DRŽAVNO TOŽ Poštnin* tt» SOJO V Ljubljani, torek 21. oktobra 1030 Cena Din 3L— labava vsak dao popoldne, izrzemši nedelje In praznike _ Inaerail do SO petlt »Din 2.—, do 1©0 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S— večji inseraU petlt vrsta Dta 4_. Popast po dogovoru Inseratni iauek posebej _ »Slovenski Narode velja mesečno t Jugoslaviji Din 12._, z» Inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in tfpravništvo Ljubnana, Knaflova nI. 5 Telefon št 3122, 3123, 3134, 3126 in 3*36, PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. - Tel. iy0 NOVO MeSTO, Ljubljanska c, tel. št 36. Jesenice, Ob kolodvoru -- Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. Morilci blagajnika Pantelića zasačens? i bitki med orožniki in neznanimi zločinci, prva v Kokri, draga na avstrijski meji pri Jezerskem — zločinec ubit, eden ranjen, eden orožnik lahko, dragi težko ranjen — Mobilizacija orožništva in policije Ljubljana, 21. oktobra. Snoči sta orožniški kaplar France Snu deri in orožnik Meglic na patroli-ranju v Kokri blizu gostilne »Kanonir« naletela na tri sumljive neznance, katerih zunanjost se je precej ujemala z opisom zasledovanih morilcev carinskega blagajnika Gvozdena Pantelića. Šnuderl in Meglic sta zahtevala, naj se legitimirajo, namesto tega pa so vsi trije potegnili iz žepov samokrese in začeli streljati na orožnika. Oba orožnika sta bila ranjena. Meglic v nogo nad kolenom, Šnuderl pa v trebuh, kljub temu pa sta imela še toliko moči, da sta bliskoma snela puške in začela streljati na napadalce. Enega sta ubila, drugega pa ranila. Ranjenec in njegov tovariš sta pobegnila. Težko ranjena orožnika ju seveda nista mogla zasledovati. Podrobno poročilo o drznem napadu na orožnika je priobčilo že današnje »Jutro« v svoji drugi izdaji, ki je bila v Ljubljani hipoma razprodana. Vest je seveda zbudila v Ljubljani splošno senzacijo. Pripomniti je treba, da je trilo »Jutro« edini list. ki je prinesel vest o spopadu med orožniki in zasledovanimi razbojniki. O nadaljnjih dogodkih smo prejeli nastopna poročila: Podrobnosti napada v Kokri Jezersko, 21. oktobra. Napad na oba orožnika je bil izvršen točno ob 8.15 m sicer kake štiri korake od gostilne »Pri kajionirju«, na poti med Spodnjim in Gornjim Jezerskim. Orožnika Megle in Šnuderl sta ustavila sumljivo trojico s klieem »stoj« in naperila proti njim puške. Največji je skočil v tem hi-p-s bliskoma naprej in v hipu dvakrat ustrelil proti orožnikoma z dvema pištolama. Oba strela sta pogodila, orožnika sta se zgrudila, kljub temu sta pa proti strelcu oddala tri strele iz kara-bink. Zadela sta napadalca, ki se je mrtev zgrudil. Ena krogla je zadela v tilnik, druga pa je skozi hrbet prodrla naravnost v srce. Kot rečeno, se je napadalec takoj zgrudŠ; videti je bik), da je hotel še nekaj reči, pa itih je glas zamrl v ustih in je naslednji hip izdihnil. Druga dva sta pobegnila, eden proti avstrijski meji, drugi pa proti Kokri. Streljanje so čuli iz gostilne in nekateri bližnji sosedi, ki so takoj prihiteli orožnikoma na pomoč. Orožnik Snuderl se je kmalu onesvestil, prenesli so ga bližnjo hišo, dokler ni prišel župan Muri, nakar so oba ranjenca z avtom prepeljali v Kranj, kjer jima je nudil dr. Bežek prvo pomoč. Iz Kranja so ju prepeljali v ljubljansko bolnico. Kakor pripovedujejo domačini, so videli sumljivo trojico počasi korakati proti gostilni. Spotoma so vsi trije ustavili nekega kolesarja in ga hoteli nagovoriti, ta se jih pa je ustrašil in pobegnil proti Jezerskemu. Kdo je ubiti morilec t Kranj, 21. oktobra. Pri ubitem morilcu so našli tri robce in 10 šilingov ter dve avtomatski belgijski pištoli, kalibra 8 do 9 mm. Na robcih sta bila mo-nograma A. S. To je bilo vse, kar je imel ubiti pri sebi. drugega niso našli in zato doslej njegove identitete še niso mogli ugotoviti. Neznanec utegne biti star 28 do 30 let. je srednje velike postave, kostanjevih las in bolj slok. Na sebi je imel črnkasto obleko, po vsej njegovi zunanjosti in opisu, ki so ga imeli orožniki od ljubljanske policije za zasledovanimi morilci, je skoro gotovo, da je ubiti eden izmed zasledovanih morilcev. To je ugotovil tudi na Jezersko došli šef kriminalnega oddelka ljubljanske policije g. Fran Žajdela. Neznanec je bil zadet od zadaj v hrbet, krogla je izstopila na popku, raz-mesarila mu čreva in drob in je najbrž povzročila njegovo takojšnjo smrt. Kakor so ugotovili orožniki, je mož z obe-pištoloma streljal na Meglica in na Šnu-derla ter ju ranil. 2e ranjena orožnika sta se še vedno borila z njim. Meglic je tekel še kakih 15 m za njim, kljub temu. da je imel prestreljeno nogo. Že snoči so bile avizirane vse bližnje orožniške postaje, obveščena je bila obmejna orožniška postaja na Jezerskem, finančni stražniki in cariniki, J nemudoma so pa orožniki v Kranju obvestili tudi avstrijske obmejne oblasti na Koroškem. Policijski pes v akciji Ljubljana, 22. oktobra. Uprava ljub-i nske policije je bila obveščena o spopadu med morilci in orožniki v Kokri ob 23.15. V omenjenem času so namreč v ljubljansko bolnico že pripeljali obe žrtvi spopada, orožnika Meglica in njegovega tovariša Šnuderla. Stražnica v Šiški se je zanimala, kam tako pozno drvi rešilni avto in kje je bil, ter zvedela o spopadu v Kokri. S stražnice so telefonično obvestili policijsko upravo. Upravnik dr. Guštin je takoj sklical kriminalne uradnike, jih obvestil o dogodku ter odredil, da se nemudoma odpelje oddelke policije kriminalnih uradnikov in agentov na Jezersko. V dveh avtobusih, ki ju je dala na razpolago mestna občina, se je ob dveh zjutraj odpeljalo na Jezersko 26 policijskih stražnikov pod vodstvom poveljnika policijske straže Bedenka in dveh uradnikov straže, v drugi avtobus pa se je natrpalo okoli 20 orožnikov ljubljanske orožniške komande in osem policijskih agentov. Policijski komisar Kos in šef kriminalnega oddelka /tajdela sta se že malo preje v osebnem avtomobilu odpeljala na Jezersko. Z ljubljanske policijske uprave so pozno ponoči obvestili o morilcih policijo v Celovcu m avstrijske obmejne oblasti ter jih zaprosili, naj jim pomagajo pri zasledovanju zločincev, oziroma naj mejo zapro. Policija je tudi prosila za dovoljenje, da smejo naši kriminalni organi v slučaju potrebe čez mejo in je dobila tozadevno dovoljenje. Z agenti se je odpeljal tudi policijski uradnik g. Podobnik z dresiranim policijskim psom. Takoj po prihodu v Kokro je stopil pes v akcijo in začel slediti morilcem. Kakor nam poročajo, je pes takoj ubral pravo sled ter je za nekim plotom, kamor se je bil zavlekel ranjeni morilec, šel dolgo Časa za sledjo, ki je vodila proti meji. Proti jutru je psu izbrisal sled dež, ki je začel polagoma rositi. Mobilizacija orožnikov Jezersko, 21. oktobra. Takoj po nočnem spopadu med orožniki in morilci so bile obveščene vse orožniške postaje, katerih posadke so že dobro uro pozneje prihitele na lice mesta. Prišli so orožniki iz Kranja. Preddvora, Podbrezja, Sv. Ane, Tržiča, Begunj, Radovljice. Šenčurja. Z Bleda je prišel orožniški komandant kapetan Kovin-čič, ki je prevzel poveljstvo nad orož-niškimi četami, iz Kranja pa podporočnik Mašič. Orožniki so takoj začeli z zasledovanjem beguncev, od katerih je bil eden najbrž