izdaja
pogodbena
skupnost
časopisa
»domače
novice«
lenart
LETO V.
Številka 17
Lenart, 9. septembra 1965
Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda Stuhec, Jože Šuman, Franc Šuman in Franček štefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK ŠTEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart, Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 604-11-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska CP »Celjski tisk« Ceije
Zmanjšani dohodki občinskega proračuna
PRORAČUNSKI DOHODKI BODO LETOS V NAŠI OBČINI ZARADI MANJŠEGA PRISPEVKA IZ OSEBNIH DOHODKOV IN ZARADI POVIŠANJA NEKATERIH POSTAVK PRORAČUNA MANJŠI ZA OKROG 90 MILIJONOV DIN. V OBČINSKI UPRAVI PRIPRAVLJAJO ANALIZE, KAKO USKLADITI DOHODKE Z IZDATKI.
KDO l\ KOLIKO PLAČUJE
KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK
Precej bralcev našega lista se	Zato v današnji številki na 6.
zanima, kolikšen je letošnji kra-	strani objavljamo sklep o uved-
jevni samoprispevek za območ-	bi krajevnega samoprispevka
je krajevne skupnosti Lenart in	za območje KS Lenart za leto
od katere osnove se plačuje.	1965.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OBČ. ODBORA SZDL
NEKATERI SO ZVIŠALI NAJEMNINE STO ODSTOTNO
Načelnika oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Lenart Franja Muršca smo nedavno zaprosili, da za naše bralce pove, za koliko se bodo zmanjšali letošnji proračunski dohodki občine, kaj je temu vzrok in kako se bo uskladilo dohodke z izdatki?
Na omenjena vprašanja nam je Franjo Muršec odgovoril: »Zaradi nove gospodarske reforme je prišlo poleg ostalih sprememb v gospodarstvu tudi do zmanjša-
Franjo Muršec
nja proračunske potrošnje. Tako bi morala biti letos skupna sredstva občinskega proračuna 549 milijonov din, dotok sredstev pa bo zmanjšan in bo predvidoma le 475 milijonov proračunskih dohodkov. To predstavlja zmanjšanje za 14 odstotkov ali za 75 milijonov dinarjev.
Do zmanjšanja dotoka sredstev v občinski proračun, je prišlo zato, ker so prejšnji prispevki iz osebnih dohodkov zaposlenih bili do 31. julija 17,5 odstotka. Od tega je dobila federacija 3 odstotke, občina je bila po republiški delitvi deležna 6,8 odstotkov, 7,7 odstotkov pa je dobila republika. Ker letos nismo mogli pokrivati svojih proračunskih potreb, je naša občina dobivala tudi sredstva, ki bi jih morala dobiti republika (to je 7,7 odstotka). Tako je ob-
čini ostalo skupaj 14 odstotkov od prispevkov iz osebnih dohodkov zaposlenih.
Z novimi ekonomskimi ukrepi je prišlo do razbremenitve prispevkov iz osebnih dohodkov. Prispevek se je zmanjšal od prejšnjih 17,5 odstotkov' na 12,5 odstotkov. Od tega dobi zveza 2,5 odstotka, 8 odstotkov si delita občina in republika, 2 odstotka pa sta namenjena za republiški sklad gospodarskih rezerv. Po najnovejših predlogih naj bi se delilo 8 odstotkov, da bi občini ostalo 4,3 odstotka in republiki 3,7 odstotka. Po novih predlogih republike, na j bi lenarška občina dobila le svoje 4,3 odstotke od prispevkov iz osebnih dohodkov, ki bodo izplačani od avgusta do konca leta. V zadnjih petih mesecih republika ne namerava odstopiti vsega svojega dela prispevka občini. Na račun tega pa namerava dati okoli sedem milijonov dinarjev dopolnilnih sredstev.
Bistvena razlika je v tem, da smo imeli v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 14 odstotkov dohodkov iz prispevkov od osebnih dohodkov, v zadnjih petih mesecih pa bomo imeli le 4,3 odstotke in sedem milijonov dopolnilnih sredstev, kar predstavlja skupno okoli 5 do 6 odstotkov. To pa pomeni močan izpad dohodkov proračuna.
Razumljivo je, da bo možno zaradi spremenjene strukture potrošnje pričakovati manjše dohodke na davku od prodaje na drobno. Prav tako bo nad šest milijonov dinarjev davčnih odpisov zaradi poplav, to pa so glavni vzroki zmanjšanja proračuna.
Proračunska sredstva bo potrebno z rebalansom zmanjšati za 75 milijonov din. V proračunu ni predvidenih novih investicij, ki bi jih lahko črtali in bo to delalo težave, ker je potrebno nekatere postavke nujno povečati, tako bo npr. potrebno dati v sklad za kmečko zavarovanje dodatnih 8 milijonov dinarjev. Za vse postavke proračuna, ki jih je potrebno povečati bo šlo okoli 20 milijonov din. Razumljivo pa je, da v kolikor bo potrebno nekatere postavke povečati, bo po-(Nadaljevanje na 7. str.)
Izvršni odbor Občinskega odbora SZDL Lenart, je na zadnji seji razpravljal o rebalansu občinskega proračuna. O omenjenem vprašanju lahko čitate razgovor z načelnikom oddelka za gospodarstvo skupščine občine Lenart Franjom Muršcom, ki ga objavljamo v današnji številki.
Nadalje so na seji IO med drugim govorili o nekaterih problemih, ki se pojavljajo na področju cen. 10 je ugotovil, da so zasebni kmetje začeli navijati cene kurivu (drva), kljub temu, da tudi za njih velja odlok o najvišjih maloprodajnih cenah, ki ga je sprejela občinska skupščina nedavno.
Ugotovljeno je tudi, da so pričeli nekateri zasebniki zviševati
Do nedavnega je moralo v le-narškern agrokombinatu pospravljati otavo na traktor 15 delavcev, letos pa to delo opravljajo samo trije. Stroj, ki ga vidite na sliki pri nedavnem po-
stanarine sto odstotno, čeprav je najvišji koeficient za povišanje stanarin, ki ga je nedavno sprejela občinska skupščina 1,90. Izvršni odbor Občinskega odbora SZDL Lenart je mnenja, da se tudi na tem področju ugotovi pretirane primere zviševanja cen.
Navzoči so nato razpravljali o pripravah na razširjeni plenum občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta, ki naj bi bil v drugi polovici septembra in bi na njem razpravljali o realizaciji družbenega plana občine v prvem polletju letos in o položaju delovnih organizacij v zvezi z izvajanjem nove gospodarske reforme.
spravilu otave na Poleni, otavo veže v bale in bale naklada na traktorsko prikolico, prav tako pa za seboj pograblja raztreseno krmo.
Foto: Franc Zemljič
mmMmmMMmmmmmm;&'im;mMMMmmumsmmmsmMMm
BALIRANJE IN NAKLADANJE OTAVE
DOMA
Štipendija naj ne bo miloščina
Ce smo v naši občini zadnja leta občutno napredovali glede števila štipendistov, pa ne moremo docela trditi, da so se vzporedno s tem povečevale tudi štipendije. Razumljivo je, da je bil določen napredek storjen, toda še zdaleka ne tak kot bi ga upravičeno lahko pričakovali in kot bi bil potreben. Glede višine štipendij so v občini nasploh neizdelani kriteriji. Vsaka delovna organizacija zase po lastnih kriterijih določa višino štipendije in so več ali manj objektivni elementi premalo ali pa sploh ne upoštevani. Tako se bolj poredko ozirajo na učni uspeh, ki bi moral biti merilo pri odločanju o višini štipendije, malokje ali bolje rečeno nikjer ne spremljajo družbeno politične aktivnosti bodočega štipendista, njegovo idejno zrelost in splošno razgledanost. Lahko
bi trdili, da v domala vseh delovnih organizacijah oz. povsod, kjer štipendirajo, štipendije določajo bolj na pamet ali pa se ozirajo po tem kakšne imajo v drugih sorodnih dejavnostih. Kar pa je najvažnejše je to, da skoraj nikjer ne razmišljajo o tem, kakšni so dejanski stroški šolanja njihovih štipendistov, ki vsekakor niso majhni. Ponekod mislijo, da si lahko študent, dijak — štipendist zasluži tudi mimo študija, torej z opravljanjem različnega dela v prostem času po študiju. To je že res. Toda pri tem pozabljamo, da gre vsako tako delo na račun slabšega študija. Kajti nemogoče je, da razen, če gre za zelo nadarjene ljudi, nekdo na primer izven študija dela kot prometni miličnik. To delo je utrudljivo in pušča malo prostega časa.
Čas bo, da resno razmislimo o tem, da štipendija ne more biti miloščina. Štipendista mora spodbuditi k intenzivnemu študiju. Spodbuja pa lahko samo primerno visoka štipendija. Kakšna naj bi bila danes štipendija je nasploh sicer težko reči, ker gre za različne stroške, toda govoriti o manjši štipendiji za srednje višje in visoke šole od 20 tisoč din je skoraj nemogoče. Zlasti v tistih primerih, ko gre za otroke manj premožnih staršev. Zato so štipendije, ki se v naši občini povprečno gibljejo od 5 do 10 tisoč dinarjev premajhne in je skrajni čas, da se ustrezno povečajo. Učni uspeh pa naj bo mimo drugega eden važnih elementov tudi za določitev višine štipendije-
T. Štefanec
Roka pravice bo morala posredovati
\inttv svetu, 1
Nedavno je bil na obisku v Jugoslaviji predsednik Z AR Gamai Abdel Naser. Ob tej priložnosti se je Tito že šestnajstič srečal z omenjenim državnikom. Slabo vreme je preprečilo odhod Naserja na Brione in so bili državniški razgovori vodeni kar v Beogradu.
