feNA 50 din - Leto XXXIX - Št. 40 KRANJ, torek, 27. 5.1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO rešitev zgolj pzpad? "alj časa potekajo priprave na re-ftnizaeijo Iskrine delovne organi-^Sjje Široka potrošnja, ki ima sedež ^ofji Loki. Dixieland -ki se vrača jazz, Glasba, ki jo igra kranjski I)ixieland ansambel, je glasba, ki prihaja v modo, pa čeprav gre še vedno najbolj v ušesa srednji generaciji. Stare motive spodriva domišljija Nagnjenost k oblikovanju, k umetnosti, k lepemu je v Plestenjakovih zasidrana že rodove. Ded Ivo je v modele vrezoval prave mojstrovine. Marmor ne bo več belil Volaščice V Marmorju gradijo čistilno napravo in ne bodo več onesnaževali Volaščice in Sore. Ribiči in naravovarstvenih se bodo lahko oddahnili. Do Zminja in nazaj Poglejte, če ste morda izžrebani za spomladanski izlet naročnikov Gorenjskega glasa. Če niste, pohitite in se prijavite, da boste šli lahko zraven. Veselo bo in ne bo vam žal. • stran 3 ^užbenoekonomska i^gsoja naložb )d sredine aprila dalje novi limiti ^•"anj, 23. maja — Medobčinska gozdarska zbornica za Gorenjsko spo-[j°Ca, da veljajo od 18. aprila dalje novi P^ti, ki določajo pristojnosti komisij ra°ceno investicij v Sloveniji in na Go-: ^iskem. Po novem je pri predlogih ^Vesticijskih programov investitor ob- stran 5 stran 6 stran 7 stran 12 .^en dobiti mnenje komisije za oceno . v^sticij Gorenjske, če predračunska : ednost presega 150 milijonov dinar-[v (doslej 85). Negospodarske oziroma eProizvodne naložbe so izjema, saj se javorja vsaka naložba v nove objekte. a naložbe do 150 milijonov dinarjev a sprejema prijave SDK in vsak me-ec Poroča gorenjski komisiji. Ta bo po st°Vem obravnavala tudi predloge inve-- lc'jskih programov, vredne do bilijonov dinarjev (doslej 230 mili-' n?v), ocena dražjih naložb pa je pridnost republiške komisije za oceno N*ticij. .spremembe so tudi pri vrednosti in-s«cijskih zasnov. Republiška komi- * jih mora oceniti, če njihova pred I^Unska vrednost presega 2000 milijo-^ y dinarjev (doslej 1400 milijonov). 'novih gradnjah pa je limit povečan JHK) na 800 milijonov dinarjev. Go-' nJska komisija na zahtevo investi-^Jev ocenjuje tudi naložbe, vredne do ^" milijonov dinarjev, nad to vred-^,stjo pa je pristojnost republiške ko- VRSiC, 24. MAJA — Po pet metrov so bili visoki zameti na vršiški cesti, ki so jo pred nedavnim vendarle uspeli »prebiti« in usposobiti za živahen promet na Primorsko. Čeprav je bilo v minulih tednih za ta letni čas tudi na Vršiču izjemno toplo, je ob cesti, posebno na odsekih plazovitega območja, še veliko snega. Mihov dom, Tičarjev dom in Erjavčeva koča so odprti in že sprejemajo številne obiskovalce, ki pridejo na gorski prelaz bodisi peš ali pa se po dobro vzdrževani cesti pripeljejo z avtomobili. — D. Sedej — Foto: F. Perdan Solidarnost na tisoč in en način Tudi takšne vezi, kot jih spleta mednarodna akcija Tek proti času, v današnjem neurejenem, negotovem, nasprotij in katastrof polnem svetu, zbujajo upanje, da vse tisto, kar je človeškega v nas, še vedno in kljub vsemu obstaja. Hranijo ga takšne akcije, kot je bila pravkar minidaza pomoč stradajočim v Afriki. Dala nam je občutek izjemne povezanosti, odvisnosti med ljudmi, občutek solidarnosti, občutek, da ravnodušnost sitih in oblečenih vendarle še ni prevladujoča oblika odnosov med ljudmi. Kaj pa pri nas? V mnogočem bi se svet pri nas lahko kaj naučil. Mi solidarnosti ne pišemo z malo začetnico. Pa ni treba daleč po primere, s katerimi vsak dan kažemo, da nas nesreča soseda vendarle prizadene. Ni treba, da nekomu pogori hiša, preden smo mu pripravljeni pomagati na tak ali drug način. Kopaonik, Črna gora, Brkini, Skopje in drugi, včerajšnji pa tudi današnji preskusni kamni so obrusili našo zavest solidarnosti. V zadnjih dveh desetletjih se je pri nas pripetilo kar 47 večjih naravnih katastrof, od potresov, poplav, žledu, neurij in podobnih ujm; vsakič je prišla do izraza ta posebna žlahtnost — pripravljenost ljudi za pomoč v stiski. Samo zavest, da je treba pomagati drugim, da pomagamo s tem vsem in sebi, ne bi bila učinkovita brez sistema. V zadnjih letih smo v Sloveniji sistem solidarnosti dogradili, a ne tako dobro, da ga ne pri prav zdaj dopolnjevali. Vendar pa solidarnost ni tako ozek pojem, da bi ga lahko enačili z denarjem, z enodnevnim zaslužkom, ki ga damo enkrat na leto, pač pa ima solidarnost — tako kot človeška nesreča — mnogo obrazov. Solidarnost je tudi krvodajalstvo, so mladinske brigade Rdečega križa, ki pomagajo prebivalstvu v nerazvitih -krajih, je majska akcija zbiranja rabljenih oblačil, je sosedska pomoč — je vsak odziv na klic človeka ob stiski. A ni treba, da gre ravno za klic, saj ljudje neredko kličejo tudi nemo — od nas, naše uglašenosti za solidarno pomoč je odvisno, če to tudi slišimo. L. M. Le v kranjski in tržiški občini bodo prek poletja dodatno plačevali živino V Dorfarjih bodo (ponovno) zavidali Zabničanom Kranj, 26. maja — Sklepi problemske konference zveze komunistov o nadaljnjem razvoju kmetijstva in živilstva na gorenjskem ostajajo na papirju in ravnanje, kakršno smo *e nekajkrat očrnili, se še nadaljuje: na Gorenjskem ima domala vsaka občina različen pristop do kmetov in kmetijstva. Gorenjski intervencijski skladi so različno bogati — odvisno od stevila zaposlenih v občini in od razvitosti kmetijstva. Kranjski je med vsemi najbogatejši in si zato lahko tudi največ privošči. Poleti bodo le ^a območju Gorenjske kmetijske zadruge, ki združuje kmete iz kranjske in tržiške občine, plačevali živino 15 odstotkov dražje kot sicer, v vseh drugih gorenjskih občinah pa ne. Naj še kdo trdi, da je takšno ravnanje pošteno: kmet iz Žabnice bo dobil dodatno premijo, rejec iz Par sto metrov oddaljenih Dorfarjev pa se bo lahko zanjo obrisal pod nosom. Resda so se razmere od tedaj, ko je skupščina kranjskega inter-v©ncijskega sklada izglasovala takšen sklep, precej spremenile (meso Se je aprila podražilo za 22 in maja še za 23 odstotkov, po prepovedi iz-v°za ga je na pretek), toda ne glede na vse ugodne učinke (zanesljiva Poletna oskrba) bo imel ukrep tudi več neugodnih posledic. Kmetje bo-"0 zadrževali živino ali jo oddajali v klavnico slabo dopitano. In drugič: ^esna kriza se lahko iz poletja premakne v jesen. Čeprav je različen pristop do gorenjskih kmetov grajanja vredno ravnanje in je bilo na nedavni seji koordinacijskega odbora za izvajanje samoupravnega sporazuma o prireji mesa in mleka na Gorenjskem več poskusov, da bi »poletno politiko« kranjskega sklada »minirali«, je nazadnje le prevladal zdrav razum. Če so skladi kmetom v Go-renjski kmetijski zadrugi obljubili dodatno plačilo prek poletja in so to zapisali tudi v pogodbe, potem je treba dogovor spoštovati in vsem za dogovorjene količine izplačati premije ne glede na to, kakšna je cena 2'vine in ali je mesa preveč ali premalo. Ce so ga v Kranju polomili, naj bo to dobra šola za naprej. Ob tem, da izdatki za prirejo kilograma j^esa znašajo prek 70 starih tisočakov, ni bojazni, da bi kateri od kmetov iz kranjske ali tržiške občine prek poletja obogatel. C. Zaplotnik Hladilnica na Trati bo stala 800 milijonov dinarjev Julija začetek gradnje Škofja Loka, 20. maja — Mercator Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske bo začel 1. julija letos graditi na Trati pri Škofji Loki hladilnico za meso in za druga živila, je v torek na sestanku koordinacijskega odbora za izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih pri prireji mesa in mleka povedal Miro Duič, direktor KŽK-je-ve temeljne organizacije Mesoizdel-ki Škofja Loka. Hladilnica, v kateri bo prostor za 1500 ton mesa in za druga živila, bo stala nekaj več kot 800 milijonov dinarjev. Tretjino bo prispeval republiški zavod za rezerve, ki bo uporabljal tudi tretjino prostora v hladilnici, prav toliko intervencijski skladi in skladi blagovnih rezerv gorenjskih občin, 140 milijonov dinarjev sozd Mercator-KIT, 59 milijonov sovlagatelji in 40 milijonov KŽK-jev tozd Mesoizdelki. Ce bo šlo vse po načrtu, bo hladilnica končana do 31. marca naslednje leto. Vsak mesec zakasnitve bo naložbo podražil za najmanj 7 odstotkov. Pri gradnji in opremljanju bodo sodelovali Tehnik, Limos, LTH in še številne druge delovne organizacije. Hladilnica bo za nemoteno oskrbo Gorenjske z mesom in z drugimi živili velikega pomena, saj bodo pre-skrbovalci z njeno pomočjo lažje blažili nihanja na trgu. (cz) Zakaj bukve rjavijo? Škofja Loka — Ljudje na Loškem so zaskrbljeni, ker se na listju bukev pojavljajo pikice in rjavi . Sprašujejo, ali je ta pojav morda posledica kislega Mit, 14. SEJE/M OPRE/ME IN SREDSTEV CIVILNE Z4SCITE KR4NJ,27.~30.5.'86 dežja, jedrske nesreče v Černobilu ali pa na bolezen bukev vpliva rudnik urana v Žirovskem vrhu. Loški izvršni svet je zato nđro-čil upravi rudnika, ki nasploh premalo seznanja ljudi z rezultati različnih meritev, naj od gozdarskega inštituta čimprej dobi pravi odgovor. Rjavenje bukve morebiti res ni tako skrb zbujajoče kot ljudje mislijo. Vendar pa morajo vedeti, za kaj gre, da ne bi neutemeljeno krivili rudnika tudi za tisto, kar ni kriv. Najnovejša razlaga namreč pravi, da je bukev napadel bukov rilčkar skakač, ki se na njej razmnožuje, nato pa osvaja tudi druga drevesa. H. J. MERKUR kranj VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA @®IMgSyj©IEnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 27. MAJA \i PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Zvezni sekretar na Kubi Beograd — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je odpotoval na uradni in prijateljski obisk na Kubo. Z najvišjimi kubanskimi voditelji se je pogovarjal o sodelovanju med državama, predvsem pa o dejavnosti gibanja neuvrščenih pred bližnjim srečanjem v Harareju. Jutri pa se bo naš zvezni sekretar udeležil posebnega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov o kritičnem gospodarskem položaju v Afriki. Številčnost da, , ,iVJ kakovost ne Beograd — Jugoslavija je po števili', festivalov in najrazličnejših drugih kulturnih prireditev v evropskem in svetovnem vrhu. Imamo nad 80 večjih festivalov in vsako leto pripravimo skoraj 500 prireditev, večjih razsežnosti. Zal pa prednjačimo samo po številu teh prireditev, se zdaleč pa ne po kakovosti. on JJ[/u Knjiga o sojenju""1 < Artukoviću ^ M I i') I . » Zagreb — V izjemno.kratkem času, samo osem dni po .končanem sojenju vojnemu zločincu, An.dr^i, Artukovi--■;, m 11 i j i- ću, sta dve zagrebški založbi izdali knjigo o tem sojenju. Napisal jo je novinar in publicist .Jova PopoviĆ. Obsega 200 strani in v njej je napisano vse. kar je bilo izrečeno med sojenjem, predstavljeni pa so tudi ljudje, ki so bili na procesu in v dokaznem postopku le mimogrede omenjeni. Izobraževanje odraslih usiha Ljubljana — Podatkov se ne kaže veseliti. Kar 150 tisoč slovenskih delavcev nima končane osnovne šole. Že samo ta podatek ni razveseljiv, še bolj kritičen pa postane ob podatkih, da usiha zanimanje za izobraževanje odraslih, kamor sodi tudi dokončanje osnovne šole. Pred šestimi leti je osnovno šolo končalo 3570 udeležencev, lani pa le še 1000, kar je skoraj štirikrat manj. Onesnaženost zraka Maribor — Končal se je prvi jugoslovanski simpozij o onesnaženost i /raka in okolja, na katerem so sodelovali številni strokovnjaki in akade-miki Pri nas je onesnaženost /raka m okolja nekajkrat višja od stopnje nase razvitosti, /ato bo treba resneje obravnavati in reševati to področje. -jk Po poti ranjencev • iqe ni a Kranj, maja — V[pe,tjek, 30. maja, se bo začel tretji pohod,.po.poti prenosa ranjencev s Primorske in Gorenjske na Notranjsko. Potiodnjki, predvsem študentje, mladi bodoči zdravstveni delavci, člani Planinskega društva dr. Go-razd Zavrnik, vojaki' in sanitejci JLA, mladinci z Gorenjske'ter'nekdanji borci se bodo ta dan zbrali v Cerknem. Ob spominski plošči v Cerknem bo zbranim pohodnikom spregovoril general-polkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, ki je bil v času pohodu namestnik komandanta 31. divizije. Še isti večer bodo po-hodniki prispeli na Vojsko, kjer se bodo srečali s partizanskimi zdravniki. Naslednji dan bodo nadaljevali pot preko Trnovskega gozda, do Otlice in I Vod meje. Zadnji dan se bodo pobudniki od Otlice do Bukovja vozili, poleni pa se spet peš podali čez Sinji vrh. rut Mačkove pri Postojni, pohod pa zaključili na srečanju v Starem trgu ali Cerknici. Pohod po poti ranjencev je organiziran v spomin na prenos vei koi 2OJ0 ranjencev IX. korpusa letci 1044 s Pip morske in Gorenjske na območje Vil. korpusa, to je na Notranjsko in Dolenjsko, od tu pa v Italijo To je bila velika' in humana partizanska akcija, v ftilteri je sodelovalo pet brigad IX kocp ; , preko 3000 borci. Stalno pokroviteljstvo nad pohodom je prevzel Republiški komito /a zdravstvo in socialno varstvo. dd Tržiški komunisti o gospodarjenju Dobro prodajajo le kvalitetne izdelke Tržič, 22. maja — Rešitev tržiškega gospodarstvu ni samo v dodatnem zaposlovanju, so poudarili komunisti na zadnji seji občinskega komiteja, temveč v dobrih investicijskih programih in v sposobnih kadrih. Tržič, 22. maja — Analizo gospodarjenja v 1. tromosečju letošnjega leta je v občini Tržič obravnavalo tudi predsedstvo občinskega komiteja ZKS Tržič, ki so se ga udeležili tudi predstavniki delovnih organizacij in sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Boris Bavdek. Znova so ugotavljali, da so cokla tržaškemu gospodarstvu predvsem pomanjkanje strokovnjakov, prenizka kvalifikacijska struktura delavcev, ki je posledica ekstenzivnega zaposlovanja iz prejšnjih let, in prenizki cenovni razred, ki ga s svojo kvaliteto izdelkov delovne organizacije dosegajo na zunanjih tržiščih. Mednje sodita tudi Peko in Zlit. Opremo ima tržiška industrija sorazmerno dobro, /ato za nove, prodornejše delovne programe in višjo kvaliteto ne bi smelo biti zudrž kov. Bolj bi se morali zavedati, da bo le nov, boljši izdelek na zunanjem tržišču dražje prodan, pa čeprav se tam bije še tako hud boj za uveljavi te v. Rezultati gospodarjenja letošnjih prvih treh mesecev so v primerjavi z lanskim istim obdobjem skromni. Izgubo imata tokrat le Zli tov tozd Pohištvo — Tapetništvo in