r Uh* Ib praaaA®* "tíunday» «ad H obdala. PROSVETA -* v _ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredrJškl ta apravntlkt proalovt: 1 tal? 8. Lawndala Ava. Off lea of PubUeaUoa: aatr South Uwndal« Ave. Talephoa» Rorkw«". 4M i Cana lista Ja |L00 Jmmtj 1«. Uli. al tlw 9—* lUlMte. méu tka Act ot (tairai of Hvtk ». HT». CHICAGO, ILU PON DEI J EK, »0. MARCA (MARCH 30). 1»»«. Bubaartptlo» »6.00 Yasrlj fiT EV. N IM H K K 63 Aacaptasaa far »atlh.V at ap^ial rata f polaga P™** «arla 110«. Art of OK. «. I»1T. aotboH.ad m, Jaca 14. Iti* Nova konferenca lokarnskih velesil Ruftij* « države male antante bodo morda izstopile iz Lige H I T L ITT J EVA "ZMAGA" BERI'IN, 29. marca.—Cez 44 pilijonov ali 98 odstotkov volil-"v v Nemčiji je danes glasovato Hitlerjev prelom s versajsko ««odbo. Samo 542,898 volilcev JLpo nacijskem poročilu-gla-J^lo proti Hitlerju. Naclji ■ravijo, da je to bila največja "imsga" za Hitlerja, odkar je stopil na krmilo Nemčije. Pariz, 28. marca. — Pierre-Etienne Flandin, francoski zunanji minister, je imel y<čeraj dolgo posvetovanje z ministri driav male antante (Jugoslavi-. Cehoslovakija in Rumuni-ja), katerih sta se udeležila tudi sovjetski komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov in tur-iki zunanji minister Ruetu A-ras. Po tem -posvetovanju sta Flandin in Joseph Paul-Bon-cour, minister brez portfelja, lonferirala s premierjem Sar-rautom. Izvedelo se je, da predstavniki male antante, Rusije in Turčije niso zadovoljni z govorom angleškega zunanjega ministra Edena, ki ga je imel pr^j-ànji dan v parlamentu in v katerem je popolnoma ignoriral vprašanje zaščite centralne Evrope Izredna seja federacije SNPJ v zapadni Peniti Ker je zaradi posledic povodnji potrebna nujna akcija in ne moremo čakati redne seje federacije društev SNPJ v zapadni Pennsy Ivani jI, sklicujeva izredni sestanek te federacije za 5. aprila, to je prihodnjo nedeljo ob deseti uri predpoldne V Slovenskem domu, 57. Ulica in Butler v Pittsburghu, Pa. Na ta sestanek so povabljeni ¡tudi društveni odborniki vaeh društev SNPJ v pitts-burški okolici, katerih člani so prizadeti zaradi povodnji. & «Odborniki vaeh društev SNPj v Pittsburghu in okolici so pozvani, naj preiščejo in ocenijo vao škodo prizadetih članov, da bodo mogli poročati na sestanku prihodnjo nedeljo in da bomo mogli vai skupaj pravično in neprlatranako zaključiti glede naj nujnejše finančne pomoči, fcatero pričakujemo od SNPJ. JOHN TERČELJ, predsednik. JAKOB AMBRO2I0, tajnik federacije SNPJ zapadne Penne. Domače vesti || Cez 60 članov SNPJ prizadetih v Veroni, Pa. Center, Pa.—V bližnji našel-, bini Veroni, v kateri živi dosti Slovencev, je 61 članov SNPJ (društvo 216) prizadetih zaradi povodn ji. Nekaj Njihovih hiš je voda odnesla, druge so pa napol podrte in le malo je ostalo nepoškodovanih, Qo ulicah je toliko blata, da je nemogoče hoditi od hiše do hi#fe. Milwauške novice Milwaukee.—V aanatoriju v Italija se ponaša z oboroženo silo Armada pripravljena n* spopad • sovražnikom Pol uradni komunike, W JrbHi tfffcuwatosl je umrla NeMca Po- inoci objavljen, se gUtsi, da se bo vršila nadaljnja Konferenca Anglije, Francije, Italije in Belgije, podpisnic lokarnskega prta, v Bruslju ali v Parizu, ukor hitro bodo te države prejele Hitlerjev predlog glede poravnave porenjske krize, ki jo je izzvala nacfcjska vojaška okupacija Por^j|. Drugo poročilo se glasi, da so [drŽave, male antante in Rusija informirale francoskega zuna-njod- *>T mmZ ».i ji 1x1 -_na reiuna Komi«u» jc m dila 760^1« dolgo omrežje cest včwaj*nji 8eji ^ubriU reduk. v Alpah ib verigo utrdb, 'da djo ^pore relifnim klientom 8.4(/r , ki stopi v veljavo prihodnji mesec. Za oskrbo reveže v v aprilu je potrebna vsota $5,-232,054, v zadevnem skladu pa Chicago, 28. marea. — urzj^-j r|m ^ ,n več let ldrtvo pod reUfna na ^ lago in je izvedljiv. On je tud ^«k.iu , . ^^ Ugtroj organittdja» Klub poverila nalogo, naj podvzame korake za končanje sovražnosti v Afriki, v Rim na razgovor, Madariaga najbrž ne bo sprejel povabila, ker, ako bi hotel biti nepristranski, bi moral iti tudi v Addis A babo, to potova-nje pa bi vzelo preveč Časa. Fašistično povabilo je sledilo uradni akciji.Italije In Abesl-nije, ki sta zapleteni v afriškem konfliktu. Cesar Selassie je brezpogojno sprejel apel Lige narodov, naj pristane na mirovna pogajanja. Muasolini je tudi sprejel apel, ampak a pridržki in zahtevami po teritori-jalnih koncesijah. Stavil je tri pogoje, ki ao: Liga narodov mora ustaviti izvajanje ekonomskih sankcij proti Italiji. Revidirati mora obsodbo, da je Italija napadalka v afriški vojni. Liga ne ame vplivati na cesarja Selaasiaja, da ta na bi pri Simone, ki zapušča tni sinove in tr Dofbnik je pa bil v Gaber ju pri njegov oče Franc rodti 86 let. Clevelandske vesti ___________ Cleveland.—Zadnje dni je u- rdanele. Litvi- mrl pionir Mike Tomšič, star 82 blišče Turčije in let in doma iz Jafflf pri Žužemberku. V AtffctiJje bil 46 let in tu zapušča JKa in tri hčere. Dafje je umrl John Perušek, star 63 let in doma iz Babnega polja pri Rakeku. V Ameriki je bil 33 let in tu zapušča ženo, sedem sinov In dve hčeri.—Umrla Proctš proti »ocialištom v Avstriji zaključen Dunaj, 28. marca. — Masna sodna obravnava proti tridesetim socialistom, ki so bili obto-ieni "veleizdaje" s tem, da so vodili podzemsko socialistično propagando, je bila te dni končana. Štirinajst obtožencev je oilo obsojenih v za|>or raznih je $619,043 manj. Znižanje bodo uveljavili okrajni rqHfni u-radi po svoji uvidevnosti, kar pomeni, da bo relifnim klientom v nekaterih okrajih znižana podpora do 60 odstotkov. Začno j&bilo naznanjeno, da se bo državna legislatura sestala na izrednem zasedanju 21. aprila. Razpravljala bo o ustanovitvi novega tolifnega sistema, ki naj bi nadomestil drtavno relif-no komisijo, kstera bo razpu-Ačena 1. maja. Nekateri so izrazili dvom, da bi državna legislatura, ki bo zborovala samo devet dni, ustanovila nov rellf-ni sistem. E. E. FVrebee, glavni statistik, je posvaril člane dr žavne komisije, da niso storili še ničesar glede oskrbe dela v cev, ki so sedsj uposleni pri gradnji relifnih projektov, a bo do odpuščeni v aprilu v smislu programa uprave WPA. proščenih. Včeraj je pa sodišče obsodilo trinajst hltlerjevcev kampanji. Ht. Paul. Mlnn.—Najvažnejša sekcija minnesotske farmarsko-delavake stranko, namreč atranka okraja Henepin, ae je na svoji konvenciji izrekla proti formiranju splošne farmareko-de-lavske atranke v tem letu. Resolucija H, Y. Willlamaa, organizatorja Farmarako-delavske politične federacije, ja bila poražena s veliko večino. Ta resolucija je nalagala o-krajnl delegaciji, da na državni konvenciji farmarsko-delav-ske atranke delujejo, da se konvencija Izreče za takojšnjo u-stanovitev splošna farmarsko-delavske stranka. Dobila je malo zagovornikov. Večinoma val voditelji minnesotske farmarsko - dalavake stranke so jo pobijali la enega ali drugega razloga. William Mahoney, blvèl laborltakl iupan v St. Paulu, ki Ja bil pri zadnjih primarnih volitvah aopat nominiran za Isto mesto, Jo Ja «r se lahko ustanovi s člani in izpoaluje čarter od glav ne organizacije, ki stane $26 Vsi člani se zavežejo, da bodo plačevali mesečne prispevke. Del teti prispevkov si razdelijo distrikini 1n državni organlzs torjl in direktorji med saboj ns IHidlagi medsebojnega dogovora, ostala vsota pa gre v blagajno Townsendove organizacije. __ Cloments Je daljo Izpovedal, da je imvla Townsendova organizacija skoro milijon dolarjev dohodkov od svoje ustanovitve v januarju I. 1UH4. Njegova plača in dlvidende v preteklem letu so znašale $12,386, polog tegs pa bo dobil najmanj $26,000 za svoje delnice od glasila Town-sendove organizacije, ko bo njegova resignaclja stopila v veljavo 1. aprila. Organizacija mu Je plačevala tudi vse stroike zvezi z njegovo tajniško slušbo TI so znašaM preteklo leto do $10,(HK». V tej vsoti so uključe na najemnina razkošnega sta novanja v Washlngtonu, plač«' služabnikov in vozni stroški, k v i so samo v «*m*m mesecu znašal ti^ir^ l,o,~,IJ v London. 28. marea.--Brltskl r%imimTjmi JWt um JW krogi so označili Mussollnljeve I n|llrtrM) delavstvo pod sedanjo pogoje za mir v Afriki za fan- Ldmj„^racijo najbolj napredo-tastlčna." | Vil|0 v -VoJi zgodovini. Sllčno so argumentirali tudi nekateri drugi Rooaeveltovl la-borlti, DrugI so aopat poudarjali, da bi ustanovitev take stranke v tem letu pomenilo nov polom, ker organizirano delavstvo še nI pripravljeno na ta korak. Prvo Je treba zgraditi gibanje po državah In ko bo to storjeno, ustanovljenje driUvtia farmarako-delavske stranke, tedaj šele naj se skliče konvencija za uata-novltev nove splošne atranke. V dolgosti in šestnajst je bilo o- kratek zapor. $800. Av*trij8ka zavoro- ° na..