Nedavno je bilo končano 19. zasedanje generalne skupščine OZN, ki bo imelo posebno mesto v zgodovini omenjene svetovne organizacije. Na zadnji seji je generalna skupščina soglasno sprejela poročilo odbora za mirovne operacije. V zvezi s tem poročilom bo generalna skupščina obnovila svoje delo po pravilih procedure. Končno je prišlo pri organizaciji združenih narodov clo konca iinančne krize in bodo z delom aktivno nadaljevali, tako bo že 20. zasedanje 21. septembra.
Prvi sekretar Madžarske združene delavske partije Janoš Kadar je bil pred nedavnim z ženo na dopustu na Bledu. Ob tej priložnosti je obiskal Ljubljano in druge kraje.
Bivši ameriški veleposlanik v Saigonu Maxwell Taylor je sprejel položaj posebnega Johnsovega svetovalca za Vietnam. Bela hiša pa je podprla priporočila demokratskega voditelja v senatu Mika Manslielda o vietnamskem problemu. Manstield je med drugim svetoval sporazumno rešitev, vključu-jočo »splošno amnestijo in prenehanje sovražnosti.«
Zaradi hudih nalivov v Avstriji je pred nedavnim Drava ponovno močno narasla in ogrožala nekatere dele Maribora in drugih okoliških krajev. Pravočasni obrambni ukrepi pa so preprečili večjo škodo. V istih dneh pa so bila huda neurja in poplave tudi na Primorskem in Notranjskem. Tako je ponovno prišlo do velike materialne škode. Poplava pa je v Logatcu, na Notranjskem, terjala tudi smrtno žrtev.
Ameriška kozmonavta Cooper in Conrad sta po osemdnevnem potovanju okrog Zemlje v vesoljski ladji Gemini V., v nedeljo, 29. avgusta srečno pristala v Atlantskem oceanu jugozahodno od Berrnudov. S tem sta dosegla poseben časovni lekord. Svoje težko delo sta kozmonavta opravila kljub nekaterim pomanjkljivostim v kabini med poletom. Pravijo, da sta drugače zdrava, le da sta nekoliko shujšala.
Indijski premier Šaslri je nedavno povedal novinarjem, da so pakistanske sile vdrle osem do devet kilometrov daleč na indijsko ozemlje na kašmirskem področju Chamb. Uradno so sporočili, da so indijska letala uničila deset pakistanskih tankov na tem območju in več vozil ter topov. Indijske enote so nedavno zasedle več postojank na pakistanski strani na področju Uri. U Tant se s člani varnostnega s\eta posvetuje o položaju v tem delu sveta.
Nedavno je zgrmela ledena gmota iz ledenika Allain na gradbišče hidroelektrarne v švicarski dolini Saas Fee in pokopala pod seboj 103 delavce. Do sedaj, ko to poročamo (3. 9. 1965) so našli le nekaj delavcev.
Tržnega inšpektorja Skupščine občine Lenart JOŽETA VOGRIN-ČIČA smo zaprosili, da pove za naše bralce, kako je s poviševanjem cen v zvezi z novo reformo, na območju naše občine in kakšni ukrepi so bili podvzeti proti tistim, ki so pretirano dvignili cene ali marže. Tržni inšpektor je povedal:
»Po uvedbi nove gospodarske reforme se je tudi na območju naše občine pojavilo pretirano zviševanje cen. Ti pojavi so predvsem v gostinstvu in pri kmetijskih gospodarskih organizacijah. Kmetijske gospodarske organizacije so zvišale maržo pri živini. Zvišanje omenjene marže je v nekaterih primerih znašalo do 100 din, čeravno je znašala marža v prejšnjih mesecih največ do 55 din.
Trgovina cen ni zvišala. Inšpekcija ugotavlja, da je trgovina pravilno oblikovala cene pri blagu na dan popisa 25. julija 1965 in se pridržuje določenih cen in • marž. Pri kontrolnih pregledih pa so ugotovljeni drugi prekrški pri poslovanju.
Tržna inšpekcija je proti vsem storilcem prekrškov in prestopkov vložila prijave za kaznovanje ne glede ali se nanaša na gospodarski prestopek ali prekršek na neupravičeno zvišanje cen ali drugo. Glede zvišanja cen v gostinstvu inšpekcija vrši dopolnilne ugotovitve in bo vse primere, kjer zvišanje cen ni ekonomsko, upravičeno predlagala v kaznovanje. Do sedaj je vložena prijava sodišču zoper Agrokombinat KZ Lenart, zaradi zvišanja marže pri živini. Proti Trgovskemu podjetju Potrošnik-Izbira Lenart pa je vložena prijava občinskemu sodniku za prekrške, zaradi netočnega merjenja blaga v trgovini v Jurovskem dolu in zaradi ne-
Izvršni odbor koordinacijskega odbora sindikalne organizacije lenarškega Agrokombinata je z vso resnostjo razpravljal o nalogah sindikalne organizacije pri izvajanju gospodarske reforme. V tej zvezi je načelno odobril ukinitev 25 delovnih mest v upravi in na drugih delovnih mestih ter to, da se del tako pridobljenih sredstev uporabi za povečanje osebnega dohodka. Po predlogu naj bi se osebni dohodek povečal za 25 odstotkov delavcem v kmetijstvu (razen živinorejcem), gozdarskim delavcem, nakladalcem v DE blagovni promet, pomožnim delavcem v Brestu in čistilkam ter čuvajem, za 23 odstotkov pa živinorejcem, priučenim delavcem v Brestu, skladiščnikom in kletarjem, medtem, ko naj bi traktoristom in drugim kvalificiranim delavcem osebni dohodek povečali za 20 odstotkov. Režijskim delavcem nameravajo osebni dohodek povečati za 18 odstotkov.
Člani izvršnega odbora so ostro grajali poslovanje gostišča Črni les, ki je prvo polletje zaključilo
označevanja cen v tej trgovini. Prijava se nanaša tudi na neoži-gosane uteži in na neoznačene cene v trgovini Zg. ščavnica. To se je dogajalo brez vednosti uprave podjetja in samoupravnih organov.
Vsem delovnim organizacijam se priporoča, da ne zvišujejo cen brez ekonomske upravičenosti. Pri oblikovanju cen je potrebno upoštevati namen gospodarske reforme. Glede morebitnega zvišanja osebnih dohodkov naj poiščejo v delovnih organizacijah notranje rezerve in naj ne zvišujejo osebnih dohodkov na račun zvišanja cen.«
Franček Štefanec
z nad 2 milijonsko izgubo, iznesli pa so tudi nekaj pripomb na račun nezanimanja občinske skupščine za probleme podjetja. Izrekli so se tudi za pospešeno urejanje premoženjsko pravnih zadev v zvezi z arondacijo. T. š.
Z IZGRADNJO ŠOLE V CERKVENJAKU BODO NADALJEVALI
Nedavno smo poročali ,da je Gradbeno podjetje Pomurje iz Murske Sobote pričelo v Cerkvenjaku graditi novo osnovno šolo. Kmalu pa začetnih delih so z izgradnjo prenehali. Glavni vzrok za to je bil v tem, ker splošna gospodarska banka SRS ni pravočasno izdala garancije na že zagotovljena sredstva za izgradnjo omenjene šole.
Z izgradnjo šole bodo' v Cerkvenjaku te dni nadaljevali, ker je gospodarska banka nedavno že izdala potrebno garancijo. Zaradi omenjenega prenehanja z gradnjo pa bo šola končana šele prihodnje leto.	F. Š.
Odločna beseda
IZVRŠNEGA ODBORA LENARŠKEGA SINDIKATA AGROKOMBINATA
Smernice Občinske skupščine Lenart za nadaljnji razvoj turizma v občini
(Nadaljevanje in konec)
5.	Lov in ribolov kot gospodarski in športni veji delujeta v okviru lastnih društev in zvez. Lov si je že močno utrl pot v turizem, vendar še ni uspel izkoristiti vseh možnosti lastnega razvoja. S planskim in koordiniranim delovanjem v skladu s smernicami družbenega plana občine in aktivnim delovanjem vseh faktorjev ima ugodne pogoje za vse večje vključevanje v turizem.
Ribištvo še ni zajelo prave širine, zlasti ni uspelo razširiti in odpreti možnosti vse večjega vključevanja turistov. Že obstoječi ribniki dajejo solidno zasnovo. Še bolje pa bo po regulaciji Pesnice, kjer bodo za potrebe namakalnega sistema nastala še dodatna akumulacijska jezera. Tudi na področju ribištva bo potrebno proučiti možnosti vse večjega uveljavljanja športnega ribolova.
Zlasti ' je potrebno proučiti možnost vključevanja športnega ribolova ob rednem ribolovstvu v več vodnih objektih na območju občine.
6.	Zabavišč in raznih prireditev je odločno premalo. Veselice in podobne prireditve so preveč enostranske in enolične. Sodoben turizem zahteva pestrejši program. Zlasti primanjkuje prist-nejših prireditev, kot je vinska trgatev, kožuhanje, tekme koscev in žanjic, tekmovanje gozdarjev, tekmovanje v lovu, ribištvu, folklorne prireditve, nastopi pevskih zborov, kresovanje, zbor gobarjev, zimski turizem, smučanje, drsanje itd.
7.	Prav gotovo je pomemben element perspektivnega razvoja turizma na našem območju, zaščita prirodnih znamenitosti, kulturnih spomenikov in naravnih lepot Slovenskih goric. Urbanistični program razvoja in zazidalni načrti morajo biti usklajeni s temi potrebami. Grebeni naših hribov so zazidani z zanimivimi lesenimi »cimpranimi« hišicami. Večina od teh daje zgodovinski pečat načinu in življenju slo-venjegoriškega viničarja. Za
ohranitev te značilnosti je potrebno proučiti možnosti, da se vsaj v posameznih krajih zaščiti nekaj najbolj značilnih hiš, zlasti neposredno ob turističnih postojankah. Tistim pa, ki sedaj stanujejo v teh hišah je potrebno zagotoviti boljša stanovanja.