SAP-ov tozd Gorenjska. Medtem ko je pri Sapu izguba bolj sezonskega značaja, vpliva na Zlitovo gospodarjenje vrsta zunanjih dejavnikov, ki tarejo vse naše lesne tovarne, poleg tega pa mu primanjkuje še sposobnih kvalificiranih delavcev. Poleg vsega tega pa zaostaja z osebnimi dohodki za ostalimi delovnimi orga nizacijami, kar seveda povzroča slabo voljo v kolektivu. Zviševati osebne dohodke ima možnost le nekaj tržaških delovnih organizacij, med njimi Peko, Lepenka in še nekateri. Vsi ostali pa zaostajajo. Vendar enako nagrajevati tudi slabo delo ne gre, so dejali na seji. Ce bomo zadovoljevali samo socialne potrebe, bodo naši izdelki se dolgo daleč od zahtev evropskega trga in doseganja višjih cen. Več pozornosti bo v prihodnje v tržiških delovnih organizacijah treba nameniti štipendiranju na višjih stopnjah in bolj spodbujati j nova t i vno delo. Oceniti bo treba ves strokovni kader po delovnih organizacijah, če je zposlen prav; marsikje je čutiti slabo gospodarjenje prav /ara di neučinkovitega zaposlovanja. I). Dolenc Obrambno usposabljanje — Za pripadnike enot teritorialne obrambe iz jeseniške in radovljiške občine se Je v petek začelo redno petdnevno obrambno usposabljanje. V soboto, 24. maja, zjutraj jih je v Centru za obrambno usposabljanje na Bohinjski Beli pred odhodom na različne naloge v imenu družbenopolitičnih organizacij in obeh občinskih skupščin pozdravil podpredsednik radovljiške občinske skupščine Boris Šetina. Zaželel jim je, da v prihodnjih dneh utrdijo in izpopolnijo znanje s področja njihovega delovanja — A. Z. Predsednik kranjske občinske skupščinejvan Torkar Planina ni vas, temveč mesto Kranj, 23. maja — V kratkem pogovoru z novim predsednikom kranjske občinske skupščine, Ivanom Torkarjem, seveda ni moč podrobno razgrniti vseh vprašanj in problemov glede razvoja kranjske občine, zato smo se osredotočili na nekaj stvari. Iz njegovih besed je moč razbrati drugačen, za ljudi razveseljiv odnos do Planine kot velikega kranjskega delavskega naselja, ki je bilo doslej v središču pozornosti le, ko je šlo za gradnjo novih stanovanj. Druga stvar, ki jo izpostavljamo, pa je nadaljnje oživljanje starega Kranja. • »Kaj nam za začetek lahko poveste o svojem delu?« »Občinska skupščina je program svojega dela sprejela, torej gre za to, da ga uresničimo. Mislim, da je najpomembnejše, zagotoviti skladen razvoj občine. Seveda bo to odvisno od razmer v gospodarstvu. Trenutno imajo velike probleme v velikih kranjskih organizacijah združenega dela, saj so v slabšem položaju tisti, ki veliko izvažajo na zahod. Upam, da to ne bo trajalo dalj časa in bodo v Jugoslaviji1 sprejeti ustrezni ukrepi, da bodo lahko poslovale v normalnih razmerah in da bo moč zagotavljati normalen osebni in družbeni standard.« »Bliža se občinski praznik. V Kranju odpirate pomembne objekte.« »Odprli bomo čistilno napravo, vodno elektrarno v Mavčičah, ki je sicer republiška naložba, in KŽK-jev center za hitro razmnoževanje in predelavo osnovnega semenskega krompirja. Te naložbe so lep dosežek v smislu sklad nega ra/voja občine • »V Kranju je bilo v zadnjem času izrečenih veliko kritičnih besed na račun neurejenosti mesta, predvsem starega tlela?« »V starem Kranju je bilo nekaj starih stavb že obnovljenih, obnovo bomo nadaljevali, po teh petih letih bo že dokaj urejen V zadnjem času dobro sodelujemo z organizacijami združenega dela, ki so tam prisotne. Tako bodo sredstva, v ložena v obnovo starega mesta, smotrno izkoriščena, ob tem pa bo poskrbljeno tudi za vzdrževanje. Lepe, obnovljene stavbi' bodo seveda spodbu- vse službe, ki morajo skrbeti za uW nost in čistočo.« • »Se torej spreminja odnos Planine?« »Planina ni vas, temveč mesto, lavsko naselje. Tem ljudem mor^ omogočiti preživljanje prostega W tja sodijo predvsem rekreacijski oW ti. Ni moč pričakovati, da bo dela zadovoljen, če bo iz moderne tov^ prišel v skromne bivalne razmere popoldne ne bo imel kaj početi. da za lepo urejene trgovine, za kulturne prireditve in podobno.« • »Stanujete na Planini; pravijo, da so komunalci tam letošnjo pomlad bolje poskrbeli za urejenost in čistočo naselja.« »Komunalci so se letos Planine prvič resno lotili. Urejenost in čistoča naselja sta odvisni tudi od ljudi in njihovih navad. Planina je novo, veliko naselje, ljudje so prišli od vsepovsod, krajevne skupnosti niso mogle takoj zaživeti. Seveda pa morajo najprej dobro delati ti .. TU na to sem mislil, ko sem poud^j skladen razvoj občine. Poglejte, ^ sel o gradnji pokritega plavalnega zena ima v združenem delu dober" mev. Prepričan sem, da delavci v W ne vidijo le vrhunskega športa, tertf predvsem možnosti za rekreacijo." • »Kaj bo novega na podro' družbenih dejavnosti?« »Začeli smo graditi osnovno šol" Planini, končana bo v dveh letih, s* bo to vprašanje glede na predvid, obseg stanovanjske gradnje na P'aI1L rešeno. Tam je predvidena tudi tm stvena ambulanta. Odprto je še vpf8] nje o gradnji telovadnice ob Iskrim li.« • »Vroče pa je tam ogrevanje?' »Ogrevanje je večen, tudi polrt'' problem Kranja. Poskusili bomo s? viti porabo goriva na normalno ra^ kar bo povezano tudi z naložbami, f jenje porabe pa čim bolj približati] rabnikom. Dejstvo je, da je pot* zdaj previsoka.« • »Vse bo seveda odvisno od ja.« »Kar zadeva materialno in proiz" no raven, imamo v Kranju ambicij načrt; ocenjujem, da ni nerealen-' zadeva naložbe, lahko rečem, da usmerjene v usklajen razvoj ojfl Govorim o materialnih možnostih.^ bo vse odvisno od doseganja planSj ciljev. To bo odvisno od vseh nas, S* da pa svoje odgovornosti ne enaČ1* občanovo.« M. Volčja1 Nova šola v Poljanah dobiva obrise Podružnice niso zapostavljene Škofja Loka — Loški šolski prostor je med najbolje dograjenimi v Sloveniji. Zahvala za to $ ]\ predvsem delavcem, ki so se prvič 1968. leta, drugič 1976. leta in tretjič 1980. leta odločili za sart* prispevek za gradnjo in obnovo šol. Najzahtevnejša letošnja naložba je gradnja podružnične šol* Poljanah. » Zadnji referendumski program vse baje gradnjo štirih novih šol. one telo vadnice. treh Šnnrulih igrišč ter preno-\o ali dograditev trinajstih centralnih ni podružničnih šol. /e /grajene, obnovljene in razširjene so osnovne sok- Petra Kavčiča in Cvetka 'Golarja v Škof j i Loki, Padlih prvoboivev V Žireh ter podružnice v Selcih, l.učinah, Davči, pri Lenartu, v Javorjah in Somi. /grajen je srednješolski center Borisa Ziherla v Škof j i Loki Tretji samoprispevek je bil lani zaključen, nekaj denarja i/ tega vira pa je bilo /.ugotovljenega se za gradnjo Bove s! iiii a/redne osnovne šole v Poljanah, ki bo zgrajena predvidoma do konca letošnjega novembra. Letos jo bodo gradili predvsem / denarjem združene umortizacije šol, nekaj gaje tudi od prodaje stare šolske stavbe. Odkupila |o je najbližja soseda; tovarna I Tli V škofjeloški občim torej podružnični' sole res niso zapostavi jene. V novi šoli v Poljanah bo učiteljem in učencem dana možnost /a sodoben pouk, v njej pa bo tudi oddelek vrtca in mule šole. Stavbo gradi SC»1' Tehnik iz Škofje Loke. H. J. Štirirazrednica v Poljanah bo zgrajena konec novembra. — Foto: F. Perdafl Tretja seja Medobčinskega sveta zveze borcev Gorenjske Mlade seznaniti predvsem z vrlinami naših borcev j JESENICE 23. MAJA — Ob stalnih pripombah, da danes osnovna šola, predvsem pa še srednja, premalo poudarja zgodovino naše borbe in revolucije, so se seje Medobčinskega sveta zveze borcev za Gorenjsko udeležili tudi predstavniki šol, delavskih univerz in centra za politično izobraževanje na Gorenjskem. lucije le v šoli, temveč tudi doma aktivnosti družbenopolitičnih or; zacij, društev in podobno. Borci so poudarili, da bi morali dobi ti šolarji splošno znanje o narodnoosvobodilni borbi v Jugoslaviji. Sloveniji in na Gorenjskem, in to povezano s širšo zgodovino Slovanov in .Jugoslovanov. Posebej bi jim morali predstaviti posebnosti vstaje leta I!)41 glede na druge Ovropske deželi', predvsem vstajo na Gorenjskem. Ne sinemo jim prikazati le boja, temveč tudi socialistično revolucijo. Šolniki so poudarili, da imajo vse to že v programu. Redno jim omogočajo tudi oglede partizanskih filmov, tovrst ril h televizijskih oddaj m podobno. Vendar mladi odklanjajo filme in pre davanja, kjer so partizani le pozitivne osebe. Drugače bi jim morali predstaviti vrednote narodnoosvobodilne borbe, predvsem takrat pomembne obče človeške vrline: ne nasilja in junaštva za vsako ceno, temveč skromnost, odkritost, poštenost in spoštovanje. Morda bi pedagogi v šolah res lahko več prispevali k dobri tovrstni izobrazbi šolarjev, vendar jih je malo, preslabo so plačani za svoje strokovno intelektualno delo. Zato le gole številke, naštevanje dogodkov in — mladi dobe odpor. Polei: vsega tega pa na vzgojo otrok vplivajo še številni negativni zgledi. Zato ne smemo iskati vzrokov za nepoznavanje naše zgodovine in /a odnos mladih do pridobite*« naše revo- Problematiko izobraževanja o nrf Sj noosvobodilni borbi in revoluciji bi ^ ^ rali na Gorenjskem obravnavati cel" . to, so poudarili udeleženci sveta; J/ v osnovnih šolah, temveč tudi sredflJ, , j na delavskih univerzah, v centru zaP J litično izobraževanje in drugod. ObfJ naval jo je že medobčinski svet sod'! stične zveze, predvidene so razne dv] 1 gle mize o izobraževanju. Tudi kor^L ju za ohranjanje tradicij narodnooS*] bodilne borbe pri svetu naj bi itin svojo okroglo mizo. ( bi Sklenili so, da se bo že junija sC J v, aktiv ravnateljev in zgodovinar j eV J H renjskih šol. Spregovorili bodo poSr* s o tej problematiki. D. Dole*1' JOREK, 27. MAJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN ^msmmmXLAB Reorganizacija Iskre Široke potrošnje iz Škofje Loke Bo rešitev zgolj razpad? ^kofja Loka, 23. maja — Že dalj časa potekajo priprave na re-?rganizacijo Iskrine delovne organizacije Široka potrošnja, ki lI*ia sedež v Škof ji Loki in povezuje osem tozdov. Obremenjene so z različnimi pogledi (interesi), zato se je, kot vse kaže, stvar premaknila sama od sebe. Zeleno luč za razpad so pridali v idrijskem tozdu, kjer so se delavci 15. maja 80-odstotno °dločili za osamosvojitev. Da bi razumeli dogajanje, morajo najprej poseči v preteklost. *skrina deovna organizacija Široka Potrošnja oziroma SIPO, kakor ji tu- B,cnanicnil ^ena-" niso majhni, saj v loških ji -»umnih delavnicah in v kranj-" « e*n Remontu opravijo kar 80 odsto-taPv dela za Alpetourove tozde, in to H ,°. da delajo štiri do pet ur, obraču-$0 Pa jih dvanajst. Nič čudnega, da e tudi plače dokaj različne celo za .. oziroma podobna dela. Tako po- Vanje, razumljivo, še ob podražitvi eriala, slabem gospodarjenju z re- zervnimi deli, slabi kadrovski zasedbi, tudi v vodenju, in malomarnih odnosih nekaterih voznikov do vozil povzroča nepotrebne stroške in medsebojne napetosti. V Prometu tudi ugotavljajo, da k slabemu dohodku prispevajo še premalo učinkovito delo komercialne službe, ki je razkosana po temeljnih organizacijah, slaba izkoriščenost vozil, prevelik j^imerjava med desetimi slovenskimi Ankami renjska drži tretje mesto v Kranj, 20. maja - Lanska poslo-Poročila, preged sredstev in na-sj^o, kazalci uspeha poslovanja, lan-taf °brestne mere in finančni rezul-42d (:P^otnega sistema Ljubljanske .ružene banke so osnova za pri-.ej'javo rezultatov poslovanja Te-Osf •e banke Gorenjske z devetimi ba slovenskimi temeljnimi Ijj.^Kami in celotnim sistemom Lju-pQ^nske banke. Gorenjska banka je stn vsoti ohranila tretje me- M V. Sloveniji, v celotnem sistemu Užene Ljubljanske banke pa je jj ta za Gospodarsko banko Ljubljani .' Osnovno banko Zagreb, Lju-^.|ansko banko v Beogradu in Kre-lHo banko Maribor. Bilančna vsota lik6 ^an^e Je znašala konec leta kar Ori ^ milijonov dinarjev ali za 68 vst?tkov več kot konec leta 1984. h *šnega porasta niso dosegli v no-lj n' °d primerjanih bank. Enako ve-Vs tudi za sredstva občanov, ki so za ^ banke najvažnejši vir sredstev. $tp ^0renJskem je bilo lani teh sredic realno kar 16 odstotkov več kot IS®S5aJ©IEnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 27. MAJA 1986 tori Odločna zahteva Kranj skogorcev Ostane naj trgovina Železnina Kranjska gora, 27. maja — »Zarja Jesenice naj za svoj program spominkov poišče drug lokal. V tem, ki ga je dobila od samoupravne stanovanjske skupnosti, pa naj ostane železnina. Za kilogram žebljev ne bomo plačevali 700 dinarjev, če so povsod po 300, in tudi premog bomo še naprej naročali tukaj.« Kdo zaradi koga 2e kmalu po tem, ko je Zarja Jesenice nekdanjo trgovino Železnina poimenovala v Opremo in v njej začela prodajati tudi hladilnike, televizorje in podobno, je bilo na takšen prodajni program precej pripomb. Kranjskogorci, Ratečani in prebivalci Gozda Martuljka so pogrešali vse kaj drugega kot pa tovrstne aparate, po katere so raje (zaradi večje izbire) odšli na Jesenice. Nejevoljni so bili, ker pogosto niso dobili žebljev,. barv, baterij, žarnic, mavca in drugih drobnih izdelkov, ki jih lastnik stavbe ali stanovanja za normalno redno vzdrževanje pač nenehno potrebuje. Ko so lani družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti izvedeli, da namerava Zarja zaradi slabih poslovnih rezultatov in tudi po razpravah v izvršnem svetu (menda takšna trgovina — železnina — ne sodi v turistično središče) spremeniti namembnost sedanje trgovine, so Takšna je sprejeta zahteva na zboru krajanov, ki je bil minuli četrtek, 23. maja, v Kranjski gori. Okrog 50 krajanov se je udeležilo zbora, ki ga je sklical svet krajevne skupnosti, vodila pa sta ga podpredsednik sveta krajevne skupnosti (zaradi službene odsotnosti predsednika) Matjaž Dol-šina in predsednik krajevne konference SZDL Anton Robnik. Razprava je bila kritična, nekajkrat precej ostra in tudi ogorčena. Krajanov ni zadovoljila razlaga komiteja za gospodarstvo jeseniške občine, Alojza Katnika, da mu v treh tednih, kolikor časa je na tej dolžnosti, še ni uspelo rešiti problema. Še bolj nezadovoljni pa so bili z razlago direktorja delovne organizacije Alojza Pema, da je imela poslovalnica Oprema lani izgubo in da je tudi po obravnavi v izvršnem svetu (v prejšnji sestavi) prišlo do načrtovane spremembe namembnosti in bodočega drugačnega prodajnega programa. Zaradi preurejanja je trgovina zdaj zaprta. Krajani zahtevajo trgovino z vsakodnevnimi potrebščinami. zahtevali, da to naredijo šele po tem, ko bo v Kranjski gori zgrajen nov trgovski center. Vendar pa je Zarja aprila letos lokal zaprla in ga začela preurejati, 1. julija pa je nameravala v njem odpreti trgovino z usnjeno galanterijo,, kristalom, turističnimi izdelki in podobnim. Tako so krajani čez noč ostali brez vsakodnevnih potrebščin za hišo in tudi premog, ki so ga prej naročali v trgovini, naj bi zdaj naročali na Jesenicah. Števil ni očitki in kritike so začele leteti tudi na vodstvo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki pa je ves čas nasprotovalo takšni odločitvi. In ostre kritike je bilo na zboru slišati po razlagi direktorja delovne organizacije, da je lokal njihov in da jih ne morejo prisiliti v to, kaj naj prodajajo. • ». . . ne more biti naloga socialistične zveze in krajevne skupnosti, da poiščeta drug prostor za tovrstne izdelke!