<£ru*f>a '7??. .| dem sinov in ave ne«..—v/....— velik primanjkljaj je tu*efttva med delavce, toda Sllčno stališče bo najbrž zavzela tudi državna konvencija, kar pomeni, d« se mlnneaotakl farmar-lalMiritl na bodo letoa pridružili nobenemu gibanju za ustanovitev "tretje" atranke. Glavni vzrok temu Je, ker ho- doni«*j ni podvzel* še nobenega _ { p^i^dnlšklh volitvah koraka v tem oziru. RazdeMtev | ^^ n|| K00MtvtjUw voz Za ustanovitev splošne farmarsko delavske atranke za prihodnje predsedniške volltv« se najlnilj ogrevajo komunisti, ki so obrnili ves propagandists nI aparat v to amer. Razvidno pa je že seditj, če Ihi prišlo res do konvencije In ustanovitve "nove stranke", da bodo v tej stran ki večinoma le komunisti. To hI pomenilo enak flasko kakor »o ga komunisti d«rf.lvell leta 1924. ko so ustanovili "federativno stranko, /¿•mije zahtev* Splošna zvez« poljedelskih dela^rev, katero tvorijo *ori*llstl, komunisti In drugi r*dlk«lni de la vol. Člani te organizacije so tudi okupirali zemljišča v tem distriktu, ker so se naveličali čakali na vlad-no akcijo. " Miguel (¿rallados, governor province Badajos, Je i»oročal madridski vladi, d* so ««♦ delavci umaknili z zaaedenkh z«tm.lve v Madridu, dočim {H>a««Ntv* i venci JI i/hUpel* upravi j* jo njih direktorji. pred t»kim eksperimentom ^M-drld. 2». mare*.—Politični svare ms I.IUU izgredi m jsinovno izliruhnlll v šl unij.ki voditelji, k n*kki. u«Msterib Špancih met,h V njeni delavski stranM. Po mna-Maloganu Je prišlo do spopada | nju teh el,ment ,v e v-*k po-med fsšisti I», komunisti, v ka- I -kus um,jen ^ lerem „ bil* ena mém Obiu In , teren, ne ......£ oaem ranjenih Druga bitka med organiziranega U lavstva. Maa-levl^rjl In fešia« Je bil* v te- n* delavska * ranke brez ',ria. i k„ v Corunl in ubil Je bil aden ! iMimunlst, trlj. failrtl pa so bili ( - «• «"krst niti • »t,at ret jen» V glavm ur*d ka- progresivne unije n«, prM»rav. t^dalJ organlsarije Osna na v g^anju v Uonu je bila vršrna bomba, « organiziranja nove aptošne 1 ki Je razdejala poakipje. 1 (Dalj« aa 9. ttreai.) r* t PtSIVlTC PROSVETA THE ENLIGHTENMENT m» a—.» m lastnina »lov rOOroRNK JBUSOTB kv ite MAM9NI 4r**>« O 1 IM M kta M-« » H bu. - TfV^' " ki Ohm HM m mto tou. mu m e* toU; m to M («r U« tl«luS 0UIH CiUM»» ,,1 - - M M M* r-* ^—e«» ClMM lito M* M»»-MM M» FM»- • éMVMT» MMMiMtk m m m^m»^ uumtm »mkim l«rt*m. r»- •mM. érlt »zt^ i - "».j. ,-SUtoMi- to « ----- te to »rltoiU „ . m Mor««, ^o«^» M «M kar t*« M FKOHVKTA MfT-M ie Uwei»UÁčnino'ie. Resnica je namreč to, d. je grrfiti, ker pa je, je to nečastno tv iitrrJ oS ' Majk "ronal" za aldermana pmi dejanje, zemeljski greh. ki je ne- Aala oni večer po radiu. Tu je: Bilo je na sodišču. Neki dela- PONDRLJEK, »o. tom, in naš klub it. 236 JSZ ni gu gtori, bi moral prejeti kazen storil nobenega koraka v svrho kakršno zasluži. M. Z zaaovariai ved sodni- akacije za njihovega Majka. Da, te gospode muči, ko pride kom^adi taiTine KriSd je hra- j M® * spominjam, ko je m«, naše katoliiko vzgojene I*i k kradel k clovorildaT-'>* da k,ub božji namestnik. Ja, dragi kaj Je kradel j« odgovoril oa i rau „ more nič p0. moji> takega se ne bi smelo ma dosti otrok, a on ne zasluti J g# yen Mike priiel na klubovo sejo In se naseljence vest o grehu, ki ga mur! To je dogma znanega "krepkega individualizma". To dogmo so najbolj opevali v zadnjem desetletju, v dobi "velike proaperitete", ko je veleipekulacija z delnicami, dolinicami in zemljišči ter raketirstvo z neštetimi stvarmi doseglo višek v zgodovini Združenih držav. V oktobru IMA) j*>a to ipekulacijsko prosperity zadel *1xjžji žlak" in crknila je na meatu. <)d takrat polagoma crkava tudi ame-riiki kapitalistični sistem z vsemi svojimi po-Htlčno-ekononrskimi dogmami vred. Roosevelt -poskuša s svojo medicino "new dealem" rešitii kapitalistični sistem. Rad bi ga reformiral ali "poboljšal", ampak sistem se ne pusti reformirati; kapitalizem hoče živeti ali umreti tak, kakršen je. Kakšna fina logika je v dogmi "krepkega individualizma", je najlepše opisal mladenič v reviji Forum. Ts ameriiki mladenič, sin bivšega bogatina, ki je tik pred depresijo dokončal študije na univerzi in ae iziolal za ekonom-akega inženirja, je v uvodu zapisal, da se mora le svojemu krepkemu živčevju zahvaliti, da je ieoeoben, se mora sam pojaviti na noge In ne sme se zanašati na pomoč vlade," je «poznal, da je bil ta nauk — velikanska laž. _ ______ Iii če ne l»i bilo javnega\relifa, kaj potem? 'Totem - piši- ta mladenič — bi bil najbrž» prisiljen beračiti ali pa krasti in ropati. Vlada, ki po naukih mojega očeta ne lil »mela pomagati (Nwamezniku v ntihki, ne bi (Nitem morala zanimati zame: vtaknila me bi v ječo in nu« tam hranila. Krepki individualizrm po-meni z drugimi beiM«dami dve vrsti roparjev: velike' ropar je, ki \ladajo, in male roparje, katere veliki roparji zapirajo v ječe!" Tako je kriza izučila bogstinovega Nina, da je »pozna! \ gospodarskem individualizmu največjo prevaro, nuj večjo »lo|mrijo na svetu. In ni ta edini, ki je tako spoznal in tako krepko ob»«.wi! dogmo L«konom»k( ga individualizma, Še ena pra\a »lika ekonomikcga individualizma, kater«» je nari»al burltone*', ki v«ak dan preklinja "strašno zapravljanje d«*narja za relifna dela/' Vpra»aii, kaj bi on namlil t di'Setimi mili j »ni brezpos« !nih delavcev, je od* govoril: "Nič! i a armada brczpoNelmh Je |»o-treima ameriškim delodajalcem, da lahko najemajo delaxce po la»tiiih |»ogojih!" filozofija "žilavega individualizma'* dovolj, da se bi vsi nahranili. Nato je rekel sodnik: "Za sedaj vas oprostim vsake kazni, če pa čes dve leti dobite še katerega otroka, vas bom dal zapreti. A-II ne veste, da za sedanji ekonomski sistem je že sedaj preveč otrok, ki stradajo?" Sodnik je omenil tudi Italijo in Musso-linija ter dostavil: "Ce ne bi i-meli revni ljudje v Italiji preveč otrok, ne bi imeli danes koga u-bijati." Nato se je oglasil katoliški duhovnik ter zavrnil sodnika, da ne sme revne ljudi tako učiti. Žena mora trpeti in roditi otroke, ker tako je odredih Bog v raju, ko je grešila Eva, ker je vzela in jedla prepovedan sad, Mussolini pa je bil od Boga postavljen, da se vojskuje, ker hoče, da se očuva katoliška vera! Vse to mi je dalo misliti, da je to slaba vera v Boga. Bog je vsegamogočen. On samo reče eno besedico, pa bo zavladala katoliška vera po vsem svetu, ne da bi bilo treba ubiti enega samega človeka. Po mnenju katolikih duhovnov Bog velikim glavam pamet vedno spreminja, pa bila še tako zločinska. Vsako jim da Bog, revež pa mora imeti vedno enako od rojstva do groba; njemu je ne "spreminjajo". A-ko pa revna žena z veliko muko dobi malo boljšo pamet, da si o-ajša trpljenje in bolečine, da ne bi rodila toliko otrok, tedaj nanjo nahruli vse, posebno pa duhovni. Nji ne da Bog pameti, o- šim pravilom, kar se pa tiče po- darle, zato naj se tudi zapiše, da sameznih članov, storijo lahko bodo tudi drugi vedeli. Saj ljud-i po svoji umevnosti. Tudi to vem, stvo rado čita novice. (Ali ni da klubovi člani niso hodili o- res, prečastiti Trunk?) Saj so krog in agitiraii zanj. Ce mu ni- tudi katoliiki Irci rekli svojemu smo nasprotovali, je bil vzrok Majku, ki je bil v ječi, da ne bi to, ker naša stranka takrat v do- on smel biti tam, pa jim je Majk tičnem wardu ni imela svojega odgovoril, da res ne bi smel bi-kandidata. Zato nam je bilo pač ti tam, a kljub temu je. Prav vseeno, če pride "notri" osel a- tako je bila najina novica o štur-li slon ali pa magari kozel! | janskem fajmoštru v Prosveti, Sedaj pa nekoliko o službah, in kaj more goapodin Trunk Dopisnik pravi, da za svojo ose- zato? Nič! bo ve, da mu Mike ni obljubil Frances Novak je zadnjič o-nobene službe. Kaj pa, dragi "na-; menila, da ji je znan ie nek predmi" dopisnik, morda pa ti drugi slučaj, ki morda ni bil da Mike kaj zaslužiti in »i zato tako tragičen, je pa vreden, da "pustil" napredno stranko (zelo' se ga omeni. Gosipod župnik je dvomim, da ve kaj pomeni beseda napredno) in se «kril za plot? Nadalje piše dopisnik, če bi Mike nam delil službe že pred volitvami, da bi skoro gotovo tudi mi streljali v zrak in kričali h ura, Mike, hura! In onemu, ki pravi, da nas pozna, saifio tole v odgovor: Kadar socialisti delujejo za napredno stvar, ne vprašajo za nobeno plačo ne sluibo, kajti oni delajo z zavestjo v srcu, da bodo stotero poplačani s tem, da pride na po vri je dela v. ska masa. O službah, katere bi "lahko" Slovenci dobili, če bi bil Mike izvoljen, mu pa lahko prihodnjič povem, ako hoče vedeti kakina služba ga čaka. Za enkrat naj zadostuje, kajti malo m uniči je moram vendarle prihraniti, kajti v par mesecih ,t)o spet odprt lov na zajce, Jelene in drugo divjačino, da bomo lah- pridigoval ter se hudoval na matere, ker nieo pazile na svoje hčere, gre&il pa je njegov kaplan in neki ubogi otročiček je ostal brez očeta. Seveda, to "ae je zgodilo v bližnji fari našega prejšnjega dogodlka. Nam se čudno zdi, zakaj župnik ni pazil na svojega kaplančka, ki je zahajal v škodo in grešil. Nisem poizvedoval, Če mu je župnik z odvezo grehe odpustil. Iz tega pač rev. Trunk lah"ko vidi, zakaj njim ženske ne verjamejo, temveč meni bolj zaupajo, Četudi ne znam grehov odpuščati. Tudi o tem mi je pripovedovala neka Klevelandčanka, kar je gotovo ono, o čemer je Fran-ces mislila, da ne vem, česar res nisem vedel, izvedel sem pa vendarle. Nič nimam proti temu, če ljudje naravno grešijo, saj zato so možje In žene. Toda dolžnost onega, 'ki je storil greh, je, vgrokov, a zaenkrat jih ne bom. Ako ne ve, zakaj umirajo ie mladi, mu bom povedal prihodnjič. ako se mi bo zlj ubilo. Vam pa napredne žene, ki ste z nami, ki se borite za bolj-1 io bodočnost človeike družbe sebe In svojih otrok, svetujem, da same vzgajate gvoje hčere in sinove ter da jih poiiljate uči-, teljem, ki razumejo človeiko življenje tako kot je. Taladaki škof je zapisal v nekem katoH-ftkem listu, da je doltnost duhovščine dati otrokom spolno vzgojo, ne pa Ijudeko srednješolske. Jaz pa pravim, in vi s menoj, da je to dolžnost javnih srednjih iol ter niravnlike vede. Najbo^io vzgojo more 6k-u vaii hčeri zdravniška strežnica — v šolah, ne pa duhov-nMt v spovedniki, vašemu sinu pa zdravnik. Neobhodno potrebno je, da ae seznanijo s temi vprašanji in dejatvl. Država se briga ca svoje vojake ter jim daje poduk o «polnih vprašanjih. To vem iz lastnih izku šenj. Mislim', da je za danes to dio-volj. Veseli me, da ee naše napredne čitateljice zanimajo za naše sedanje socialne in ekonomske probleme ter za delav sko izobrazbo in «kupne boje. Veseli me, da ste z nami. Dolžnost nas vseh je, da držimo skupaj ! Frank Barbič, 68. In trpljenju. Naj še omenim, da se je tukaj pred kratkim vršil misijon. Kakor slišim, se je pridigar pritoževal, da njega vsak mesec glava boli, ker ljudje dajo premalo za cerkev. S plačo, ki jo dobi, ne more pokriti stroškov. Vse skupaj bo pustil in odšel v stari kraj. Kako smešno se to sliši! Ko je ljudem sluta», pnidigu-Jjb, naj se priporočijo in potožijo Bogu, ko je pa njemu "slabo", se pa pritožuje čez ljudi, namesto Čez Boga. Nikdar noben pridigar ničeaar ne da ljudem, da bi rekel, da je dobil od Boga. Vedno pa pravi: VI ljudje dajte meni, vam naj da Bog! Agnea Mlhelir, 322 Odgovor dopisniku v Ohsoru Shebovgan, Wla. — Prosim, tla ml odstopite malo prostora v Prosveti, da odgovorim dopisniku, ki se je izkailjal v slavnem in gorečem zagovorniku Slovencev — Obzoru, v katerem pa se dotični 'junak' sramuje pmlpiMa-ti svoje ime. Ta nai veliki "na-prednjak" piše, <\a so šli sloven-»ki socialisti, katerih je "samo l>et". kskor on trdi, na lov pa dela zato, ker mu je za dolar, medtem ko Prosveta dela za principe delavcev. Ct/ijene čitatelje v Sheboy-ganu prosim, predno zaključim moj dopis, da ne pozabijo dne T. aprila iti na voliiče ter voliti ta one aldermanske kandidate, ki so označeni na listi Farmer-La~ bor Progressive federacije. Ako boste to storili, se lahko zavedate, da ste storili koristno delo in pa svojo delavsko dolžnost. Obenem naznanjam, da soc. klub it. 286 priredi kartno zabavo pri Viktorju Klančarju (Flu-dernik hali) v soboto, dne 4. a-prila ob 7:30 zvečer. Listki stanejo 26c. Po igri bo prosta bava in ples. Ne pozabite priti I Pripravljene so lepe nagrade. Ce bo kaj dobička, si bo z njim nai klub nabavil nekaj novih knjig za čitalnico. Zato naj bi vsi ljubitelji dobrih knjig segli po,ti-ketih za omenjeni večer, tako da bo uspeh čim večji. Na svidenje! (h ar len Chuck. na je vsega sama kriva, zraven „ 7 pa še greši. 'ko udftrUI 1)0 žena mora trpeti in roditi o-1, Prosveti gre. vse priznanje, trnki» tiiko il Rmr ndrwlll kfcr noč« tako pisati kakor ,bl ' J® »">rn greri, je, d niirače" gre Ai Ni na od r ^11 da **do Staut. Prosveta > 8 te™> da«krbi ¡f drugače greši, ni pa odredil, Ga naDPednih delavcev zato tu- bitje' ki Je radi greii- udi duhovni grešijo, ki proda- ■«¿■PJ ™•• pa po rt^« ^ jajo maše in molitve za denar ,ai T, . V \ , J!i hu ozimiria v? «• nevednim ien.m proti bo^l&^M«*^^» **** tTJSm Z odpusti grehe, ali če se celo dku-ia vse utajiti, je to nizkotnost prve vrste! Toda Uko «e je in se dogaja. 2e v poročilu iz mojih Aolskih let lanakega julija »em imenoval župnika Podle»-nika, dasi to ni njegovo pravo ime. Poznali pa so ga rojaki, ki žive v Clevelandu in Ohica-»u. Ta gospod je imel sina, ki je bil ob župnikovi smrti 24 let star. Nihče ni vedel prej, ampak šele ko je župnik umrl. Da, in taki gospodje hočejo pošiljati duše naših žena in deklet v nebesa! AN ne mislite, *prečaatiti go-»podje v Kristu, da bi ibilo bolj-ie ca vas, če bi molčali ? Ne brigam se dosti za vas, ker pa izzivate, dobdte plačilo. In ko vaii verniki zvedo, kako se vi bojite Boga, kadar gre v vai dobrobit, vas zapuHčajo, krivda pa je absolutno vaia. Ali mi more gospod Trunk povedati, kakšna bolezen nadleguje »lovensko tkfhovičino, zakaj toliko mladih alovenakih duhovnov pomrje v mladih le- Trojica Brdavsov Sharon, Pa. — Večkrat čitam o trojici treh Brdavsov, ki «o Matija Jager, Jurij Trunk in Milan Slaje. To je tista trojica, ki včasi zagrozi svojim grešnim ov-čicam, pa tudi rdečim svobodno-miselcem in socialističnim urednikom, s peklom in hudičem, dasi napram zadnjim grozijo le po ovinkih, ker nimajo korajže, da bi kar naravnost grozili. Kajne, Brdavsi, da je hudič za vero neobhodno potreben? TI gospodje menda tudi mislijo in verjamejo, da je Bog u«tva-ril človeka, dalje ženitev in smrt samo zato, da oni kaj zaslužijo. Trunk razsaja po pisanem polju, Jager In Slaje pa se izkašljata in razkoračita kot petelin na gnoju kar v A. D. Odkar se je ta brdav-čarska trojica postavila za cenzorja našega naprednega časopisja v Ameriki, menda ničesar drugega ne čita kot le napredne liste. Zameriti jim tega ne moremo, kajti človek, ki še ni rekel adijo svoji pameti, bo gotovo z veseljem čital napredno časopisje. Tem gospodom gre posebno v slast Prosveta. Upam, da so naročeni na ta list ter da se bodo i njega kaj naučili, če je to mogoče. Jack Yert, 262. Trunkovo brskanje Cleveland, O. — V Prosveti vam tt navedel več r« •J brutalni goloti rat Delavec ne »mr na delodajalca! snih pogojih ali pogine biti navihan na ni k« Ali naj drla po pred glad i ! Taka je kapitalistu na filozofija go»polar< škrga indl\idualizma. Itoj trj brutalni filo gofiji na vsej črti! sem čital dopis Francke Nova-.............................na ¡kov« i> Houstona. Pa., kjer ome- aTdermsne. nakar so ustrelili, se1 nja. da Je rev. Trunk «pet nekaj veselo nasmejali, ker »o mislili, i brnkal po svojem "pisanem pol-da je padel jelen, pa je padel le ju" v A. 8. Bog naj «e ga usml-kotel. Dopisnik lil veliko bolj pa-j m«™ godil, če bi zapisal, da je name-1 mučiti kakor slepa kura. ki išče »to kozla padel le Mike. | »rna, najde pa glisto, ki JI po- fteboyganskl «ocialistl (po £ njegovem nas Je «Hi» pet) ^ "J*! pič lahko ponosni na svoje de- <«*> Tr™k' ** ^ 0 vsaj v kolikor so pokazale na- " ^"l^l^TlT d#" * "hr kajti naš, kandidatje ^ ** * bilo man- »o prodrli v vseh wardih. Poee- ^ bno oni, ki se bili na primarnih £ T? , iTm^u"' i volitvah, ao v vseh wardlh na pr- J vw ^ ,kor,f £ vem mestu. Eato pa naše delo nlj IK^ tud, njih ne boi Ml« zaman, temveč Je bilo uspe- P» ^^ ^ »«.P šno! Ni rr»nlca. da nas j« v She- Pisnega polja." lM»yganu ' »amo pet aorialistovH.| Kar reverenda J«ti, Je tole: To število lahko potrojl, če pa Je Cemu ntkl si upa tenaka kot Jt' reš.tako napreden, naj še on pri- Krances Novak potrditi, da Je »topi zraven, kajti napredni Iju- bila resnica, kar sam poročal o dje spadajo vsi v eno \rsto. ne dušnem pastirju Kmetu v fttur-j pa stati za plotom. i Jah! On kot duhovni vodja v Dalje modruje, da so dotični koloradskih hribih smatra. 