O perspektivnem razvoju turizma, predvsem pa turističnih postojank je potrebno proučiti možnosti, da se ta področja zaščiti, kot npr. Črni les pred močno sečnjo lesa itd.
Nadalje je potrebno proučiti možnosti o ustanovitvi slovenje-goriškega muzeja. Rotovž v Lenartu in druge zgodovinske znamenitosti in razni predmeti dajejo dokaj dobro zasnovo za oblikovanje zgodovinske zbirke.
8.	Obrt, zlasti obrtno servisna služba je slabo razvita, predvsem se čuti pomanjkanje takih storitev, ki jih poleg lokalnih potreb najbolj iščejo turisti, to so avto-mehariične delavnice, popravljal-nice raznih strojev, pralnica avtomobilov in drugo. Te dejavnosti je potrebno nujno zagotoviti, bodisi v okviru obstoječih gospodarskih organizacij ali samostojnih delavnic.
9.	Trgovina s svojo mrežo prodajaln ima vse pogoje za večje vključevanje za potrebe turizma. Trgovske organizacije bi morale bolje poznati potrebe in želje ožjega trga, zlasti pa proučiti želje turistov. Pristojni organi bodo morali proučiti potrebo po skladnejšem odpiralnem času trgovskih poslovalnic, kajti sedanji odpiralni čas ni usklajen niti s potrebami domačih, kaj šele turistov.
10.	Komunalne organizacije, krajevne skupnosti, turistična društva in ostale družbeno-poli-tične organizacije, društva in vsi občani, naj v prihodnje sistema-tičneje rešujejo vprašanja čim lepšega izgleda naselij. To vprašanje je potrebno reševati organizirano. Dosledneje se naj izvajajo predpisi, ki urejajo to področje, predvsem pa predpisi o javnem redu in miru.
11.	Turistična propaganda po svojem pomenu sodi na prvo me-
NEODGOVORNOST PRI DELU
TRETJE ZASEDANJE ZS KZ ZG. ŠČAVNICA — VELIKA
ODPUŠČENE DELAVCE BODO ZAPOSLILI V DRUGIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH — GRADBENO PODJETJE »POMURJE« SE POGODBE NI DRŽALO IN JE Z DELAVCI SKLENILO ZAČASNO DELOVNO RAZMERJE — ZADRUGA V ZGORNJI ŠCAV-NICI JE DOSEGLA V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU 754.000 DIN IZGUBE, VZROKI ZA TO SO SLABA LETINA, NEODGOVORNOST PRI DELU, PREVELIKA ZAPOSLENOST IN DRUGO
Na tretji redni seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge Zgornja Ščavnica—Velka so obširno razpravljali o položaju zadruge po novih gospodarskih ukrepih, člani zadružnega sveta so dobili obširen material za sejo sveta, katere se je udeležil tudi predsednik Ob. odb. SZDL Lenart Franjo Muršec in drugi predstavniki občinske skupščine.
Po obširni razpravi so člani zadružnega sveta sprejeli sklep, da' bodo v kmetijski proizvodnji odpustil 25 delavcev, ker so vse odročne parcele dali v kooperacijo. Poleg tega bodo ukinili številna vodilnejša delovna mesta in bodo tako prištedili okoli 35 milijonov dinarjev.
Zadruga je nekaj delovne sile že odpustila, pred tem pa je na-
pravila z Gradbenim podjetjem Pomurje iz Murske Sobote pogodbo, da to podjetje sprejme odpuščene delavce v stalno delovno razmerje. Te pogodbe pa se Pomurje ni držalo in je delavcem izdalo odločbe o začasnem delovnem razmerju, delavci so odločbe podpisali in so tako ostali brez stalne zaposlitve. Zadružni svet je skleni), da mora uprava zadruge takoj posredovati pri omenjenem primeru, ker bi drugače ostali brez dela tudi taki, ki nimajo doma zemlje in imajo številne družine. Zadruga vodi razgovore tudi s Sladkogorsko tovarno papirja, za zaposlitev večjega števila delavcev zadruge v tej tovarni. Tako predvidevajo,
(Nadaljevanje na 8. strani)
sto. Ta dejavnost je na našem območju dokaj zanemarjena in neenotna. Za uspešni razvoj turizma naj vsi faktorji, ki kakorkoli delujejo na tem področju, proučijo možnosti, da se pristopi k redni turistični propagandi preko radia, televizije, tiska, razglednic, izdelovanja in prodaje spominkov in drugega.
Proučiti je treba možnost o izdaji in natisu skupnega turističnega prospekta, opremljenega s slikami, opisom in možnostmi o vključitvi našega območja v šir-
šo turistično propagando na območju Slovenije.
Skupščina občine priporoča vsem delovnim organizacijam, družbeno-političnim organizacijam in društvom in ostalim faktorjem, ki delujejo na področju turizma ali dejavnosti, ki pogojujejo razvoj turizma, da proučijo v okviru svoje dejavnosti sedanje stanje in možnosti nadaljnjega razvoja turizma na tem območju. S skupnimi prizadevanji in enotnimi stališči uspeh ne bo izostal.	Konec
v
*	> - ■ {iv^a-Hi-
Av < •
I I
V naših gostiščih je mogoče dobiti vedno več domačih specialitet med temi so posebno iskane gibanice. Žal so včasih precej drage, pa tudi zmanjka jih prehitro. Na fotografiji: Tako naše mamice pripravljajo gibanice. Foto: M. Brurnen.
RK ZBIRA POMOČ ZA POPLAVLJENCE
Glavni odbor RK Slovenije je pričel v začetku avgusta z nabiralno akcijo za ogrožene od poplav na dbmočju Slovenije.
Pomoč zbirajo po posameznih občinah, predvsem tam, kjer prebivalstvo ni bilo prizadeto od poplav in neurij. Zbira se denar, hrana in pohištvo. Akcija bo trajala do konca leta, pomoč pa bo Rdeči križ začel deliti že prej.
Od skupne pomoči bodo doibili kraji na Primorskem 40 odstotkov, 50 odstotkov dobi Pomurje, po pet odstotkov pa občina Gornja Radgona in Lenart.
Omenjeno pomoč bodo dobili tisti, ki so jih poiplave najibolj prizadele. Pri tem so izvzete družbene delovne organizacije, ki pomoči s strani RK ne bodo dobile.
Po ugotovitvah občinske skupščine je bilo letos na območju naše občine na gospodarskih poslopjih za 4 milijone 800 tisoč din škode, zaradi poplav. Na posevkih zasebnih kmetovalcev pa je biLo škode za milijon 500 tisoč din. Verjetno je bila škoda še znatno večja. '§ 'ti
Nci iotograliji: V dolini Pesnice je lelos pogosto poplavljalo. Uničena je bila trava, posevki in ogrožena, nekatera poslopja. Na posnetku vidite Matjašičev mlin v Gočovi ob zadnjih poplavah.	Foto: M. Brumen
MED DOPUSTI SO BILI DELAVCI VEČINOMA DOMA
Zemljičevi bratje in sestre iz Zg. Ščavnice so se letos podali na Triglav. Na sliki jih vidimo pod triglavskim vrhom.
Foto: Slavko Žemljic
Letošnje dopuste je le malo delavcev preživelo ob morju ali šlo na potovanja po bližnji in dalj:nji domovini. Tako je od vseh zaposlenih v Obrtno gradbenem podjetju Lenart šlo na krajša potovanja, za časa dopusta le nekaj delavcev, na morje pa ni šel nihče. Na morju je bilo vsekakor največ delavcev iz Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate, ki imajo v Pre-manturi pri Puli urejeno prikupno letovišče. Takoj za njimi pa so uslužbenci občinske skupščine, kjer je od 68 zaposlenih šlo na morje, to večinoma tudi v Preman-turo, 17 uslužbencev v večini z družinami, 10 občinskih uslužbencev pa je šlo na razna potovanja. Doma jih bo predvidoma ostalo 41. Na morju ali v planinah pa je preživelo precej dopustnih dni tudi veliko prosvetnih delavcev.
V delovni enoti Agrokombinata KZ Lenart v Benediktu je zaposlenih 32 delavcev. Od tega števila ni šel nihče na morje. Na krajša potovanja po Sloveniji so šli trije. Delavci so imeli možnost dobiti dopust po želji.
Sindikalna podružnica DE Agrokombinata KZ Lenart Benedikt, kamor spada tudi Cagona, bo priredila izlet v Kranjsko goro, od kjer se bodo napotili čez Vršič v dolino Trente, nato pa proti morju in skozi Notranjsko domov. Vsak udeleženec izleta bo plačal od 1000 do 1200 din. Izlet bo trajal dva dni. Na podobna krajša potovanja bodo šli verjetno tudi iz drugih kolektivov.
Od tistih, ki so bili letos v Pre-manturi smo izvedeli, da je tam prijetno letovati. Poleg lepe narave je tam mogoče dobiti tudi izdatno hrano, čeprav sta v kuhinji dve moči, ki pripravljata hrano za okoli 50 gostov. Tam pogrešajo le dnevno časopisje. Verjetno pa bo tudi ta preskrba sčasoma urejena.
Vzdolž istrskega polotoka v Pre-manturi je dovolj prostora za kopanje in sončenje in se lahko podajo sem tudi neplavalci, ker se jim ni treba bati, da bi utonili. Tako je pričakovati, da bo prihodnje leto šlo v Premanturo še več občanov, seveda, če bo to denarnica dopuščala.
F. Š.
AMERIŠKI ROJAKI NA ORISKU
Nedavno se je pri Železnikovih na Zavrhu zbrala družba Cučkovih in Železnikovih sorodnikov. Imeli so poslovilni večer. Sin Jože z družino je po 17. letih prvič obiskal domovino in je bil ta dan konec njegovega obiska.
