161. Številka. Ljubljana, v torek 19. julija 1898 XXXI. leto. Izhaja vsak dan aviier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemsn za a v s t r o - og e r s k e dežele za vse leto lf> gld, za pol leta 8 glil., za četrt leta 4 gldzi j.tlen mesce 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brc* pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. .'JO kr., za jeden mesoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. ca četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, koliker poStnina znafia. — Na naručbe, brez istodobne vpo&iljatve naročume, se ne ozira. Za oznanila plačuje se «.d stiristnpne petit-vrste po G kr., će se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne v racaj o. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. U p r a v n i & t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon, št. 3-3=. Brezpravnost slovenskega jezika pred c. kr. višjo sodnijo v Gradcu! (Poročilo dr. Fr. štora na shoda Blovenskib odvetnikov, netarjev in kandidatov dne 17. julija) Slavni shodt Predragi mi tovariši! Dan 98, junija 1 8 D 8. leta —• zapomnili ei bomo Slovenci — ne a zlatimi črkami v zlato, ampak z ogorčenostjo — s žolčem in solzami v črno knjigo! Kajti ta dan bil je za nas Slovence pravi pravcati dies nefastu* — kritičen dan prve vrste. Triindvajseti junij — je za nas Slovence, kakor za vse Jugoslovane sploh pomemben dan — lahko rečem polu praznik. Vsak Slovenec, mlad ali star, željno pričakuje 23. jnnij vsacega leta predvečer sv. Janeza Krstnika, ko se zasvetijo po hribih in holmih, v vseh pokrajinah nade m.le slovenske domovine — velikanski kresovi, v spomin na one žalostne čase turških bojev in turskih invazij v nase pokrajine. Časi, v katerih je vladal pri nas strah in trepet pred nepopisnimi grozovitostmi oho- j lega Turka — so hvala Boga že davno minuli in ni se nam treba ničesar več bati od turške Btrani. Ali — predragi tovariši — pregovor pravi: „Poturica je hujši od Turka". To smo videli dne 23. junija 1898. leta v palači v Gradcu, na kateri pro Čelji stoji „Themis", v desni meč v leve tehtnico, zavezanih oči. — Tak sovražnik slovenskemu uradovanju ni nikdo dragi, nego senatni predsednik c. kr. višje sodnije, svetnik g. Julij Ledenig, mož poznat še izza časa, ko je kot vodja nekdanje c. kr. za mesto delegirane okrajne sodnije v Ljubljani preganjal slovenske vloge, ter si s tem pridobival priznanja viteza žalostne postave Waserja, hkrati pa si ogladil pot k ces. kr. vi*ji 8odniji, in njegov (Ledemgov) takozvani — ait venia verbo ! — slovenski (?) senat. Zakaj se pa imenuje Ledanigov senat, slovenski senat? Pri c. kr. višji sodniji v Gradcu so že leta sem za slovenske vloge — bodisi za rekurze, bodisi za apelacijske pritožbe ali prizive, sploh za pravne stvari slovenske vsebine, za slovenske pravde itd, sestavljeni posebni senat', katerih členi morajo biti popolnoma vešči slovenskega jezika, ker bi bila drugače rešitev nekaterih slovenskih pravd itd. v II. instanciji, to je za .Kranjsko", „Sprdnjo Štajersko" in „Južno Koroško" pri c. kr. višji sodniji v Gradcu brez tolmačev sploh nemogoča. Mej te senate spada tudi senat, ki se po svojem zloglasnem predsedniku imenuje „Ledenigov" senat, oziroma po svojem delokrogu .slovenski senat" (?) in nazivljan „slovenski" ravno radi tega, ker so njegovi členi popolnem vešči slovenskega jezika. Ko so prešli državni osnovni zakoni, posebno Člen XIX. taistih v kri pravnikov, začeli so zavedajoči se narodni c. kr notarji in odvetniki poslovati v jednakopravnom materinskem jeziku ter so napravljali slovenske vloge na raznovrstne c. kr. urade. Seveda te slovenske vloge niso dobro došle nemškim in nemškutarskim uradnikom, večinoma zagrizenim birokratom starega kopita, potnricam slovenskega naroda, u la rajnki