« • ». . . delovna organizacija ni izkoristila možnosti, da bi bil poslovni rezultat dober. S hladilniki in televizorji ni moč dobro poslovati . . . Ali ste naredili študijo, da bo nova trgovina s spominki dobro posiovala?« • ».. . za rešitev tega problema bi se morali pravočasno bolj zavzeti tudi odgovorni občinski organi.« • ». . . mar naj zdaj upokojenci s tega področja hodijo na Jesenice naročat premog?« • . . . trgovina naj se prilagodi kraju, na pa krajani trgovini.« • . .. izgovarjate se na slab poslovni rezultat. Včasih se je temu reklo: Tovariš, če nisi sposoben, odstopi mestu drugemu. Ne bomo zaradi vožnje na Jesenice plačevali kilograma žebljev po 700 dinarjev, če so sicer po 300.« Trgovina naj ostane Dokler ne bo zgrajen nov trgovski center, je treba v sedanjem prostoru zagotoviti prodajo potrebščin, ki jih zdaj ni, in tudi naročanje premoga. Takšno je bilo stališče, ki so ga sprejeli. Najbrž pa bo glede tovrstne preskrbe in naročil premoga treba najti primerno sporazumno rešitev, saj naj bi po sedanjih ocenah trgovski center začeli graditi šele v začetku prihodnjega leta. A. Žalar Smetišče v Ribnem dobiva lepšo podobo Prst bo prekrila nesnago Ribno, maja — Na željo krajanov bo Komunalno gospodarstvo Kj dovljica zasulo graben v Ribnem s smetmi in ga prekrilo s plastjo zemlje. Razmere v središču kraja so bile že dlje časa nevzdržne: kanalizacija iz bližnjih hiš in tudi iz novega naselja je tek'a po dnu grabna, poleti neprijetno zai darjala in spravljala v slabo voljo štev lne krajane, med njimi tudi šolarje, *r jim je žoga pogosto ušla po bregu ifl so jo morali z rokami bezati iz ne n.ge. Krajani so zato predlagali, da bi po dnu grabna položili cevi in vse skupaj zasuli z odpadki, prstjo ali s kakšnim drugim materialom. Za ponujeno roko je prijelo Komunalno gospodarstvo Radovljica — enota Bled, ki je s tem vsaj za nekaj let rešilo problem, kam naj bi vozilo smeti iz radovljiške občine. Prvič je pripeljalo nesnago v minuli zimi, nadaljevalo v letošnji in doslej zasulo že približno 150 metrov grabna; semkaj pa bo lahko vozilo smeti še nekaj let, saj je »smetiščna jama« v spodnjem delu še precej širša kot v zgornjem. Resda so krajani v času, ko je bilo smetišče odprto in so se tovornjaki vrstili eden za drugim, marsikdaj nego- dovali, ker je po vasi smrdelo, vendar so inšpekcijske službe vseskozi nadzorovale potek del, še zlasti čistost potoka, ki teče po dnu grabna. Komunalno gospodarstvo je na smetišče navozilo prst, ki bi jo bilo do prvega maja tudi poravnalo, če so jim ne bi bil pokvaril gradbeni stroj Krajevna skupnost bo na zemljišču uredila parkirišče, pozimi pa bo tu moč speljati tudi tekaško progo. Problem, povezan s čistostjo okolja in vodo, bo dokončno rešen šele potoni, ko bodo v krajevni skupnosti uredili kanalizacijo. Q Zaplotnik Smetišče v Ribnem, ki je še pred dobrim mesecem izgledalo tako, kot kaže posnetek, dobiva v teh dneh lepšo podobo. — Foto: C. Z. Telefonija kasni Železniki — Zamudo je zakrivil izvajalce del, ljubljanski Tegrad, S katerim je krajevna skupnost Železniki lani sklenila pogodbo za gradnjo krajevnega telefonskega omrežja na območju Skrb za urejen kamp — Prizadevni turistični delavci turističnega društva Dragočajna-Moše, ki ima okrog KM) članov, so v zadnjih letih že veliko naredili za urejenost in čim boljše počutje gostov v kampu v Dragočajni. Pred nedavnim BO zgradili tudi oporni zid, kjer nameravajo urediti balinišče in prostor za počitek ter razvedrilo gostov. Pod opornim zidom so zgradili tudi sanitarije. -- A. Z. , ■ , f , i . > zgornjega dela Železnikov, to je Trnja, Plavža in Racovnika, ter na območju Dašnjice. Prvotni rok je bil april. V Želez nikih je Tegrad začel delati septembra, vendar zaradi nepredvidenih težav, ki so nastale pri prečkanju Plešeniškega mostu in mostu za Ovčjo vas, dela ni mogel hitro opraviti. Pozimi je nato prevzel obsežnejša dela drugje, Železnikarji pa so morali počakati. Prejšnji teden je spet začel delati; končal bo do konca maja. V mesecu dni bodo položeni tudi kabli na območju Dašnjice, kjer so zaradi nepravočasnega dotoka denarja začeli graditi omrežje šele novembra, zatem pa je gradnjo prekinila neugodna zima. Na obeh območjih gradijo tudi naročniško omrežje. Ce ne bo kakšnih zapletov, bodo ljudje dobili telefonske priključke še pred poletnimi dopusti. Skupaj bo okrog dvesto novih priključkov, približno petdeset pa jih bodo preusmerili s stare mreže, V krajevni skupnosti se pripravljajo na gradnjo telefonskega omrežja tudi za druga naselja. Nekatera dela pri gradnji naročniške mreže za Podlonk, Prtovč ter Smolevo in Ojstri vrh so že začeli. Prav tako pa so žive priprave za obnovo omrežja proti Zalemu logu in gradnjo na območju Martinj vrha, Po toka in spodnjega dola Davčg. Po pro-gramu naj bi bilo tudi to omrežje zgrajeno /e letos Pogoj je pravočasna zagotovitev denarja in pridobitev izvajalca, ki bo v dogovorjehenv času sposoben opravit i delo i i. .lelovian OD TU IN TAM... Kranj — Stari Gaštej je dolga leta kazal kaj klavrno podobo. Ce bi bila Sava ne popravljala strehe tudi na nekdanjem gospodarskem poslopju, bi se bil ta že davno zrušil. Letos pa se je Sava lotila temeljite prenove. Gaštej, obe veliki zgradbi, gospodarsko poslopje in hiša, v kateri je danes gostilna, bosta obnovljeni do leta 1989, v njih pa bodo lepa moderna delavska restavracija, skladiščni prostori in drugi večnamenski prostori. — D. Dolenc — Foto: F. Perdan Gasilska odlikovanja Gasilska zveza Slovenije podeljuje članom in društvom za vestno, požrtvovalno in dolgoletno delo v gasilski službi odlikovanja. Gasilsko odlikovanje I. stopnje so prejeli: Srečko Debeljak (Sovodenj), Jakob Kalan, Franc Zupan in Pavel Grašič (Breg ob Savi). Gasilsko odlikovanje II. stopnje so dobili: Daniel Šubic (Poljane), Pavel Stanonik (Gradiš Škofja Loka), Stanislav Šink in Anton Kužnik (Jelovica Škofja Loka), Rudi Nadižovec (Sava Kranj) in Jernej Košnjek (Britof). Gasilsko odlikovanje III. stopnje pa so prejeli: Milan Perne (Sava Kranj), Andrej Stanovnik (Žiri), Minka Pivk (Trebijo) Plamenico II. stopnje so dobil1-' Franc Tavčar (Poljane), Anton More (Sovodenj), Ivan Sternad (Dolenj8 vas), in Andrej Čarman (Sava Kranj)' Plamenico III pa so podelili: Matiju Retlju (Sava Kranj), Matiju KržišnikU (Žabnica), Janezu Fajfarju (Alples Železniki), Rudiju Potočniku (Bukovica). Viliju Pozveku (Gradiš Škofja Loka)> Štefanu Polanšku (Žiri), Janezu LaO' gerholcu (Stara Loka), Jožetu RuparjU (Jelovica Škofja Loka), Zdenetu Sušni' ku (Primskovo) in Cvetku FrelihU (Brezje pri Tržiču). I. Petrič Delavni kinologi iz Naklega Naklo — Kinološko društvo Naklo je bilo ustanovljeno pred petimi leti in vključuje okrog 270 ljubiteljev in rejcev različnih vrst psov s širšega območja kranjske občine. Poleg številnih drugih dejavnosti so junija lani pripravili tud' prvo mednarodno CACIB razstavo psov vseh pasem in prvo specialno razstavo nemških ovčarjev na Gorenjskem. To je bila največja kinološka prireditev na Gorenjskem do zdaj, saj se je je udeležilo blizu 700 psov & 14 držav. Tudi letos so si zadali zani' miv delovni program. To so predava' nja, propagandni nastopi šolanih psov. tekmovanja šolanih psov za republiško prvenstvo, treningi reševalnih psov i11 razstave. V načrtu imajo začetni in na' daljevalni tečaj, razširiti pa namerava'] jo tudi vežbališče za vaje reševanja iZ' pod ruševin. Člane bodo seznanjali tU' i „ di 0 boleznih in zdravljenju psov. D. ... KRATKE PO GORENJSKI Gorenjsko srečanje mladih tehnikov Jesenice — Zveza organizacij za tehnično kulturo Jesenice je v sodelovanji z Vzgojno-izobraževalnim zavodom Jesenice 10. maja pripravila v osnovni šol' Prežihovega Voranca tretje gorenjsko srečanje mladih tehnikov, ki so se ga ud«' ležili učenci osnovnih šol z Jesenic, iz Kamnika, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Predstavilo se je 110 učencev, ki so tekmovali v 17 panogah. Prva je bij8 ekipa Jesenic, druga ekipa iz Kranja, potem pa Kamnik, Radovljica, Tržič U1 Škofja Loka. M. M. Izlet za upokojence Naklo — Društvo upokojencev Naklo je pred nedavnim pripravilo za svoj* člane izlet v Italijo. Obiskali so Benetke, si ogledali Gonars in se ustavili tudi v Doberdobu. Društvo namerava letos pripraviti še dva podobna izleta za svoje člane. S. P. Prijetno srečanje v Beogradu Selo pri Bledu — Otroška folklorna skupina DPD Svoboda Ribno pri Bledu je 17. maja v Beogradu sodelovala na sklepni prireditvi ob predaji zvezne planin ske štafete. Organizator prireditve je bil z Radovljico pobrateni Svilajnac. Ribetv ski folkloristi so imeli s Svilajnci skupen enourni program in so si potem ogleda'1 še Hišo cvetja, Muzej 25. maj in mednarodni park. Za nepozabno srečanje se gO' stiteljem najlepše zahvaljujejo. R. Torkar PISALI STE NAM... ODMEVI: KDO BO ODGOVARJAL ZA USTRELJENEGA PSA Pod naslovom Kdo bo odgovarjal za ustreljenega psa? je Gorenjski glas 22. aprila 1986 objavil pismo, v katerem družina Volčič iz Zg. Seni-ce izraža nezadovoljstvo zaradi pokončanja njenih psov. Psa sta bila po podatkih in informacijah — ki ]ih je zbrala in, kot trdi, družina Volčič — pokončana zaradi samovoljna osebe, ki naj bi bila načelnik veterinarske inšpekcije. Družina Volčič je obenem izrazila upanje, da se je načelnik te inšpekcije medtem seznanil s predj)'isi. ki odrejajo ukrepe proti steklini. Prijavo enake vsebine je Cveta Volčič poslala na Mestno upravo za inšpekcijske službe Ljubljana. V postopku, ki ga je Mestna uprava za inšpekcijske skužbe iz LJubljane uvedla na podlagi te prijave, je ugotovljeno, da sta se m. aprila I9&6psa, last Toneta Volčiča Iz /.g. Senue 40, klatila po okolici odvezuna in brez nadzorstva. Psa sta bila brez nagobčnikov in nista nosila znamkic , da sta ce pljcn/i proti steklini, kar jc v na-sprotju ■>>: edbd občine Ljubljana-Šiška 11 ukrepih za preprečevanje in izkoreninjenje stekline. Območje občine Ljubljana-Siška je bilo aprila 1986 neposredno ogroženo s steklino. Zato sta bila psa pokončana v skladu z zveznim Pravilnikom o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih. Lastnik psov bo zaradi kršiti^e teh predpisov predlagan v kaznovanje sodniku za prekrške. Obenem je s Cveto Volčič ovaden javnemu tožilstvu zaradi .suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve inšpekcijskega organa po čl. 108 in 114 kazenskega zakona SR Slovenije. Ta organa, naj odločita kdo pozna oziroma ne pozna predpisov o ukrepih za zatiranje in izkoreninja-nje stekline. Načelnik MUIS Rudi Lampret ILEGALA Vaše pisma o tem, komu se lahko pritožite in ste ga podpisali Ilegala, smo prejeli in ga bomo tudi objavili Prosimo, da nas čimprej pokličete po telefonu, številku 21-835 ali 21-860, ali pa se oglasite v uredništvu. Ilica Moše Pijadeja 1. Uredništvo IjREK, 27. MAJA 1986 KULTURA 5. stran mmmsm^oiLAS Kranjska glasbena skupina DIXIELAND — JAZZ, KI SE VRAČA Kranj, maja — Glasba, ki jo igra kranjski Dixielantl ansambel, je glasba, ki prihaja v modo, pa čeprav gre še vedno najbolj v ušesa srednji generaciji. Če kdo v Kranju reče „jazz" . vsi pomislijo na Toneta Janšo, zadnje čase pa tudi na te, za klasični jazz zagrete glasbenike Dixieland? Glasbeniki, ki igrajo ^kšno muziko, morda bolj redko ^dijo, da glasba dvigne na noge Najstnike in druge, za avantgardne zvoke vnete; toda že nekaj dodanih let, pa se dvigne krvni tlak in 2ue utripajo v ritmu »o, when the Saints go much in inn«. Prireditelji, ki so ob pravkar minulem kranjskem tednu mladih ob vseh lačnih *rancih, kvatebrigah, milidojkah, Parafih • • • povabili v glasbeno dodajanje za mlade tudi kranjski Di-^eland ansambel, so pač vedeli, kaj delajo. Kaj ni bilo na glasbeni sceni ob vsem naprednem tudi nekaj prostora za klasične zvoke? V kriznih časih, v katerih se suče da-našnji svet, pa sploh radi slišimo jfiuziko, ki je bila na višku pred nekaj desetletji. »Po svetu je dixieland vse bolj j^oderen«, pravi Vaško Repinc, nekakšni idejni vodja kranjskega Di-*'eland ansambla, aranžer in skla- datelj obenem,« zato so bili tuji gosti v kranjskogorskem hotelu La-rix, kjer smo pozimi igrali, tudi tako navdušeni nad našim igranjem.« Za vse glasbene zvrsti je značilno, da so najprej moderne zunaj in da glasbeni boom šele zapoznelo odmeva tudi pri nas. Je pač tako: ko se ljudje naveličajo di-sko glasbe, ko prerastejo »divja leta«, začno poslušati »staro, dobro glasbo«. Staro? Morda. Dobro pa vsekakor. Še posebej, če jo igrajo tako dobri glasbeniki, kot so se zbrali v kranjskem ansamblu. Hvala ni kar iz trte zvita. Če takrat, ko utegne, igra z njimi tudi glasbenik takega slovesa, kot je Tone Janša, ki sicer igra napredni jazz, potem je nekaj v tej glasbi in v tem ansamblu. Čeprav je amaterski, z odprtimi rokami sprejema profesionalca mednarodnega slovesa. Tonetu Janši, saksofonistu, pa nikakor ni pod čast, igrati v amater- Kranjski Dixieland ansambel: Jože Oblak, Primož Grašič, Stane G *one Pogačnik, Vaško Repinc, Tomaž Završnik in Marko Misjak. rasic, skom ansamblu, med glasbenimi zagnanci srednjih let, ki z dixie-land muziko posegajo prav na začetke jazza. »Seveda pa ne igramo le dixie-land glasbe, »pravi Tone Pogačnik, ki ima v ansamblu razen glasbene tudi organizacijsko vlogo, »tega je nekako dve tretjini, drugo pa je tudi običajen glasbeni repertoar, tudi za ples.