4k • »ocialisti pri-d enim letom "vne- bi ona morala prej vprašati pre- 1 to agitiraii" za Majka. ki Je "ro- \ častitaga. da JI bi on potem sve-, nai" za aldrrmana Ne vem. če toval. naj late. ker Ji bo on itol Roparski pohodi mravelj Vojai zakleti ja j i niao v «vetu mraveli kor znano, nič redkega. Do vojne : I kakor v človeški družbi kršitve mej» ?01 tranji vzroki med «oeednimi državami M I je namreč za «vojo državo ne štejejo svojega mravljišča,, temveč vso njegovo' lUco c vaem veotnim omrežjem, ki so dite in ga uporabljajo živali lz dolrwu mrgvljišča. Forel pravi, da obsega to širše drW zemlje drevesa, raatiine in Ua, a vse mak I vali, ki «e drznejo «topiti v to po^t, ^ m» dejo in po moino»ti uničijo. Dalje rajo mravlje nič drugače nego ljudje čut«, parske vojne, vojna za listne uši, ki jim jo sladki sok, za živila, ličinke in jajčeca i celo za nasprotnikovo gnezdo. Mravlji vonje trajajo lahko c daljšimi presledki t in mesece. Njih trajanje zavisi od moéi vojik, od velikosti mravelj, od oborotitve taktike. NI mogoče reči, da je številčno nejša vojaka vedno tudi zmagovalkah pri bojih med velikimi in majhnimi mravt mi je tako, da je treba štirih ali pet malih ' premikajo eno veliko, ki ima v svojih mo nih čeljustih močnejše orožje in tudi mo oklep iz kit na telesu. Kjer je v delu «t no želo ali meiiček s «trupom in kjer ut ljajo metodo, da nasprotniku prevrtajo (n. pr. amaconske mravlje), tam nasprotniki ma dosti upanja, da bo zmagal. Neredko i 'bitka spremeni v posamezne dvoboje in v ■ čiče mravelj, ki «o «e zagrizle druga v dr in ki v svoji besnosti ipo Forelu niti ne kujejo več med) prijateljem in sovražnikom. Vojne se končajo s tem, da je nai,pro popolnoma uničen, lahko pa tudi z mirov pogodbo po vseh pravilih. V tem primeru i si bila nasprotnika enakovredna in večino soseda ter iste vrste. Po majhnih spopa ki Jemal u prenehajo, postaneta soseda str drug .proti drugemu in kakor je pokazal rel, se lahko celo spoprijateljita. Ugrablji ličink in bub ni v življenju mravelj nič re ga. Na ta način si mravlje pridobivajo delovne moči, >ki jih Sprva negujejo kakor i zarod, .pozneje pa jih uporabljajo za ri dela. Te sužnje se popolnoma užive v mravljišče in ne poznajo druge domovine, bi «e vrnile v svoje «pravo gnezdo, bi jih celo umorili. Med najbolj znanimi domačimi mravlji ki praktitirajo suženjstvo, je rdeča mrav rciparka. Ta se lotevia posebno čr nor j ave mr lje. 2e na vae zgodaj se odpravijo man oddelki rdečih ropark proti določenemu du, ki so ga prej opazovale delavke vohu Te vohunite stopajo po vsej priliki na čel parskih oddelkov, ki se ustavijo v bližini da, katerega nameravajo napasti, dokler dospe zadostna pomoč. Med tem so rjav «pognale nevarnost, pograbijo svoje to čeljustmi in skušajo prebiti obroč naf okoli svojega mravljišča. Toda roparkam so dorasle. Ne samo, da jim te odvzamejo! rod, temveč navalijo še v mravljišče, kjer grabi vsaka svojo bubo, tako da jrh veliki odnesejo iz mravljišča. Potom se roparke1 nejo v »voje bivališče. Takšni roparski di se izvršijo dvakrat ali trikrat na leto. K oreh i jo TskahaAl. japoaakl finančni nlnlnter, ki mi ga militarist i umorih v nedavni re-veHL Skromnost In modrost Lorahi, O. — Primorana sem, da odgovorim g. Trunku glede mojega prvega dopiea, ki sem ga ipisaJa v Prosveto in ob katerega se je on obregnil. Dne 17. marca me Je v A. S. namreč parkrat omenil, kako vrfo skromna sem, ker hvalim Prosveto in njene dopisovalce. Priporočam g. Truniku, naj ga nič ne skrbi moja «kromnoet, kakor mene ne skrbi njegova modrost Mogoče je, da sem jaz bolj cadovoljna g mojo skromnostjo kot on s svojo modrostjo. de nikdar nisem brala, kar Je on napisal in se tudfi potrudim, da ne bi, ker me ne zanima. Nisem pa vedela, da se gospod Trunk zanima za tako skromen dopis kakor je bil moj. Od g. Trunka telim aa-mo to, da pusti tako skromnost kakor sem jss lepo pri miru In naj opravlja svoje «posle. Tudi mu ne bom več odgovarjala; četudi bom ie pisala v Prosveto, bo vse kaj drugega ko odgovor njemu. Z mojim sadnjim dopisom nisem talil« nobene osebe. "To naj u pošte vs g. Trunk, četudi «em «kromn«. Pa brez zamero. Mat Uda Ostanek. Poplava Jim je prizanesla Naatleake, Pa.—Pri nas smo imeM strahovito poplavo, kakr-ftne ae ne «pomlnj« zgodovin«, l-eta 1866 je reka Susquehanna dosegla SO čevljev visočine. Svet IJudakih « poverjenikov )* * ^ •klonil novo, selo «trogo tiredilev P > ^ akademskih naslovov. Tako ta-» ^ "profesor" in "docant" vezan« v ^ določena službena mesta. DosU ^ ševiki glade takšnih naslovov telo ^ ni. tako d« «o naslovi polagoms nekega odlikovanja Vesti s Primorskega nkcije in soi-a v ita. 1JJ1 Zelo okrnj«» pouk Ut marcT^fi ~ Kljub ETariisdevsnju fašizma da SfcriU ljudstvu poslale« Lc ki so zelo občutne, se po- ¡tak. da tega dolge> ne bo ¡¿z. d»^ jevse toser teiko presoditi, vendar ps ls-zabeležimo povezne do- L v življenju Italije, k so na posledica sankcij. Qelo na rajnem polju namreč, kjer so isti žrtvovali vse m kamor pdagali največ važnosti, so rali okrniti marsikaj, ravno _ed tako zelo omalovažujočih »Itcij. Vsled pomanjkanja praga so namreč na vseh Ijud-h šolah, kjer pride to v poš-seveda, skrajšati pouk za em ur tedensko. Poleg ostale-se predlaga v ravnanje vsem ladetim šolam še sledeče: 1. mori med posameznimi urami i odpadejo, 2. obiski staršev olo ne smejo prekinjati pou-8. naj bo nadalje čim manj menih šolskih lekcij in konč-naj w na vsak način zmanjša trošnja papirja vsaj za polo- 0 prejšnje. (HK) ranjenih in bolnih bodo ije v najkrajšem času odpeljali iz Afrike lesina, febr. 1936. — Med različnejšimi vestmi ae širi 1 ta, da bodo italijanske ladje lajbližji bodočnosti pripeljale »j v Italijo čez 10,000 bolnih ranjenih vojakov. Med temi uči je baje prav veliko števi- okuzenih z najrazličnejšimi »tdravljivimi boleznimi, za ka-e «o že pripravljena izolirana «rišča. Namesto teh bo faši-ina vlada poslala v Afriko no-oddelke, ki bodo nadomestili eg bolnih in ranjenih tudi 'le na bojišču. !zke obsodbe v trstu Turina, dr. SoniČ, Roman Pa-lor in Anton Ferluga konfini-Mi 'rat, marca 1936. — Dne 15. ruarja tega leta, je tržaški (fekt Tiengo sklical sejo kon-acijske komisije za tržaško lajino, ki je obsodila zdrav-dr. Stanka Sosiču in absol-ita trgovske visoke šole dr. dimira Turino in Romana >orja iz Trsta na pet, zaseb-r» uradnika Antona Ferlugo s ntovela na štiri in dvanajst itov z Opčin, katerih imen ne *mo zaznati, na tri leta kon-Kije. Kraj, kamor jih bodo »Hirali, ni še določen. Wbno kruta j»Vsoda Roma-1'ahorja, ki je že skoro pet prebil v konfinaciji na otoku wi in zapušča doma ženo in lega otroka. ^em tem konfinirancem oči-da so sodelovali pri znani akciji, ko je bilo na Trtam Kra«u obdarovanih več venskih otrok z obleko, knjigi in «ladčicami. Fašistične o-so videle v tej obdaritvi ki je morala biti «pričo F" kJna, ki ptt ni imela no-a političnega. temveč zgolj i' -tj. bogve kakš-Sjjcionalno ali politično ali FJjrelo internacionalno ak- cijo ter je odredila silno obsežno preiskavo, ki je bila spričo nedolžnih darov, ki so bili namenjeni najmlajšim, naravnost smešna. Sedaj pa je sledila še tako kruta kazen šestnajstorice, na katere je padel »um, da utegnejo biti udeleženi pri tej akciji. Obsodba je zopet nov dokaz za slabo vest sedanje Italije in zu njo hoče fašizem skriti svoj strah pred preobratom, ki mu neizbežno preti. Ta obsodba pa naj bi tudi zunanji svet, ki še vedno sanja o posebni civilizacijski misiji Italije, odprl oči in sprevidel, kako postopa Italija, ki se ponaša s svojo tisočletno kulturo, napram narodnim manjšinam, ki so prišle pod njeno o-blaat po zaslugi in vojnem uspehu antantnih čet. Vabijo izseljence domov Trst, febr. 1936. — Cim dalje več je slučajev, ki se dogajajo po naših vaseh, in sicer, da fašistične oblasti in karabinjerji hodijo po naših domovih in obljubljajo staršem razne koncesije, če poskrbijo, da se njihovi sinovi vrnejo iz inozemstva, zlasti oni, ki še niso odslužili vojaškega roka. Kljub temu, da so vsi, ki se niso odzvali vojaškemu vabilu obsojeni od vojaškega sodišča kot dezerterji, obljublja navaden karabinjer ali brigadir, da je v slučaju vrnitve vsake obsodbe prost, moral bo odslužiti le navaden rok. Dalje obljubujejo posameznim, ki so jim bile svojčas radi kakšne politične pretveze odvzete razne koncesije, da bodo te dobili nazaj itd.' Poleg tega stavijo navadno še zahteve staršem ali drugim sorodnikom, da to sporoči izseljencem v tujino in na vsak način preskrbe, da se to vrne. Kakšne namene zasledujejo fašistične o-blasti s temi obljubami, lahko vsakdo ugane, vendar pa opozarjamo, naj bodo posamezniki previdni in naj ne nasedajo vabljivim zanjkam. Vojaki, ki so dobili trimeaečni dopust odpoklicani Trst, marca 1936. — Pred kakim poldrugim mesecem je Mus-solini poslal večje število vojakov na trimesečni dopust. Med temi je bilo največ fantov, rojenih leta 1913 in pa