Waser, Gertscher itd. Upori teh starokopitnežev proti slovenski pisavi, posebno pa proti slovenskim vlogam, imeli so za nas Slovence najveselejši uspeh, kajti ravno vsled srditosti po slovenski pisavi razdraženih VVaserjev-Gertscherjev-Gletscherjev ali Ledenikov in drugih takih sršenov, rasle so slovenske vloge kakor gobe po deževju in vsled odklonitev slovenskih vlog tudi še rekurzi ter pritožbe na c. kr. justično ministerstvo in na c. kr. vlado, katara je, ko je pred 17 leti o. kr. višja deželna sodnija v Gradcu, ravno kakor sedaj, 28 junija 1898. leta pahnila slovenski jezik pred vrata, ugodila naši pritožbi z naredbo z dne 18. aprila 1882. lete, št. 20 513. Ta naredba c. kr. vlade bila je olje na vsako, za sveto narodno stvar vneto in goreče srce, ter nam je pridobila toliko prijateljev, tovarišev in sotrud-nikov glede slovenskega uradovanja v naših pisar-nah, da ne c. kr. uradi z vsemi Štirimi niso mogli več braniti slovenskim vlogam in to celo potem, ko je visoko c. kr. pravosodno ministerstvo izdaio še vedno obstoječo naredbo z dne 8. aprila 1883. 1., št. 4224 ter ukazalo, da mora c. kr. všja deželna sodoija v Gradcu v izključno slovenski razprav .jam h pravnih zadevah izdajati svoje odločbe tudi v „slovenske m" jeziku. To je seveda viteza žalostue postave do skrajne meje razburilo, vendar mu ni kazalo drnzega, nego poklicati v svoj krog nemško misleče, vendar slovenskega jezika zmožne uradnike in tako iz teb sestaviti takozvani „slovenski senat", katerega potreba se je od dna do dne vedno očit r.ejše kazala, kar je itak naravno, če se pomisli, da je ustanovljena c. kr. višja deželna sodrjija v Gradcu za Štajersko, Kranjsko in Koroško deželo, ka'ere dežele imajo po zadnjem Iu civilnopravdnegi reda ne zadeva nzpravncga jezika pred sodišči, ker govori le o obliki pravde m kršenju obl ke in ker se lahko ozira tudi na § 123. opravilnika, kakor končno glede na to, da je nemščina uradni in poslovni jezik (Amts und D.enstsprache) c. kr. višje deželne sodnije v Gradcu. Razprava se je po tem takem vršila nemški, kar je gotovo krivično, ker ni nob mega predpisa, da bi se ne smelo razpravljati slovenski, ampak ravno nemška prizivna razprava v čisto slovenski pravdi nasprotuje obstoječim ztkonom ia že c tira-nim nar^dbam c. kr. pravosodnega mini.steratva in je oči.idno kršenje v državnih osnovnih zakoni i zajamčene jezikovne ravnopravnosti. Referent, c. kr. višje deželne sodnije svetnik g. dr. Iiiyer, prebral je svoj, v nemščini ali v ,in-terne Amtasprache" sestavljeni referat, kateri je bd, kakor cela razprava v I. instanciji, površen, vsled česar je gosp. senatni predsednik deloma sam, deloma po gosp. zapisnikarju pustil prebrati skoraj vse pravdne spise I. instancije od besede do besede, tako da so se vendar slišale pri nemški c. kr. višji deželni sodniji v Gradcu — slovenske boaede 1 Pred zaključkom razprave predlagali smo vsi trije zastopniki z ozirom na to, ker je stvar vendar nejasna in ker se nobena stranka ni zaslišala pod pr sego, naj se zasliši drugotoženka Frančiška Ma-linšek, oziroma prvotoženec Ivan Malinšek kot stranka pod prisego o okolščinab, katere smo na tanko navedli ter naše predloge tudi utemeljili. S tem spravili smo senat zopet v zadrego, kajti, ako bi bil taisti storil sklep, da se bodo stranke zaslišale v smislu naših predlogov pod prisego, onda bi bil svoj prvi sklep, da se mora razprava vršiti nemški, spravil ad absurdum, kajti stranke niso nemščine zadosti vešče, ter bi se bile morale za-slišati v materinem, slovenskem jeziku, z drugimi besedami, razpravljalo bi se slovenski, kar je bilo členom senata prav dobro znano — vsaj trem. Iz teb škripcev, iz te dileme rešil se je senat s fem, da je po daljšem posvetovanju — odklonil naše predloge in razglasil skledi, da se stranke ne bodo