« Kranjski glasbeniki si veliko samostojnih koncertov ne morejo privoščiti, to bi konec koncev zahtevalo povsem profesionalno ukvarjanje z glasbo. Najdejo pa čas za sodelovanje tudi na nekaterih naših glasbenih festivalih, kot je na primer portoroški Melodije sonca in morja — še posebej, če Vaško Repinc napiše kaj novega. Poznajo jih tudi drugje po Sloveniji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Se torej vračajo časi evergre-enov? Sicer je overgreen , kajpada vedno evergreen. V Kranju se tako velik ansambel, kot je bil pred leti Puharjev plesni orkester, ki je med drugim gojil te vrste glasbo, ni mogel obdržati, ostal pa je dixie-land ansambel. Čeprav si ne lastijo te zasluge, pa bo verjetno kar držalo, da je delovanje te kranjske glas-bene skupine spodbudilo tudi nastanek ljubljanskega Greentovvn jazz banda. Načrtov imajo glasbeniki vedno veliko: igrati in še igrati. Še posebej zdaj, ko po šestih, sedmih letih njihovega igranja ta muzika znova prihaja v modo. Večji problem je prostor. V sili je dober tudi kranjski Delavski dom, ki pa seveda ni tisto, kar dobra muzika zasluži. L. M. LUBI SLOVENCI! mož Trubar nas je prvi imenoval Srovence, z isto besedo in s prvo tiskano tJx&° je združil različne slovenske deželane v celoto, se tiho navezal na staro ka-^pansko državotvorno tradicijo, z njim se začenja slovenski zgodovinski spo-^ n- Zato je letošnje leto, ko mineva 400 let od njegove smrti, tudi leto našega sa-Zn 2avedanja, naše kulture in naše državnosti. Trubar je zgodnji ali kar začetni anilec vsega tega. tie letošnje Trubarjevo leto je zatorej več kot le to, je intimna slovesnost sleherna Slovenca. Programi javne počastitve te slovesne obletnice pa so tudi pripra-jjeni: ne bodo se dogajali le v Sloveniji, marveč tudi drugod po Jugoslaviji in po (^r°pi, kajti Trubar je duh evropskega formata. Pri nas deluje v ta namen pose- ^. odbor, ki si je kot glavno nalogo zadal usposobitev Trubarjeve spominske lT . na mestu, kjer je stala naRaščici njegova rojstna hiša.Tam naj bi se v pri-i,j . Je križale poti vseh tistih, ki bodo prihajali počastit njegovo delo, njegove le in njegov spomin. « Usoda Trubarjeve spominske zbirke je v glavnem odvisna od zbiranja sred-Se,v v te namene: v okviru krajevne skupnosti Velike Lašče je bil ustanovljen po-en sklad, ki ima žiro račun 50101-645-62158 z oznako »za Trubarjevo spomin t/-? zbirko«. Ker pa Trubar ni samo stvar Velikih Lašč ali pa občine Ljubljana-Qfc-Rudnik, predlagamo vsem delovnim ljudem in občanom, delovnim in drugim j^Sanizacijam, naj po izjemno lepih zgledih dosedanjih darovalcev tudi sami pri-jj.^orejo k postavitvi tega smiselnega in vsebinskega spomenika enemu največ- duhov frašega naroda. H Sleherni prispevek, majhen ali velik, bo tudi izraz naše kulturne, politične in ^r°dne zrelosti, kakršno so slovenski ljudje sicer v zgodovini že velikokrat izka- znamenje suverene zavesti. Predsedstvo RK SZDL Slovenije Preddvor — Na sobotnem srečanju otroških in mladinskih zborov Gorenjske je v polni dvorani tamkajšnjega kulturnega doma nastopilo osem zbo-r°v, ki so pokazali zgledno raven mladega zborovstva na Gorenjskem. Srednje je vsekakor doseglo svoj namen. Očitno pa je ob koncu manjkala strokovna analiza — posvet, naravnan na strokovne nasvete za nadaljnji regijski razvoj pevske dejavnosti. Gorenjska namreč za razliku od Štajerce nima pedagoškega strokovnega svetovalca za zborovsko področje. Za to bi se moral zavzeti Glasbeni aktiv gorenjskih šol, lahko pa bi bila to tudi ***a od smiselnih oblik delovanja Gorenjske pevske zveze. Prireditev \ "•"eddvoru je organiziral kranjski ZKO z že kar tradicionalno pomočjo osnovne šole Matije Valjavca. ; Miha Plajbes Novo na knjižnih policah LESENE HARFE Pred kratkim je pri založbi Kmečki glas izšla knjiga Ladislava Lesarja lesene harfe. V svojem prvencu se je avtor lotil kozolcev, ki že stoletja spremljajo slovenskega kmečkega človeka Del stare slovenske arhitekture so kozolci. Drugačni so od pokrajine do pokrajine, povsod pa spoštovani, prepotrebni del kmečkega gospodarstva. V njih se sušita seno in žito, pod njim so varno spravljeni kmečki vo/ovi. Kot nekakšne velike harfe so s svojimi latami, posejani po poljih in travnikih. Včasih so bili povsem leseni, ponekod lepo okrašeni, izrezljani, pravi lepotci, drugod povsem preprosti. Zadnja leta, ko umirajo stare kmetije in jih izpodrivajo moderna gospodarska poslopja, je pravih lesenih kozolcev vse manj. Dolga desetletja so bili priča življenja okrog njih. Pod kozolci to-plarji so se ob nedeljah zbirale druščine, mladi so zapeli pod njim. To-plar je prišel prav gostilničarju za dodatno sobo. Pod njim so domovuli cigani, tu so se ob večerih iskale nežne ljubezni, se sproščale skrite strasti. Med vojno so prav na takih kozolcih skrivali ranjene partizane, pod njimi, kadar je prišla v vas brigada, prirejali mitinge. Ko so mlatili in so bili kupi slame v kozolcih veliki, so nanje skakali otroci z najvišjih lat. .. Danes eden za drugim ti kozolci klecajo, dokler jih malo debelejši sneg ali malo hujši veter ne zloži po tleh. Nove kozolce drže cementni stebri, pokriva jih salonitka ali opeka. Stari, leseni se zde prestari za čas mlatilnic, kombajnov, silosov. Zdaj je pri nas ie še malo ljudi, ki bi znali narediti kozolec po starem. Lesarjevi zapisi o kozolcih, ljudeh in življenju okrog njih je pravzaprav poziv proti brezdušnemu uničevanju in umiranju našega izvirnega ljudskega stavbarstva in še posebno ko-zolcev toplarjev, ki so po mnenju mnogih strokovnjakov edinstven arhitekturni pojav v svetovnem merilu. Saj si vendar' brez lesenega kozolca, naj bo stegnjen ali toplar, ne mo-renid zamisliti slovenske zemlje. Ohraniti ga moramo in skrajni čas je, da se tega zavemo. , t • • , D. Dolopc RADOVLJIŠKE PRIREDITVE O KRESU Radovljica Prejšnji teden je bil v radovljiški graščini prvi od petih koncertov pevskih zborov, tradicionalne pevske prireditve z naslovom O kiesu. Letošnjo prireditev je začel moški pevski zbor. A. T. Linhart, nastopil pa je tudi mešani pevski zbor KPD iz Hodiš na avstrijskem Koroškem. Konec tega tedna, v petek, 30. maja, ob 20X36 bo na sporedu drugi koncert. Nustopda bosta oktet LIP Bled in mešani pevski zbor iz Radovljice, sodelovalo pa bo tudi kulturno-umetniško društvo Zasip. L. M. SEMINAR LABORATORIJ Ljubljana — Zveza kulturnih organizacij Slovenije organizira seminar pod naslovom Laboratorij. Namenjen je raziskovanju filmskega in video medija, uresničevanju projektov, uvajanju v filmsko in video artikulacijo, produkciji intermedialnih dogodkov, odpiranju novih (znakovnih in pomenskih) polj, raziskovanju (skozi medij) sodobne družbe in individuuma, provokaciji itd. Seminar je odprt za vse, ki jih zanimajo osnovni pojmi filma, za vse, ki žele uresničiti svoj projekt, raziskovati medij, posneti vizije, gledati filme, govoriti o njih. Spoznali se bodo z filmskim jezikom, neposredno delo s filmom (videom) pa avtorjem omogoča dokončati svoje raziskovalne projekte. Za seminar se je treba praviti do 10. junija pri ZKO Slovenije. Seminar, na katerem bodo sodelovali priznani strokovnjaki, kot so Joco Jovanovic iz Beograda, Ivan Obrenov iz Novega Sada, Radovan Čok iz Portoroža, Janez Horvat z Jesenic in drugi, bo razdeljen v tri dele: prvi se začne 12. junija in traja do 15. junija, drugi del seminarja bo od 20. do 22. junija in tretji del od 27. junija do 6. julija. , foUoa n 'i 6b ni on i ■ ■'- " Potoče pri Preddvoru — Mladost v vsej svoji barvitosti z razgibanimi črtami sije tudi s panojev, ko so jih prav v ta namen postavili v Domu Albina Drolca. Likovna dela razstavljajo učenci osnovne šole Simona Jenka, likovna pedagoginja je Jolanda Pibernik. — Foto: L. M. REVIJI UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV O- I I to i "' »1 '■ 1 Kranj — V soboto, 31. maja, ob 18. uri bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču revija upokojenskih pevskih zborov Gorenjske. Nastopilo bo šest zborov: dva ženska in štirje moški. V soboto, 14. junija, ob 11. uri pa bo v Kranju na Gorenjskem sejmu republiška revija upokojenskih pevskih zborov. Organizatorji vabijo na prireditvi vse, ki radi slišijo lepo pesem. dd KULTURNI KOLEDAR J KSKNICK — V galeriji Kosove graščine razstavlja profesor fotografije iz Milana Ennio Vicario. Danes, v torek, 27. maja, ob 19. uri v prvem nadstropju Kosove graščine odpirajo razstavo del učencev osnovne šole Poldeta Stražišarja. Ob tem bo tudi krajši kulturni program. ; oližs'i t' VHBA Prešernova rojstna hiša je odprta od8'. db 16. ure vsak dan, razen -ob ponedeljkih. ITS »— vn oIi.|.e> . "i i V o\ty.' DOSLOVCE — Finžffarjam rojstna hiša je odprta od 8.30 do 16. ure vsak dan razen sobote. , r KRANJSKA GORA — Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta v torek, četrtek in soboto od 17. do 19. ure. JESENICE — V počastitev dneva mladosti so v razstavnem salonu Do-lik odprli razstavo Likovna ustvaijalnost učenteVotinvvnih šol jeseniške občine. Razstava bo odprta db 4. junija. 11 BOH. BISTRICA — V Domu Joža Ažmana je odprta razstava akad. slikarja Albino Polajnarja. JAZZ FESTIVAL BLED '86 Bled — V začetku junija bodo Festivalna dvorana in drugi blejski prireditveni prostori v znamenju jazza. Razen jugoslovanskih jazzovskih skupin nastopajo tudi gostje iz tujine Bled — Od 6. do 8. junija bo v blejski Festivalni dvorani letošnji jugoslovanski jazz festival, na katerem razen jugoslovanskih jazzovskih skupin nastopajo tudi gostje iz Avstrije, Italije, Madžarske, Afrike in ZDA. Jugoslovanski izvajalci so: Big band RTV Ljubljana, Maljokovič sextet iz Beograda, Sultani swinga iz Zagreba, Plesni orkester RT Zagreb, Duo Petrović-Frangeš iz Zagreba, Trio Pečenko, Jazz orkester RT Beograd Sinan Alimanović quartet iz Sarajeva. Od tujih pa kaže omeniti: Tržaški quintet (s saksofonistom) iz Italije, Tom Kirk iz ZDA, Catalvpso iz Avstrije, Jerry Ricks and Nails iz ZDA ter Molnar dixieland band iz Madžarske. Jazz festival bo spremljala še vrsta prireditev. Tako bo v nedeljo, 8. junija dopoldne ob 11. uri, v cerkvi na otoku nastopil New svving quar-tet. V petek, 6. junija, bo ob 16. uri na terasi Kazine koncert kranjskega l)ixieland ansambla Vsak večer bo v hotelu Jelovica jamees session. V avli Festivalne dvorane bodo vsak dan od 10. do 16. ure vrteli video trako ve s posnetki evropskih jazz festivalov. Pred Festivalno dvorano bodo na stojnicah prodajali plošče, kasete, glasbeno literaturo',' razstavljali glasbe-'ne.instrumente ter. hi-fi opremo. - - - • GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI Razigrani utrip mladosti Na Gorenjskem sejmu v Kranju so pionirje sprejeli med Na mirovni stojnici so se Radovljičani podpisovali za mladino. Takole so novopečeni mladinci zaplesali v mir. majsko popoldne. Alpskemu kvintetu na Bledu podelili zlate in diamantno ploščo Na pragu tretjega desetletja Bled, 24. maja — Srečno in najmanj tako uspešno v tretjem cU1 setletju so zaželeli na posebni prireditvi na Bledu ansamblu Alp ski kvintet, ki slavi letos 20. obletnico delovanja. Ob tej priloži sti podelili zlate in diamantno ploščo ter predstavili novo ploščo Mladim so se na Linhartovem trgu v Na odprti sceni na Titovem trgu v Kranju so možnost zase našli tudi naj- Radovljici predstavili domači glas-mlajši. Risali so za mir. beni upi. Kantavtorji, video, plesna delavnica, friziranje v živo, mirovna in ekološka stojnica ... vse to je v petek popoldne Kranjčane vabilo k razgibanemu praznovanju praznika mladosti. Teritorialci in mladina so v Ribnem priredili tradicionalni tabor heroja Tončka. Sedmošolce so ob tej priložnosti sprejeli v mladinsko organizacijo. Bled ni bil naključno izbran za slovesnost. Slika tega našega turističnega bisera je najpogostejši osrednji motiv na ploščah in albumih Alpskega kvinteta. To ni nič čudnega, saj segajo zametki enega od najkakovostnejših in najbolj znanih na-rodnozabavnih ansamblov doma in na tujem na blejski konec, v Gorje. Tudi današnji sestav skupine je pretežno gorenjski. Ansambel je prejel na sobotni prireditvi številne čestitke in priznanja naših proizvajalcev gramofonskih plošč in tujih, med drugim tudi od tako priznanih kot sta Teldec, pri katerem so do nedavnega snemali Avseniki, sedaj pa je vodilno vlogo prevzel Alpski kvintet, in VM Records. Kvintetu so čestitali zastopniki radijskih postaj, med njimi tudi celovškega slovenskega radia, kjer je ansambel najbolj igran in poslušan, nekdaj prvo ime naše zabavne glasbe Ivo Robič, zastopnic Gorij in družbenopolitičnih orga^ zacij radovljiške občine, tajnik T" Bled Marko Potočnik pa je muzika" tom izročil častno plaketo Bleda Alpskemu kvintetu so ob tej p# ložnosti podelili prvi domači zl3" plošči za albuma Mi smo pa z G°! renjske in Ljubim te Slovenija, ^ jih je založila RTB iz Beograda te' proglasili izid novega albuma Kc češnje zacveto. Kvintet je prejel tud šesto zlato ploščo za prodane izve albuma Pozdrav iz domovine, ki izšel na tujem. Zastopnik VM rV cordsa je kvintetu izročil tudi dia mantno ploščo. Vse to kaže, da je a"' sambel še vedno bolj znan na tujei11 in da smo doma šele zadnja leta za čeli ceniti njegovo glasbo, sicer bi b! lo tudi domačih zlatih plošč že več. Ob otvoritvi koče na Gozdu Kompas bogati turistično ponudbo Kranjska gora, 24. maja — Ob cesti na Vršič je Planinsko društvo Kranjska gora v soboto odprlo prenovljeno planinsko postojanko, kočo na Gozdu, ki je daleč najlepši planinski objekt — Sodelovanje Kompasa in obnova propadajočih gostinskih objektov — Ob Kompasu kmalu nov hotel Temeljna organizacija ho.eli Kom-oas je v zadnjem letu že spet v središču pozornosti. Najprej so oteli razpadu n propadu gostišče Jasna ob narav-tem jezeru v Jasni in zgradili izjemno ep gostinski obrat. Pred časom pa so vzeli v najem planinsko postojanko na Gozdu, jo ob sodelovanju planinskega društva Kranjska gora temeljito obnovili in opremili. »Pri Kompasu smo se takoj ogreli za sodelovanje s planinci in sklenili da koča na Gozdu ne sme propadati. S tem, ko smo s planinskim društvom podpisali pogodbo o desetletni najemnini koče, smo vključili v našo ponudbo privlačen objekt. Sklenili smo, da mora koča soditi v prvo kategorijo penziona, kajti doba etažnih kopalnic je mimo. Tudi domači gostje so postali bolj zahtevni, ne le tuji. Koča na Gozdu bo obdržala popoln status planinske postojanke, v njej pa je sodobna restavracija, kuhinja, v šestih sobah pa 18 postelj in 25 skupnih ležišč. Restavracija ima sto sedežev, Kompas pa je v kočo vložil okoli 25 milijonov dinarjev, planinci pa obilo prostovoljnega dela in prispevkov delovnih organizacij. Koča je odprtega tipa, želimo si le še primerna zakonca, ki bi skrbela za kočo in vodila poslovanje,« pravi direktor Kompasa v Kranjski gori Borut Perovšek. »V Kompasu imamo še več naložbenih želja, tako bomo ob tenis igrišču zgradili hotel visoke B kategorije s 120 posteljami. Hotel bo imel večjo restavracijo posebnega tipa, z butikoma, majhnim bifejem in vso agencijsko dejavnostjo ter smučarsko šolo s servisi. Investicija je precejšnja, okoli 400 milijonov dinarjev, saj bo v hotelu tudi pokrita teniška dvorana s tremi igrišči Borut Perovšek, direktor kranjskogorskega hotela za tenis-trening, popularni šport v dvorani, ki se vedno bolj uveljavlja v svetu. To bo prva taka dvorana pri nas in nam bo popestrila turistično in rekreacijsko ponudbo. Naše želje so še večje, saj se že dolgo časa pogovarjamo, da bi v Kranjski gori, nasproti našega hotela postavili veliki Kompasov hotel z najmanj 400 ležišči. Le tako velika naložba bi bila za takšen, izjemno lep prostor v Kranjski gori tudi smotrna, vendar bi jo lahko uresničili le v primeru, če bi našli solidnega inozemskega partnerja. Poletno sezono ima Kompas prodano, prav tako tudi zimsko, saj smo do- Najlepša planinska postojanka — Minulo soboto so slovesno odprli pren0 vljeno kočo na Gozdu, ki jo je vzel v najem Kompas. Gostinska ponudba* njej bo bogata, cene pa zmerne, saj koča ohranja status planinske postoja"1 ke. — Foto: F. Perdan • volj konkurenčni. Veseli pa smo, da se nam investicija v Jasni že obrestuje: Jasna je dobro obiskana in ob takšnem prometu se nam bo naložba poplačala že v dveh letih, kar je v gostinstvu izjemen primer.