Jože živi v Clevelandu v Ameriki. Pripovedoval je, kako tam živo spremljajo vse novice iz domovine. Tam imajo tudi klub štajerskih Slovencev, ki vsako leto organizira piknik. Takrat zbujajo spomine na domovino in /prikazujejo ameriškemu ljudstvu naše običaje. Tako so lani priredili v narodnih nošah tekmo žanj.ic in mlat-cev. Slovenski fantje so mlatili s cepci in s tem pokazali, kako si je slovenski kmet pred leti pripravljal vsakdanji kruh.
Jože je povedal, da v Clevelandu živi mnogo Slovencev in da lepo zaslužijo. Večkrat pa jih tare domotožje, ker jim je tujina večkrat mačeha. Opravljajo težka dela, da bi si zaslužili za potovanje na obisk v domovino, tja, »kjer jih mati zibala je«.
Ob Jožetovem slovesu so imeli nekateri solzne oči, on pa jim je dal spanje, da se bo prihodnje leto spet vrnil v stari kraj.
Med bivanjem v domovini si je ameriški rojak z družino ogledal mnogo krajev na Notranjskem in v Prekmurju. Prepričani smo, da je odnesel lep vtis iz domovine. Ob slovesu smo mu zaželeli srečno pot v Ameriko in še srečnejšo vrnitev v Evropo in na zeleno Štajersko.
Trezika Novak
PISMA BRALCEV
Kje so lanska sredstva za Drvanjo ?
V	soboto, 28. avgusta je bila dvorana lenarškega kulturnega doma prizorišče velikega srečanja med rokoborsko ekipo F. Ravalico iz Trsta in TAK Partizan iz Lenarta.
V	dvorani se je zbralo manj gledalcev kot je običaj ob mednarodnih srečanjih. Toda tisti, ki so prišli, so s toliko večjim navdušenjem spremljali srečanje in vspodbujali domačine, ki so se tokrat zares izkazali. Prvič v zgodovini lenarške rokoborbe se je zgodilo, da so domačini premagali nasprotnika iz inozemstva v vseh disciplinah in s tako premočjo. Končni rezultat srečanja je namreč 16:0 za Lenarčane.
Od domačih rokoborcev smo videli na blazinah Crnčiča, Majceno-viča, Znuderla, Karnerja, Dokla, Sumana, Orla in Marasa.
Vsi brez izjeme so se trudili kolikor je bilo v njihovi moči. Njihov trud tokrat zares ni bil zaman.
Lani je ostalo 150.000 din od krajevnega samoprispevka določenega za Bačkovo in Drvanjo. Ta sredstva še niso izkoriščena in se ne Ve, kje so. Na drugi strani pa se nihče ne zanima, da bi se denar izkoristil, ceste pa so iz dneva v dan slabše. Za ti dve vasi bi bilo potrebno izvoliti nove odbornike krajevne skupnosti. Poleg tega pa
tudi predlagam, da se čimprej skliče zbor občanov za to območje, na katerem se je potrebno pogovoriti, kako bomo izkoristili neizkoriščena sredstva in kdo bo predpisal katastrski dohodek za območje KS Benedikt, ker je skrajni čas, da se to uredi.
Ernest Zeleznik
Drvanja 25
Po 5. členu temeljnega zakona u ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/64) in 181. člena statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 21-287/64 in 35-479/64 je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. avgusta 1965 sprejela
ODLOK
SREČANJE MED F. RAVALICO IZ TRSTA IN TAK PARTIZAN LENARI
Sijajna zmaga Lenarčanov
NAŠI ZMAGALI S 16:0 — 14. NOVEMBRA POVRATNO SREČANJE
V TRSTU
Celo tisti, za katere so gledalci menili, da jim sreča ne bo naklonjena, so zmagali.
Gledalci so s posebnim zanimanjem zlasti spremljali borbo perspektivnega rokoborca Franca Žnu-derla, ki. je prikazal lepo rokobor-bo. Tokrat se je še bolj potrudil, ker odhaja na odslužitev vojaškega roka. Pravo mojstrstvo v tehniki pa je pokazal gost lenarške ekipe Orl, katerega borbo so Lenarča-ni opazovali z odkritimi simpatijami.
Zadnje mednarodno srečanje , v rokoborbi je pokazalo, da so Lenar-čani v dobri formi in, da ob vestnem treningu lahko pričakujemo še več kvalitetnih srečanj. Kakor smo obveščeni, bo 14. novembra letos povratno srečanje v Trstu. Upajmo, da nas rokoborci Lenarta tudi takrat ne bodo razočarali.
T. Š.
o določitvi in plačevanju akontacije na nove stanarine in najemnine na območju občine Lenart.
1.	člen
Nosilec stanovanjske pravice plača od 1. avgusta 1965 dalje akontacijo na novo stanarino v skladu z zakonom o revalorizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SFRJ. št. 34/65).
2.	člen
Akontacija na novo stanarino se določi tako, da se stanarina, določena po odločbi pristojnega organa na dan 1. julija 1965. pomnoži s koeficientom povečanja stanarine.
Glede na leto dograditve se določijo naslednji koeficienti:
—	za stanovanje dograjeno do konca leta 1959	1,90
—	za stanovanje dograjeno v letu 1960	1.75
—	za stanovanje dograjeno v letu 1961	1.50
—	za stanovanje dograjeno.v letu 1962	1.43
—	za stanovanje dograjeno v letu 1963	1,30
—	za stanovanje dograjeno v letu 1964 in kasneje	1,00
3.	člen
Akontacijo določi in obračuna organ, ki upravlja hišo, v kateri je stanovanje.
4.	člen
V	potrdilu o plačilu akontacije na stanarino mora biti izkazna višina dosedanje stanarine in višine nove akontacije z navedbo koeficienta povečanja iz 2. člena tega odloka.
5.	člen
V	primeru, da je akontacija, predpisana po tem odloku, višja od nove stanarine, ki jo bo določil pristojni organ z odločbo, se nosilcu stanovanjske pravice ugotovljena razlika obračuna v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
Ce je nosilec stanovanjske pravice plačal nižjo akontacijo od nove stanarine, mora izkazano razliko doplačati najkasneje v roku treh mesecev od dneva, ko prejme odločbo o novi stanarini.
6. člen
Sredstva, ki predstavljajo razliko med dosedanjo stanarino in akontacijo na novo stanarino, se smejo uporabiti le v skladu s sprejetim predračunom dohodkov in izdatkov stanovanjske hiše za leto 1965.
7.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za določanje akontacij za najemnine za poslovne prostore s tem, da najemnina za poslovni prostor ne more biti nižja od najvišje akontacije za nove stanarine na območju občine.
8.	člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku Maribor.
Lenart, dne 23. 3. 1965.	Predsednik
Številka 36-6/05-12	skupščine občine Lenart
Edo Zorko t. r.
IZ LENARŠKEGA AGROKOMBINATA
USPEHI KOOPERACIJSKE SLUŽBE
Poleg ostalih dejavnosti je Agro-kombinat KZ Lenart v zadnjih letih "uspešno razvijal tudi pogodbeno sodelovanje s kmeti. Najboljši uspehi so bili doseženi predvsem pri živinorejski kooperaciji.
V travniško poljedelski proizvodnji daje kombinat osnovni poudarek pridelovanju kultur, ki predstavljajo osnovo za intenzivno živinorejo. Načrt sodelovanja pri pridelovanju koruze je bil letos izpolnjen na 223 ha ali 104 odstotno, v travništvu pa na 608 ha ali 76 odstotno. Letos so kmetje prvič v pogodbenem sodelovanju posejali večje količine hibridne koruze. Kljub dokaj neugodni letini je rast koruze zadovoljiva, čemur je naj-
V	minuli sezoni se je udeležilo splošnih predavanj, ki jih je organizirala Delavska univerza Lenart, 3.571 občanov. Dobra udeležba je bila tudi na predavanjih, ki so bila v delovnih organizacijah. Omenjena DU je letos organizirala splošna predavanja na vasi, dve šoli za starše in več seminarjev ter predavanj za podjetja.
Med drugim so pripravili predavanja za samoupravne organe v gospodarstvu in družbenih službah, za člane zadružnih svetov in za vodstva političnih organizacij. Pripravili pa so tudi strokovne tečaje za kmetijske delavce.
V	pretekli sezoni je DU pripravila v lenarškem klubu dva literarna in tri klubske večere. Na omenjenih večerih so sodelovali vidni slovenski in jugoslovanski književ-
Naši otroci se obnašajo kot odrasli. To je vsekakor dobro in kaže, da tudi naši najmlajši ne zaostajajo za razvojem. Zato je tembolj nerazumljivo, da se nekateri vsajajo nad tem, da recimo več hlačnikov dan za dnevom v novem naselju v Lenartu z vso vnemo meče karte. Jezili bi se lahko, če bi ti otroci igrali kot kaki amaterji, sedaj pa, ko igrajo kot dobro izvežban.i igralci, nima pomena negodovati. Dobro je tudi to, da se jezijo tisti, ki stanujejo izven tega naselja, medtem, ko so starši povsem tiho in molče odobravajo igro svoje nadebudne mladine, ki ima gotovo veliko bodočnost pred seboj. Kdo ve, če ne bomo nekega dne tudi v naši občini ustanovili igralnice po vzoru tiste v Portorožu. In v tem primeru ne bomo imeli nobenih težav s kadrom. Gre torej za perspektivno kadrovsko politiko, k,i jo še kako pogrešamo. Sliši se tudi, da je med temi otroci ■ nekaj takih, ki na vse mogoče načine preklinjajo. Kdo pa danes ne preklinja. Preklinjanje lahko končno ocenimo kot odraz zrelosti in moža-
več pripomogla ustrezna agrotehnika.