takih, ki so bili od zdravniške komisije sicer potrjeni za afriško bojišče, a so bili potrebni okrepčiJa. Zadnji teden pa so vojaška oblast-va začela polagoma te klicati nazaj, kljub temu, da rok dopusta še ni pretekel. Ti predčasni odpoklici so se baje izvršili zato, ker rabijo moštvo za dopolnitev posameznih igarnitur, ki jih neprestano pošiljajo na abe-sin s ko bojišče. EKSPLOZIJA NA POKOPALIŠČU Bojevnik iz svetovne vojne in tri granate, o katerih je za-- hteval, naj jih pokižljo z njim v skupni grob Dne 1. marca so pokopavali pri Sv. Ivanu blizu Gorice posestnika Franka Curgaja. Pokojnik je bil med vojno na soškem bojišču in ko se je vojna končala, je prinesel domov tri granate, ki jjh je zvesto čuval kot spomin na prestano trpljenje v svetovni vojni. Curgaj je naročil, da morajo te tri granate položiti ob njegovem zglavju v grob. To željo ao mu hoteli izpolniti, toda ko so spuščali krsto v jamo, je po nesreči eden izmed pogrebcev zadel z nogo v eno izmed granat ter povzročil strašno eksplozijo. Granata se je vžgala in se razpo-čila z nepopisno silovitostjo. Prvi eksploziji je sledila še druga. Pogrebci so seveda bežali na vse strani. Sele ko se je razburjenje poleglo, so prihiteli vašča-ni na pokopališče, da vidijo razdejanje. To je bilo res strašno. Na kraju, kjer je bila izkopana jama za Curgaja, je granata izvrtala pet metrov globok lijak. Ob njegovem robu sta ležali dve močno razmesarjeni trupli. Kakor so naknadno ugotovili, sta. bili to trupli Čurgajeve vdove, ki je stala tik groba svojega moža in fanta, ki je pomagal grobarju pri delu. Nearečni Čurgajevi je granata odtrgala o-be nogi, grobarjev pomočnik pa je bil razmesarjen na drobice. Tudi šest drugih pogrebcev je bilo hudo ranjenih in dva izmed njih se zaradi hudih poškodb borita s smrtjo. Učinek eksplozije je bil nepopisen. Zračni pritisk je izruval iz zemlje in prevrgel šestnajst nagrobnikov in križev. Najbolj čudno pa je to, da j? ostala krsta z mrličem nedotaknjena tik roba lijaka, ki ga je bila izkopala granata. Ranjence, ki kažejo poleg ran tudi znake zaatrupljenja, so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so v zdravniški oskrbi. Konflnirani Se pred kratkim smo objavili daljše poročilo o nepojasnjenih aretacijah, ki so bile izvršene o-krog božiča v Trstu in bližnji o-kolici. Aretiranih je bilo 22 oseb, baje zaradi božičnih darov, ki jih je prejelo precejšnje število revnih ljudi .po vsem Krasu. O-menili smo tudi govorice, ki so se širile o teh božičnih darovih. Pretekli četrtek je poročalo o aretacijah tudi večernje "Ceske Slovo", v katerem je objavil L. Stranski daljše poročilo iz Rima o položaju Slovanov v Italiji. V tem poročilu pravi, da so bile darovom priložene tudi troboj-nice in razni pozivi. V zvezi s tem pa beleži nekatera zanimiva dejstva, ki kažejo na hitl,erjev-sko propagando. Preiskava, kakor vse kaže, ni dala konkretnih rezultatov, vendar je ostal na aretirancih sum. Zaradi tega so bili sredi preteklega meseca postavljeni pred tržaško konfinacijsko komisijo. Menda baš 15. februarja so bili obspjeni: uradnik Roman Pahor, dr. Vladislav Turina in zdravnik dr. Stanko Sosič na konfinacijo po 5 let, uradnik Ferluga na 4 leta, nadaljnih 12 (ali 18?) o-penskih fantov pa na konfinacijo po 3 leta. Nekaj dni nato so bili tudi že odvedeni v komfina-cijska taborišča. Aretacije in obeodbe V zadnjem času je bilo po deželi izvršenih spet več aretacij. Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen 40-letni mesar Ivan Pun-tar s Proseka zaradi bega čez mejo na 8 mesece zapora. Beg ho ugotovili po razglednici, ki jo je poslal iz soaedne države svoji družini. Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 57-letni Valentin Poljančec iz Zgornje Tri-buše na 4 mesece zapora, ker je doma skrival dve stari puški in več nabojev. fetOBVlTA V Podbrdu so karabinjerji a-retirali 27-letnega Angela Rejca in 28-Ietnega Franceta Kemper-la, ki ju je tolminsko sodišče is neznanih razlogov obsodilo na zapor po nekaj mesecev in na denarno kazen po 800 Ur. Nadalje sta bila na zahtevo tolminskega sodišč« aretirana tudi 24-letrti Leopold Mlakar in 45-letni France Ortar iz Trtnika. Na Slapu pri Idriji je bil aretiran 41-letni Josip Rutar, ki ga je nekdo ovadil da skriva doma neksj smodnika in staro avstrijsko vojaško bodalo. V St. Vidu pri Vipavi pa je bil iz nesnanih razlogov aretiran 56-letni Peter Lipovšek. Drobne novice Is Primorja V Trstu je bil, kakor smo poročali, aretiran tudi trgovec Gre-gorič od Sv. Jakoba Prvotno so ljudje menili, da so ga aretirali hkrati z drugimi, baje zaradi božičnih darov.. Ko so bili Pahor, d*. Turina in dr. Sosič skupno z ostalimi konfinirani, ae je izkazalo, da Gregoriča niao spravili v zvezo z njimi, ker je ostal še nadalje v zaporu. O njegovi aretaciji krožijo razne govorice, katerih verodostojnosti vsekakor še ni mogoče dognati. Nekateri menijo, da je bil aretiran zaradi nekih besed. Po Krasa se je v zadnjem času zelo razvila leena industrija. Povsod sekajo drevje in tudi bore/ki jih rabijo zlasti kot gradbeni lea. Oblasti so dovolile, da se smejo posekati tudi drevesa s premerom po 15 do 20 cm. _ Stečaji in poravnava. — Meseca januarja in februarja je bilo na Goriškem 10 stečajev ni poravnav. Med drugimi so napovedali stečaj Josip in Ivan Vidmar v Ajdovščini ter 8tavbena zadruga v Vrtojbi. Zaradi aankclj je bil pred kratkim izdan dekret, po katerem rabijo v Italiji za motorni pogon le ša mešanico bencina in alkohola. Po predpisih dekreta, ki je stopil v veljavo že 21. februarja, mora biti bencinu pri mešanega 20% alkohola domače produkcije. S psrnikom "Marla dl Savoia ao pripeljali iz Vzhodne Afrike veliko število ranjencev v Itall jo. Med njimi je tu^I več Slovencev, ki so jih razmestill po rsz-nih bolnišnicah v Italiji. Druge ranjence so deloma poslali domov. V Gorici so oblasti za nekaj časa zaprle prodajalno špecerijskemu trgovcu Borisu Staniču na trgu Vittoria, ker je baje prodajal blago po višji ceni, kakor je bila določena z uradnim cenikom. Smrtna nesreča. — Dne 29. februarja se je v Trstu smrtno ponesrečil 50-letnl Joaip Skara-bot. V ulici Fabio Severo ga je povozil osebni avto. Šofer, ki je skušal avto v zadnjem trenutku ustaviti, je spričo sunka zadel z glavo v prednje steklo in se nevarno ranil po obrazu. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer je Skarabot kmalu podlegel poškodbam. v u ,Tr,nik" KnoaevelU govori na zbo ovan ju. ki ga je cikala uprava mladince orge- * »-»hingtoe«. Kukluksarji »pet pa-radirajo po Floridi Jackaonville, Fla—Zadnji petek zvečer je več sto moških in žensk korakalo po ulicah tega mesta v kuklubrklanekib haljah, kapucah in z maskami na obrazih, na čelu povorke ao pa nosili bleščeči križ iz električnih žarnic. Pred pohodom so kukluksarji imeli shod, na katerem ao protestirali proti isja-vi socialiatičnega voditelja Normana Thomaaa, da je njihova organizacija orgovorna za u-mor aocialista Joa. Shoemaker-ja v Tempi, Minnešotški govor nor zagovor i al kolektivizem St. Paul, Minn., 28. marca — MlnnesotsVI governer Olson Je včjraj govoril na državni konvenciji farmarfko - delaveke stranke, katera ga letos kandidira za zvg|peg* senatorja. Oi* »on se js izrekel za odpravo pri-vatnega kapitalizma in za vladno lastništvo ter kolektlvletičnl red. Oatro je kritiziral federalno vrhovno nodišče in izjavil, da je potr< >na revirija uatave za miren in demokratičen prehod Iz kapitalizma v kolektivizem. Prizor iz demonstracij atavkujočlh hišnih ualušbencev v New Yorku AS eta i Treeveto? I na Iz obravnave proti barbarom v Floridi Brtnitelji obtožencev vidijo vse komunistično Ta m pa. Fla., 28. marca.—Državni tožilci pri obravnavi proti trem bivšim policajem, ki so obtoženi divjaškega uboja socialista Joe Shoemakerja in bičanja treh njegovih tovarišev zaradi delavakih aktivnosti, ao včeraj izjavili, da so zadovoljni s šesterico porotnikov. Zagovornik treh obtožencev je pa Izjavil, da bo porotniške izžrebance še izpraševal glede njih političnega mišljenja, zlasti kaj mialijo o ameriških idealih in komunizmu. Zagovornik Pat Whitaker hoče narediti vtis, da ao bili napadeni delavci komunistični a-gi ta tor ji. Včeraj je Whitaker imel dolg brzojavni konflikt z Normanom Thomasom v New Yorku, bivšim predsedniškim kandidatom aocialiatične stranke, ki je odbornik Unije za civilne svobodščine, Whitaker je obdolžil to organizacijo, kateru ima podružnico v Tampi, da Jq, komunistična. Thomart'mu Je brzojavno aporočil, da edini namen te organizacije je, da bra-rti ameriške tradicije civilnih pravic. Te tradicije so bile nesramno pogažene z zadnjimi barbarskimi naailatvi v Floridi. Vlada Nove Z elan-dije podprla Anglijo Wellington, Nova Zelandija, 28, marca. — Delavska vlada, ki je prišla na krmilo pri nedavnih volitvah* je naznanila, da bo podpirala stallSče britake-ga kabineta pri reševanju nove evropeke krize, ki jo je povzročila nacijeka vojaška okirp*d-ja Porenja. Premier Michaol Savage je izjavil, da shrtem kolektivne zaščite, kakršnega propagira Anglija, bo utrdil mir v Evropi in po*pešiil »plošno razorožitev. Politično zborovanje V Washingtonu Everett, Wash. — Commonwealth federacija države Washington je za 4. aprila aklkala državno konvencijo v tem me»tu. To gibanje je v državi že precej močno. Pri zadnjih primarnih volitvah v Keattlu je bil njen žu-panaki kandidat poražen le z majhno večino, dva od treh in-dorslranih kandidatov za konciI-mana pa sta bila nominirana. Federacija je dobila veliko glasov po v»ej državi. JL*.