ranjen. Proti jutru so prišli na pomoč tudi orožniki ljubljanske orožniške šole ter ljubljanska poli-cSa pod poveljstvom g. Bedenka. Čim so dospeli na Jezersko, so začeli posamezni oddelki prodirati v hribe proti meji. Točen opis ubitega zločinca Ubiti neznanec je bil zelo dobro oblečen, imel je popolnoma novo suknjo, skoro novo obleko. sweater. moderno kravato, nov ovratnik. Njegovi lasje so rdečkasto kostanjevi, oči so rjave. Po fiziocmomiji sodeč gre za jnžnjaški tip. Zadet je bil od dveh strani od zadaj z dvema streloma. Orožnika, ki sta ga preganjala, sta ga ustrelila kljub temu. da sta bila oba težko ranjena. Pri ubitem so našli dve pištoli, eno sistema Stever, drugo sistema Walter, z okrog 30 naboji. Ropar je streljal iz obeh pištol. Nova bitka med orožniki in morilci Jezersko, 21. oktobra. Naš poročeva-ec, ki se je že ponoči z avtomobilom odpeljal na Jezersko, nam poroča: Danes dopoldne je položaj nastopen: Orožniki m policija so obkolili vse gozdove, blokirali in hermetično zaprli mejo, tako da je vsak beg nemogoč. Tudi, če bi se beguncem posrečilo pobegniti na avstrijsko zemlje, ne morejo uiti, ker so avstrijske oblasti že obveščene. Vse kaže, da bo usoda obeli ostalih — če že ni — kmalu zapečatena. Okoli pol 9. je bilo na Jezerskem čuti precej močno streljanje, ki je prihajalo z meje. Padlo je okoli 20—30 strelov. Najbrž je nastal nov spopad med orožniki in policijo na eni ter zasledovanima beguncema na drugi strani. Dobro je bik) mogoče razlikovati pokanje samokresov in pa rezke strele pušk. Podrobnosti o tem spopadu še niso znane. Jezersko, 21. oktobra. (Ob 11.30). Podrobnosti o bitki med orožniki in begunci doslej še ni. Spopad se je vršil tik ob avstrijski meji, visoko v hribih, kaki dve uri od Jezerskega. Zato se doslej še nihče od orožnikov in policije ni mogel vrniti. Na Jezerskem vsak hip pričakujejo povratka orožnikov. Komisijonelni ogled ubitega begunca Jezersko, 21. oktobra. Dopoldne se je vršil komisijonelni ogled trupla ubitega begunca. Pri njem so našli 6 šilingov, 2 Din in 3 robce. Na glavi je imel klobuk, ki je bil kupljen v Parizu. Klobuk je bil polnoma nov, sploh je bil j begunec v popolnoma novi opremi. Na sebi je imel poleg lep obleke tudi novo suknjo, njegova srajca je bila popolnoma sveža, čevlji so bil skoro novi z gumijastimi podpetr.iki. Po vseh znakih sodeč je bil ubiti dijak. Važna okolnost za nadaljnjo preiskavo je pa nedvomno dejstvo, da so našli pri ubitem geografsko karto specijalko Ljubljana-Celovec Na tej karti so si begunci zaznamovali, odnosno izrezavali pot, ki so jo doslej prehodili. Iz tega bi se dalo sklepati, da so begunci identični z zasledovanimi morilci in da so imeli namen pobegniti v Avstrijo, za kar so bili že temeljito pripravljeni. Nepojasnjeno je pa seveda še vedno vprašanje, ali gre res za morilce blagajnika Pantelića in če gre, kdo so, kakšne namene so imeli in kaj jih je napotilo, da so napadli carinarnico in umorili blagajnika Pantelića. Mnogi znaki pričajo, da Pan-telić ni 7>adel kot žrtev navadnega roparskega umora. Aretacija sumljivega neznanca Jezersko (Ob 12.30). Danes dopoldne so avstrijske oblasti aretirale nekega neznanca, ki je baje v zvezi z umorom v Ljubljani. Avstrijski orožniki so ga izročili našim obmej nim oblastem, ki bodo skušale dognati kdo je. Podrobnosti o spopadu med orožniki in drugima dvema beguncema še niso znane. Kal pripoveduje ranjeni orožnik Lahko ranjeni orožnik Meglic pripoveduje o usodnem spopadu z razbojniki — Vestnost in junaštvo našiti orožnikov V veliki dvorani I. nadstropja kirur» škega oddelka splošne bolnice ležita žrtvi svoje vestnosti in junaštva v svoji težki in nevarni službi. Prve besede, ki jih je iz* govoril težko ranjeni Šnuderl v kuhinji »pri kanonirju« so namreč bile: »Samo da sem storil svojo dolžnost, po* tem pa vseeno, kaj bo z menoj . . .« Lažje ranjeni Meglic je pa pripomnil z enakim zadoščenjem, da jima je uspelo zaslediti morilce: »In tako pravim tudi jaz, da sem sre* čen, ker je obstal vsaj eden, čeprav imava tudi midva luknje v telesu.« To je junaško preziranje lastnega živ» ljenja, ki nam z epično lapidarnostjo do* kazuje, kako izvrsten duh vlada v našem orožništvu. Najprej sem stopil k srednji postelji na levi strani dvorane, kjer leži bled in onemogel v trebuh ranjeni Franc Šnuderl. Samo pogledal me je bledi mož in težko vzdihnil, da ne more niti glave premakniti, niti govoriti. Zagotovil sem junaški žrtvi, da ga ne mislim nadlegovati, saj bo lahko vse natanko povedal, ko silne bolečine po» nehajo. Simpatični čmolasi mož je bolj šibke a mišičaste postave, star je 30 let in kmečki sin iz okolice Maribora. Slučaj je, da sta istega dne z Megličem stopila v orožniško službo in isti trenutek dokazala, kako globoko pojmujeta svojo težko služ» beno dolžnost. Naglo sem se poslovil in stopil k pred* zadnji postelji na desni strani. Mlad, zal korenjak leži na njej in v drobne kodre so mu posvalkani od bolečin potni plavi lasje. V Čentibi, četrt ure od Doljnje Lendave je bil rojen pred 28 leti in kmalu bo 7 let, ko sta s Šnuderlom prišla k orožnikom. Na Jezerskem še ni niti mesecev m bi se bil moral v kratkem vrniti nazaj v Lož pri Rakeku, na svojo matično postajo. Lahko ranjeni Meglic se spominja vseh podrobnosti spopada, kljub temu, da je iz* gubil mnogo krvi in se do Kranja, kamor je oba ranjenca pripeljal g. Ofner s svo* jim avtomobilom že ob pol 23, trikrat one* svestil. Čeprav čuti v stegnu hude boleči* ne. le redko trene z očmi od bolečin in ži* vahno pripoveduje: Ker sva bila že 74 ur v službi zaradi umora, sva precej utrujena šla z orožniške postaje na Jezerskem in prišla že na most pred znano gostilno »Pri kanonirju«. kjer sva v daljavi kakih 10 korakov zagledala iz megle in teme stopiti tri moške. Kakor bi bila že prej slutila, da stojiva pred ež* nim dododkom, sva se pravkar menil*, kako srečna bi bila, če bi nama morilci padli v roke, saj sva vedela že iz naredb višje orožniške oblasti, kako važno službo opravljava. Orožniški postaji na Jezerskem je bilo namreč naročeno, da odgovarjamo orožniki, če morilci pobegnejo čez Jezer* sko v našem okolišu v Avstrijo. Možje so se nama zdeli sumljivi. V tre* nutku sva se postavila kake tri korake da* leč od njih na levo stran ceste in zakli* cala: »Stojte! Kam greste?44 A oni so že stali nama nasproti v strelski črti in dva sta tiščala roke v žepu, le »čr» ni« je držal desno roko za seboj. Posvetil sem z električno lučjo in hotel storiti ko* rak naprej, da ga prebodem. a Že so počili streli iz treh revolverjev in noga me ni več držala tako, da sem se zgrudil. Dva zločinca, namreč »črni« in drugi, sta stekla proti Kranju, tretji, ki sem na njem jasno videl grbo, je pa stekel v nasprotno smer proti Kranju Ko sen* opazil, da beže, sem sprožil leže strel na »črnega«, ki je takoj zakričal. »Joj, joj!«, se obrnil proti meni, še enkrat ustrelil in se zvrnil vznak na tla. TaKoj sem sprožil še dva strela na drugega, ki se mi zdi, da je bil plav, in jasno sem slišj. tudi njega vzklikniti »Joj!