Načrt sodelovanja v živinoreji predvideva rejo 800 telet in 1.200 glav mladega goveda. Do konca julija so na Agrokombinatu sklenili 645 kooperacijskih pogodb za rejo telet, kar je 75 odstotna realizacija plana. Za mlado govedo je sklenjenih 551 pogodb, poleg tega pa je v pitanju še 900 glav lastne goveje živine. S takim uspehom so v zadrugi zelo zadovoljni.
V travniško poljedelski proizvodnji se zadruga poslužuje kreditiranja kooperantov, s tem, da se vrednost reprodukcijskega materiala in strojnih uslug realizira v živinorejski proizvodnji. Prav zato
niki, saj je bil navzoč tudi predsednik Zveze književnikov Jugoslavije Meša Selimovič.
Na kraju je mogoče podati ugotovitev, da je bilo delo DU letos dokaj uspešno. K temu so pripomogli dobri predavatelji in razumevanje delovnih organizacij za realizacijo programa omenjene izobraževalne ustanove.	F. Š.
OGLASI
Ugodno prodamo električni kuhalnik na dve grelni plošči in nerabljen pralni stroj znamke EKA. Zglasite se pri družini Štefanec na Cmureški cesti 8, v Lenartu.
Prodam pet kompletnih kletnih oken 100 X 40 cm in vrata.
Vovk, Lenart
tosti. In tem otrokom gotovo ni mogoče oporekati zrelosti, kajti za igranje kart gotovo moraš biti zrel in nekaj-soli v glavi tudi moraš imeti. Kar se kletvic tiče je potrebno poudariti, da v glavnem prevladujejo domače, ki jih vsakdo razume in jih tako tembolj ceni.
Ti naši moderni otroci, ki se razumejo na moderne zabave zadnji čas prirejajo tudi razne viteške igre, ki so bile že nekdaj v čislih in jih ne kaže odpravljati. Poleg rokoborbe v rimsko-grškem slogu gojijo tudi razne druge veščine, ki pripomorejo k utrjevanju telesa. Nekaj prask, krvavih nosov in raztrganih hlač nikakor ne more zmanjšati pomena otroških bojev. Končno gre pri vsem tem za neko obliko predvojaške vzgoje.
Naše otroke, ki živijo v moderni dobi je potrebno razumeti. Omogočiti jim je potrebno, da se bodo še naprej razvijali oh kartah, preklinjanju in pretepanju. Zlasti slednja ima v naši občini veliko perspektivo.
Anzek
je dan tudi največji poudarek sodelovanju v kulturah, ki so osnova za pitanje govedi. S kooperacijo si prizadevajo tudi povečati lastno čredo. Poslužujejo se več oblik sodelovanja v živinoreji. Tako, teleta ali težje živali odkupujejo od kme-tov-ikooperantov in jih potem prepuščajo v nadaljnjo rejo istim kmetovalcem. Kmetom dajejo v pogodbeno pitanje, zlasti tistim, ki so se specializirali za živinorejo, pitance težke okoli 150 kg. Trenutno imajo v pitanju preko 900 glav govedi. V prihodnje bodo morali poskrbeti za vzrejo lastnih krav — mlekaric. S tem bodo dobili teleta, bodisi za plemenjenje ali za pitanje. Obstajajo realne možnosti za
LENART 19. septembra, DREVO ZA OBEŠANJE, ameriški kavbojski film 26. septembra,
V ZNAKU ZOROA, am. film
GRADIŠČE 19. septembra, CAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI, am. CS film
Na sestanku skupnih investitorjev za regulacijo reke Pesnice in njenih pritokov, je bilo dogovorjeno, da bi letos regulirali Pesnico do 29 km, to je od ptujske smeri mimo Trnovske vasi do vznožja Radehove. Omenjena dela naj bi bila končana, če bi bilo ugodno vreme.
Za letos je bilo tudi predvideno, da bi se pristopilo k regulaciji potoka Drvanje. Pred nedavnim se je pričelo v zvezi z regulacijo Pesnice s prvimi gradbenimi deli pri izgradnji 25 m dolgega mostu čez Pesnico na cesti Lenart—Gočova— Ptuj. Računajo, da bi bil letos most dograjen. To je eden od največjih
pogodbeno rejo najmanj 600 krav — mlekaric, ki bi letno dale nad milijon litrov mleka in nad 400 telet.
Periodični obračun za prvo polletje je pokazal precejšen čisti dohodek in so predstavniki koopera-cijske službe mnenja, da v zvezi z gospodarsko reformo v tej službi ne bo težav. Osnovni problem, ki pa ni nov in je postal po gospodarski reformi še posebno pereč je nelojalni odnos med sosednimi kmetijskimi delovnimi organizacijami, predvsem v oblikovanju in spoštovanju dogovorjenih odkupnih cen.
(Iz razgovora z vodjem koopera-cijske službe lenarškega agrokombinata dr. vet. Ivom Rapocem).
26. septembra, JULES IN JIM, franc. film
VOLIČINA 19. septembra, LJUBITE BRAMSA?, am. drama
26. septembra, RIO BRAVO, am. kavbojski film
ČESTITKE
Vse dobro in lepo želim za življenjski praznik MARIJI KURBUS, da bi ga obhajala še vrsto let zdrava in srečna v krogu najdražjih. Sestra Anica.
mostov, ki bo zgrajen preko Pesnice.
Pred nedavnim so bili predloženi tudi projekti za premestitev in premostitev glavnega voda lenarškega vodovoda.
Poleg izgradnje že omenjenega mostu je predvidena izgradnja še večjih mostov in prehodov, za katere bi morali že letos zagotoviti 12 milijonov din s strani občine,
V zvezi z regulacijo Pesnice čakajo občino še velike naloge. Za mostove in eventuelne premestitve tras cest bo potrebnih še veliko sredstev. Najtežje bo prihodnje leto, ko se bodo vsa dela izvajala na območju naše občine.
Na fotografiji: Izgradnjo mostu v Gočovi so zavirale nenehne poplave. — V vodi so bile tudi barake »Konstruktorja«, ki most gradi.
Fotho: Brumen
Plodno delo Delavske univerze
Kako je z regulacijo Pesnice
KOZERIJA
MODERNE OTROŠKE IGRE
VETERINARSKI NASVETI
Vet. Milan Vauda
(Nadaljevanje in konec)
SINGAMOZA — BOLEZEN MLADE PERUTNINE
Singamoza je zajedavska bolezen domače in divje perutnine ter ptic. Povzroča jo zajedalec syngamus-trachealis, to je od dva milimetra pa v izjemnih slučajih do 5 cm velik črviček rdečkaste barve in ker sta oba spola v stalnem spolnem stiku, jih najdemo v dušniku v obliki grške črke Y. Od te zajedalske bolezni pogine samo mlada perjad in to zaradi zadušitve, ker se zajedalci nahajajo v tolikšnem številu v dušniku, da ga enostavno zamašijo. Pri starejših živalih se to ne opazi in ne najdemo drugih znakov razen pokašljevanja — one samo prenašajo bolezen. Za to bolezen so najbolj občutljivi piščančki, purice in fazančki. Znak te bolezni je težko dihanje, razširjena in spuščena krila, pokašljevanje in pred poginom postanejo živali plave in se vležejo. Najbolj kritičen čas je starost od dveh do desetih tednov. Bolezen se širi
z nakupom invadiranih (obolelih) starejših živali vseh vrst perutnine ali po jo lahko prenese tudi obolela divja perutnina. Živali se invadirajo tako, da pojedo jajčeca, ličinko ali pa navadne črve, kateri so predhodno pojedli jajčeca. Iz jajčec se razvije ličinka, katera po telesu potuje v sapnik.
Bolezen lahko zdravimo in to z praškom BAT. To delamo tako, da v škatlo ali zabojček veličine 30 krat 30 krat 30 cm damo n. pr. 10 piščančkov in štiri grame 25 odstotnega BAT praška. Vsakih petnajst minut damo po eno tretjino od štirih gramov praška in škatljo malo stresemo. To se pravi, da ne damo naenkrat štiri grame ampak trikrat po eno tretjino v razmahu po 15 minut. Piščančki udihujejo prah, kateri potem uničuje zajedalce. Vse prostore v katerih so bili piščanci in posodo moramo razkužiti z dva do 5 odstotno vrelo razto-topino lužnega kamna. Zdrave in ozdravele piščance ločimo od o-stale perutnine.
TUBERKULINIZACIJA GOVEJE ŽIVINE
Opozarjamo vse kmetovalce, da je tuberkulinizacija goveje živine obvezna. Tuberkulinizira se vsa goveja živina od treh mesecev starosti in naprej neglede na to ali je v lastni ali kooperacij-ski reji.
Kdor ne bo imel tuberkulinizira-ne živine, ne bo smel prodajati mleka, teleta za pleme in pitano živino ter ostalo živino za pleme. Opozarjamo predvsem na to, da pitana živina, to se pravi biki in telice morajo biti tuberku-linizirani, ker to zahtevajo inozemski kupci. Iz netuberkulinizi-ranega hleva lahko gre živina samo v zakol in to za domači trg. V kolikor veterniar pri pregledu po zakonu ugotovi tuberkulozo, sc meso zapleni in lastnik ne dobi nobene odškodnine. Kdor ne bo dal živino tuberkulinizirati, bo predan sodniku za prekrške, a kazni so precej visoke. Iz zgoraj navedenega lahko sami raz-
berete, da bo vsak, ki ne bo dal živino tuberkulinizirati, zato o-škodovan že pri ceni saj je klavna živina cenejša od plemenske, ne bo smel prodati pitane živine namenjene za izvoz, dokler ne bo tuberkulinizirana, te stroške tuber-kulinizacije bo nosil sam, a poleg tega bo predan sodniku za prekrške. Priženite zato vso govejo živino, starejšo od treh mesecev na z razpisom za tuberku-linizacijo določena mesta. Tisti pa, ki ima večje število živine, naj obvesti veterinarja, da mu izvrši tuberkulinizacijo na domu. V tem primeru mora imeti živino v hlevu in nuditi veterinarju vso pomoč. Zavedajte se, da je goveja tuberkuloza prav tako nevarna za ljudi in da s tem preprečujemo širjenje te naravne bolezni ne samo pri živalih temveč tudi od živali na ljudi in obratno. Verjetno že sami veste, da je na našem območju tuberkuloza med prebivalstvom zelo razširjena. Spoštujmo star pregovor, ki pravi, da je bolje bolezen preprečiti, kot pa jo zdraviti.