« Temeljna organizacija Kompas v Kranjski gori je lahko upravičeno dej* žna vsega priznanja, saj se zaveda, i je za Kranjsko goro pomembno, da J1 propadajo objekti, ki jih turistič^ gospodarstvo še kako lahko dobro pr*• začetek del pri gradnji usedalnikov. — Foto: H. J. Razen rednih meritev količine mulja v Marmorju vodijo še dnevnik o kontroli odpadnih voda, v katerega vpisujejo vsako spremembo. Medtem ko jim kemijski inštitut Boris Kidrič iz Ljubljane občasno opravi meritve, pa dela redne polletne analize vode Zavod za socialno medicino in higieno iz Kranja. Zadnji izvid z datumom 28. oktoberl985, pravi, da so v sto gramih mulja, ki so ga 24 ur namakali v enem litru vode, našli silicijev dioksid, sulfate, kalcij in magnezij. V mulju torej ni sledu o strupu, vse sestavine so naravne. Odkar ne izdelujejo več bretonskih plošč, za katere so uporabljali poliester-sko lepilo, tudi te količinsko malenkostne škodljive snovi ni več. Mulj, ki je podoben fini sipi, je v bistvu apnenec. Useda se na dno vodne struge, zaradi česar določeno rastlinje umira. Dolga pot do dovoljenj Medtem ko sedaj predrti usedalnik zavzema približno 700 kvadratnih metrov površine, bo za čiščenje umazane odpadne vode poslej na voljo šest do osem tisoč kvadratnih metrov. Čistilna naprava bo imela najmanj tri začetne usedalnike. Medtem ko bodo enega polnili, se bo mulj v drugem sušil, tretji bo rezervni. Iz začetnega usedalnika bo že precej prečiščena voda tekla v naslednji bazen, kjer bi se znebila še zadnjih ostankov mulja, potem pa očiščena odtekala v potoško strugo. Gradnja usedalnikov z vmesnimi potmi bo stala 50 do 60 moljo-nov dinarjev. V Marmorju so imeli zelo veliko težav pri pridobitvi zemlje od lastnikov, kmetov, zapletlo pa se je tudi pri pridobitvi vseh drugih dovoljenj. Glede na to, kako pomembno je varovanje čistega okolja, so tako ovire nerazumljive in nepotrebne. H.Jetovčan Crne točke j^gjto ustaviti umiranje gozdov v okolici termoelektrarne Šoštanj IVlanj žvepla, dražja elektrika Ljubljana, maj — Termoelektrarne so kot veliki onesnaževalci °*olja deležne vse večjih kritik. Grozljivi podatki o umiranju ?°*dov v širši okolici termoelektrarne Šoštanj in v Zasavju kriči-]0: storite vendar nekaj! Kaj nameravajo storiti v Šoštanju, da bi 1 Zrak spuščali manj žvepla in pepela, je na nedavnem sejmu lehnika za okolje v Ljubljani povedal Franc Slavič, ki je predstavil načrte za zmanjšanje onesnaževanja okolja. fj.^ šoštanjski termoelektrarni poku-Jo na leto 4,5 miljona ton premoga. o^. tega 4 miljone ton velenjskega li-r^ta, ostalo pripeljejo iz Kolubare. Ta leertl°g je namreč najbolj podoben vedskemu lignitu, za katerega so pri-tene naprave v elektrarni, to oglejmo še v druge slovenske ter-^elektrarne : v trboveljski bodo letos v°kurili 700 ton nizkokaloričnega rja-i*8a premoga, tako imenovanega koteča, v ljubljanski toplarni pa 830 ton ^emoga (tretjino lignita, dve tretjini savskega kotlovca). ima veliko S^oristnih primesi Niskokalorični lignit ima 40 odsto-°v vsebnosti vlage, 20 odstotkov pe-a in druge primesi, med katerimi ramo posebej omeniti 1,5 — odstot- postaji, na Velikem hribu in v Titovem Velenju, ki sta namenjeni metereolo-škim meritvam, beležita pa tudi žve-plov dioksid.Vendar pa elektrarna še ni povezana z njima. Uresničitev zastavljenih projektov za zmanjšanje onesnaževanja okolja iz šoštanjske termoelektrarne v tekočem srednjeročnem obdobju ocenjujejo na 10 milijard dinarjev. Uvedba popolnejšega odžveplova-nja dima (nad 90 odstotkov) pa bi po današnjih cenah zahtevala nadaljnjih 50 milijard dinarjev in istočasno podražitev kilovatne ure elektrike do 5 dinarjev. Pel ^0 Tehnologija pridobivanja termo-električne energije se je v zadnjih desetletjih občutno izpopolnila. Leta 1950 so za kilovatno uro elektrike potrebovali 3 kilograme lignita, danes samo 1,3 kilograma. Seveda pa se zato onesnaženje zraka ni zmanjšalo, saj so se zmogljivosti termoelektrarn pri nas občutno povečale. Zaradi energetske krize je nekdaj zaničevani lignit postal cenjeno črno zlato. Idi ^U3CUCJ uure,uw ^ vsebnost žvepla. Pri pretvorbi ligni- i ,v električno in toplotno energijo je st*°ristek primerne energije le 32 - od- 2r^ten, vse druge primesi spuščaju v gozdarji s prstom kažejo na šoštanj-v 0 termoelektrarno in pravijo, da dan pošlje v zrak 250 do 300 ton ^ ePlovega dioksida in 10 ton pepela. sato hirajo gozdovi, mrtva sta velenj- ?jezero in reka Paka. fJ^atančnih meritev še pzitčne številke. V . avij0 da SpUStijo v zrak 10 tisoč ton ^ eplovega dioksida na leto. Povedo še, £e je razen pepela najbolj problemati- ni, obstajajo termoelektrarni Najdlje je čiščenje tehnološke vodeln odstranjevanje pepelne brozge Problematike onesnaževanja vode s pepelno brozgo in tehnološko vodo so se lotili že leta 1984. Zasnovali so projekt za ustreznejše odlaganje pepela z ozdravitvijo biološko mrtvega Velenjskega jezera. Izdelani so projekti za rekonstrukcijo naprav in drugačnega transporta pepela ter čiščenja odpadnih vod. Letos naj bi poiskali denarne vire in projekt uresničili v srednjeročnem obdobju. zajo tej zahtevi, na četrtem in petem pa izpusti znašajo okrog 500 miligra-mov na prostorninski meter, Na teh dveh nameravajo zato zamenjati filtre, pri tem pa bodo upoštevali vpliv odžve-plovanja dimnih plinov, saj se pri njeni suhi metodi za polovico poveča izpust prahu. Odžveplovanje dima je tehnološko zahtevno in drago Predvidevajo poskuse odžveplovanja dima po suhi metodi z uporabo apnenčeve moke iz bližnjih kamnolomov. Prvi so bili narejeni aprila letos, jeseni bodo z njimi nadaljevali. Pripravljajo tudi idejni projekt za izdelavo naprave za popolnejše odžveplovanje dima. CiP'1av!ve,plov dioksid* ™anj pa duži~ Nato bo na vrsti ^ vi oksidi, ki imajo višjo temperaturo Sorevanja in njihova emisija je večja 1 kvalitetnejših premogih. v^jprej natančne meritve t.* tekočem srednjeročnem obdobju p,, v šoštanjski termoelektrarni pro-zmanjševanja onesnaževanja za-rjjav''' v treh smereh: čiščenje prahu in Vi, u- odžveplovanje dimnih plinov in Postavitev informativnega sistema. ^ Normativni sistem bo nared pri-^nJe leto. Gradijo pa že avtomatsko r'.'oo postajo nad Zavodnjami. V °Hci elektrarne stojita že dve takšni odstranjevanje prahu in dima Odpraševalne naprave nameravajo tako izpopolniti, da bo njihov učinek zadostil najstrožjim predpisom, kar pomeni, da bodo izpusti prahu v dimnih plinih manjši od 50 miligramov na prostorninski meter, kakor zahtevajo naprednejši tuji predpisi. Naši namreč še vedno dopuščajo 150 miligramov na prostorninski meter. Lanske meritve so pokazale, da ejektrofiltrj na prvih treh blokih ustre- V zadnjem desetletju se je poraba premoga v Sloveniji povečala predvsem na račun termoelektrarn. Leta 1975 smo v Sloveniji pokurili 6,2 milijona ton premoga, letos naj bi ga 8 milijonov ton, torej 1,8 milijona ton več. V termoelektrarnah pa so leta 1975 pokurili 4,2 milijona ton, letos naj bi ga 6,2 milijona ton, torej 2 milijona več. Najbolj se je povečala prav poraba lignita v šoštanjski termoelektrarni: leta 1975 so pokurili 2,8 milijona ton lignita, letos naj bi ga 4,6 milijona ton. Tudi ti podatki, ne le O umiranju gozdov, povedo, kako hud onesnaževalec okolja je šoštanjska termoelektrarna. Ocenjujejo, da bo takšna naprava za 300 — megavatni blok na lignit (takšna bloka imajo dva) stala 20 milijard dinarjev in kilovatno uro podražila do 5 dinarjev. Vsekakor pa bodo skušali zadostiti slovenski planski usmeritvi, po kateri bodo morali izpuste žveplovega dioksida zmanjšati za 30 odstotkov glede na leto 1980- t,... . M.Volcjak Krpa na krpo, pa vendar zdrži — Zaradi ceste na Korensko sedlo je bilo v lanski poletni sezoni veliko hude krvi, saj se je na dveh mestih udrla. Ker je niso popravili, so morali promet urejati s semaforji. Cestno podjetje Kranj, ki skrbi za ta, tri kilometre dolg odsek, je cesto toliko usposobilo, da na njej ni bilo prehude gneče in čakanja pred semaforji. Za Korensko cesto nikoli ni bilo dovolj denarja, čeprav se je pojavljala v vseh načrtih, dolgoročnih in kratkoročnih. Še danes je prava sramota ob vstopu v državo, saj so jo le za silo pokrpali, čeprav bi nujno potrebovala novo asfaltno prevleko. — Foto: F. Perdan V radovljiški občini vse več kriminala Umori, tatvine, goljufije... Radovljica, maja — V očitnem porastu so kazniva dejanja tatvin, goljufij, poškodovanja tuje imovine, vedno več je tudi nasilja v družinah. Glavna razloga za naraščanje družbi nevarnih dejanj sta padec življenjskega standarda in alkohol. Postaja milice je lani obravnavala 708 kaznivih dejanj (domala četrtino več kot leto poprej), od katerih ji je uspelo raziskati 514 primerov.Škoda ki je nastala s temi dejanji, je znašala blizu 5o miljonov dinarjev in je bila za 38 miljonov večja kot predlani. Spodbudno je, da je bil lani delež neraziskanih dejanj precej majši kot leto prej. Lani sta najbolj izstopala umora v zaselku Višelnica pri Gorjah (storilca so odkrili, vendar sta v zaporu v Španiji) in v počitniški hišici na Goreljku na Pokljuki. Velikih tatvin je bilo manj, več pa goljufij, poškodovanja tujega zasebnega in družbenega premoženja in manjših tatvin — po delovnih organizacijah, na dvoriščih, gradbiščih in na poljih. Nevarno se je razbohotil mladinski kriminal, predvsem na Bledu. Povratniki, mladi, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah ali so brezposleni, kradejo alkoholne pijače, živila, oblačila, denar, motorna vozila...Vratarsko, čuvajska služba v delovnih organizacijah ni bila dovolj budna, daj so lani odkrili več primerov, ko so čuvaji med službo spali ali bili pod vplivom alkohola. Več je bilo tudi nasilja v družinskih krogih in izdajanja čekov brez kritja. Pri gospodarskem kriminalu so porasle gozdne tatvine in dejanja, ki zadevajo uporabo in gospodarjenje s stanovanji, manj pa je bilo ponarejanja in uničevanja poslovnih listin. Med lažjimi kaznivimi dejanji so bile v ospredju tatvine surovin in končnih izdelkov v delovnih organizacijah, tatvine jabolk v sadovnjaku Resje pri Podvinju ter goljufije v škodo hotelov. Med hujšimi kaznivimi dejanji so izstopali: grabež v vrednosti 4,9 miljona dinarjev, goljufija, ki je storilcu prinesla osem miljonov dinarjev koristi, ter nezakonita pogodba, s katero je delavec oškodoval svoje podjetje za 11,3 miljona dinarjev. C. Zaplotnik NESREČE Kolesarja trčila Kranj — V soboto, 24. maja, ob 1 l..r>r> se je na križišču Ceste 1. maja, Poštne ulice in Župančičeve ceste v Kranju zgodila prometna nezgoda zaradi nepravilnega zavijanja. Voznica kolesa Maruša Počkaj iz Kranja (roj. 1970) se je peljala po Cesti 1. maja iz smeri Cirč proti križišču z Župančičevo ulico. V križišču je zavila v levo na Kokrški most in pri tem peljala preveč po levi strani. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni strani vozišča pripeljal voznik kolesa Vinko Šarabon (roj. 1952). Kolesarja sta trčila in padla po cesti. Pri tem je bila kolesarka hudo ranjena in so jo odpeljali v Klinični center. Deklica padla z ograje Bled — V petek, 23. maja, popoldne se je štiriletna Monika Brezovec s Ka-juhove 14 hudo ranila, ko je padla v medprostor stopnic stanovanjskega bloka. Monika se je na stopnišču povzpela na kovinsko ograjo in drsela po njej. Med drsenjem je izgubila ravno težje in padla v medprostor stopnišča. 4,40 metra globoko, kjer je obležala brez zavesti. Odpeljali so jo v zdravstveni dom Bled, nato v jeseniško bolnišnico in nazadnje v ljubljanski Klinični center. To je že druga podobna nesreča v krajšem času. Požar zaradi fižola Jesenice — V sredo, 21. maja, zvečer se je začel iz stanovanja Šabani Juva-na na Jesenicah, iz desetega nadstropja bloka na Titovi 71, valiti gost dim. Reševalci so morali vdreti, ker stanovalcev ni bilo doma. V kuhinji so našli lonec s fižolom, ki se je že žgal na pregreti električni plošči. Pod kuhalnikom se je vnel ultrapas na kuhinjskem pultu. Gasilci so požar preprečili. Pozabljivost, ki jo je zgrešila. 