«. Videl sem pa rudi, če« prav sem ležal na tleh. ležati pred seboj »črnega« in drugega izginiti v megli kakih 15 korakov daleč od sebe. Nato me je ob* šla slabost in ne vem se spominjati, kaj se je dogajalo nekaj trenutkov pozneje Spo* minjam se pa dobro, da je bil »črni« večji od tovarišev. Šnuderl je skočil za grbastim kakih 20 do 30 korakov, a grbasti je pričel skakat" v cikcak črti z ene strani ceste na drugo, se nenadoma obrnil in oddal strel, ki je podrl šmiderla Tedaj sva bila z Šnuderlom najmanj K) korakov narazen. Menda se je Šnuderl ta* koj dvignil in šel sam k cestiriJ Francetu Šenku. po domače Skalarju, v hišo nad ce» sfo na gričku klicat ljudi. In res so takoj prihiteli od »Kanonirja« in z vseh strani prestrašeni gledalci. Hitr.^ >em naročil ne* r.emu dekletu, naj teče javit na Jezersko žendarmerijski postaji. da sva ranjena. Nato so pa naju odnesli h »K i lonirju« v kuhinjo, kjer so naju obrezah. Na moje besede, naj gredo pogledat, č? je črni mr* te^, so mi povedali. da bruha kri in mislim po tej krvi, da }S L O V E N S K I NAROD,- dne 21. oktobra 1930. Stev. 240 Agrarna konferenca v Bukarešti Pogajanja za izločitev medsebojne konkurence — Prihodnja konferenca bo najbrž novembra v Beogradu Bukarešta, 21. oktobra. AA. Delo agrarne konference je bilo včeraj osredotočeno v strokovnih komisijah. Jugoslovenski delegat je predsedoval drugi komisiji, ki ima nalogo, da prouči praktična sredstva za pospešitev izvoza agrarnih proizvodov. Komisija je zaključila delo na podlagi obširnega poročila tretjega jugoslovenskega delegata dr. Juraja Tomičiča. Jugoslovenski delegat je podrobno opisal metode, ki se jih poslužuje jugoslovenska vlada in ki je ustanovila Privilegirano izvozno družbo. Nato je pojasnil program in organizacijo te družbe. Svoje poročilo je končal dr. Tomič s pozivom na prisotne delegate posameznih držav, naj vplivajo na to, da njihove vlade ustanove podobne zavode. Komisija je sprejela na podlagi tega referata resolucijo, ki bo predložena danes plenumu. Resolucija se glasi: V soglasju s sklepi v Varšavi opozarjajo strokvnjaki. zbrani v Bukarešti na potrebo čimprejšnje ustanovitve posebnih ustanov za organizacijo izvora, ki bi mogle koordinirati, osredotočiti in nadzirati izvoz in določevati količino najvažnejših izvoznih premetov, ki odgovarjajo potrebam potrošnih tržišč. Države, ki imajo podobne organizacije, naj čimprej predlagajo drugim državam, ki so bile zastopane na konferenci v Varšavi in ki so zainteresirane na izvozu istih predmetov, direktna pogajanja, ki naj izločijo njihovo medsebojno konkurenco. Obenem naj ta pogajanja omogočijo kontrolo nad izvozom teh predmetov. Sporazum v tem vprašanju naj omogoči nadalj- ne širše sporazume, da se organizira izvoz in uvoz iz teh držav v Evropo in v prekomorske države. Po soglasnem sprejetju te resolucije je dr. TomičiČ s pooblastilom jugoslovenskega ministra za trgovino in industrijo Juraja Demetroviča povabil predstavnike in strokovnjake, naj se sestane jo v začetku novembra v Beogradu. Ta predlog je bil sprejet z odobravanjem. Mnogi delegati so izrazili svoje zadovoljstvo, da bo vprašanje izvoza agrarnih proizvodov preneseno na praktično polje v Beogradu, kjer že obstoja ustanova za organizacijo izvoza. Drugi komisiji je predsedoval načelnik ministrstva za poljedelstvo Stojkovic. Komisija je razpravljala o vprašanju agrarnih kreditov. Na predloga g. Delije, tehničnega zastopnika Narodne banke v Varšavi je bil sprejet sklep, da se konferenca zaključi danes. Plenarna seja bo danes popoldne. Na seji bodo glasovali o resolucijah strokovnih komisij. Bukarešta, 21. oktobra. Kakor se sedaj potrjuje, je imel francoski trgovinski minister Flandin, ki je včeraj odpotoval iz Bukarešte, z ministrskim predsednikom Mironescom in kraljem Karolom važne razgovore o kreditih Francije za Rumunijo. Po Flandinovih izjavah smatra Francija vprašanje kreditov za neraz-družljivo z velikimi dobavami francoske težke industrije. Razen tega zahteva jamstva v tej obliki, da bo dobil francoski stabilizacijski komisar pri rumunski Narodni banki dalekosežnejše pravice. Inozemski tisk o Briiningovem uspehu Evropska javnost je sprejela z zadoščenjem vest o uspehu Bruenin-gove vlade v nemškem državnem zboru — Pomirjen je tudi v Nem- cm Berlin, 21. oktobra. Vladna zmaga v nemškem parlamentu je napravila tudi v inozemstvu velik vtis. Inozemski politični krogi z zanimanjem zasledujejo razvoj političnega položaja v Nemčiji. Splošno je napravil izid sobotne seje nemškega državnega zbora zelo dober vtis in je pomiril inozemske kroge, ki so bili v resnih skrbeh radi nadaijnje usode nemške politike. 2>Newyork Times« in drugi ameriški listi naglašajo velik uspeh Briiningove vlade in zainteresiranost ameriških gospodarskih krogov v nemškem gospodarstvu. Angleški Usti pišejo v istem smislu. »Daily Telegraph« povdarja, da bo Nemčija lahko uporabila sedanji premor v politični borbi za delo za gospodarsko obnovo. >Times« pravi, da je dosegel Briining velik osebni uspeh. Francoski listi posebno naglašajo lojalno zadržanje socialistične stranke, ki je s tem dokazala svoje konstruktivne sposobnosti. sTemps« in ^Journal« povdarjata, da je socialnodemokratska stranka največ prispevala k rešitvi vlade. Na drugi strani je naletelo odgoditev državnega zbora pri opozicijskih strankah na silen odpor. Trdijo, da je vlada kršila ustavo, ker določa čl. 24. državne ustave, da se mora sestati državni zbor vsako prvo sredo meseca novembra in da se mora na zahtevo tretjine poslancev takoj sklicati državni zbor. Kakor se zdi, bodo opozicijske stranke zahtevale takojšnje sklicanje državnega zbora. Vladni krogi odločno zavračajo trditev opozicije, da je bila kršena ustava, in naglašajo, da se je zbornica odgodila prostovoljno. Ljudska stranka je pozvala predsednika Hindenburga, naj ščiti ustavo in skliče državni zbor. V splošnem je opozicijsko časopisje precej malodušno ter priznava, da je dosegla vlada nepričakovan uspeh. Vlada bo čas do 3. decembra uporabila za učvrstitev svojega položaja in za energično akcijo za zboljšanje gospodarskega položaja. Veliko zanimanje v političnih krogih je zbudil izid volitev v deželni h amburški svet, ki je zelo značilen za povolitveno razpoloženje nemškega prebivalstva, število volilcev je pri teh volitvah precej padlo in so zato narodni socialisti in komunisti relativno pridobili. V splošnem je nemško javno mnenje po ogromni večini zelo zadovoljno z zadnjimi dogodki in upa, da bo vlada sedaj energično pristopila k rešitvi gospodarskih problemov in omiljenju brezposelnosti, ki zavzema zadnje čase vedno bolj nevaren obseg. V zvezi z vladno akcijo proti brezposelnosti bo državni svet zasedal permanentno in razpravljala o vladnih gospodarskih predlogih. Včeraj je sprejel ministrski predsednik Briining predsednika bavarskega državnega sveta Helda, s katerim se je dalje časa raz-govarjal o programu dela za gospodarsko obnovo. f Berlin, 21. oktobra. V republikanskih krogih smatrajo odgoditev državnega zbora za najboljše sredstvo, da se bo moglo nadaljevati mirno delo. Kljub temu pa ne zanikavajo, da bo desničarska opozicija v odborih najbrže sabotirala delo. Kot največji politični dogodek smatrajo v političnih krogih postopanje socialnih demokratov, ki so rešili Bruningovo vlado. Občinske volitve v Alzaciji Strasbourg, 21. oktobra. Pri nedeljskih nadomestnih