KRAJEVNA SKUPNOST LENART
Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37-209/64. po sklepih zborov volivcev v Lenartu dne 23. 2. 1965. Setarovi z dne 23. 2. 1965. Hrastovcu z dne 23. 2. 1965 in Zer.javcih z dne 28. 2. 1965 ter 14. člena statuta krajevne skupnosti_ Lenart je svet krajevne skupnost Lenart na seji dne 13. marca in 15. aprila 1965 sprejel
2. od katastrskega dohodka:
SKLEP
o uvedbi krajevneg leto 1965.
samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lenart za
I.
Za vzdrževanje občinskih cest. mostov, ureditev prostorov Krajevne skupnosti. cestno razsvetljavo, obnovo spominske plošče Narodnoosvobodilne borbe na zgradbi Radehova. hišna številka 27. ureditev avtobusnih postaj, za dotacijo otroškemu vrtcu Lenart, krajevnemu odboru rdečega križa Lenart, krajevnemu odboru Zveze borcev Lenart, za prispevek Domačini novicam in za pomoč ogroženim družinam, se na območju krajevne skupnosti Lenart uvede krajevni samoprispevek za leto 1965 v gotovini .delu. prevozu, materialu in drugih storitvah.
II.
Za izvršitev namenov navedenih v točki I.. je potrebnih 5,659.200 din. Sredstva za posamezne namene so razvidna v predračunu krajevnega samoprispevka
III.
v gotovini.
v delu. materialu, prevozu in drugih
etarova:
2000 din
2000 din
Krajevni samoprispevek storitvah znaša za:
1. območje zbora volivcev Lenart, naselja Lenart. Radehova in Sp. Porčič:
a)	vsako gospodinjstvo	2000 din
b)	vsak zaposlen delavec, nekvalificiran, polkvali-
l:iciran ali nepopolna srednja šola	1000 din
kvalificiran, visokokvalifieiran ali popolna
srednješolska izobrazba	4000 din
c)	upokojcnci	2000 din \ d) ostali poklici 4000 din
e) lastniki, uporabniki kmetijskih zemljišč	do 600.000 — 0.5"„
od katastrskega dohodka	nad 600.000 — 1 "„
2.	območja zbora volivcev Žerjavci. naselja Sp. in Zg. Žerjavci:
a)	vsako gsopodin.jstvo	4000 din
b)	vsak zaposleni	2000 din
c)	1. vsak lastnik, uporabnik kmetijskega zemljišča	2000 din 2. od katastrskega dohodka:
do 500.000 din	4000 din
nad 500.001 din	8000 din
d)	obrtniki— od davčne osnove	1.5",,
3.	območje zbora volivcev Šetarova. naselja Lormanje, Šet
a) vsako gospodinjstvo
b) vsak zaposlen delavec: nekvalificiran, polkvali-ficiran ali nepopolna srednja šola kvalificiran in visokokvalifieiran ali s popolno srednjo šolo ter delavci na vodilnih delovnih mestih
c)	upokojenci
d)	orbtniki od davčne osnove
e)	ostali poklici
1) lastniki, uporabniki kmetijskega zemljišča od katastrskega dohodka:
1.	do 300.000 din nad 300.001 din
2.	do 200.000 din 200.001 do 400.000 din 400.001 do 600.000 din 600.001 do 800.000 din nad 800.001 din
4.	območje zbora volivcev Hrastovec. naselja Vinička vas. Voličina (del). Zamarkova in Močna:
a)	vsako gsopodinjstvo
b)	vsak zaposlen delavec: nekvalificiran, polkvalifi-ciran ali z nepopolno srednjo šolo kvalificiran, visokokvalifieiran. popolna srednja šola ali na vodilnih delovnih mestih
c)	upokojenci
d)	obrtniki od davčne osnove
e)	ostali poklici
f)	lastniki, uporabniki kmetijskega zemljišča od katastrskega dohodka: 1. ne glede na višino katastrskega dohodka
4000 din 2000 din 1,5 "■„ 4000 din
0.5 "„ 1.0 % 2000 din 4000 din 6000 din 8000 din 10.000 din Sp. Partinje, Zg.
2000 din
1000 din
2000 din 500 din 1.5 "'„ 2000 din
1.0 1
do 200.000 din	2000	din
200.001 do 400.000 din	4000	din
400.001 do 600.000 din	6000	din
600.001 do 800.000 din	8000	din
800.001 do 1.000.000 din	10.000	din
nad 1.000.001 din	12.000	din
IV.
Delavnik se računa 8 ur v vrednosti 2000 din.
Vožnja z vprežno živino za prevoz 1 m3 se računa 750 din ura.
Vrednost materiala se obračuna po dnevnih cenah.
V.
Izvršni odbor sveta krajevne skupnosti določi za vsakega zavezanca vrsto, višino in način izvršitve krajevnega samoprispevka po tem sklepu in potem obvesti pismeno vsakega zavezanca.
VI.
Samoprispevka določenega po točki III. — 1) e, f: 2) c-2. d: 3) d, f-1. 4) d. jE—1, se ne more izpolniti z nedenarno obveznostjo ali materialom.
VII.
Zavezanci krajevnega samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.
vm.
Ce zavezanec krajevnega samoprispevka izjavi, da bo nedenarno obveznost izpolnil s plačilom v denarju, mora znesek plačati v 8 dneh.
IX.
Ce zavezanec- krajevnega samoprispevka nedenarne obveznosti ne izpolni v roku. ki je določen, se mu določi krajevni samoprispevek v denarju, v skladu z določili tega sklepa.
X.
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni plačati krajevni samoprispevek v roku 30 dni po sprejemu sklepa oziroma izvršitvi nedenarne obveznosti v določenem roku.
XI.
Dela. ki se bodo predvidoma opravila s sredstvi krajevnega samoprispevka, morajo bili končana do 30. novembra 1965.
XII.
Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren izvršni odbor sveta krajevne skupnosti.
xm.
Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor. invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka: dijaki in študenti od štipendij ter vajenci od svojih nagrad.
Izvršni odbor sveta ne more predpisati krajevnega samoprispevka v delu: nosečim ženam: materam, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občanom, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo: mlajšim mladoletnikom': moškim starim nad 55 let in ženskam starim nad 50 let.
XIV.
Sredstva, ki ostanejo po izvršitvi del. za katere je uveden krajevni samoprispevek. bodo razporejena z zaključnim računom.
Zaključni račun za sredstva krajevnega samoprispevka sestavi izvršni odbor sveta krajevne skupnosti in ga predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti.
XV.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku. se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. Pri nedenarnih obveznostih se izterja nadomestna denarna vrednost.
. Stroške izterjave trpi v celoti zavezanec.
XVI.
Zoper vsako odločitev po določilih tega sklepa ima prizadeti pravico pritožbe v roku 15 dni po sprejemu sklepa na nadzorni odbor.
XVII.
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Maribor. Številka 5ii 65 Dne, 13. 6. 1965
Predsednik sveta krajevne skupnosti Lenari Mirko Kristl 1. r.
Dr. Franc Gabršček
Izboljšati zdravje prebivalstva
(Nadaljevanje in konec)
Znano nam je, da v naprednem svetu in tudi pri nas v Sloveniji, kakor tudi v naši občini,, umre največ lju idod bolezni srca in ožilja, na drugem mestu pa so rakova obolenja. Tu naj navedem nekaj podatkov iz območja naše občine za leto 1964. Za posledicami srčnih obolenj je umrlo 48 občanov, za rakastimi obolenji pa 9 in sicer; rak ženskih spolnih organov 4 in rak dihal 5. Za TBC je umrlo 10 občanov. Kljub temu, da je umrljivost nekoliko padla, je obolelost narasla.
Ker se življenjska doba prebivalstva podaljšuje, bo potrebno razviti geratrično službo (za starostne), s tem, da se organizira nega bolnikov na domu, po krajevnih skupnostih. Naše organizacije RK v krajevnih skupnostih, bodo morale razvijati svojo aktivnost v tem smislu, da bodo organizirale tečaje za nego bolnika ter sodelovale pri vseh ak-
cijah z ostalimi množičnimi organizacijami, ki bodo namenjene skrbi za starejše.
Zdravstveni dom v Lenartu se trudi, da bi nudil prebivalstvu čimboljše usluge in izvaja osnovno zdravstveno varstvo na območju občine, na katerem prebi va 17.254 prebivalcev. Od tega 8.106 moških in 9.148 žena. Po strukturi delimo prebivalce na zavarovance in njihove svojce, ki jih je 7433, na kmetijske proizvajalce in njihove svojce, ki jih je 8.902 in na socialno podpiran-ce in ostale, ki jih je 919. Socialnih zavarovancev je v občini 1.246, od tega v industriji 54, v kmetijstvu 462, v obrti 258 in v trgovini in gostinstvu 53. Svojcev zavarovancev in upokojencev je 6,187 ali na enega zavarovanca ali upokojenca skoraj 6 svojcev.
V letu 1956 je znašala splošna umrljivost 14,5 odstotkov, umrljivost dojenčkov pa 4,65 odstotkov. Tako velik procent umrlji-
vosti pa gre na račun nedonoše-nosti, ki v republiškem merilu raste. Pri nas so temu vzrok večkrat slabe socialne razmere in nepravilna prehrana nosečnic.