11-letna hčerka Šabani Juvana, na srečo ni bila dražja od 10.000 dinarjev. Stroj odrezal palec Škofja Loka — V petek, 23. maja, popoldne se je v obratu Jelovice v Prire-zovalnici zgodila nesreča pri delu. Do nje je prišlo, ko je Vinko Novak, rojen 1968., iz Kranja, opravljal dolžinski razrez lesa na stroju, pri tem pa mu je odrezalo palec desne roke. 4* zavaruje triglav Nezbranost nevarnost @®mHS5fQlf©IKSGLAS 8. STRAN SPORT IN REKREACIJA TOREK, 27. MAJA 198 Pogovor s predsednikom skupščine TKS Kranj, Slavkom Brinovcem Smeli načrti kranjskega športa Kranj, 21. maj — Kranjska telesna kultura ima smele načrte za vrhunski šport in rekreacijo. Prizadeva si tudi za nove športne objekte, ki naj bi z ureditvijo celotnega športnega parka Stanka Mlakarja dobil celovito podobo. »Če povzamem načrte do leta 1990, potem jih lahko razdelim v tri dele. Prvič, čimprej bo treba urediti naš tekmovalni šport in izboljšati možnosti za vrhunsko delo z vsemi moštvi in s posamezniki. Najprej moramo urediti statuse vrhunskim športnikom in jim ustvariti vse možnosti za delo in življenje. Treba bo usmerjati mo-štveni vrhunski šport in vsem tem omogočiti zadosti finančne podpore. Od nas dobijo le petdeset odstotkov dotacij, drugo pa dobijo v delovnih organizacijah. Druga prioritetna naloga je, omogočiti ljudem vse vrsto rekreacije in zagotoviti strokovno vodenje te rekreacije. Te strokovnjake bomo financirali mi, ostalo pa bodo morali prispevati sami občani. Zagotoviti jim bomo morali objekte za redno vadbo. Seveda so pomembni tudi novi športni objekti, ki naj bi služili športnikom in rekreativcem. V načrtu imamo gradnjo pokritega zimskega olimpijskega bazena, ki naj bi bil ob sedanjem letnem bazenu*. Gradbeni odbor, ki mu predseduje Martin Košir, že dela, graditi pa naj bi začeli že letos. Iz drugih sredstev in z denarjem TKS naj bi na Zlatem polju v bližini srednje šole Iskre zrasla tudi nova telovadnica. V tem času naj bi dokončno dobil pravo podobo tudi stadion Stanka Mlakarja. Preden bo usposobljen za rekreacijo občanov in preden bodo na njem dobre možnosti za delo celovitega tekmovalnega sistema, nas čaka še veliko dela. Tu naj bi bil prostor tudi za kranjski vrhunski šport: za atletiko, nogomet, v novem bazenu še za plavanje in vaterpolo. Stadion naj bi bil tak, da bi lahko na njem v vseh letnih časih trenirali tudi športniki iz Jugoslavije pa tudi tuji športniki, ki naj bi na svoje priprave prišli v Kranj. Vsekakor se bomo trudili za večjo kakovost športnih selekcij. Pridobiti bomo morali nove trenerje in se seveda organizirati tudi na drugih področjih. Tako naj bi izboljšalo delo rekreativnega in vrhunskega športa v Kranju. S tem bo tudi delo na visoki in tehnično dovršeni ravni.« I). HunuT Regijsko plavalno tekmovanje za pionirje Dobri izidi Radovijičanov in Kranjčanov Kranj, 21. maj — Letni bazen v Kranju je bil prizorišče prvega kola regijskega tekmovanja za pionirje v plavanju. Nastopili so plavalci in plavalke Radovljice in kranjskega Triglava. Zmagovalci — ml. pionirji A — 400 m kravi — 1. Sokol (Triglav) 5:34,30, 200 m hrbtno — 1. Štaucar (Triglav) 2:40,74, 100 m delfin — 1. Stanpar (Triglav) 1:16,46, 100 m kravi - 1. Potočnik (Triglav) 1:13,94, ml. pionirji B — 400 m kravi — 1. Studen (Triglav) 5:40,51, 100 m prsno — 1. A. Studen (Triglav) 1:43,27, 50 m prsno — 1. Novak (Radovljica) 59,08, 200 m hrbtno — 1. M. Milen-kovič (Triglav) 3:08,59, 100 m delfin - 1. M. Milenkovič (Triglav) 1:26,37, 100 m kravi — 1. Bohinc (Triglav) 1:23,26, 100 m prsno — mladinci — 1. Selanovič (Radovljica) 1:20,18,100 m delfin — 1. Selanovič (Radovljica) 1:12,16, st. pionirji — 100 m prsno — 1. Vojičič (Triglav) 1:20,23, 2. Zadravec (Radovljica) 1:23,51, 200 m hrbtno - 1. Križpik (Triglav) 2:54,70, 100 m delfin - 1. Krelj (Triglav) 1:12,61 100 m kravi - 1 Pikec (Triglav) 1:04,26, ml. pionirke A — 400 m kravi 1. T. Hafner (Triglav) 5:41,46, 100 m prsno — 1. Krmpotič (Radovljica) 1:37,28, 200 m hrbtno — 1. Robič (Triglav) 2:44,80, 100 m delfin — 1. Djorič (Triglav) 1:26,15, 100 m kravi - 1. N. Rebolj (Triglav) 1:09,91, ml. pionirke B - 400 m kravi — 1. M. Jamnik (Triglav) 5:59,5, 100 m prsno — 1. Demšar (Radovljica) 1:40,93, 50 m prsno - 1. Buha (Radovljica) 59,91, 200 m hrbtno - 1. T. Bogataj (Triglav) 3:05,12, 100 m delfin - 1. Sifrer (Triglav) 1:32,10, 100 m kravi -1. Kejžar (Radovljica) 1:21,59, st. pionirke — 100 m prsno — 1. Melink (Radovljica) 1:25,22, 200 m hrbtno - 1. N. Bogataj (Triglav) 2:49,99, 100 m delfin -1. Rob (Radovljica) 1:13,44, 100 m kravi - 1. U. Praprotnik (Radovljica) 1:07,61. D. Humer Občinsko prvenstvo za osnovne šole v atletiki OŠ Franceta Prešerna ekipni zmagovalec Šenčur, maja — Ker na stadionu Stanka Mlakarja odpravljajo napake na atletski stezi, je bilo letošnje občinsko prvenstvo v atletiki v Šenčurju. V ekipni konkurenci pionirk so bile najboljše učenke OŠ Franceta Prešerna, pri pionirjih so bili najboljši učenci OS Bratstvo in enotnost, ekipni zmagovalec pa so bili pionirji in pionirke OŠ Franceta Prešerna- Zmagovalci — pionirke - 100 m - 1. S. Udir (LS) 14,0, 300 m - 1. Erga-ver (BE) 49,0, 600 m - Hafner (LS) 1:52,0 4 x 100 m - 1. JSM 59,1, daljava -1. Cigler (BE) 4,12, vJšfrltt >W 1. Lorbeg (SZ) 1,50, krogla - 1. Ilič (JSM) 10,03, met žogice - I. BajrOvie:(FP) 47,65, ekipno — 1. OŠ F. Prešeren 3660, 2. OS J. S. Mlakar 3541, 3. OŠ S\ Jenko 3084; Pionirji - 100 m - 1. Cigler (BE) 12,0, 300 m - 1. Kavčič (SJ) 41,6, 1000 m - 1. Lavtar (SŽ) 2:59,2, 4 x 100 m - 1. BE 50,0, višina - 1. Janjič (FP) 1,65, daljava — 1. Mohar (JSM) 5,35, krogla — 1. Štiherl (BE) 12,52, met žogice — 1. Božič (BE) 75,65, ekipno t-. 1. OŠ Bratstvo in enotnost 5846, 2. OŠ F. Prešeren 5258, 3. OS J. S. Mlakar 5046; Ekipni vrstni red — 1. OŠ F. Prešeren 8918, 2. OŠ Bratstvo in enotnost 8649, 3. OŠ Janko in Stanko Mlakar 8587, 4. OŠ Simon Jenko 7054, 5. OŠ Luci-jan Seljak 6483, 6. OŠ Stane Žagar 6117, 7. OŠ Davorin Jenko 1655. -dh Kranjska atletska steza v popravilu Kranj, 26. maj — Lani septembra sta kranjska TKS in ZTKO na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, zgradila atletsko stezo iz umetne mase. Tega dela so se lotili Sarajevčani. Toda vsega niso dokončali, saj jih presenetilo slabo vreme in tudi delali so slabo. To se je poznalo že v novembru, ko je del umet ne mase začel odstopati. ZTKO Kranj je gradnjo reklamirala in Sarajevčani so skupaj s proizvajalci i/. ZRN te naprave v Kranju pregledali in se odločili za popravilo Z deli so /.i celi, a še vedno ni vse tako kot bi mora lo bili. Pri t«'rri bodo vsa finančna sredstva nosili Sarajevčani. —dh Gorenjci na športnih igrah Maksa Perca Kranj, 20. maja — V Postojni so bile 6. republiške športne igre upokojenih delavcev organov za notranje zadeve, ki so organizirani v regijskih klubih Maksa Perca. Sodelovalo je 9 klubov s 190 športniki. Ekipno jc zmagal ljubljanski klub, Gorenjci pa so bili drugi. V streljanju so bili Gorenjci tretji, med posamezniki pa je bil Jože Sitar tretji. Gorenjci so bili tretji tudi v kegljanju, njihov najboljši posameznik pa je bil Peter Plevel (četrto mesto). V šahu so Gorenjci zmagali, njihov Član, Vladimir Kavčič, pa .je delil pivo mesto. Ba tinarji Gorenjske so bili četrti med devetimi ekipami. % •). fejttAr V nedeljo že desetič pohod na Poljano Druščina je vsako leto večja Kokrica, 22. maja — Začetek jubilejnega pohoda bo na Trsteniku, cilj pa na 1407 metrov visoki Veliki Poljani med Tolstim vrhom in Storžičem. Gorenjski glas pripravlja za udeležence prijetno presenečenje. Podrobnosti v petkovem Gorenjskem glasu! Tradicionalni pohod na Poljano je redka množična športna rekreativna prireditev ljubiteljev narave, gozda in hoje, ki ima vsako leto več udeležencev. Lani jih je bilo nad tri tisoč, skupno v devetih letih pa skoraj 20 tisoč. To potrjuje, da so pobudniki akcije, predvsem pa pokojni Jure Dolenc, ravnali prav. Pri pripravi in izvedbi pohoda sodeluje vsakič nad 80 članov Športnega društva Kokrica, organizatorja pohoda, ter delovni kolektivi Tudi v nedeljo, 1. junija, pričakujejo množično udeležbo. S kolesom, peš, osebnim vozilom ali avtobusi (rednimi do Trstenika ali izrednima, ki bosta ob 6,30 in 7,30 odpeljala s kranjske avtobusne postaje in se ustavljala na vseh postajališčih) bo mogoče priti do izhodiščne točke na Trsteniku. Od tod je dve uri hoje do Poljane. Na poti, ki se nad Povljami deli na zahtevnejšo in lepšo, ter lažjo, bosta dve okrepčevalnici, pa tudi na planini se bo dalo pri zakoncih Bajželj ter Janezu Kozamerniku kaj dobiti. Vsak bo dobil na cilju značko in čaj, komur pa vzpon do Poljane ne bo zadosti, bo lahko krenil naprej na Kriško goro, na malo Poljano, na Storžič, Kališče in v dolino Loma. Na poti je mogoče spoznati bogastvo našega gozda, saj so vse njegove značilnosti za to priložnost posebej označene. Oprema naj bo planinska, saj na poti lahko preseneti vreme ali kaj drugega. Za sodekivanje pri pohodu je treba posebej omeniti oskrbnike dveh koč na Poljani in naklansko zadrugo, ki na svojem pašniku dovoli srečanje in ga tudi primerno uredi. Gorenjski glas pa pripravlja za pohodnike prijetno presenečenje. O tem in o pohodu ponovno v petkovem Gorenjskem glasu. J. Košnjek Najboljši mladi loški smučarji Škofja Loka, maja — Končano je tekmovanje cicibanov v veleslalomu v občini Škofja Loka za Cicibanov pokal. Namen tekmovanja je, razširjati zanimanje za smučanje med najmlajšimi. Akcija uspeva. Letos je sodelovalo na petih tekmah okrog 250 cicibanov iz vse občine. Najmlajše pa ne vleče le tekmovanje, ampak tudi vabljive nagrade, ki jih prispevajo delovne organizacije in zasebniki. Pri akciji Alpetou-ra in ZTKO sodelujejo tudi starši. Nagrade dobijo vsi nastopajoči, najboljših deset v vsaki kategoriji pa pokale oziroma diplome. Ob tej priložnosti se organizatorji zahvaljujejo vsem, ki so prispevali nagrade. Naštejmo najboljše škofjeloške cicibane smučarje v vseh kategorijah. Planinski izlet Kranj, 21. maja — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 31. maja, izlet v Polhograjske Dolomite. Avtobus bo odpeljal s kranjske avtobusne postaje ob 6,40 do Škofje Loke, od koder se bo začel od 6 do 7 ur trajajoč pohod prek Osolnika, Govejka, Tošča, Grmade in Katarine do Slavkovega doma, kjer bo izletnike ob 1C. uri čakal posebni avtobus, seveda če bo zadosti prijav. Oprema naj bo lahka planinska. Vsak udeleženec bo dobil izkaznico Kurirska pota Dolomitov, kasneje tudi spominsko značko za prehojeno pot, ki je tudi del Loške planinske poti. Ob prijavi v pisarni PD Kranj je treba plačati 250 dinarjev. Do konca junija bodo Kranjčani organizirali še štiri izlete oziroma ture, zanimive, privlačne in poceni, med drugim tudi v nekoliko višje gore. Za varno in prijetno hojo, tudi za začetnike, bodo poskrbeli planinski vodniki PD Kranj. 8. junija je predviden pohod do Belih voda in Topolščice, 14. in 15. junija na Kališče, 21. junija v Logarsko dolino in 28. in 29. junija dvodnevni izlet na Kamniško sedlo, Korošico in Veliko Planino. Najprej cicibanke. Letnik 1979 in mlajše: Urška Čadež, Marija Kozin in Katarina Marn, letnik 1978: Barbara Kalan, Maruša Sagadin in Tina Kupec, letnik 1977: Špela Bračun, Tina Bogataj in Jolanda Frelih, letnik 1976: Nina Česnik, Tina Dolinar in Anja Kalan ter letnik 1975: Katja Šink, Nadja Mihovi-lovič in Nataša Trampuš. In še najboljši med cicibani. Letnik 1979 in mlajši: Luka Svoljšak, Nenad lomit in Miha Kuhar, letnik 1978: Iztok Petrač, Uroš Krek in Klemen Luskovec, letnik 1977: Jure Podlipnik, Lenart Štancer in Jure Uršič, letnik 1976: Luka Šink, Mohor Maretič in Boštjan Rupar in letnik 1975: Denis Giacomelli, Borut Ravnik in Uroš Gril. Prijavljeni vsi najboljši Tržič, 25. maja — V soboto se začne v Podljubelju velika prireditev v moto-krosu, ki bo štela za svetovno prvenstvo. Tržiška dirka bo šesta v seriji letošnjih tekmovanj. Doslej so bile dirke že na Nizozemskem, v Avstriji, Franciji, Italiji in na Češkoslovaškem. Tržiča-ni so že prejeli prijave nad 100 tekmovalcev iz 19 držav. Med njimi so vsi letos najboljši: Francoz Jacky Vimond, Nizozemec Gert van Doorn, Britanec Mark Banks, Italjan Rinaldi itd. Prijavljenih je tudi devet Jugoslovanov. Največ možnosti imata Marjan Avbelj in Sašo Simčič. j. Kikel Nogometni turnir v Tenetišah Tenetiše, 25. maja — Športno društvo Podgorje prireja 13., 14. in 15. junija turnir v malem nogometu v Tenetišah. Prijave zbira do 10. junija Jože Kern, Tenetiše 39. telefon 22-221, interna 26-51. Žrebanje parov bu v torek, 10. junija, ob 18. uri na igrišču v Tenetišah. Število sodelujočih ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Mlajši pionirji Termopola zmagali Škofja Loka, 16. maja — Kpnčana je gorenjska rokometna liga za mlajše pionirje, rojene leta 1972 in mlajšo. Premočno je zmagal Termopol iz Škofje Loke pred Pekom iz Tržiča, Preddvorom, drugo ekipo Termopola in Ratitov-cem iz Železnikov. Najboljši strelec je bil Zorman iz Preddvora. Za zmagovito ekipo Termopola so igrali Justin, Grum, Pensa, Hoblaj, Rozman, Derling, Be-het, Korenjak, Cinku, Rajk, Kovač, Pavlic in Kalan. ! S Pokali Coca vole tudi gorenjskim pionirjem — V Kranjski gori so pretekli teden podelili pokale Coca cole najboljšim smučarjem med mlajšimi pionirji. Pokale so osvojili tudi gorenjski pionirji. V slalomskem tekmovanju mlajših pionirjev je Janez Sliimik iz Kranjske gore zmagal, Urban Stojano-vič iz Kranjske gore pa je bil drugi. V veleslalomu je bil Slivnik drugi, Sto-janovič pa tretji. Skupno Slivnik prvi, Stojanovie pa drugi. Med pionirkami je bila Nataša Naglic iz Kranja v slalomu prva, Sandra Kotnik iz Kranjske gore pa je zmagala v veleslaloma. Kotnikova je tudi skupna tmagovala v obeh kategorijah. Nu sliki od leve proti desni Nataša Naglic, Janez Slivnik in Urban Stojanovie. (jk) — Foto: F. Perdun Od tekme do tekme Lokostrelci v Skofji Loki — Kranj ski lokostrelci, ki tekmujejo sedaj z? podjetje I KOS iz Kranja, so organizirali na loškem gradu majski hunter in field turnir. Rezultati so bili kljub slabemu vremenu odlični. Med člani je zmagal Natlačen (Postojna), med član' instiktivno Kocjančič (Jugobanka). med mladinci Pavlin (Ikos), v razredu compaund pa Tomazin pred Slano (oba Ikos Kranj). Zelo lepe nagrade so pri' spevali škofjeloške delovne organizacije in