volitvah v občinski svet sta bila izvoljena dva avtonomista, 1 komunist in 1 narodni socialist. V Kolmarju sta prodrla dva protiavtonomistična kandidata, dočim je znani avtonomist Rosse propadel. Palestina if«w zakonodajni svet Deklaracija angleške vlade o bodočem izvrševanju palestinskega mandata London, 21. oktobra. A A. Vlada je priobčila politično deklaracijo, v kateri izjavlja, de bo upravljala Palestino v smislu mandata, kakor ga je potrdil Svet Društva naro dov. Vlada poudarja v tej zvezi, da se ne bo mogla ozirati na intervencije židovskih voditeljev glede emigracije in glede podeljevanja zemlje, kakor to žele razne sekcije cijon i stičnega javnega mnenja. Ravno tako pa tudi ne bo mogla upoštevati želj arabskih voditeljev glede ustave, ker bi s tem vlada zašla v položaj, da bi ne mogla v enaki meri izpolnjevati svojih obvez napram židovskemu in nežidovskemu prebivalstvu. Naloga vlade je. ščititi interese obeh delov prebivalstva tako, da bo njeno delo v skladu z mandatnimi obvezami. Navzlic temu pa bo vlada ustanovila zakonodajni svef v smislu Churchillove deklaracije iz leta 1922. Zakonodajni svet bo štel med svoje člane visokega komisarja. deset uradnih članov in 12 neuradnih. Poljedelstvo bo skušala vlada pospeševati sistematično. Zaenkrat ni mogoče predvideti, kdaj naj se znižajo izdatki za obrambo. Vlada izraža željo, da bo došlo do sodelovanja med njo tn voditelji Židov in Arabcev, samo ako sodelovanje lahko omogoči Palestini razvoji Napredovanje sovjetske industrije Moskva, 21. oktobra. AA. List >Za industrijalizacijo«: p-riobčuje podatke o razvoju sovjetske industrije v mesecu septembru. Dnevna produkcija premogovnega bazena v Doneč u je dosegla 103.000 ton napram dosedanjim 70.000. Bombažna industrija je pomnožila svojo industrijo za 66.3 %■ Produkcija poljedelskih strojev je narasla za 36.5 %. Efekt delavskega dela Be je pomnožil za 6.5 %. Celokupna industrijska proizvodnja v Sovjetski Rusiji :e-*% 1920'30 je narasla za 24.2 %. Konec stavke pri »Sipadu« Sarajevo, 21. oktobra. Uprava >šipa-da« je izdala komunike, v katerem objavlja, do so se delavci, ki so prekinili delo, zopet povrnili na posel, ker je bil dosežen vzajemen sporazum. Meščanska vojna v Braziliji 2Vewyork, 21. oktobra. Kakor poročajo listi v Rio Grande do Sul, kjer se nahaja glavni stan brazilskih upornikov, se je vršila v bližini Itarare huda bitka z vladnimi četami. Po težkem boju se je upornikom posrečilo odbiti vladne čete. Kakor se je izvedelo iz istega vira. so uporniki pri tej priliki ujeli mnogo vladnih vojakov ter zaplenili mnogo vojnega materiala. Letala vladnih čet so bombardirala važno železniško križišče v državi Parani. Eksplozija v čsl. municiiski tovarni Bratislava, 21. oktobra. Danes popoldne je nastala v tukajšnji municijski tovarni težka eksplozija. Zaradi neprevidnosti je eksplodiral kilogram eksplozine v oddelku, kjer izdelujejo rakete. Poslopje se je deloma porušilo, mnogo delavk je bilo težko ranjenih. Odhod polkovnika Švabića Polkovnik švabić je včeraj napravil obisk pri mestnem županu dr. Dinku Pucu, nato je pa obiskal še nekaj svojih prijateljev iz L 19ig. Popoldne si je s tajnikom Aerokluba dr. Rapetom ogledal ljubljanski Grad in si dal razkazati vso okolico. Z gra-lu je odšel v hotel Bellevue, da tudi s te strani vida Ljubljano. Potem se je pa odpeljal v švabićevo ulico, da si ogleda to vidno priznanje svojih zaslug s strani mesta Ljubljane. Davi se je z brzovlakom, ki odhaja ob M.30 iz Ljubljane odpeljal polkovnik švabić v Beograd. Na kolodvoru so se od odličnega gosta poslovili župan g. dr. Dinko Puc, načelnik Adolf Ribnikar, podpredsednik Aerokluba inž. Zupančič in tajnik dr. Rape. Opravičil se je pa predsednik gosp. Rado Hribar, ki je moral že poprej odpotovati z ekspresom. Ob odhodu je polkovnik švabić naročil dr. Rapetu, naj sporoči Ljubljani naslednjo zahvalo: ■»Odlazeći iz vaše srede ja sam po drugi put doživeo najprijatnije utise, zbog čega najsrdačnije zahvaljujem svima, koji su Motpomaerali kod slavlja i molim Ljubljani*, da bude uverena. da sam uvek spreman staviti joj sve svoje snage na razpoloženje do groba.« Prav prijazno je pa polkovnik švabić gospodu županu izrazil svoje veselje nad velikim napredkom in naglim razvojem Ljubljane ter povdaril svojo najiskrenejšo željo, da bi se Ljubljana za njegove usluge oddolžila s čim večjim podpiranjem civilne avijatike. Odkritje spomenika Srečka Puncerju se je izvršilo ob veliki udeležbi občinstva — bilo je nad 2000 udeležencev — v nede» ljo popoldne na braslovškem pokopališču v srcu prelepe Savinjske doline, katero je pokojni Srečko tako ljubil z vsem srcem. Slavnost je otvoril šolski pevski zbor bra* slovške osnovne šole s pesmijo »Oj Dober« dob«, nakar je opisal pokojnikovo delo in življenje v markantnih potezah predsed* nik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika g. učitelj in pisatelj Fran Ros iz Celja. S primernim daljšim nagovorom se je spominjal pokojnega Srečka minister v pok. g. dr. Vekoslav Kukovec, ki je tudi odkril spomenik v imenu Narodne odbra* ne in kot zastopnik generala Maistra. Pevci Sokclskega društva iz Št. Pavla so zapeli »Vigred se povrne«, nakar so poča» stili pokojnikov spomin domači braslovški pevci z ginljivo, prisrčno pesmijo. V ime* nu celjske sokolske župe je spregovori starešina g. ravnatelj Jože Smertnik, v imenu jugoslovansgeka dijaštva g. Tugo mir Prekoršek iz Celja in v imenu savinj» skih in koroških žena in deklet, katerih čast in dobro ime je znal pokojnik vedno čuvati, je govorila učiteljica gdč. Tončka Ježovnikova iz Mozirja, ki je položila na grob tudi lep šopek. Razen šolske mladine in množice udeležencev iz Savinjske doli» ne in celo Ljubljane, Maribora in Zagreba so prisostvovali odkritju Sokoli v kroju in gasilci. Vojaško oblast je zastopal kot na mestnik poveljnika celjskega 39. pešpolka, kateremu je pokojnik pripadal, polkovnik g. Rojnik, CMD g. upravitelj Prekoršek, navzoči so pa bili tudi Srečkovi najožji sorodniki in prijatelji. Spomenik, pod čigar vznožjem je vzrastla velika gomila vencev in svežega jesenskega cvetja, je blagoslovil ob asistenc ci obeh kaplanov braslovški dekan gosp. Medved. Po odkritju spomenika, ki ga js zasnoval in izdelal bronasti relief pokoj* nikovega poprsja akad. kipar g. Napotnik, se je vršil v braslovški šoli animiran pri* jateljski sestanek udeležencev in delega* tov posameznih društev in korporacij, zvezan z zakusko. Celjsko mestno občino je zastopal šef magistrata g. nadsvetnik Ivo Šubic, spomenik pa je prevzel v var« stvo v imenu občine Braslovče župan g. Omladič. Veliko zahvalo zasluži eden naj» agilne j ših sotrudnikov pri omenjenem od* kritju g. šolski uprav. Lušin in pa vsi ta* mošni lastniki avtomobilov in vozov, ki so jih dali brezplačno na razpolago za prevoz udeležencev odkritja s postaje na Polzeli in nazaj. Vsa orireditev je pokazala, da Srečkova žrtev ni bila brezplodna in da ži* vi njegov spomin živo zapisan v srcih vseh pravih rodoljubov in .Tug os loven ov. 1 a£j gledališke pisarne DRAMA. Prva repriza Schillerjeve klasične igre »Razbojniki* bo v sredo, dne 22. t. m. Delo je pri premijeri v vsakem pogledu iz» vrstno uspelo. Pri reprizi bo premijerska zasedba, režija prof. Sestova. Predstava se vrši za abonente reda C. OPERA. V četrtek se ponovi zabavna, melo» dijozna Jon. Straussova opereta »Vesela voina*. Sodelujejo ga. Poličeva, ga. Ribi* čeva, gg. Gostič. Peček. Povhe. Simcmčič, Jelnikar, Sekula in drugi. Dirigent dr. Sva* ra. Predstava se vrši za abonma E. KOLEDAR Dane«: Torek, 21. oktobra 1930. katoličani: Uršula, pravoslavni: Š. oktobra. Pelagija. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: zaprto. Opera: Hasanaginica. D. Kino Matica: Cilly. * .» Kino Ljubljanski Dvor: Grehi očetov. Kino Ideal: Kaj žene iščejo. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Bohine, Rimska cesta, Leustek, Resljeva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta. Dve družini zastrupljeni z gobami Vseh 11 zastrupljenih je že izven nevarnosti — Zastrupljcnje so povzročile najbrž gobe strupenjaeke Ljubljana, 21. oktobra. Na Bleiweisovi cesti št. 5 stanuje rod* bina univerzitetnega docenta dr. Frana šturma, na isti cesti blizu te hiše pa rodbi* na profesorja na ljubljanski realki dr. Jan* ka Gregorina. Obe rodbini živita v tesnih medsebojnih prijateljskih odnošajih. V nedeljo popoldne so Šturmovi in Gregori* novi napravili daljši izlet na Krim in spo* toma nabrali večjo množino gob — jurč* kov, a med njimi po pomoti tudi nekaj strupenih gob, podobnih jurčkom. V čeraj opoldne sta obe rodbini napravili za kosil j gobovo juho in prikuho. Vsem so gobe prav dobro teknile, nih* če ni čutil kakih posledic. Toda to je tra* jalo samo nekaj časa. Ob 15.30 je postalo vsem članom obeh rodbin in rudi služki* njam slabo. Prebledevali so, opotekali so se in začeli bruhati. Bilo je takoj jasno, da gre za zastrupljen je z gobami. Sorod* niča dr. Šturma je takoj odhitela v višje nadstropje k rodbini trgovca Nickel^ha* cherja, ki ima v hiši telefon ter naprosila, da telefonira po avtotaksi. Obe rodbini so nemudoma prepeljali v splošno bolnico na interni oddelek, kjer jim je nudil prvo zdravniško pomoč dr. Ahčin. Ob asistenci dveh pomožnih zdravnikov je vsem bolni* kom izpra1 želodce. Vsi zastrupljenci so močno bruhali tudi še potem, ko so jim izprali želodec. V bolnici leže: prof. dr. France Šturm, njegova žena Stana, l°letna hčerka Vida, ki se je letos vpisalf na filozofsko fakul* teto ljubljanske univerze, 171etna hčerka Fedora, 121erni Fran in na Igu 1. 1906. ro» iena služkinja Lina Fancik, dalje prof. dr. Janko Gregorin, njegova žena Jelka, l&let* na hčerka "Darja, ta^ča Siroto Jerico«, ki jo je priredila šaia. Kn je kateheta vprašal, zakaj prireditvi nasprotuje, mu je odgovoril, da 'mu ni dolžan odgovoriti, češ, da je to izvenšolsko delo, v resnici je pa tudi glavarstvo šoli dovolilo vprizoritev. Tudi ta priča izpove kot odbornik Sokola, da so Sokoli povsod povdarjali, da bo vsak bivši Orel sprejet v Sokola, če je sokolFkih načel. Tudi sam je imel pomisleke proti telovadbi deklic v hlačkah, ker so bili nekateri starši proti temu, čeprav deklice ne telovadijo na orodju, skupaj z dečki pa 1« tedaj, kadar je skupna telovadba potrebna zaradi skupnih nastopov. Na vprašanje zagovornika, če se mu zdi umesten premlad načelnik, je priča odgovoril, da ne, pri tem pa pristavil., da pravila zahtevajo starejšega načelnika, kar se pa discipline tiče. je izjavil, da je v društvu, a vaditeljski zbor ni vedno paziL da bi se pravilno izvajala, ker je n. pr. žensko deco poučeval premlad vaditelj, a pri gojenkah je bila tudi disciplina dobra in sploh vse v redu. Tako tudi ni nikdar slišal, da bi bil kak Sokol žaljivo postopal s kakim bivšim Orlom. Iz pisemskih izpovedi odsotnih prič je razvidno, da je bila telovadba ob nedeljah popoldne končana pred popoldanskim cerkvenim opravilom, edino če se ie kdaj telovadba zavlekla, so otroci morebiti zamudili službo božjo. Kaplan je tudi od nekega birmanca zahteval takega botra, ki ni Sokol, neki ženi pa \f pripomnil, da Sokol ni dobro društvo. Zagovornik dr. Stanovnik je v daljnem govoru skušal dokazati, da kaplan Rozman ni nasprotoval splošno SKJ. temveč te kritiziral razmere v lokalnem društvu. Posebno spretno je pa zagovornik ovrgel obtožnico zaradi neprijavljenih društvenih sestankov, ker bi po obtožnici moralo vsako društvo in celo vsako omizie prijavljati vse svoje redne in izredne seje in sestanke, ki imaio k njim pristop le vablir-ni. ?esar pa čl. 9. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi gotovo ne. zahteva. Malo pred 14. uro je svetnik h>.O; razglasil sodi o. da je sodišče spoza:ilo kaplana Rozmana krivepa prekoračenja fl. 4. ker je nacrovari.il stariše. mladino in bivSe člane Orla. da ni trebi pristopiti k sokola in sra obsodilo na en teden zapora in 300 Din denarne kazni, ki se v slutaju neizterljivosti iipremeni v 5 dni zapora. r*e pogojno za eno leto ter na poravnavo sodnih stroškov, oprostilo ga je pa prekoračenja Čl. 9. "adi nepri javi janja društvenih sestankov v Prosvetnem domu. Zagovornik je pridržal izjavo o prizi«ru, državni tožilec pa ni izjavil ničesar. Stev. 240 >SLOVEN8KT NARO T>< dne 21. oktobra 1930. Stran 3 Dnevne vesti — Admiral Koch v Pragi. Zadnje dni oktobra prispe v Prago viceadmiral naše mornarice Metod Koch, ki se je kot avstrijski fregatni kapitan junaško boril za osvo-bojenje tako, da so jugoslovenski in češkoslovaški mornarji 28. oktobra 1918 v Pulju soglasno proglasili za poveljnika osvobojenega Pulja. On je bil kot edini bivši avstrijski pomorski častnik član delegacije, ki je prevzela avstrijsko mornarico iz rok admirala Hortbvja za Jugoslavijo. Viceadmiral Koch bo predaval v Pragi o skupni borbi jugoslovenskih in češkoslovaških mornarjev za osvobojenje. — Kai storoti za povzdigo našega tujskega prometa. V Splitu se mudi te dni ravnatelj tujskoprometnega urada v Dres-denu. R. Siebiger, ki je prispel k nam, da prouči tuj skoprornetne razmere v Dalmaciji, da bi se znal ravnati pri pošiljanju nemških letoviščarjev v naše kraje. Glede zimskega turizma v Dalmaciji je rzjavM, da bi bilo treba obnoviti staro ugodnost, ki je veljala pred tremi leti. da so se lahko tujci, ki so posetili Jadran, brezplačno vozili nazaj. Poleg tega bi bilo treba posvetiti posebno pozornost reklami, da bi se pozimi opozorilo na Dalmacijo tujce, zlasti Nemce. Dalmacija bi morala nuditi tujcem poleg komforta tudi dovoli razvedrila in zabave. Tako so npr. v Dubrovniku ob deževnem vremenu tujci prisiljeni sedeti ves dan v svojih sobah, ker ni nobenega lokala, kjer bi se zbirali in zabavali. Treba bi bilo organizirati plese, koncerte, gledališke predstave in razne druge družabne prireditve, da bi se tujci ob deževnem vremenu ne dolgočasili. — Oddala zgradbe ceste Sv. peter — Ložane Tli. del se bo vršila potom pismene licitacije dne 5. novembra t. 1. pri Okrajnem cestnem odboru v Mariboru, Koroška cesta Št. 26-11. — Dostavnina in obrestnina za inozerm ske poštne pakete. Ljubljansko poštno ravnateljstvo je prejelo od ministrstva odlok, ki se glasi: Ugotovljeno je, da si posamez* ne stranke jemljejo v krajih, kjer se vrši dostava paketov na dom, predale samo zato. da bi jim ne bilo treba plačati za vsak paket dostavnine, ki se plačuje pri dostavi paketa. V takih primerih morajo pošte strankam predale odpovedati. Ako bi se pojavil primer, da bi stranke z istim namenom prejemale iz inozemstva pakete, ki so naslovljeni na poste restante, morajo pošte za take pakete izterjevati dostavni-no. Samo oni naslovniki, ki dvignejo oseb* no pakete na pošti ne po svoji želji, am* pak na poziv ali v interesu poštne ali ca* rinske uprave, ne plačajo za tiste pakete dostavnine, temveč samo obvestnino. _ Ceškoslovaško-jugoslovenska revija. Prejeli smo 2. številko >Češkoslovaško-ju-goslovenske revije« z naslednjo vsebino: Vprašanje manjšin med Italijo in Jugoslavijo. Dragutin Brankovič: > Narodno šolstvo v Jugoslaviji«, Dr. Ciril Žižek: »Bodoči razvoj hotelirstva v Jugoslaviji, Avguštin Street: ^Kongres slovanskih entnografov in geografov v Jugoslaviji^ (II.) Sreten Stoja novic: O velikem jugoslovenskem kiparju.: Prof. F. N ovijan: Za uspešno kulturno sodelovanje. Prof. dr. Metod Dolenc: >Zbliževanje zakonodaje Češkoslovaške republike in kraljevine Jugoslavije.