Zelo visok odstotek obolenj gre na račun prehlada in obolenj prebavnega trakta. Temu pa je vzrok oddaljenost od delovnega mesta, saj se večina zavarovancev vozi na delo po 20 km, pa tudi več, s kolesom, le malo teh pa ima urejeno prehrano.
Precej visok odstotek imamo tudi živčnih obolenj, katerih vzroke bi pri nas lahko iskali v slabih socialnih razmerah in alkoholizmu, ki je skoraj vedno posledica prvega.
Da bomo rešili vse navedene zdravstvene probleme, bomo morali vedno bolj skrbeti za svoje zdravje in za zdravje soobčanov. Tu pa so poklicane organizacije, da vodijo in pravilno usmerjajo zdravstveno prosvetljevanje prebivalstva.
LETOS BODO PRIDELALI VEČ MLEKA
Na območju delovišča Agrokom-binata KZ Lenart v Benediktu so v lastni proizvodni letos proizvedli na 6 ha piv-ovarski ječmen. Po ha so pridelali 2.500 kg. Nizek pridelek je zaradi slabe letine. Predvidevajo, da bo prihodnje leto boljša letina in bodo spomladi posejali enkrat več pivskega ječmena kot letos.
Na območju Benedikta so koruzo sadili dvakrat. Skupno je imajo 50 ha. Vprašanje je, če bo koruza dozorela, 'ker imajo pozno sorto. Koruza drugače dobro kaže.
Na območju omenjenega delovišča imajo v lastni proizvodnji 100 komadov pitancev in 30 komadov plemenske živine (telic) in 48 krav molznic. Mleko prodajajo mariborski mlekarni. Lani so proizvedli na kravo okoli dva tisoč litrov mleka, letos pa pričakujejo, da ga bo 3.000 litrov letno na kravo. Porast proizvodnje mleka bo zaradi tega, ker
so izločili slabe molznice. Pred gospodarsko reformo so dobili za liter mleka s premijo 92 din, v zadnjem času pa se je cena mleka že trikrat menjala.
Krme imajo na območju Benedikta dovolj in mlekarice krmijo s kvalitetno deteljno-travno meša-
nico, poleti pa jih pasejo.
O zgornjih vprašanjih smo se nedavno pogovarjali s kmetijskim tehnikom Friderikom Vodanom, ki je odgovoren za lastno proizvodnjo lenarškega agrokombinata na območju delovišča Benedikt.
F. S.
ZMANJŠANI DOHODKI OBČINSKEGA PRORAČUNA
(Nadaljevanje s L strani) trebno druge za toliko zmanjšati. Tako bodo skupno zmanjšani proračunski dohodki za okoli 90 milijonov dinarjev.
V upravi občinske skupščine pripravljamo izračune in podatke katere postavke proračuna bi znižali. Predvideva se znižanje postavke za ceste III. in IV. reda za več milijonov dinarjev, zmanj-
šanje izdatkov uprave občinske skupščine, zmanjšanje komunalne dejavnosti, skratka skoraj vsako postavko v proračunu bo potrebno delno znižati.
O omenjenih vprašanjih se bo razpravljalo na zborih volivcev in na občinski skupščini v drugi polovici septembra.«
Franček Stefanec
V Ihovi je toča poškodovala pridelke
Nedavno smo se mudili v Ihovi, kjer smo nameravali obiskati kmeta ANDREJA BORKA. Nismo ga našli doma. Bil je lep sončen dan in je šel k sosedu vozit gramoz.
Na bližnji njivi smo našli Andrejevo ženo Marijo, ki je s sosedi okopavala korenje. Takoj v začetku nam je povedala, da se je letos s posameznimi deli nekoliko zavleklo, ker je bilo neugodno vreme. Na območju Ihove pa je nedavno tudi močno padala toča, ki je poškodovala koruzo, sadje in žitarice. Posebno škodo so utrpeli pri pšenici, saj je polovica zrnja ostala na njivi.
Marija nam je povedala, da sta z možem vzela od zadruge šest te-iet, ki jih bosta dopitala do teže 500 kg. Šli smo v prostrani in čisti hlev in si 'ogledali živino. Teleta lepo napredujejo in bosta Borko-va dobila prihodnje leto, ko bosta teleta iprodala, prav lep zaslužek. V dopitanje sta vzela živino predvsem zato, ker sta imela dovolj prostora v hlevu in ker imata dovolj krme. Tako pogodbeno sodelovanje pa se jima izplača tudi po finančni plati. S tako dobljenim denarjem si bosta nabavila to in ono pri hiši. Do nedavnega sta odplačevala dediščine in si mnogih stvari nista mogla privoščiti. Sedaj pa se bo za nju začelo novo življenje. Za začetek sta nabavila električni motor, da bo delo šlo hitreje od rok.
Borkova domačija meji z radgonsko občino in leži v dolinici ob potočku, ki je letos tako silno prestopil svojo strugo, da je poplavi! znaten del polja, voda pa je tekla tudi skozi hlev.
Marijo smo spraševali to in ono, vendar nam veliko ni povedala. Gospodarstvo vodi pri hiši mož, ona pa mora skrbeti za mladoletne dvojčke in še druge otroke, čaka pa jo še delo v hiši in drugod.
Na Domače novice pri Borkovih niso naročeni, pravijo, da je za bra nje malo časa. Ko pa je soseda povedala, da so Domače novice poučen domač časopis, ga je naročila tudi Borkova gospodinja.
Franček Stefanec
- Mi km ftf Mu 1000 -
Piše: Franc Šuman (^9)
Tretji pesniški dvor je bil zgrajen proti koncu preteklega stoletja ob doljni severni magistrali pri odcepu ceste v Jerenino in Jakopski dol. Ta zgradba je bila prvotno namenjena za večji u metni mlin. Graditelj se je s to zgradbo tako zadolžil, tako da ni mogel končati notranjosti mlina in je zgradbo z veliko izgubo prodal. Zgradbo je kupila družina Ferk, ki je v njej uredila gostišče in trgovino z mešanim blagom. Največ ljudi iz daljne okolice pozna še samo ta Pesniški dvor ne pa še ostalih treh.
V bližini prvega pesniškega dvora obstaja še druga zanimivost, ki je skrita in še malo komu znana. Ko se je v letih 1844 do 1846 gradila železniška proga
Dunaj — Trst, se je čez pesniško dolino, to je od železniškega mostu čez Pesnico do mostu čez sedanjo magistralo Maribor — Lenart zgradil železniški viadukt (to je dolgi most z več loki). Ta viadukt je 648 m dolg in 20 m visok ter ima 64 lokov. Za ta objekt je bilo potrebno veliko gradbenega materiala, ki so ga povečini dobavljali kmetje iz območja gornjih Slov. goric še celo iz okolice Lenarta. Kmetje so za potrebe viadukta žgali opeko doma na prostem, prav tako so žgali apno in oboje dobavljali železniškemu gradbenemu podjetju. Ta veliki objekt so pozneje zasuli z zemljo in so s tem skrili prvotni izgled mostu. Kak km od viadukta so v istem ob-
dobju skozi košaški hrib zgradili železniški predor, ki je bil do 27. aprila 1846 z železniško progo vred do Maribora toliko zgotov-ijen, da so tega dne ob navzočnosti več tisoč ljudi pripeljali v Maribor prvo železniško lokomotivo »Ocean« N 331, težko 280 centov.
Maribor je bil od svojega nastanka naprej vsestransko povezan s Slovenskimi goricami, zato vas želim seznaniti z najvažnejšimi dogodki iz tega mesta.
Maribor se ne more ponašati s staro zgodovino, kot npr. Ptuj, Radgona in Celje. Še po letu 1000 ni bilo kaj pomembnega na tem mestu, kjer stoji današnji Maribor na levem bregu Drave, razen ceste
proti Ptuju, na Koroško in proti Celju. Cesta je od tod peljala tudi proti Muri in na lipniško polje, k nekdaj cvetoči rimski Falva Soha. Ta jugozahodni kotiček Slovenskih goric je bil kljub svojim prirodnim lepotam in milemu podnebju in ugodni legi za promet, dolgo neopazen ni je spadal, kot smo že omenili k Počehovi.
Ko so na današnji Piramidi domnevno Dobrenjski gospodje zgradili utrjeni grad in pozneje pod vznožjem grajskega hriba, domnevno koncem 11. stoletja, še večji plemiški dvorec, ki so ga s podzemnim hodnikom povezali z gradom na sedanji Piramidi. Ko je nastalo okoli tega dvorca nekaj hiš je dobil ta ikraj svoje ime March-purkh. Na utrjenem gradu se omenjajo v letu 1094 Jonus in 1. 1130 Hartwieg kot solnograški ministri.
NEODGOVORNOST PRI
DE
(Nadaljevanje s 3. strani)
da delavci ne bodo ostali brez dela.
Nadalje so na seji sprejeli sklep, da naj zadruga še naprej stremi, da bi čimbolj zaokrožili svoja zemljišča in bi z intenzivnim razvojem v najkrajšem času odpravili razparceliranost, ki znatno podražuje proizvodne stroške.
Na seji so uvideli, da zadruga v prvem polletju postavljenih planskih nalog ni dosegla. Temu je vzrok deževje v jeseni in spomladi, neurja in toča, precej odgovornosti za to pa nosijo tudi zaposleni, ki so premalo pazili na tehnično opremo in so bili pre-* malo produktivni. Tako so v prvem polletju dosegli 754.000 din izgube.
Predsednik zadružnega sveta Jože Rajh je poudaril, da so vsi člani ZŠ odgovorni za nadaljnji obstoj zadruge. Če pa hoče zadruga doseči rentabilno proizvodnjo, potem pa so potrebne tudi določene žrtve zaposlenih.
Nedavno je imela KZ Zg. Ščavnica—Velka tudi sestanek delovnega kolektiva. Na sestanku so delavci iznesli nekaj kritičnih primerov neodgovornosti nekaterih zaposlenih. Tako je bilo ugotovljeno, da so včasih delavci pod istimi pogoji naložili traktorsko prikolico v pol ure, drugič v eni, dveh ali celo treh urah.