zaslišale, ker je baje stvar že itak za razsodbo godna. Po končanih govorih zastopnikov naznanil je senatni predsednik, da se bo razsodba razglasila čez približno 20 minut. Ta odmor porabili smo za odpošiljatev raznih brzojavov različnim listom. Razsodbo in razloge taiste razglasil je senatni predsednik nemški, strankam jih ni nihče tolmačil, in one niti vedele nisi, pri čem da so, tako da je mene vprašal moj nasprotnik Ivan Malinšek, kako da je neki c kr. višja deželna sodnija pravdo razsodila. — h>r je bil g. senttni predsednik — recimo — pozabil, du bi se bili morali razpravni zapisnik mi zastopniki polpisat\ zahteval je to fiele po objavljeni razsodbi vs'e.1 opozorit ve od neke stran'. Prvi vz*l sem zapisnik jaz v roke — ga površno pog'eJal ter izjavil : „Tega jaz ne podpišem, in sio<-r 1) radt tega ne, ker se razprava ni vršila v smislu naših predlogov slovenski in 2) radi tega ne, ker zapisnik ni pisau slovenski, na kar je senatni predsednik zapisnikarju ukazal, da naj to zapiše v zapisnik." G. dr. Klasinc je zapisnik podpisal, dočioi je g. dr. Krisper izjavil, da tudi on iz od mene navedenih razlogov zapisnika ne podpiše. Stvar je bila s tem ob s;4 na 12. uro dopolu-dne končana in že ob 2. uri popoludne čital si lahko v popolu lanski izdaji ,Tagesposte" članek: .Fine Sjrachenfcage vor dem Grazer Oberlandes g>-richte" — ki pa ni popolnoma resničen, ampak tendencijozno zavit. Tako se je tedaj vršila prva prizivna razprava v čisto slovenski pravdi I. instancije — pred c kr. višjo deželno sodnijo v Gradcu dne 23. junija 1898. leta,__ V ljubi|anl, 19. julija. K položaja. Grof T h u n te ne obupa. Dasi so se vse dosedanje konference izjalovile, namerava — kakor se izraža , Vaterland' — prirediti še „cel ciklus nadaljnih konferenc." Včeraj so se vršila pogajanja glede jezikovnega vprašanja in menda glede §14. z nemško katoliško narodno stranko. Zastopali sojo: dr. Fachs, bsfOO Dipauli, dr. Ebenhocb in Karlo n. V kratkem se vrše pogajanja tudi z jugoslovanskimi — slovenskim* in hrvatskimi — poslinci. Dr. Baerenreitherje odpotoval zopet v Prago, da nadaljuje svojo misijo Dr. Chlumecky je koi-feriral v nedeljo več ar z grofom Thunom, ki misli stop.ti v razpravo tudi z dragimi moravskimi Nemci. Grof Tl.tin torej še ni izgubil vse nade, da doseže podlago nadaljnih pogajanj. Pamflet proti črnogorskemu knezu Nikoli V „Nar. Listih" v Belemgradu 16. t. m. je izšel dopis, da je neki lvanovič, naročen od razkralja Milana, napis il ptmthr. proti črnogorskem knezu Nikoli in knezovičo Danilu. Z rokopisom pafleta je poslal Milan nekega stotnika v Osek k tiskarja Pfeiferju, da ga naj tiska. Pf-ifer je vprašal bana Kbuena, ali sme tiskati ta Milanov pamflet. Ker ban tega ni dovolil, je Pfeifer poštenjaku Milanu spis \ro>l. „Obzor" javlja, da je čitati zadnje čase v dr. Jos. F1 ranka nRrvatsl*em Pravu" velike napade na kneza Nikolo ter vprašuje, ali ima morda dr. Frank zveze s pamfletistom Milanom. Zola Drevfua. Včeraj se je pričela znova — že v tretjič — obravnava proti Zoli, ker je trdil, da je francosko vojaško sodišče v Parizu „na povelje" krivega majorja Esterhazvja oprostilo ter da je b.l Drevfaa nedolžen. Zola je hotel s tem doseči revizijo Dreyfusove obsodbe, ki naj bi izkazala resnico. Sodišče pa se je izognilo vsaki reviziji ter obsodilo Zolo le radi nedokazanega izraza „na povelje" v ječo. Kaaacijski dvor je obsodbo iz formalnih pogreškov zavrgel. Tudi nova obravnava v Versaillesa se prvič iz formalnih vzrokov ni mogla vršiti, a vršiti se je začela v drugič včeraj. Afera Zola-Dreyfus je postala velepolitična in vlada se trudi na vso moč, da odbije vsako zahtevo revizije Drevfusove obsodbe. Tudi drnga obravnava v Ver-saillesu ne razjasni motne Dreyfusove afere, saj je tudi to sodišče zahtevalo izključno samo