« V kroniki prinaša 2. številka poročilo o novih zastavah jugoslovenskih polkov in kratko vsebino češkoslovaških izjav o znanih tržaških dogodkih. Priloženi sta dve sliki, prenosa krste z zemskimi ostanki Kara-djordja v grobnico in kraljeve grobnice na Oplencu. Poleg tega prinaša 2. Številka še sliki stare in nove ljudske šole v Topoli. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali mani oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 22, v Beogradu in Skoprju 21, v Sarajevu 19, v Mariboru 18.2, v Zagrebu 16, v Ljubljani 13.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.9, temperatura je znašala 9.-4. — Samomor Slovenca v Splitu. Včerat je izzval v Splitu na Novi obali veliko paniko strel iz vojne finančne kontrole. Ko se je razburjenje na uiici nekoliko poleglo je številno občinstvo navalilo na upravo finančne kontrole. V spalnici finančnega poslopja se je ustrelil fin. podpreglednik Srečko P o d r e k a, rojen v Gornji vasi pri Medvodah. Samomor je izvršil na zelo grozen način. Točno je računal, nato, da bi krogla ne zgrešila cilja. Sedel je na nizek kovčeg, iztegnil noge po sobi, cev karabin-ke pa nastavil pod brado, nakar je s prstom noge sprožil petelina. Krogla je izstopila skozi teme ter iztrgala kos lobanje, da so iz grozne rane brizgali možgani. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je še kljub groznim poškodbam nekaj časa živel, potem je pa izdihnil. — Zasačen razbojnik. Zagrebški »Jutarnji List« je nadavno obširno poročal o roparskem napadu na kmeta Miju Ostojt-ća rz Plime okraj Metković, ki sta ga napadla dva razbojnika in mu odnesla ves denar in dokumente. Oblasti so podvzele energično preiskavo, ki je rodila včeraj pozitiven uspeh. Orožniki so snoči izsledili razboljnika Mirka Matica Jakovljeva iz vasi Hirmce. drugemu so pa na sledu. — Strašen samomor iiraobolnega starca. Z okna 1. nadstropja Zakladne bolnice v Zagrebu, se je v soboto vrgel na dvorišče 62 letni kmet Pavel Sertić. Skok je bil smrtonosen. Sertić je poškodbam kmalu podlegel. Sertić je bil živčno bolan, zdravi! se je na oddelku za živčno bolne, ki so pod stalnim nadzorstvom, ker so primeri samomorov živčno bolnih, zlastf skakanje z višin, zelo pogosti. Kljub temu je Sertić izrabil prost trenutek, da je končal bedno življenje. _ Družinska tragedija. V Užicah se je preteki: teden završila krvava družinska tragedija. Med mlado ženo Rumenko in njenim tastom je prišlo do običajnega prepira, kije pa oba zelo razvnel. Starec, tast, je zadal s sekiro v jezi Rumenki težko rano, kar jo je tako razkačilo, da mu je z zadnjimi silami iztrgala sekiro iz rok ter ga s silnim udarcem ubila. Rumenka se zdravi v bolnici, oblasti so pa uvedle preiskavo. — Zločin ljubosumne vdove. Marija Cerne, vročekrvna mlada vdova, iz manjšega kraja v bližini Subotrice, je bila zelo ljubosumna na svojega 60 let starega ljubčka Somogjija. Mož je živel 35 let v srečnem zakonu, nakar pa se mu je staro srce ponovno vnelo, preselil se je k lepi vdovi Mariji. Marija ga je sicer vroče ljubila s pravo ljubeznijo mlade vdove, vendar mu ni mogla zatreti hrepenenja po ženi. Te dni se je odpravljal nazaj k njel, česar pa vdova ni mogla prenesti. V strašnem ljubosumju je polila starca po obrazu z razstopljeno sodo, ki mu je obraz po-popolnoma razjedla. Starec je oslepel. Iz Ljubljane —lj Pri vrtanju temeljev za nebotičnik so naleteli na kamen. Vrtali so vanj Še meter globoko. Določeno je, če pridejo do kamna, da morajo kopati še 2 m naprej, ker je lahko samo tenka kamenita plast nato pa spet mehak teren, 4 vodnjaki ob cesti so izkopani po 10 m globoko, kamen vrtajo z vrtalnimi stroji in razstreljujejo z II. vrstnim denamonom. Eksplozije so precej močne, tako, da se nekateri Ljubljančani prestrašeni vprašujejo, kaj se godi. Včeraj so celo nekateri mislili, da streljajo na gradu zaradi požara. —lj Palača Dunav je zbetonirana do V. nadstropja, zdaj betonirajo strop IV. odnosno tla V. nadstropja. Delo je naglo napredovati kljub slabemu vremenu. — Tudi stebri pritličja palače Viktorie so se že pokazali iz zemlje. Upati je, da bo tudi ta palača tako naglo rastla kot Dunav. —lj Na Celovški cesti ob velesejmu so položili včeraj drugi tramvajski tir, na Go-jpcsvetski cesti pa progo nasipavajo ter dovažajo materijal za podbijanje tirnic. Na tej cesti so t včeraj tudi polagali kabel za elektriko. —Ij Gradnja mostu čez Mali graben in Gradašcico. Mali graben je zadnjič ob deževju zelo narastel, voda je vzdignila leseno konstrukcijo za opaž mostića ta! prevelik. St ran >SCOVEN8Kl NAROD« dne 21. oktobra 1930. >tev K. K. G. Brown: 33 Vitez enega dne Roman Jean-ne se je ozrla tja in skoro ni mogla verjeti svojim očem. Blizu obale je zagledala mostiček iz desk, na njem pa priletnega gospoda, ki se je menda učil plesati kozačka ali kak drug divji ples. Poskakoval je zdaj naprej in zopet nazaj, kakor kura, ki se je napila žganja. Vmes je sklepal roke nad glavo in tulil, toda veter je odnašal njegovo kričanje na drugo stran tako, da se ni slišalo, kaj hoče. Enkrat se je splav pod njim zagugal in mož je ielebnil na tla tako. da si je moral pretresti možgane. Toda takoj se je pobral in začel znova poskakovati. — Pleši, pleši, le suči se! — je dejal Peter in pripomnil samozavestno: — Če bo tako vztrajen, bo kmalu baletni mojster. — Kaj — — kaj za boga počenja tam? — je vprašala Jeanne. — Alegorično sliko predstavlja, — je odgovoril Peter. »Življenje na morskem valu«. — Nisem mogel počakati do konca, pa senr vzel sliko in odšel. — Potem ji je pripovedoval, kako se je sestal na obali s Hopperjem in kako nm je izmaknil sliko. — In bilo bi najboljše, — je zaključil, — če bi izginila od tod, predno se najde tepec, ki bo Bopperja rešil iz kočljivega položaja. Mimogrede rečeno, kje je pa naš Gibbs? Toda Jeanne mu ni mogla takoj odgovoriti, kajti ko ji je Peter pravil, ka-fe) je prišel do slike, se je tako krčevito smejala, da dolgo ni mogla do sa-. pe. Končno si je obrisala oči in odgovor H a: — Ni posebno lepo krohotati se — toda Hopper je to zaslužil, mar ne? — Pa še kako! Zavoljo njega sem ostaJ brez zajutreka, on je kriv, da sem moral obleči tele cunje. 