---- M uniči j 9 ki baroni za-htevajo velike prof it e Ix>ndon. — Vladni program o-bo rože ne pripravljenosti Je naletel na velike zapreke. Izdeloval-1 ci municije in bombnih letal za htevajo ogromne profits, s tem pa so izzvali opozicijo pri Ijud stvu. Delnice štirih letalskih In munleijskih firm, katerih nominalna vrednoflt je bila pred nekaj meaeei $26,000,000, Imajo nedaj tržno vrednost $124,000,-000. Vlada je nasnanila preiskavo ponlovanja teh družb in te sedaj »i io v i to protestirajo protš vmešavanju v njih privatne zadeve. i Minnesotski Uboriti za tretjo stranko (N»d»lj«v»nj» « 1. strani.) stranke pred volitvami. Sentl-ment pa je med njimi, da se s tem delom prične prihodnje leto in aktivno poseže v kongresne volitve leta 1938 ter zgradi močno farmarsko - delavsko atranko do predaudniAkih volitev 1940._ V Arkaneaeu »e kuha plantalna stavka Memphls, Tenn. — V vzhodnem delu države Arkansus, kjer je Southern Tensnt Farmera u-nija precej močna, se na bombažnih plantažah kuha nova stavka. Izbruhnila bo nujbrž prve dni aprila, ko bodo ozele-nela bombažna ih»IJu — čas oko-pavanja. Stavko prfrpruvlju unija farmarsklh najemnikov, ki bo od plantažnikov zahtevala 10 centov plače na uro in po desetih urah na dan 15 centov na u-ro ter unijsko pogodbo. Od pro-šls jeasni je bilo izgnanih stotine družin s plantaž valed unljakega priipadfiiStvg. Tem ljudem rellf-na administracija noče dati nobene pomoči in žive v velikem pomanjkanju in siromaštvu. Tudi zvezna administracija za naseljevanje na kmetijah ae zanje ne zmeni. Dne 1H. marca je bila po nočnih jezdecih ustreljena na domu prijatelja glavna unljnka priča proti vigilantom, ki so obatrelill dva unljska članu pred |>ar meseci. Dvanajst in pol milijona brezposelnih! Ameriška delavska federacija poroča, da brezposelnost stalno naraiča Waahlngton, I). ('.. 2H. marca. -—AmeriSka delavska federacija je vfrraj (poročala, da Je 95,-000 delavcev izgubilo delo v februarju In število brezposelnih delavcev v Združenih državah je v tem mesecu poskočilo na 12,600,000. Poročilo »e glasi, da Induatri-j o še ne kažejo noliettega življenja, da bi povečal* število upo-slcnlh. Upoalenont ne je nekoliko povečala na železnicah, toliko bolj J« pa padla v ntavbin-»ki industriji in trgovini, Pričakovati Je, da ne ta in prihodnji meH«c izboljšajo razmere na farmah. Federacija »matra vae relifne delavce — 3.MIM,OiMi pri fede-ralnih projektih WPA in 117,-eliral na Francijo Iii Nemčijo, naj revidirata svoje stališče, da ae tako ustvarijo pkigojl sa aporazum, na Čigar podlagi naj bi ae zasi-gural mir v Evropi, Pozval je intlerja, naj obljubi, da ne bo gradil utrdb ob francoski meji, Francija pa naj odneha in pristane na ruše vanje problemov, ki so ustvarili n»|>oto situacijo med njo in Nemčijo. "Evropa ae bo pomirila, ako bomo nastopali proti NemčdJI kot enakopravni državi/' je rekel Eden. "Anglija Je pripravljena razpraviljati o Hitlerjevem m Ihj v nem načrtu, ki naj bi nadomestil lokarnski pakt, Francija pa nsj |x>dpre nsše stališče v interesu evropskega miru." Eden je dalje rekel, da dokument, ki ao ga lokarnake drža-ve—»Anglija, Francija. Italija In Belgija—prejšnji teden naslovile Hitlerju, ni ultimat, temveč načrt, na čigar basi naj bi ae reševali pereči problemi, ki jih je vrgla na površje remill-lar izuri j a Porenja. Po Kdenovem govoru se je o-glawM Lloyd George, brltakl premier v časti svetovne vojne. ftU* gosal Je predvidevano vojašiko svežo s Francijo in lsjavil, da bo ta, če bo sklenjena, zapletla Anglijo v novo wiöno. Posvsrll Je vlado pred novimi miHtarl-stičnimi konvencijami, o katerih no angleški državniki razpravljali na zadnji konferenci s francoekim zunanjim ministrom FUmlinom. "Sllčne konvencije so Anglijo }M>ti»nlle v Vojno I. 1914," je rekel bivši premier. "Bivši vojaki ae ne marajo ponovno boriti proti Numčiji. Ne samo Hitlerjeva Nemčija, temveč tudi drug«» dr-žave kršijo mednarodno pogodile in dogovore." A v t na unija bojkotira H ear »ta K< noeha, Wis. — Tukajšnja unija avtnih deiavrev pri Nash Motor Co. je na seji, katere se Je udeležilo okrog 1100 članov, zaključila bojkotirati vse Hear-stove liste v tem okrožju ~-Wla> connin News, Milwaukee Sentinel, (ft ¡cm ir o Her aid 4k Kaami-tier in L'hirago Amrrken. Časopisnim stavkarjem prl Wisconsin Newsu Je dala $25 (»odpore in prav toliko kavčukarsklm delavcem v A k runu. 19 o»eb ubitih v dveh letaUkih neareéah Amecarneca, Mehika, 28. marre. —- štirinajst osSb, med temi nenrikl princ In njegova žena, je IzguMlo življenje zadnji četrtek, ko Je veliko potniflko letalo treščilo na zemljo v gorovju v bližini tega menta, letalo se Je nekaj ur prej dvignilo z letališča v Mexico Cftyjo in poletelo proti Gtiaterriali. Med žrtvami so štirje Američani, o-stall pa so bili evropski turisti, ki an nekaj dni prej dospeli v Mehiko, Lyiidhiirst, Anglija, 28. marra. — Štirje moški In ena lanska »o »e ubili, ko se Je pokvarilo letalo, v katerem so se vozili, In padlo na zemljo. "Tako sem utrujena, otrok moj, da niti roke ne morem vzdigniti." "O, ljuba mama, potem ti pa lahko povem, da ml Je preje padla velika kristalna vass iS rsk.M PROflVITA PONDEUKK. 30i "Plima nastopa". je rekel Hasting», kažoč na proga«to bojo, ki je ob robu vode lahno nihala po prekopu navzgor. Majcene bele hiše v Collinsvilleu. ki so se jim približevsli, so izginile za nizkim otokom, dasi so dremali Montezumovl hribi s svojimi zleknjenimi. nizkimi, mirnimi trtami na o-ko Ae vedno Uko daleč za obzorjem kakor le kdaj. Ko je "Skits lec" spisval skozi u*je Monte-zumovega prekopa v Sacramento, so pluli tik mimo Collinsvillea. Saxon je ploanila z roka- mi. , "Takšen je, kakor kup igračk, izrezanih Iz lepenke," je dejala. "In ta griče vita polja letijo zadaj kakor naslikana." Pluli so mimo mnogih ribiških čolnov, ki so bili urejeni za stanovanja ribičem in rtjiho-vPm rodbinam. Zasidrani so bili v ločju in žen->ike in otroci na njih so bili prav Uko temnopolti, črnooki in tuji ns oko kakor možje. Ko so pluli po reki navzgor, so jell srečavati tre-biinike, tki so grebli peščene jezove. Na vrhu jezov so bili ngprsvljenl veliki, po sto in sto setnjev dolgi vrbovl plotovi, utrjeni z jeklenimi vrvmi in tisoči cementnih kock. Hastings jima je povedal, da vrbe naglo poženejo korenine, ki drže pesek na mestu, tudi Če Je plot te strohnel. "To «nora stati vražje dosti denarja", je pripomnil Billy. "A zemlja je vredna tega," je pojasnil Hastings. "Ta otoška zemlja je najrodovitnejša na svetu. V tem koncu je Kalifornija podobna Holandski. Človek ne 61 mislil, a voda, ki plovemo po njej, je višja od površine otokov. In otoki so kakor preluknjani čolni — neprestano jih Je treba utrjevati, krpati in črpati iz njih vodo, ponoči in podnevi. A to se po-plačuje. Denar nosi." Kasen trebilnikov, sveže nakopičenega peska, goat i h vrbovih seči in Mounts Diabla, 'ki je vas čas štrlel ns jugu, nI bilo ničesar videti. Kdaj pa kdaj Jih je sroänl kak rečni parnik, in višnjeve čaplje so letale med drevjem. "Zelo samotno mora biti tu," Je menila Saxon. Hastings se je zasmejal, rekoč, da bo kmalu drugačnih misli. Veliko Jima Je pripovedoval o zemljiščih ob roki in čez nekaj času Je jel govoriti o zakupnkškem poljedelstvu. Saxon ga je bila spravila na ta predmet, ko je nekaj omenila o zemlje lačnih Anglosaslh. »SemeljÄe svlnjer je hlastnil. 