to, naj Zola dokaže, da je bil Esterhazy res na povelje oproščen. Zola tega seveda ni mogel dokazati ter je bil zato znova obsojen na leto dni j v ječo in 3000 frankov globe. S tem pa še vedno ni javno neovržno in nedvomno dokazano glavno: da je bil židovski kapitan I)reyfus In ne Esterhazy izdajalce. Dokler pa se to ne zgodi, bode vstajala afera Drey-fus, naj jo pokopljejo še tolikrat. vedno in vedno iz groba. V interesa Francije je torej, da se podado javnosti neo vrtni dokazi, da je Drevfus res iz. dajalec ? Vojna nadaljuj ! D mašnji časopisi javljajo, da so nade, da se sklene mej Španijo in Ameriko mir, zopet jako neznatne. Španska vlada noče o miru ničesar slišati ter trosi celo lažnjiva poročila o vojni na Kubi. Dasi je istina, da se je predvčerajšnim ob 9. uri dopoludne general Toral s 24 000 možmi Amerikancem podal ;ter da je vse moštvo odložilo orožje, navzlic temu dejstva pišejo oficijozni španski časopisi, da so ee pogajanja radi predaja Santiaga razbila ter da se vojna junaško nadaljuje. Španski časopisi pišejo tudi, da o miru sploh ne more biti govora, ako zahtevajo Amerikanci več kakor neodvisnost Kube. Vsled tega pa je javno mnenje v Zjedinjenib državah jako razburjeno in hojaželjnost raste znova rapidno. Senator Daviš, predsednik senatnega odseka za zunanja dela, zahteva, da postanejo Kuba, Portorico in Filipini ameriški. In tudi vlada ne stavi dosti manj* ših pogojev V vojnem svetu se vrše že posvetovanja glede invazije na Portorico ter glede blokade španskih luk. Španija doživi torej še nekaj ponižanj radi blazne trmoglavosti svoj Ii generalov in ministrov, ako se pravočasno ne spametuje I Slavnostni koncert učitelj, abiturijentov. V proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. se je vršila v soboto v Ljubljani prva svečanost Priredili so jo v okrašeni Sokolovi dvorani z najlepšim vspehom abi-tunjentje obeh tukajšnjih učiteljišč in sicer na korist učiteljskemu konviktu. Slavnostni značaj koncerta in njega dobrodelni namen pa vender le nista privabila neke apatič e vrste meščanov, ki se je — kakor vedno — odlikovala žal, tudi to pot s svojo odsotnostjo. Zlasti pa obžalujem, da se koncerta niti ljubljansko uči-teljstvo ni domalega nič udeležilo. Da opazili smo, da je manjkalo c lo veliko število letošnjih ab turi-jentinj. Obž dajem to tolikanj bolj, ker se je to splošno opaiilo 1 O stanovski zavednosti in kolegijalnosti taka apatija pač ne prča! Navzlic temu graje vrednemu dejstvu pa je bil koncert dobro obiskan t-r so se ga mej drugimi udeležili gg. župan Hribar, cesarski svetnik Murni k, predsednik trg. zbornice Perdan, dež. pulski nadzornik Šuman, zastopnik ekscelence barona Heina, dež. vladni svetnik pl Ruhling, ravnatelj Hubad s nekaterimi profesorji, mnogo cd ličnih dam, velikošolci in častniki domačega polka Vzpored koncerta se je odlikoval pa veleokusni sestavi in s prav primernimi točkami za jubilejno svečanost. Zasluge za to ima dirigent gospod Jos. Čerin, ki je zopet pri tej priliki dokazal, da mora tudi s pičlim številom pevcev v naglem času pri rediti najlepši, najzanimivejši in umetniški koncert. Občinstvo mu je to priznavalo z obilnim ploskanjem. Po Reineckovi „Jubilejski overturi" je govoril g. Fr. Hauptman svoj patrijotizma in lojalnosti polni prolog, ki se je prav dobro zaključil s cesarsko himno, katero je pol mešani zbor unisono s spremljevanjem vojaškega orkestra. Za tem se ja pela prav živahno Nedveiova „Dijaška" za moški zbor in se je v nji odlikoval g Jos. Mahorčič s svojim tener-solo. V nadaljnih dveh točkah je nastopil znani simpatični baritoaist g. R. V rab I ter zapel Foersterjevo težko „V p rasa nje" ter Schn-mannovo zanimivo in karakteristično pesem „Gre-na dirja". G. Vrabl nima sicer velikega glasu, a zna ga izvrstno porabiti, saj je pevec, ki