2e za to zasluži najstrožjo kazen. Niste mi pa še povedali, kje je Gibbs. — Ne vem, — je odgovorila Jeanne in začela praviti, kaj je doživela od trenutka, ko sta se pred vrati Hopper-jeve sobe ločila. Peter se je začel med pripovedovanjem smejati in ko je končala, se je udaril po kolenu in vzkliknil navdušeno: — Bravo, vse je šlo kakor po maslu! — Videč Jeannino presenečenje, je brž pripomnil: — Naročil sem namreč Gibbsu po prismojeni dekli, da si je Hopper premislil in naj vas takoj izpusti, sam pa pride nemudoma k deseti jami na igrišče in počaka Mopperja. In tam bo zdaj. Bila mi je namreč strašna misel, da ste v njegovih krempljih. toda bal sem se, da bi nama Hopper s sliko ne ušel, če bi ne hitel za njim. Mislil sem, da se bo Gibbs morda dal speljati na led in da vas izpusti. Jeanne ga je pogledala in iz oči ji je odsevalo občudovanje. — Peter, to je bila sijajna ideja! — Kajne? — se je nasmehnil Peter. — Zdaj pa le urno od tod. Gibbs »$e gotovo že nestrpen in Hopperja bo nedvomno kmalu kdo opazil. — Seveda, takoj morava od tod ... Toda kako? — Bože moj! — je vzkliknil Peter jm trašeno. — Pozabil sem, da sva še veuflo sumljiva pritepenca. — Gladil si je brado ter se oziral zamišljeno proti hotelu. — Dvomim, da bi nama posodili... ha, jo že imam! — Kaj pa? — Motocikel našega vrlega Gibbsa. »S sedežem zadaj za vas, lepa prijateljica« — kakor se piše v malih oglasih. — O, — je dejala Jeanne. — Toda — saj ga^ ne moreva ukrasti. — Cemu bi ga pa ukradla? Po tem, kako se je vedel ta mož napram vam, siru VValteru in meni, je najmanj, kar more storiti za naju, da nama posodi svoj motocikel. Po povratku v Old Hali pošljeva v novine mali oglas, kje se dobi motocikel. Rad bi samo vedel, kako daleč sva od doma. — Ozrl se je zamišljeno po mirni pokrajini in pogled mu je obstal na starem ribiču, ki je bil odložil mrežo, da bi se mogel nagledati čudno oblečenega neznanca in njegove spremljevalke na hribčku. — Skočim tjale čez cesto in vprašam tega preperelega praočeta Taggs Baya. On bo že vedel. — Toda Peter, jaz se nočem vrniti v ... — je izpregovorila Jeanne. Peter je pa že hitel čez cesto in v naslednjem trenutku se je prijazno smehljal čez plot »preperelemu praočetu.« — Dobro jutro, — ga je pozdravil veselo. — Ali bi mi mogli povedati, kako daleč je od tu do Sandhavena? Prepereli praoče ni takoj odgovoril. Dolgo je ogledoval Petra s krmežljavi-mi očmi od pete do glave, končno je pa vprašal: — Od kod do kam? — Od tod do Sandhavena. S-A-N-D-H--- —Takole okrog deset do dvanajst milj bo. — Ali veste katera pot je najkrajša? Ribič je pokazal s prstom na obalo. — Tiale pojdite mimo hotela do starega Martellskega gradu. Potem pa krenite naravnost po stezi dokler ne zagledale glavne ceste. A po cesti pridete v Sandhaven. — Hvala lepa, — je dejal Peter in se obrnil. — Počakaj! — je zaklical ribič za njim. — Kaj pa je? — je vprašal Peter. — Kje so pa tvoji tovariši? — Kakšni tovariši? — No, oni drugi iz cirkusa? Nastala je kratka mučna pavza, po kateri je Peter smeje odgovoril: — Na obali — ali so pa že. odšli naprej. Zbogom. — In odšel je z dostojanstvom, pokvarjenim deloma samo s tem, da se je zapletel v ribičevo mrežo, katere se je komaj otresel. Jeanne je stala tam, kjer jo je bil pustil. Zrla je nepremično na besnečga milijonarja na splavu. Toda v njenih očeh ni bilo več radosti, temveč samo čuden tuj izraz, katerega je že poznal. Peter je bil pa tako zatopljen v svoje misli, da se za to izpreinembo ni dosti zmenil. — Ribič pravi, da je^do Sandhavena deset do dvanajst milj. Ce pojde vse po sreči, sva lahko tam v pol ure. Jeanno so zdramile njegove besede iz zamišlienosti. — To bi bilo zelo prijetno. — je de-ja.la počasi. — £e prijetnejše bi pa bilo, če bi prispela tja. predno bo zajutrek končan, — je menil Peter. — Počakajte tu. takoj privlečem najino novo vozilo. ste že m&aroseifci ^ŽIVLJEMcTC IN SVET"? Da bo zakonsko življenje srečno Kje tiči glavni vzrok, da je toliko nesrečnih zakonov in da se toliko zakonskih zvez razdere Angležinja U. Bloomova je napisala ta članek kot prispevek k živahni javni diskusiji o vprašanju, kako utrditi in zboljšati zakonsko življenje. Njeni nazori so vzbudili splošno zanimanje. Poznam mnogo ljudi, ki so se prav dobro razumeli, dokler so bili samo zaročenci, ko so se pa poročili, so postali najhujši sovražniki. Začeli so se prepirati in sicer samo zato, ker je vsak počel, kar je hotel. V življenju vidimo mnogo takih zakoncev. Njihova glavna napaka je, da napačno pojmujejo zakonsko življenje. Zdaj mislimo, da je enakopravnost obeh spolov že dosežena. Ljudje se ženijo in može in namesto da bi mož določil rodbinske postave, po katerih bi se žena ravnala, hodita vsak svojo pot. V večini primerov gredo poti takih z.-koncev narazen. Žena ima svoje prijatelje, mož seveda tudi. ne da bi jih medsebojno poznala in v tem je baš največja nevarnost. Ce bi žena poznala moževe, mož pa ženine prijatelje, bi se dala ta nevarnost v pretežni večini primerov odstraniti. Mož posluša navdušeno pripovedovanje svoje žene, kako se je seznanila s tem in tem fantom in takoj si ga predstavlja kot mladega Adonisa. V resnici je lahko star in iz-žet, toda to ni važno. Žena sliši o dekletu, ki je bila ljubezen njenega moža v dijaških letih, in takoj si jo predstavlja kot nevarno rivalinjo. Ce bi pa sprejela mož in žena normalne pogoje zakonskega življenja, ki morajo biti vedno skupni, bi prijatelji in prijateljice ne igrale v njunem življenju nobene vloge. Zakonsko življenje je v naših časih preveč svobodno. Ko se dekle pripravlja skleniti zakonsko zvezo, ji prijatelji prigovarjajo, naj se nikar ne pusti prikleniti na dom. Možu pa prijatelji zopet prigovarjajo, naj ne zleze pod copato. In kaj se zgodi? Brez teh nasvetov bi skrbela žena za dom, mož bi pa ostajal doma. Tako pa tega ne storita, ker menita, da bi v življenju mnogo izgubila, če bi se držala samo domačega ognjišča. Poleg tega sta neprestano v skrbeh, »kaj poreko ljudie«. In da bi njuni prijatelji ne mislili, da ju je zakon zvezal, hodita vsak svojo pot. Ne zavedata se, da izgubljata najlepšo srečo zakonskega življenja, ko zamenjavata mirno domače ognjišče za bare, plese, družabne večere itd. Niti najmodernejši mladi ljudje ne morejo skleniti zakonske zveze brez vsake omejitve v svobodi. Lepo se sliši: »Moja babica je bila nespametna, nočem biti tako zvezana, kakor je bila ona.