akademska slikarka Dora Plestenjak. Turnir je prispeval k popularizaciji in razvoju tega lepega športa v škofjeloški občini, (jk) Turnir tržiških šahistov — Majskj mesečni hitropotezni turnir je štel tudi za občinsko šahovsko sindikalno P1" venstvo. Igralo je 14 šahistov. Zmaga' je Pavel Loc pred Ivanom Ravnikom Francem Škrjancem, Borisom KogO" jem in Mirom Novakom. (J. Kikel) Strelci za Nagličev memorial — Ob* činska strelska zveza Kranj je priredila tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško v spomin na Franca Naglica, umrlega večkratnega reprezefl' tanta v streljanju s serijsko zračno i" vojaško puško. Nastopilo je 12 tričlanskih ekip iz nekaterih močnejših slovenskih strelskih družin. Ekipno: 1. Trbovlje 1112 krogov od 1200 možnih, 2-Zagorje, 3. Kranj I, 4. Škofja Loka, Kamnik itd. Posamezno: 1. Dušan Na-rat (Trbovlje), Miran Biruš (Trbovlje). Janez Dolenc (Škofja Loka), Franc Re; šetar (Hrastnik) in Roman Rade] (Kamnik), vsi po 373 krogov, vendar so odločale desetice in devetice, 6. Roma" Kajtna (Zagorje) 371, 7. Jure Frelib (Kranj) 369, 8. Vinko Frelih (Kranj) 368 itd. (J. Sitar) Zmagal Ahčin — Ob koncu tekmovanj v namiznem tenisu je igralo na turnirju najboljših 12 posameznikov-Zmagal je Andi Ahčin (Polet), drugi je bil Jano Rant (LTH), tretji Janez Starman (Kondor) in četrti Emil Rant (Polet). Tekmovanje je vzorno organizira' odbor za namizni tenis pri ZTKO Škof' ja Loka. (J. Starman) Telematika prvak — Po petih letih so v Kranju spet organizirali občinsko moško namiznoteniško ligo. Sodelovalo je osem moštev, zmagala pa je Iskra Telematika, ki je v finalu premagala Trboje. Tretji je Šenčur I, četrti Merkur, pete Voglje, šesti Grintavec, sedmo Primskovo in osmi Šenčur 2. (dh) Izidi v kranjskih nogometnih ligah — Med člani ,A so igrali Primsko* vo : Britof 2:1, Podbrezje : Zarica l'$< Sava : Trhoje 4:1, Šenčur : Mavčiče 2:2, Bitnje : Kokrica 1:2. Primskovo ima m točk, Zarica pa 22. Pri članih B so bih izidi naslednji: Velesovo : Podgorje 4:1> Visoko : Hrastje 7:2, Preddvor : Grintavec 7:0. Preddvor in Velesovo imata p° 25 točk. Mladinci: Primskovo : Naklo 4:2, Preddvor : Trboje 3:5, Visoko : Mavčiče 2:5, Bitnje : Zarica 3:0. Naklo in Tr boje imata po 21 točk. Kadeti: Britof: Alples 5:1, Nalo : Jesenice 4:1, Sava : Triglav 5:0. Vodi Britof z 29 točkami. Pionirji: Britof : Naklo 5:1, Primskovo : Sava 3:0, Triglav : Visoko l4| Bitnje : Zarica 0:9, Mavčiče : Šenčur 0:10, Podbrezje : Kokrica 0:3 Britof im» 27 točk. (dj) Leščani pokalni prvaki — Med tednom sta bili odigrani finančni pokalnj tekmi za mladince in člane. Mladine1 igrajo za pokal ZSMJ. Lesce so prema' gale LTH 2:1. Člani pa igrajo za poka1 maršala Tita. Leščani so v Tržiču pr^' magali domačine. Nadaljuje se tud| redno tekmovanje. Pri članih Leščanj ogrožajo Jesenice, ki imajo sedaj 2» točk, Fcščani pa le točko manj. V * pionirski skupini vodijo Jeseničani * 26 točkami pred Bledom 22, v skupin' B pa vodi LTH s ,23 točkami pred Alplesom 22. (P. Novak) Kranjski tenisači na turnirju v Ljtf' bljani — Udeležba je bila skromna. * borbeno igro so se izkazali še posebej nekateri mlajši igralci. Med mladine' do 16 let je Janškovec zmagal, Klevi' šar pa je bil četrti, med mladinkami P* I sta bili Mulejeva in Jezerškova tretja in četrta. (J. Mulej) Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET - Triglav je ostal z lepo prednostjo točk na drugem mestu na lestvici. V enaindvajsetem kolu slovenske članske lige je Triglav doma gostil Ingrad Kladivar iz Celja. Po boljši igri v drugem dela so bili Triglavani močnejši. V derbiju kola pa je vodilni Maribor doma premagal Slovana iz Ljubljane. Izidi — Triglav : Ingrad Kladivar 2:0 (0:0), Maribor : Slovan 2:1 (2:0), Rudar (TR) : Vozila 3:3 (2:2), Mura : Integral Olimpija 0:2 (0:2), Donr ža le : Železničar 1:0 (0:0), Rudar (TV): Ilirija 2:0 (0:0), Kovinar : Aluminij 3:0 (1:0). V prihodnjem kolu bo Triglav v Ljubljani igral z Integral Olimpijo. ROKOMET - Rokometašice Alpesa iz Železnikov so v ženski slovenski ligi doma gostile ekipo iz Novega mesta. Po enakovrednem srečanju sta se ekipi v dvajsetem kolu razšli z delitviio točke. Izid Alples:Novo mesto 23:23 (12:10). V zadnjem kolu Alpes na gostovanju igra z ekipo Vete. -dh lOREK. 27. MAJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN GLAS *--- GOZDNO GOSPODARSTVO BLED °o na javni licitaciji prodalo naslednjo rabljeno opremo: tovornjak Mercedes 2224 ~~ motorni valjar tri kompresorje KDV - dva kombija IMV 1600 - osebni avto FIAT 132 j* osebni avto VW 1200 ~~ tri osebne avtomobile zastava 750 *" kombi zastava 850 AK Javna licitacija bo v ponedeljek, 2. junija 1986, ob 15. uri in 30 jfiinut v Spodnjih Gorjah 1. Informacije lahko dobite 29. in 30. maja 1986 od 8. do 12. ure po telefonu 77-361 Stvari si lahko ogledate 30. maja in 2. junija 1986 od 8. do *2. ure v Sp. Gorjah 1. Trgovska delovna organizacija MURKA LESCE TOZD Maloprodaja vabi k sodelovanju trgovske delavce in delavce sorodnih strok v pokoju. imate kljub upokojitvi še vedno veselje in željo delati z ljudmi, vas vabimo, da se v sezonskih mesecih — juniju, juliju in avgustu — zaposlite v eni od naših prodajaln. Vabimo vas> da se osebno oglasite do 15. junija v splošnem sektorju DO Murka, Lesce, da se bomo podrobneje dogovorili. x jRio Tržiška industrija obutve in konfekcije TRŽIČ Pristava 117 izpisuje po sklepu delavskega sveta javno dražbo za prodajo °snovnih sredstev: naziv izklicna cena 1981, L tovorni avto Zastava 640 AN, letnik 240.000 km, v voznem stanju 1.650.000 din 2. stroj za parno likanje Exactomat 2000 100.000 din 3. parni kotliček in 2 likalnika 50.000 din 4. 2 likalni mizi 10.000 din 5. stroj za rezanje svile 25.000 din 6. štedilnik za peko, tip TT 80, moč 12000 W, letnik 1978 50.000 din 7. 3 kartotečni stroji ODHNER 5.000 din 8. 2 računska stroja DIEHLER 5.000 din 9. računski stroj FACI D 5.000 din "J. razmnoževalni stroj, ročni 5.000 din lL klima KGS klimat KGS 32, lentik 78, moč 15 KW, zmogljivost 4600 m3/h 60.000 din *2. javljalec požara 5.000 din Javna dražba bo v petek, 30. maja 1986, ob 12. uri v tovarni ^RIO v Tržiču. Ogled bo na dan dražbe od 10. do 12. ure. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene plačati na kraju prodaje; družbeni sektor z bariranim čekom, zasebniki pa v gotovini. Prometni davek ni vračunan v izklicno ceno in ga plača ku-Pec. Celotno kupnino in prevzem je treba opraviti do 2. junija 1986, sicer vplačana varščina ostane prodajalcu. Prodajali bomo po načelu »ogledano — kupljeno«. SI Iskra [SKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA JJRANJ, p. o. Rranj, Savska loka 4 ^a osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela 1- HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA OBJEKTOV ln ponovno objavljamo prosta dela 2- KVALIFICIRANEGA DELAVCA V LAKIRNICI 3 KVALIFICIRANEGA KOVINARJA Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev: Pod 1. — končano IV. stopnjo srednjega izobraževanja kovinarske, elektro ali druge ustrezne usmeritve, — opravljen šoferski izpit za vozila B kategorije Pod 2. — končano poklicno šolo ličarske., avtoličarske ali pleskarske smeri — odslužen vojaški rok pod 3— končano IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske usmeritve — nekaj let ustreznih delovnih izkušenj Posebni pogoj za prosta dela pod točkama 2. in 3. je dvoizmeh sko delo. kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev P°šljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra Industrija za električna orodja Kranj, splošno-kadrovsko področ •le, Kranj, Savska loka 4. ^se dodatne informacije v zvezi z objavljenimi prostimi deli dobno kandidati po telefonu 22-221, int. 2329. ffh alples Industrija pohištva Železniki Ponovno razpisuje po sklepih delavskih svetov naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: TOZD LESNA PROIZVODNJA 1. VODENJE OBRATA I 2. VODENJE OBRATA II 3. VODENJE OBRATA III 4. VODENJE OBRATA IV DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 5. VODENJE INFORMACIJSKEGA SEKTORJA TOZD PROMET BIAGA IN STORITEV 6. VODENJE IZVOZA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L, 2. in 3. — visoka ali višja izobrazba lesne ali organizacijsko-proiz-vodne smeri — 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji pohištva pod 4. — srednja ali višja izobrazba lesne ali organizacijske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na lesnem področju pod 5. — diplomirani inženir matematike ali diplomirani organizator dela — smer računalništvo, 3 leta del. izk. na področju računalništva, — pasivno znanje enega svetovnega jezika pod 6. — visoka ali višja šola ekonomske ali komer ialne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri ekonomskih poslih s tujino ali 5 let delovnih izkušenj pri drugih ekonomskih poslih v OZD — izpolnjevanje pogojev za pridobitev zunanjetrgovinske registracije Za navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za štiriletno mandatno obdobje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov Alples, Industrija pohištva, kadrovsko socialni oddelek. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. LESNO GAIANTERIJSKI OBRAT JESENICE, Zgornji Plavž 13 razpisna komisija za razpis direktorja razpisuje prosta dela in naloge: DIREKTORJA DO Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višješolska ali srednješolska izobrazba organizacijske, ekonomske, pravne ali lesarske smeri — 5 let delovnih izkušenj — ustrezne moralnoetične in družbenopolitične kvalitete Delavci za opravljanje razpisanih del in nalog bodo imenovani za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija DO Lesno galanterijski obrat Jesenice, 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa DS DO. BĐ0 SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za DR in DS za OD objavlja prosta dela in naloge: DELAVCA - KV ELEKTROINSTALATERJA Pogoji za sprejem na delo so: — poklicna šola — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom — poskusno delo bo trajalo 45 dni — zaželen vozniški izpit B kategorije Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi ADO v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. aitittni □ bombažna predilnica In tkalnica tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razglaša naslednja prosta dela in naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu / 21. členom zakona o delovnih razmerjih: v TOZD Tkalnica VODENJE PLETILNICE IN NETKANEGA TEKSTILA — 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: — višja tekstilna šola (predhodno /nanje: 4-letna srednja tekstilna šola mehanska smer — pletil- ska) letu delovnih izkušenj Pisne prijave .. dokazili p i/.obrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vloži tov prijav. Tekstilna tovarna ZVEZDA KRANJ Pri objavi z dne 23. maja 1986 je za objavljena dela in naloge VODENJE IZVOZA - KOOPERANTI pod pogoji nastala napaka. Pravilno se glasi: — višja strokovna izobrazba ekonomske komercialne ali tekstilne smeri (VI. zahtevnostna stopnja) in najmanj 5 let delovnih izkušenj na izvo-znoruvoznih delih oziroma nalogah v tekstilni industriji (predhodna izobrazba — tekstilni tehnik ali konfekcijski tehnik). Ostali pogoji so nespremenjeni. Osnovna šola LUCIJANA SELJAKA KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge SNAŽILKE v šoli — 2 delovni mesti Nastop dela takoj. Prijave pošljite v 8 dneh po ob j avi. ELEKTRO GORENJSKA DO za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n. sub. o., KRANJ TOZD ELEKTRO KRANJ, n. sub. o. KRANJ, 01. Mirka Vadnova 3 Delavski svet razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja TOZD ELEKTRO KRANJ Poleg splošnih pogojev in pogojev 511. člena zakona o združenem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektrotehnične ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem delu — da izpolnjuje merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadovske politike. Mandatna doba traja štiri leta. Pisne prijave z opisom zahtevanih pogojev in potrebni dokazili pošljite na naslov: TOZD Elektro Kranj, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3, v 8 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »za razpis direktorja«. Delavski svet razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD ELEKTRO KRANJ Poleg splošnih pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu mora kandidat izpolnjevati ša naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri ali srednjo strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri in z delom pridobljeno delovno zmožnost — da ima 5 let delovnih izkušenj — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem delu — da izpolnjuje merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike. Mandatna doba traja štiri leta. Pisne prijave z opisom zahtevanih pogojev in potrebnimi dokazili pošljite na naslov: TOZD Elektro Kranj, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3, v 8 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »za razpis pomočnika direktorja«. Kandidat*.' bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. (g®3MiSvjaJ©IEnGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 27. MAJA 192 IZBRALI SO ZK VAS V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah so tudi letos dobro založeni s brizgalnami. Izbirate lahko od 0.5 litrske, ki stane 525 din, pa vse do 12 litrske, ki stane 6408 din. na morje, v planine, še prej pa v ASTRO, kjer imajo vso potrebno opremo od ležalni kov, miz, spalnih vreč pa do plastične posode, plinskih svetilk in kuhalnikov. Zato pridite, vaša pot v naravo naj bo pot skozi Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVI N Radovljica Komisija za delovna razmerja pri Gostinskem podjetju Hotel Grad Podvin objavlja prosta dela in naloge KUHINJSKE POMOČNICE Pogoji: — osnovna šola in nekaj let delovnih izkušenj. Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas. OD 80.000 din. Kandidati naj pošljejo vloge v 10 dneh po objavi na naslov: Hotel Grad Podvin, Radovljica, p. p. 4, za kadrovsko službo. ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin objavlja prosta dela in naloge <• 1. ŠIVANJE PLETENIN — 4 delavke Pogoji: — poklicna šola tekstilno-konfekcijska smer 2. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV — 2 delavki Pogoji: — končana osnovna šola, smisel za red in čistočo 3. POMOČ PRI PRIPRAVI HRANE Pogoji: — končana osnovna šola — opravljen izpit iz higienskega minimuma, smisel za red in čistočo Delovno razmerje pod 1. in 2. (1 delavka) sklenemo za nedoločen čas, pod 3. in 1 delavka pod 2. pa za določen čas — nadomeščanje delavk v času porodniškega dopusta. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Almira, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ulica 2, odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. c, TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije TRŽIČ, Pristava 117 objavlja po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge VODENJE OBRATA NOTRANJIKOV Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo za poklic inženir usnjarsko-predelovalne tehnologije — da ima nad 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju dela manjših proizvodnih organizacijskih enot. Kandidati naj prijave;z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Trio, Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejem prijav. M TEKSTILINDUS MJMJ Tekstilna idnustrija TEKSTILINDUS KRANJ objavlja prosta dela oziroma naloge v DS Skupne službe: EKONOMSKI SEKTOR 1. SISTEMSKEGA INŽENIRJA Pogoji: — diplomirani inženir računalništva — pozna/anje poslovno-informacijskih sistemov, programske in računalniške opreme — trimesečno poskusno delo 2. PROGRAMIRANJE II Pogoji: — organizator dela — računalniška smer — lahko pripravnik — trimesečno poskusno delo KONTROLNI SEKTOR 3. OBRATNA KONTROLA KVALITETE TKANIN Pogoji: —tekstilno-mehanski tehnik (tkalec) — dve leti delovnih izkušenj na delih oziroma nalogah v proizvodnji tkanja — delo v dveh izmenah i — trimesečno poskusno delo KADROVSKI SEKTOR 4. ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVANJA ZA PLEMENITENJE Pogoji: — organizator dela ali inženir tekstilne tehnologije (s prejšnjo izobrazbo tekstilno kemijskega tehnika) — dve leti delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvodnji plemenitenja — zaželena andragoška znanja — trimesečno poskusno delo 5. PRAKTIČNO POUČEVANJE TKANJA Pogoji: — tekstilni mehanik II — tri leta delovnih izkušenj na področju tkanja — dvomesečno poskusno delo 6. VARNOSTNIKA - VRATARJA 7. VARNOSTNIKA - ČUVAJA Pogoji pod 6. in 7. — končana osnovna šola — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakršnokoli dejanje, storjeno iz koristoljubja — .da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja — odslužen vojaški rok — dvomesečno poskusno delo VZDREŽVALNO ENERGETSKA SLUŽBA (obrat II) 8. PLESKARSKA DELA II Pogoji: — slikopleskar — eno leto delovnih izkušenj na pleskarskih delih — dvomesečno poskusno delo 9. ELEKTRIKARSKA DELA III Pogoji: — obratovni elektrikar — dve leti delovnih izkušenj na elektrikarskih delih — dvomesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. KLADIVAR ŽIRI Delavski svet razpisuje javno licitacijo za prodajo avtomobilov: 1. I ADA 130(1 KOMBI (nevozen — karamboliran), izklicna cena 70.000 din 2. VVARTBURG 535 DE LUX (nevozen), izklicna cena 70.000 din Licitacija bo 7. junija 1986 v prostorih DO Kladivar Žiri, s pri-četkom ob 11. uri. Ogled opreme od 23. maja 1980 dalje. Polog: 10 odstotkov od izklicne cene, ki se plača (zavaruje) pred pričetkom licitacije in je vračljiv takoj po koncu licitacije Davek: V izklicni ceni ni vštet prometni davek. Plača ga kupec sam. Predstavniki delovne organizacije morajo predložiti potrjeno pooblastilo. Enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. sooa uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov N. o. sol. o. 1. Za potrebe Sektorja za organizacijo in informacijske sisteme objavljamo delovno nalogo: PROGRAMSKO VZDRŽEVANJE KOMERCIALNIH OBDELAV Pogoji: — visoka izobrazba organizacijske, strojne ali elektro usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj -ali — pripravnik z uspešno opravljenim IBM testom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. 2. Za potrebe DO Sava Commerce objavljamo prosto delovno nalogo KONTROIA IN USKLAJEVANJE DOKUMENTACIJE IN KORESPONDIRANJE (za določen čas — 6 mesecev) Pogoji: — ekonomski, administrativni ali komercialni tehnik Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti. Nastop dela takoj. Prijave z dokvi/.ili o šolski izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška 6, Kranj. Za ostale informacije pa n\as pokličite na telefon: 25*461 int 377. DELOVNA ORGANIZACIJA ZA OBVEŠČANJE V OBČINI ŠKOFJA LOKA V USTANAVLJANJU Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. NOVINARIA - REALIZATORJA RADIJSKEGA PROGRAMA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri — 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj in izkušnje v novinarskem delu — sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas — delo se bo opravljalo za območje občine s sedežen1 v Žireh v deljenem delovnem času, tudi ob nedeljah in praznikih 2. NOVINARJA ZA PODROČJE GOSPODARSTVA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri — 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj in izkušnje v novinarskem delu — sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas * 1. januarjem 1987 — delo se bo opravljalo za območje občine s sedežem v Žireh v deljenem delovnem času, tudi ob nedeljah in praznikih 3. ADMINISTRATORJA - BLAGAJNIKA Pogoji: — končana IV. ali V. stopnja usmerjenega izobraževanja — ustrezne delovne izkušnje iz administrativnega dela in finančnega poslovanja, zaželena so funkcionalna znanja s teh dveh področij — sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas — delo se bo opravljajo v Žireh v deljenem delovnem času, tudi ob nedeljah in praznikih 4. ADMINISTRATORKE - STROJEPISKE Pogoji: — končana IV. ali V. stopnja usmerjenega izobraževanja — ustrezne delovne izkušnje iz administrativnega i" strojepisnega dela, zaželena so funkcionalna znanja s teh dveh področij — sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas — delo se bo opravljalo v Skofji Loki, po potrebi tudi v deljenem delovnem času Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Delovna organizacija za obveščanje v občini Škofja Loka v ustanavljanju, Poljanska cesta 2, Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po obravnavi v organih samoupravljanja. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka ALOJZA GASPIRCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in za druge namene ter nam izrazili sožalje. Žena Marija ter otroci Cveto, Kristina in Albina z družinami Šenčur, 13. maja 1986 ZAHVAIJV Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka JOŽETA OREHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob težki bolezni stali ob strani in mu lajšali trpljenje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bavdku, sestrama Heleni in Marini, osebju UKC — Inštitut za pljučne bolezni Golnik, Bolnišnici Petra Držaja, posebno še dr. Mešku in Andreji, ter sosedama Anki in Nadi. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hvala ZZB NOV in gasilcem, g. župniku za lepe pesmi in tov. Dani za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala VSI NJEGOVI Mlaka, 12. maja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete ANE STEFE p. d. Pavličeve mame se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pomoč, posebno Silvi za nego v bolezni ter Vogarjevim. Zahvala dr. Bavdku in dr. Žgajnarju za zdravljenje, g. župniku za obiske in pogrebni obred, govornikoma Francu Štefetu-Mišku in Vidu Jelarju, pevcem in praporščakom. Hvala vsem tistim, ki ste darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Anica z družino in drugo sorodstvo T°nEK, 27. MAJA 1986 MALI OGLAS!, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (g(Q)IS®KJcIJ©]EEGLAS H4Lg OGLASI Hi27960 jjjžiatl.ifroll ^rr°^3rn motorno ŽAGO, novo, jon-]t« .°S 920. Lojze Jenko, Godešič -^Škofja Loka_8508 am singer STROJ za pletenje Po 16. uri. Kralj, Frankovo nase- ______8509 . o in pol staro TV iskra azur, pro-orT1« 20 SM Tel 22 396 popoldne >-----8510 ¥r°dam JVC, 2 x 50 W, star 5 mese-ih prodajalnah na 1'i.i luni. /.latem polju, \ Rožmarinu in v Stra/.isču vnrn nudi IIio kvalitetno n iruvno binlo sko gnojilo, ki je pri&izVod de /ovinkov. Pn dogovoru nudi mo tudi leglu, potrebni parno /ni material in navodila /.u iv 111 deževnikov. Si> jji iporociniii1 ilanowan|a Kupim stanovanje .dvosobno v Šorli jevem naselju Šitra »Vodovodni »tolp« _ 8580 Trije pridni Goren(ci najamemo, pozneje lahko tudi odkupimo clvusob no stanovanje ali manjšo hišo kjorko h na Gorenjskem od Podvina do Bohi nja in Žirovnice Radi pomagamo pri vsakem rl»»lii Naslov v oglasnem od-rJelku___ 8581 Iščem dvosobno lanovanje v Trži ču za dobo 2 3 let Ponudbo pod »Predplačilo« 8582 lian.opiema Prodam 'Iva POTFLJA / ložricem Tel : 25 680-' _____ 8549 Prod im dobro ohranjen JF.DILNI KOT m MIZO Jože Bubaš J Puclja 3 Planina III ___^550 " Proti«n« HLA~blLNIK in HLADILNO SKRINJO 3101, lth m«Ho rabljeno Tel 62 28/ 8551 Poceni prodam starejši ŠTEDILNIK. 2 plin, 2 elektrika Frankovo n 86. Škofja Loka od 20 do 21 ure 8552 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO Naslov v oglasnem oddol ku__8553 Prodam HLADILNIK gorenje, star 5 let, dobro ohranjen Ivan Riga. Valjav čeva 13, tel.: 23 829__8554 Prodam BOJLER za centralno kurja vo ferotherm in betonsko železo 0 6 mm. Koselj, Zadraga 3, Duplje _ 8555 Prodam novo ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje 210 I, Tel.: 51 716 _8556 Ugodno prodam 3 mesece rabljen HLADILNIK gorenje Tel.: 81-615 8557 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, KAVČ in 2 FOTELJA Srečko Slap, Trg Rivoli 8, stanovanje 15, Kranj_8558 Prodam kombinirani HLADILNIK, ki se priklopi na akumulator 220 in plin. Marjan Jesih, Finžgarjeva 9, Javornik, Jesenice 8559 zaposlitve Takoj zaposlim čistilko v redno delo vno razmerje ali honorarno Gostilna Gorjanc, Hotemaže 40, tel 45 068 _____ _8441 Zaposlim ŠIVILJO. Tone Bevk, Sp trg 2, Škofja Loka, tel 61 203 8574 Mlajšo DELAVKO za izdelavo tuljav-nih elementov v času dopustov zapo slim. Možna tudi stalna zaposlitev Na slov v oglasnem oddelku._8575 Zaposlim sposobnega KOVINARJA za urejanje strojev in delo v orodjarni Lavtar, C. na Klanec 48, Kranj 8576 Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA aTi priučenega delavca z znanjem elektro varjenja Tel : 47 409_8577 Zaposlim 3 ZIDARJE in 3 DELAVCE; Tel : 33-276__8578 Gostilna Mangert Bled, Kolodvorska 2, tel.: 77 132 ali 77 194, sprejme takoj v delovno razmerje NATAKARICO, hrana in stanovanje preskrbljena, osebni dohodek po dogovoru 8579 Prodam grbaste PETELINČKE ,pri-merne za dopitanje Stanonik. Log 9, Škofja Loka , 8389 Prodam KOČO za srednje velikega; psa Marjan Bajt, Zasavska c. 39/a, Kranj__8565 Prodam 2 meseca starega KOZLI ČKA, samca Jože Tivadar, Zalog 54, Cerklje_ 8566 Prodam nekaj zdravih "ČEBELJIH DRUŽIN, kranjiče. Nomenj 9, Bohinj ska Bistiica__8567 Prodam KRAVO simentalko s TELE-TOM Selo 32, Žirovnica__8568 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni Visoko 71, Šenčur, tel.: 43 180 __8569 Prodam KRAVO s TELETOM ali brez Janez Pazler, Mlinska 13, Bled __8570 DOBERMANE, mladiče stare 7 ted nov, prodam Poklukar, Poljšica 13. Zg Gorje__8571 Prodam TELICO simentalko v 9 me secu brejosti in 7 mesecev staro TELICO frizijko. Zupan, Alpska 44, Lesce ____8572 Prodam NEMŠKO OVČARKO z ro dovnikom, staro 9 mesecev, za 4 SM Starša odlično ocenjena Tel 81 360 popoldne. Bojan Kuralt, Lipce 9, Blej ska Dobrava__8573 izgubljeno V okolici Pnmskovega se je izgubila mlada PSIČKA terierka Kdor bi kaj ve del naj sporoči Sušnik, Jezerska 43, Kranj_____8589 Verižico iz belega zlata z obeskom črrn biser, izgubljeno v Kranju ali Trži ču. zelo drag spomin, vrnite preiti viso ki nagradi Lavrič, Pristava 109. Tržič tel 51 456 8590 kupim Stare razglednice značke medalie slike, ure in drug« starinske predmete, lahko poškodovane, odkupim Tel . 35 1 97_______8583 Kuj)im rabljeno tole cementno KRI TINO Marjan Pušar, Pungert 4, Škof|a Loka Jel_62 815 8584 Smrekove PLOHE, suhe debeline 30 40 cm, širine 150 mm, kupim Tel 42 JJ_3_ 8585 " Počen, rabljene KUHINJSKE ELE MENTE kupim Tel 75 244 popoldne _________ __8586 Kupim 2 500 kosov S 1 HIŠNE OPE KE dravogracl ali novotekst posipane, rdeče barve in ROBNIKE Tel 47 115 8587 Kupim OTROŠKI SEDEŽ ali otroški varnostni pas za avto Tel 81 023 8588 OSTALO S 1. junijem iščem varstvo za 2 de klici na našem domu od 7 do 14. ure Tel 37 001 8592 OBVESTI 14 Vodovodno instalacijo na novi hiši ali razna majhna opravila, vam hitro in kvalitetno izgotovi OBRTNIK. Tel ! 28 427 _8447 Cenjene stranke obveščam, da je odprta Cvetličarna Cvet. Slavica Der-žič, Fužine, Trg Oktobrske revolucije 3, Ljubljana, tel. 061/443 721 8591 Umrla je naša sodelavka MARJANCA ŽBOGAR namestnica poslovodje v veleblagovnici GLOBUS Od nje smo se poslovili 20. maja 1986 na kranjskem pokopališču. Ohranili jo bomo v lepem spominu Sodelavci in DPO Kokra Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in jpreJ^at^e KAT_SlNE klemenčič se i/. Srca zahvtljujemo sorodnikom^^^ed^om, prijateljem in znancem ter sodelavcem kolektivoi.J^kra, DO Kibernetika Kranj, to/d PSI). I.TH, tozd Ploeevfrtir Loka, tozd Peks, /.a izraze sožalja, podarjeno cvetje i n j^fttf) gu|. Posebno zahvalo smo dolžni praporščakom in tov. Pavli za,poslovilne besede ob odprtem grobu.1 Vsem in vsakemu p^sooPjf'ki ste našo mamo spremljali na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci: Angelca, .Jaka in Janko z družinami OVB1B-Kranj, lil. maja 1986- V SPOMIN JANKU VALJAVCU i/. Brezi] pri Tržiču Minihi iilosinu /c leto. nttkur tupu*til dom in senjc dnine si. nii tvojfm (irnhii roiu le vveti, k i urcuku sul ki jo rosi. ('<• f)i solni koga obudila. '/c In tebe, ttrttgi Janko, enui :ciiilja krita. ker li .'('/>c obudile. .1 ran i>rišt'l je :a oddili, naš dnin j>ra:en je. naš dom je lih. tebi', ljubi Janko. ni. dn ')i skupaj kakor včasih kom odšli.______ \ vi m, > u j, pri nas minila. ti ! '. iliiiai sinku, vrnit XVndju je pokrila, vsi ii< ivaml/em nase so poti. ■dl ar r lemnvni