupančič. — Za .Narodno tiskarno*: Fran JezerSek. — Za inseratni dei lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.