« Zakonsko življenje je v resnici težka odgovornost in kdor je noče nositi, naj ne sklepa zakonske zveze. V zakonu pa igra važno vlogo še ljubosumnost. Ce se moževa ljubezen do žene ohladi, kar je žal zelo pogosto, misli fena navadno, da bo obudila njegovo ljubezen s tem, da postane ljubosumna. Medeni tedni se kmalu izpremene v vsakdanje življenje in mlada žena misli, da se mož premalo zanima za njo. V resnici pa ni nič manj pozoren, samo razmere so postale normalne. Bila sem priča treh ločitev iz istega razloga, da so namreč hotele žene pritegniti v zakon tretjega, da bi tako obudile moževo ljubezen. Ta način obujanja ohlajene ljubezni je pa skrajno nevaren. Slišala sem oni dan, kako je dejala neka iaka žena, da ga bo že naučila, namreč moža. Cesa neki ga hoče naučiti? Ničesar, saj že vse zna in ve. Ničesar, kar bi ne omajalo njenega položaja. Dotična žena je samo dokazala, da je nespametna in izgubila je poleg ljubezni še spoštovanje v moževih očeh. Zakonske žene pogosto rade flir-tajo ne zato, da bi jim ugajalo, temveč da bi nagajale možem in jim dokazale, da so še vedno enako privlačne kakor so bile prve dni zakonskega življenja. Flirt zakonskih žen je vedno poceni. Ce hočemo biti v zakonu srečni, moramo mirno preko premnogih malih napak. So gotove stvari, ki jih je treba odločno zavračati. Zakon je samo ena skupna pot, ne pa dve. Na zakonca ne sme vplivati to, kar drugi imajo in delajo. Ker daje mož vaše prijateljice svoji ženi dijamante, še ni noben dokaz, da jih mora dajati tudi vaš mož vam. In ker nosi prijateljeva žena sobolov kožuh, to še ne pomeni, da ga tudi vaša žena pričakuje od vas. Mnoge zakonske zveze so se že razdrle zaradi pretiravanja. Človek sploh ne sme nikoli hrepeneti po tem, kar presega njegove razmere. V zakonu sta vedno dva. Za moža mora biti na svetu v prvi vrsti žena, za ženo pa mož. Zakonca se morata združiti kot prijatelja. In nikoli ne smeta obešati svojih k rižev in težav na veliki zvon. Zakonske razprtije morajo brezpogojno ostati doma. Zakonsko življenje si je treba urediti na med se-bojnem zaupanju, zakonca ne smeta imeti nobenih skrivnosti. Zakonca si morata prizadevati razumeti drug drugega, ob vsaki priliki, kajti sebičnost je v zakonu najhujši kamen spodtike. Zakonca morata biti prijatelja in pomniti, da je zakonsko življenje najlepša oblika prijateljstva. sančnih čipk. Na assiških stolpih in stebrih bo gorelo nad 20.000 bakelj, da ho mesto imenitnemu dogodku primeru) razsvetljeno. Ovire so nastale zaradi verske pripadnosti kralja Borisa, ki je pravoslavne vere. Pa tudi te ovire so bile takoj odstranjene s tem. da bo imela poroka v Assisi za pravoslavno cerkev in bolgarsko državo samo pometi svečane zaobliube. kateri bodo sledile oficijelne poročne ceremonije v sofijski ka; rali. Sele po tej poroki postane princesa Giovanna zakonska žena kralia Borisa in torej bolgarska krali:ca. Takoj po poroki v Assisi se kralj Boris poslovi od svoje neveste, s kaiero se snide šele na dan poroke v Sofiji. Ganljivo in romantično od sile. Poroka italijanske princese Dan poroke italijanske princese Gio-vanne z bolgarskim kraljem Borisom je že določen in zato je na italijanskem dvoru sedaj vse zaposleno s pripravami za poroko. Poroka se bo vršila 25. t. m. v Assisi, rojstnem kraju sv. Frančiška. Ta kraj si je izbrala nevesta sama, ker ji je ta svetnik med vsemi najbolj pri srcu. Princesa je dala napraviti svilene bele obleke za 200 asiških deklet, ki jo bodo spremljale kot družice pred oltar. Kraljevski dvor je že najel v mestu največje hotele in tudi več privatnih palač, da bodo lahko spravili pod streho vse goste. 60 assiških žensk kvačka za princeso poročni pajčolan, ki bo točna imitacija rene- Ribe z lastno lučjo \Villam Beebe je ravnatelj biološke stanice na otoku Nunsuch. katero je ustanovilo ne\vyorško geološke društvo. S tega otoka prireja Beebe »»izlete na dno morja, da prouči življenje v morskih globinah, ki je še malo znano. Potaplja se v posebnem jeklenem balo-mu. ki ima dve steni, med njima pa kondenziran zrak. Steni sta narejeni tako, da vzdržita silen pritisk vode. Balon se lahko spusti 500 m globoko in iz vode ga prav lahko potegnejo. V eni steni je okence z debelim steklom, skozi katero opazuje Beebe življenje morskih živali. Na razpolago ima tudi telefon, tako da lahko vsak čas govori s posadko pa mika, s katerega je bil balon spuščen. Ravnatelj Beebe se je spustil nedavno 400 m globoko v morje. Tako globoko še ni prišel noben potapljač. Ker ima balon tudi dva reflektorja, je lahko Beebe s svojim asistentom Bartonom dobro opazoval skrivnostno življenje v morskih globinah, obenem pa tudi fotografiral poedine zanimive pribore. Reflektorji so privabali mnoge doslej neznane ribe, ki so prihitele pogledat, kdo jih moti v njihovem kraljestvu. Učenjaka sta ugotovila, kako malo znano je še živalstvo morskih globin. Fotografije so pokazale doslej povsem neznane ribe, ki si svetijo v temnih globinah z lučjo iz lastnih organov. Naravoslovje sicer že pozna nekatere živali, ki imajo v sebi posebne svetlobne organe, toda takih rib ni še nihče poznal. Beebe je tudi ugotovil, da so spodnje plasti vode svetlomodre in da morejo prodreti t večje globine samo solnčni žarki. Najboljše, najtrdnejše, zato *3 najcenejše! V lekarni. Novi farmacevt: Kaj pa je. prosim, v tej steklenici? — Nekaj, kar se da bolniku, kadar nihče ne more prečitati recepta. an J Antiseptično prepariran Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE dokazano nedosegljiva I Krojaški mojster IVAN HREN ]e otvoril krojaško delavnico v Spodnji Šiški, Celovška eesta štev. 73 S svojo 25 letno prakso kot prikrojevalec in mojster v večjih mestih inozemstva jamči za prvovrstno izdelavo priprostih in finih oblek. Cene nizke. Ugledno občinstvo se prosi za cenjeni obisk. Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema ŠPEDICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9. Telefon interurban 2157- 81/T NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze na jf ine je in najceneje MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Enttenie, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. VEČJE STAVBIŠČE približno za 50 parcel naprodaj skupno ali posamezno. Naslov pove uprava 2>Slov. Naroda«. 2682 Zeleznato vino lekarnarja dr. 0. Plccoli-la v Ljubljan: krepča oslabele, malo-krvne. odrasle ;n otroke. 5S-T ŠOFIRANJE s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega šoferja ali sa-movozača. podučujem v dnevnih ali večernih urah. Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2656 PRODAM STROJ za izdelovanje zidne in strešne opeke. Dela 800 do 1000 komadov na uro, ter je v popolnoma dobrem stanju. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2698 dajte pravočasno v popravilo tvrd ki Hlatlja Trebar Ljub jana, Sv Petra cesta 6 Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drn-sim tež koča m želodca priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v Ljubljani. 58'T □□□□□□□ILIIUlJ Vsa pleskarska in ^oboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po ^nkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c 33. vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna 4* S! D Kakor trdijo uradne statistike, požre 50 podgan ali 500 miši ravno toliko, kakor trije močni vprežni konji, vrhu tega. pa prenašajo klice bolezni v Vaše stanovanje. »Podganja smrt- < Rattentod-Ma.ssenvertiI-ger), zatiralec v množicah ugonobi v treh urah vse podgane in miši z zalego vred, pri tem pa je neškodljiva za ljudi in domače živali. >78 mrtvih podgan sem našel, pošljite mi se 15 doz za 3 sosede«, piše G., veleposestnik. 100 % jamstvo, sicer vrnemo denar. — Cena Din 12, 3 doze Din 24.—. Dr. Nic. Kemeny, Košice, poštni predal 12 P 26, CSR. nove vrste lovske patrone, napolnjene z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in »GECO« patrone z nemškim 3>Rothweil-skim« smodnikom — ima vedno v zalogi puškama F. K. KAISER, LirMtana Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. Iftlct&uicttutni puph G$ g (Dm brnsšei hlapovi Zajamčeno č is* to volnene moške in dain*ke blagove /. a