'Tak Je naš sloves v tej deželi. Kakor Je rekel nekoč star farmar profesorju ns kmetijski poizkusni postaji: "Nezmiselno Je, da me hočete učiti poljedelstva. To učenost imam vso v malem prstu. Mar nisem iamozgal trt'h farm?" ljudje njegovega kova so ugonobili Novo Anglijo. Tam zadaj se izpreminjajo cele pokrajine v pustinje. Pregledoval sem vm? spiske — ferme v New Yorku, New Jerseyu, Massach usseUu, Connecticut^ Cena, ki Jo zahtevajo zanje, ne bi zadoščala niti za »boljšave, zemlja je pa seveda zastonj. "In prav to, isto izropavanje in zasvinja-vanje zemlje, se vrši tudi drugod, po vsej deželi, v Texasu, v Missouriju, v Kansanu in tu v Kaliforniji. Vzemimo zakupno farmarstvo. V avojem kraju poznam ranč, kjer je bila zemlja vredna sto pet in dvajset dolarjev oral. In v razmerju s to ceno se je obrestovala. Ko je stari umrl, jo je dal sin nekemu Portugalcu v zakup in se preselil v mesto. V petih letih je Portugalec prmnel smetano in osušil vime. Nato »o oddali farmo drugemu Portugal- cu, za tri leta; zdaj je dajala komaj še četrtino prvotnega pridelka. Tretjega Portugalca, ki bi se bil ponujal za najemnika, ni bilo. Zemlja je bila izmozgana, nič ni bilo ostalo. Petdeset tisoč je bil vreden ranč, ko je stari umrl. Nazadnje je sin dobil zanj enajst tisoč. Da, videl sem zemljo, ki je donašala izprva dvanajst od sto, po petletnem posnemanju smetane pa samo še enega in četrt odstotka. "Takisto je v naši dolini," se je oglasila gospa Hastingsovs. "Vse farme propadajo. Na primer Ebellova, — kaj, tovariš?" Soprog je vneto prikimal. "Ko sva spoznala to imetje, je bilo pravi farmarski raj. Imelo je ribnjake in jezera, krasne košenice, sočne travnike, vinske gorice, na stotine oralov dobrih pašnikov, nebeške borove in hrastove gozde, zidan rastlinjak, zidane Skednje, zele-njavnike — oh, ure in ure bi lahko pripovedovala pa ne bi'mogla vsega popisati. Ko je gospa Ebellova umrla, se je družina razkropila in začelo se je oddajanje v najem. Danes je vse to razvalina. Drevje so posekali in prodali za drva. Samo majhen košček vinograda je ostal, ki še ni zapuščen — tolikšen, da daje vino za sedanjega italijanskega najemnika, ki ima na ostankih zemlje siromašno, klavrno mlekarijo. Jokala sem, ko sem lani jezdila tam okoli. Nekdanji krasni sadovnjak je zdaj strah pogledati. Njive so se vrnile v divje stanje. Ker niso snažili žlebov, je voda uhajala čeznje, strešno tramovje je sprhnelo in veliki zidani skedenj se je sesul. Enako se je zgodilo z delom rastlinjaka — drugi del imajo za kravji hlev. In hiša — saj ni besed, ds bi jo popissle!" "To je postalo poklic,' je nadaljeval Haa-tings. "Ljudje, ki se selijo s farme na farmo. Najamejo jo, ji v nekaj letih izmozgajo ves sok, nato gredo dalje. Oni ne delajo tako kakor inozemci — Kitajci, Japonci in vsi ostali. Večina njih je lena, potepuška, beraška bela svojat, kl ne dela drugega kakor to, da izžema zemljo in se nato seli drugam. Zdaj pa poglejte Portugalce in Italijane v naši deželi. Oni so drugačni. Oni pridejo k nam brez beliča v žepu in delajo pri rojakih, dokler se ne nauče jezika in ne spoznajo tukajšnjih razmer. Selilci pa niso. To, česar se jim hoče, je svoja zemlja, ki bi jo mogli ljubiti, negovati in ohraniti. A kako naj jo dobe? Varčevanje ob pičli mezdi je počasen način. Dru-gs pot je hitrejša. Vzamejo si zemljo v zakup. V treh letih izmolzejo iz tujega zemlji-šča toliko, da se lahko sami naselijo za vae življenje. To je svetoskrunstvo, pravo posiljevanje zemlje; a kaj de? Taka je navada v Združenih državah." Nenadoma se je obrnil k Billyju. "Poglejte, Roberte. VI in vaša žena iščeta svojega 'koščka zemlje. Strašno je potrebujeta. Nu, čujta moj svet. Hladen je in neusmiljen, a dober. Postanite zakupni farmar. Najmite kako kmetijo, kjer so stari mrtvi, sinovi in hčere pa pregoapodski, da bi se jim moglo živeti na deželi. Nato jo izmozgajte. Izžemite iz zemlje poslednji dolar, ne zboljšaj-te ničesar, in čez tri leta boste imeli toliko, da boste lahko plačali farmo, ki bo vaša last. Nato začnite nov list in ljubite svojo zemljo. Hra-nlte jo. Sleherni dolar, ki ga potrosite zanjo, vam bo dvojno obrodil. In skrt)lte za to, da ne ibo na vaši kmetiji nobene stare šare. Naj bo konj ali krava, prašič, kokoš ali robi-dov grm — pazite, da bo vse ôiste pasme." "A to Je breobožno!" Je vzkliknila Saxon. "To je hudoben svet!" (Dal)« prihodnji*.) Herman Drobenrh (New Waterford, Kanada): Moji spomini iz svetovne morije Proti večeru smo dospeli v bili dobro preskrbljeni. Naš neko mestece, kjer je bila to- maketnu no |w> ja»nile. da .Je novraZnik v tdi-žini in da »e moramo takoj pri praviti na odlH*t Konje no napojili in nam mi dali neka) so »e umakniti. | Konji ao bili upreženl pri to- Kmalu nmo Izvedeli, da nat,pmilh vno noč. Ko se je priče-Ru»i oblegajo na treh straneh.1 lo daniti na vzhodu, smo ae Bilo Je sicer vae tiho. ali prsv ' premaknili in zanetili nove po- ta mir nas je vznemirjal F.na Iwterij« «nI fietega }M»1ka je začele streljati, a Je takoj dobila « »d go vor kar » treh »trani. Mol mIm m* jv v nngli« i u-rtinkinli in ni utegnil* vzeti a <*rne kave. Kruha m drugih I-»-1«.- mit tOfMV Rešila je sa« . _ „ ____ živil ni biio. toda i mesom amo mo enega, kajti če bi se bila o- i Jutro »mo videli tudi naše in- Sle i je Rili »mo še vedno v gog. du. neprikladnem proatoru za topništvo, ker ne ni videlo nikamor. Nahajali amo ae prav na koncu levVga krila na uradni etra m, kaka dva kikimetra jut. no «x| meata Tom^ov. Tinto fsnteriste, ki so ležali pred nami na bojni črti v strelskih jarkih. Komaj ae je prikazalo solnce na vzhodu, je tišino prekinilo grmenje topov in regljanje strojnih pušk, da se je Var zem-tja tresla. Ruska pehota je bila v gozdu in sipala krogle na nas kakor iz ška/a; mislil sem že, da ne bo nihče ušel iz te vihre. Naš poveljnik ni videl nobene ruake topniške baterije, a vseeno omo streljali. Medtem se je pripravila ruska in-fanterija na naskok in pričeli smo jo bombardirati in tako odbili napad. Krogle, ki so jih metali ruski topovi, so frčale nad našimi glavami in padale na tla daleč v ozadju. Nato so se oglasile še druge ruake baterije in poveljnik je ukazal umik. Zavedal se je nevarnosti, ki nam je pretila. Mi smo bili veseli, ker smo ušli iz pelda. K nam je prišel neki general s svojim štabom, ki se je tudi moral umakniti. Pri umikanju smo bili zelo previdni, kajti gledati je bilo treba na vse strani. Ko smo prišli na rob gozda, je zagrmela salva iz ruskfih pušk. Takoj omo postavili top na pozicijo in sa-čell streljati. OdddaH smo voč krogel, nakar Je streljanje na drugi strani utihnilo. Tam so bili kozaki, ki so nas hoterti napasti od zadaj, a so se premislili in umaknili, JU Nato omo spet nadaljevali pot, ki je držala v dolino ln .potem v (hrib. Komaj smo dospeli na vrh, se je top za nami ogla sil. Hitro smo jo udrli pod hrib kjer omo se skrili, nad našimi glavami pa so še vodno frčale granate in šrapneli. Nedaleč stran je bila naša infan-terija in nad njo amo opazHi ruski aeroplan. Začeli so stre-Ijati, da ga zbijejo na tla, toda krogle ga niao zadelo. Popoldne je bila bitka končana in nalša armada se je morala hitro umikati. Povedal so nam, da so na naši strani velike izgube in da so Rusi zajel več avstrijskih kolon. Od me sta Tomaijov je držala cesta proti jugu-in sovražna artileri-ja je imela to ceato pod kontrolo. Neka veHka šota v tem mestu je bila natrpana z našim ranjenci, toda na to šolo so pričeli Rusi sipati krogle, ki so u-bile večino ranjencev. Rešili so se samo tisti, ki so še lahko hodili. Na glavni cesti sta ostali dve topniški bateriji, ki sta streljali ns sovražnika, da so se druge avstrijske čete lahko u-mikale. Ruska baterija je kma hi odkrils avstrijske pozicije in jih pričela bombardirati. Od šeste baterije so rešili samo en top, vse druge so ruske krogle uničile. Topničarji so hitro zasedli konje in pribežall nam. Povedali so nam, da so ruske granate in šrapneli kar metali vojake 'in konje v zrak. Ranjenci so kričali, a nihče jim ni mogel pomagati. Samo eden častnik se je rešil, v» drugi pa so bili ubiti ali ranjeni ns bojišču. Mi smo kar naprej bežali in šele okrog polnoči smo s«; ustavili pri neki vasi Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo bUi že na novi cesti Povsod smo videli požare, ki so jih zanetili Rusi. Častniki so nsm povedali, da smo že blizu avntrijske meje in da bomo tam dobili pomoč. Do meje amo prišli še pred«poMnem, toda pomoči nismo nikjer videli Kmalu je prišlo poročilo, ds nam sledi armada ruske konje niče. V bližnjem, gozdu se je pričela ubirati naša konjenica in se pripravljati, ds odbije nsakok sovražnika. Na na-aprotni strani je bila velika planjava. Popoblne ao tri naše baterije zanedle policije za n laki m hrt-bom in pričele atreljati. Grmelo Jo, da se je vae trealo. Pred nami ao bili oddelki infanterije. kl ao tudi otvoriM ogenj. Na nasprotni atrani se je glasila rusks baterija, toda atreljanje je kmalu prenehalo Sovražnik je uvidel. da mamo izgubili v*»h topov in je ustavil bombardiranje. Sam poveljnik našega regimenta se je udeležil te* bitke. Videl sem ga prvič na fronti, kjer je bilo nevarno, drugače ae je dršai v ozadju. Harria Down: V NOČI na Doktor Barryraore je etopal počasi po slabotno razsvetljenih stopnicah proti svojemu stanovanju. Iskal je v žepu sveženj ključev in zaspano žvižgal melodijo iz "Traviate". V operi je bil. \ Železni križi v oknu stopnišča ao se črno odražali od nekoliko svetlješega ozadja. Ura v bližnjem zvoniku je pravkar odbila pol dveh. Ko je dr. Barry-more obetal na zadnji stopnici, je opazil pred vrati svojega stanovanja ¡rito postavo, ki se je stiskala med podboje. V po Remi je raz-očil bled, tuj obraz s tako čud-nimit za vse odločenimi očmi. Ustrašil se je tega bledega o-braza, toda samo za trenutek, potem pa se mu je zazdel strah smešen in neumen. 