Na seji zadružnega sveta je predsednik Obč. odb. SZDL Lenart Franjo Muršec poudaril, da bi bilo potrebno takšne analize, kot so jih pripravili za to sejo, pripraviti že precej prej. Poudaril je tudi, da izgub skupnost v bodoče ne bo pokrivala in bodo ostale le tiste delovne organizacije, ki bodo poslovale s pozitivnim finančnim rezultatom.
Nekateri so izrazili tudi zaskrbljenost, kako bo z bodočim vzdrževanjem mladih nasadov. Poudarili so, da na račun tega za-
druga ne bo mogla povečevati izgube in bo zato potrebno dobiti investicije od drugod, ker bodo drugače sadovnjaki propadli. Skupno pa ima zadruga takih sadovnjakov okoli 80 ha. Do rodnosti bi bilo potrebno za te sadovnjake še najmanj 50 milijonov din.
Veliko razprave so navzoči posvetili graji zaposlenih v strojnem parku. Namesto, da bi se okvare traktorjev zmanjševale, je
V	naši občini je po statističnih podatkih 4.150 zasebnih kmetijskih gospodarstev, oziroma gospodinjstev in 3.600 kmetijskih davčnih zavezancev. To pomeni, da je v občini 450 zasebnih kmetijskih gospodarstev — vrtičkarjev, ki ne plačujejo kmečkih prispevkov iz dohodka, ker poleg hiš posedujejo le malo kmetijskih zemljišč.
V	občini še vedno izvira pretežni del dohodkov od kmečkega prebivalstva, nekoliko manjši del pa od zaposlenih v družbenem sektorju. Zaradi tega je realizacija predpisanih obveznosti zasebnega sektorja za proračun občine še posebno pomembna.
Davčni izvršitelji so med letom 1964 terjali oziroma pobirali dohodke od zasebnikov, če ti sami niso svojih obveznosti poravnali v določenih rokih.
Število izvršilnih (rubežnih) postopkov je bilo lani v primerjavi z letom 1963 manjše. Leta 1963 je bilo uvedenih 1.528 primerov rubeža, lani pa 1.311 primerov. Leta 1963 so bile uvedene dražbe pri 1.321 primerih, lani pa pri 1.003 davčnih obvezancih. Največ je bilo uvedenih dražb na območju Dr-vanje, Cerkvenjaka in Gradišča.
teh vedno več in popravila terjajo milijone dinarjev, kar pa izgubo povečuje. V zvezi s tem bo zadruga podvzela konkretne ukrepe. Pričeli so že s celotno kontrolo nad okvarami in vzdrževanjem traktorjev.
Kljub temu, da ima zadruga za posamezna dela določene norme jih mnogi skupinovodje ne upoštevajo in zaslužek še vedno obračunavajo na ure. Na seji so sklenili, da je potrebno s tem
Lani sta bili kljub številnim razpisanim dražbam le dve prodaji za-rubljenih premičnin, v vseh drugih primerih, pa so dolžniki dolg poravnali v roku, ko je tekel rubežni oziroma dražbeni postopek, pred samo dražbo.
V lanskem letu so so bili pri pristojnem sodišču v postopku primeri, ko zavezanci, kmetje, niso imeli več rubljivih premičnin. Takih pri-
Poročili so se:
V poročni dvorani v Lenartu na Ptujski cesti 5 so se poročili 21. avgusta:
Marija Slanič iz Selc in Jožef Vaši iz Žikarc pri Mariboru, Antonija Kranvogel iz Šetarove in Franc Kocbek iz Selc.
28. avgusta:
Ana Vrabl iz Zic in Marjan-Franc Jerič iz Dokležavja, Veronika Par iz Gradišča in Mirko Majer iz Sp. Porčiča.
Iskreno čestitamo!
prenehati in dosledno preiti na nagrajevanje po učinku.
Naj zaključimo naš zapis z besedami enega od starejših članov ZS KZ Zg. ščavnica-Velka: »Naši strokovni kadri premalo skrbijo za boljšo obdelavo zemlje. Če hočemo doseči uspehe, si moramo vsi podvihati rokave, žal pa se pri nas še dogaja, da eni vlečejo samo plače!«
Franček Štefanec
merov je bilo v postopku 9, izvršeni pa sta bili samo dve prodaji za davčni dolg 1,965.000 din.
Na podlagi sklepov sveta za družbeni plan in finance so bile med letom 1964 odpisane davčne obveznosti kmetom-dolžnikom, ki bi z dosledno izterjavo bili ogroženi pri preživljanju družin. Takih primerov je bilo osem in je znašal skupen odpis 495.200 din.
Smešnice
Trgovca K. in V. se potekata, kateri je bolj pameten in spreten. K. reče: »Verjemite, da jaz vas stokrat prej prodam, ko vi mene enkrat.« — V. se odreže: »Verjamem, kajti za vas bi nihče niti beliča ne hotel dati!«
Koledar 1899
Mama reče osemletnemu sinu: »Veš, da sem se jaz v svojem življenju samo trikrat zlagala.«
»In tokrat četrtič«, ji odgovori iznajdljivi sin.
F. Šentveter
Ved no manj davčnih izterjav
Janez Švajncer:
STRELI NA MEJI
(5)	Roman
Previdno je zopet pogledal in — o tristo zelenih — zagledal dva stotaka. Dvesto dinarjev! Ni videl več tovarišev ob sebi, strmel je brezizrazno na denar na hrapavi in žuljavi dlani.
4
Zjutraj je bil zaspan, ni in ni se mogel predramiti. V polsnu je slišal ženo, kako se je premaknila v postelji, se dvignila in oprla na komolce in pogledala skozi okno. Z obrazom se mu je približala in na svojem je čutil njeno toplo sapo. Hotel je odpreti oči, vendar ga je spanec zazibal, da je ni več slišal.
Cmagerca je še malo poležala. V sobi je ležala tema in v kokoš-njaku je kikirikal petelin. Nebo se je jasnilo in ugašale so zadnje zvezde.
Otroci so ležali razbrcani. Katica je tiščala glavo v steno. Lizika se je z nosom naslanjala na njen hrbet in najstarejši, Pavel,
je objemal najmlajšega, Tončka, ki je sesal prst.
Liza je bila jezna na moža, ker ji ni povedal zvečer, kam se je odpravljal. Uprla je oči proti stropu. Ali ji ni popoldne rekel: »Za denar bi šel kamor koli tudi ponoči. Ne morem več gledati lačnih otrok ...« Je že božja volja taka, da moram trpeti na tem svetu, mu je odvrnila. Izbočil je spodnjo ustnico in se zaničljivo nasmehnil in odšel je iz koče in stal precej časa na pragu.
Kljub neprespani noči je vstala in oblekla ponošeno krilo, zapela bluzo in odhitela v kuhinjo, da pristavi zajtrk. Prežganko bo skuhala. Mleka je dovolj komaj za Tončka, če ga kaj ostane, je za Katico.
Gosto se je kadilo iz okroglega dimnika. Z okenske police je vzela lončen umivalnik; kupila sta ga z možem kmalu po poroki. V dolgih letih je zbledela barva in včasih je padel na tla, da je odletel košček žgane ilovice. V njem so se umivali in vanj je sedaj zlagala cunje, ki so se namakale v lesenem škafu. Vse je morala opraviti do zaj-
trka, da ni zamudila dela pri gospodarju.
Medtem se je Cmager zbudil in se počasi spomnil na minulo noč. Zgrozil se ie ob misli, da bodo orožniki prišli ponj in ga zaprli, če bodo zvedeli za njegovo nepošteno dejanje — tihotapljenje. Kako bodo brez njega doma? Še oba z ženo težko preživljata otroke. Kdo je kriv? je vstala v njem misel in si odgovarjala: gospodarjev sin Vinko! On goljufa državo, revež Cmager ji ni storil krivice. Samo živino je gnal in za to mu je Vinko plačal. Zakaj pa država dopušča, da tako malo zasluži. Ubogal je Vinka, ker je Rojsov in ker mu je obljubil boljši zaslužek.
Počasi si je oblačil hlače, ki so bile mokre in blatne, posilil ga je kašelj in z dlanjo si je pokril usta, da me bi zbudil otrok. Nato je odprl kuhinjska vrata, mežikal z zdravim očesom in rekel ženi: »Ti si pač pridna.«
Liza se je zravnala nad škafom in si z roko podprla hrbet, ko je odgovorila: »Ni se ti zdelo vredno, da bi povedal, kam greš.«
»Ne jezi se. Je pač tako naneslo, da . ..«
»Zdaj bi se rad izgovarjal! Mi boš še rekel, da si vso noč delal pri gospodarju? Zakaj imajo tam hlapce in deklo?«
»Samo zaradi tebe in otrok sem šel z doma.«
Lizo so oblile solze. »Nisem si mislila, da moreš biti tak.«
V tem trenutku ni vedel, kam bi se dal, ženina žalost mu je napolnila srce z bolečino. Vendar je rekel: »Liza, pomiri se. Od doma sem šel, da bi prinesel denarja. In zaslužil sem. Le poglej ta dva stotaka.«
Od presenečenja je odprla usta, ki so ostala nema. Samo roko je položila na srce in globoko dihala. Še dolgo potem, ko ji je vse povedal, je stala z odprtimi usti. Tudi Pavla, ki je pritekel v kuhinjo, je videla kakor v megli. Vzdramil jo je šele otrokov vzklik: »Tonček, atek nam je prinesel toliko denarja, da ti bo mamica lahko kupila zdravila.«
5
Julijsko sonce je pripekalo in že zjutraj je .bila vročina neznosna.
Pri Rojsu so škropili vinograd, da bi zatrli peronosporo, ki je to leto nevarno napadla trto.