8sj je bilo naravnost otročje, da se je zbal v (boljši londonski hiši ob pol dveh zjutraj neznanega človeka. Neznanec je tedaj proseče iztegnil roko: Gospod doktor, moji ženi je postalo iznenada slabo. Takoj sem se spomnil na vaa Čakal sem vas že precej dolgo. Pomagati mi morate, gospod doktor I" Njegov glas jo drhtel. Možak se je opotekal in moral se je opreti ob zid, da nI padol. Njegov obraz je bil kar zelenkast in zdravnik je bral njem strah, grozo. Dr. Barry more ga je molče opazoval in kimal. Da, po moževem obrazu je sklepal, da mora biti v resnici nekaj rosnega. 2e se je obrni) in utalenil šop ključev v, žep. "Kako se pa pišete?" "Lindsay," je odgovoril glas pred njim in potem drhte nadaljeval: "Tu v hiši stanujem, na drugi strani dvorišča. V podstrešni sobi, prvo nadstropje. Časi so slabi." "Kaj pa je prav za prav vaši ženi?" ^ Bila sta že na dvorišču. Mesec je pošastno Hzal tlak. Lindosy jo odprl /težka vrata onstran dvorišča in jih potem apet zaklenil. Tu zadaj ni bilo nobene luči. Žepna svetilka je vzplamtela in svotlils lesene stopnice, ki so zaškripalo pod njima. Brezmejna tišina in tema baročne hiše sta moreče stiskali dr. Barrymoreu senca. Otrese 1 se je vznemirljivih misli in ponovil svoje vprašanje: "Kaj pa je prav za prav vaši ženi?" Lindsayev glas, kl je bil prej hripav, izgubljen, jo postal zdajci drugačen. Tuj, trd, uporen. "Srčne krče ima in duši jo." Dr. Barrymore ni opazil te izpremembe v glasu. Njegove misli so se čedalje bolj Izgubljalo. Prepozno bo že za ubogo ženo. Srčni krči ... Oči so se mu ekoraj zapirale od utrujenosti. Da seveda, ko jo moral že toliko noči prebedeti! Toda počasi se je pokazal uspeh teh noči. Njegovo ime je postalo znano v milijonskem mestu. Toda tudi njegovi laeje so se s redčili in srebrno sivih je bilo čedalje več. "Tu je!" je dejal hripavo in odaekano Lindsay. Odprl je neka vrat/ in prosil zdravnika naj vstop.. Teana soba. V kotu je stals železna postelje. V drugem kotu je kazalo poševno okno kos nebs. Na sredi je bila majava miza in svctIMta na njej je vse bledo osvetljevala. V postelji je ležala majhns. kakor vosek bleda ženska. Njene oči so bile neprirodno velike in etrmsle so v strop. Zdravnik je ženo preiskal. - "Kako dobro igra." si jo dejal Lindsay. Človek bi bil oko-rsj res mislil, da je na smrt bolna". V njegovih očeh js zelo sranla. Vse bo uredila, da bo prav. kakor je obljiMU. Da bi le že imela zdravnikovo densr nico in pratane! Vsak izmed njih je vreden celo prsmošonje. Ksko dolgo traja preiskava! Ce bi zdajle atopH k mizi in u-daril Ne bi se moglo ponesrečiti In potem bi bilo strašne bede konec. Spet bi lahko obe zaživela kakor se ljudem spodobi. Toda dolgo je trajalo, preden ga je Vicky pregovorila. Nekaj je bilo v njem, kar mu je branilo, da bi človeka Ubil. Toda Vicky je snala zlomiti njegov odpor. Zagrozila mu je, da ga bo zapustila. To bi bilo najhujše! V kotu je ležalo kladivo. Lindsay ga je uporno, postrani opazoval, kakor bi se meril s sovražnikom. Doktor je stopil k mizi fn vzel iz žepa belešnico. Njegov dbraz je bil bied in resen. Mimo grede je pogledal Vicky, ki je ležala trda, kakor mrtva v postelji. O, kako je znala igrati. Se celo zdravnika, tega izkušenega, znanega zdravnika je premotila. Dr. Barrymore se je sklonil čez mizo in začel pisati recept. Zdaj! Lindsay u so začele drhteti roke. Ves je zatrepetal. Jezik se mu je ves suh lepil na nebo in za trenutek je obupano zahrepenel po kozarcu vode Potem se je spomnil zelenega travnika, kjer se je v otroških letih tolikokrat igral. Zdravnik je pisal z zlatim polnilnim peresom. Soj svetilke se je lesketaje odbijal od rumene kovine. Ta nepomembni, zahrbtni lesket je razdražil Lindsaya. Tedaj je iznenado-ma zagorel v njem pohlep. En sam skok. Kladivo je zagrabil s koščeno pestjo, neka tuja sila je dviignila njegovo roko in težko železo je udarilo na zdravnikov tihiik. Dr. Barryimore se je zgrudil. Niti kriknil ni. Miren, negiben je obležal na tleh. Pohlepno mu je Lindsay prebrskal žepe. Denarnica! Denar! Prstan! Ura! Več je bilo, dosti več, kakor je pričakoval. Z divjim zmagoslavjem v očeh je skočil k postelji in pokazal ženi v krčevito stisnjenih rokah ves plen. Ona pa se ni zgenila. Samo rahel drget je videl na njenem obrazu. Lindsay je strmel in sam ni vedel, kdaj so se mu odprla usta. Potem jo je stresel in krčevito za£htel. Zmeraj z istim visokim, spačenim glasom Kongresnik C. J. fon J souri ja. VULCANIA ODPLULA 8 pni L18T0 Parnik Vulcania lUlij»,^ je MRiutil luko iproilo aobou, > Azores, Lisbon, Gibraltar in 1 sredozemske luke. Ns p^j 1140 potnikov, to je ntjviij, % ki jo je še kedaj d<*ege| k*t« parnik na potu v Evropo iz Nev' ka v tem letu in skoro dvakrat i ko kot jih jo katerikoli pt^t, v letu 1036 katerekoli prekom linije. ™ Po poročilu AroMo PoIm^ upravitelja te Italijanake hni Naw Yorku, ao bila "^raian* vae velika za akomodacijo na lanom pa miku Vulcania it v turističnem razredu. Vuk odplula to pot s 426 potniki taq naga razreda in po njegovem a| je tole šele predsezonski pnč*fc tovanja v (letele ob »redote« HŠS Velika »iž se zopet M Tako ae bomo spet p««osUli a U etari šegi. Ob tej priliki at p bite na naše fine in okusne 4a klobase, želodce in iunke, c fant. Pošljemo vam tadi kreaMi renine po 18c funt. Pošljea kraje v Ameriki in v Alaaka R nknn plačana v gornjih cenak 1 ročilom pošljite denar, u i JOSEPH LESKOVAR, 420 High Street, Racia^l Chicago, IU. — "Trinerjevo vina Jemljem, kadarkoli trpim n lodčnih ali prebavnih ncrtdnoKŠ lahko ga iskreno priporočam je ponavljal njeno ime. In njen, mur- — Mre. Susanna Pavh* Želodčno Zdravïj Iskreno Priporočano komaj razumljivi glas je atokal: "Zdravnika — prosim — hitro — zdravnika — u ... u ... mi-. . . ram!" Izraz nepopisne smrtne groze se je lesketal na njenem obrazu. Ne dolgo. Potem se je iznenada vzpela visoko, zelo visoko in omahnil« s strašnim krikom nazaj. Vse v sobi je u-tiHilo. Lindsay je molče strmel v svojo ženo. (Potem se je zavalil čez posteljo. Na tleh je ležala zlata ura, zmečkani bankovci, denarnica, zlato polnilno pero in vsi lesketajoči se, dragoceni prstani. Svetilka je medlo plapolala. Lasje dr. Barrymora so se na čelu zavihnili. Majhna (pleša se je pokazala. Ura na zvonrku je odbila dve in veter, ki že naznanja jutro, je piskal med tramovi. Ali ste naročeni na dnevnik "Prosveto"? Pod pi raj U svoj list! dflati poizkusov • kakim dru|ii> vajalnim sredstvom. Jemljite Trk Javo grenko vino, ki je tekom nt 44 let dokazale, da je najbolj um vo sdravilo proti zaprtju, plinoai bemu toku, glavobolu, nemira spaaja in podobnim teiavim. Pri ( lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSII GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chksf KNJIGE S. I.M Pri Proavetl o^iroms Kaji Matici SNPJ lmam6 ns rokah k kaj dobrih knjig in i« kafcr» S naročiti, sedaj je ¿as zato. Tke Native'a Eetura.......... Ameriški Slevoad, stan«...... Sleveaako-Angleška Slonita .. Zajedale! .................... Zakon Blogeaeslje Pater Malaveatura v kabarSs Jimmle Hlggiaa ............... Hrbtenica, Igra ............... Med braU, Igra.............. Denar la aareiilo pošlji prosveta 2657 S. Laamdale A» Chicago. IU TISKARNA S.N.P y tiskarsko obrt spadajoča dA Tiska rabila za veselice ln shode, rizltnloo, knjige, koledarje, letake ltd. v slovenske«, hrv,n slovaškem, češkem, nemškem, sngltfketn Jeziku in J™ VODNTVO TISKARNE APELIRA NA 8.NJ»J^ DA TISKOVINI NAROČA V 8VOJI TISKARNI ru Vsa pejaeaila Saja eadstvo tiskeree Pišite pe btf erased je es S.N.P.J. PRINTER NI74I sa LAWNDALK AVINVI Telefon ReekweO 4f04 ancAoaiLi»