se odlikuje z velikim občutkom ter z dobro izvežbanostjo. Na viharno ploskanje je dodal g. Vrabl še Vilhar-je v o 9 Nezakonsko mater". Pri vseh 3 točkah gaje mojstrsko spremljal g. vodja Čer in. Jako simpatični sta bili naslednji dve točki za ženski zbor 8 klavirjem (g. Č e r i n): Urah lovskega v narodnem slogu pisano in s pristnim slovanskim značajem se odlikujoče „J a bol ko" in elegična Bendlova pesem „Pomlad, dekle . . .!" Obe pesmi sta napravili najlepši vtisk ter je občinstvo vrlim pevkam opetovano glasno izrazilo svoje popolno priznanje. Dvorakov mešani zbor „ Padle so pesmi v dušo mi" je jeden najoriginalnejših, najlepših in visoko poetičnih mešanih zborov, kar jih premore glasbena literatura. Pel se je dovršeno, vendar bi bi bil napravil še večji vtisk, ako bi bilo število pevcev večje, kar bi pripomoglo zlasti do ttnejšega izražanja if in pp. — Čustva polna slika .Slovo od gozda" Mendelssohn-Bartholdyja je hvaležna koncertna točka s premnogimi lepimi temi in naj nežnejšimi efekti. Pela se je tudi prav dobro. Naj-krasnejša pa je bila poslednja točka: Mogočna Dalje v prilogi. "M Prilog« »Slovenskemu Naroda" st. 161, dnč 19. jnlija 1898. Bruchova glasba „Rimski slavospev" za medan zbor s orkestrom. To je divna, slikovita skladba, v kateri so pokazali vsi trije sodelujočT faktorji svoje največje znanje: dirigent, zbor in orkester so stali v tej točki na vrhunca svoje glas bene umetnosti. Veseli nas, da nismo čuli te prekrasne kompoziciji zadnjič, nego jo postavi vrli .Slavec* pri prvi priliki na svoj repsrtoir. — S tem je bil prezanimivi in splošno »dovoljujoči koncert završen in pričela ee je prosta zabava ter ples. Ples je bil prav eleganten in jako animiran. Četvorke je vodil g Fr. H a up t man. — Pet je že davno minilo, ko se je zaplesala v slovo zadnja polka hitra. V nedeljo zvečer ee je vršil o zgorenji kavarni .Nar. doma" še poslednji zabavni večer abi turijentov in abitarijentinj, katerim kličem: Bog z Vami pri delu za mladino in domovino 1 __— v — Dnevne vesti. V Ljubljani. 19 julija. — (Izredni občni zbor odvetniške komoro kranjsko dno 17. julija) jo s 16 proti 3 glasom sprejel naaledno resolucijo: Izvanredni občni zbor odvetniške zbornice kranjske protestuje proti sklepu c. kr. višje deželne sodnije v Gradcu s dne 23. junija 1898., s katerim se je zastopnikom in strankam zabranilo slovenski razpravljati pri prizivni razpravi, in sicer se sklicuje zbornica na člen 19. dri. osnovnih zakonov, s katerim je slovenščini zajamčena jedoakopravnost in se sklicuje na temeljna načela novega civilnega procesa. — II. Občni zbor nalaga odboru, naj izdela v tej zadevi spomeni oo ns justično ministerstvo in na ministarsko predsedoištvo ter — III. odpošlje deputacijo, ds izroči spomenico e prošnjo, da se naj uradoma ukrene vse, da se osigura slovenščini polna veljava pri c. kr. višjem deželnem sodišča v Gradcu." — (»Naša straža" in .Slovenski List") Komaj se je ustanovilo društvo .Naša straža", že se ga je z znano eskamotersko spretnostjo polastilo g'asilo naših salonskih in gorjanskih krščanskih socijaliste v ter ga izkorišča v svoje namene. Da se je društvo ustanovilo, je zopet jedina zasluga .Slovenskega Listal" Kar je dobrega pri nas, to se vse rodi najprvo v glavi gospoda Koblarja; da ni Scbwarz staknil smodnika, staknil bi ga bil ta prebrisani karat, in da ni slučajno gospod Bog vstvanl sveta, vstvaril ga je brsz dvojbe gospod kurat Koblar, in sicer še mnogo prej nego v sedmih dneh ! Čast komur časti Zategadelj se ne čudimo, če hvali „Slovenski List" svoje zasluge pri .Naši straži", in če se s krščansko socijalno ponižnostjo veseli tega svojega uspeha. In ker je dosti Slovencev, ki o teh zaslugah ničesar ne vedo, je le pametno, da zvoni o njih .Slovenski List", ker dandanes ne vozijo preslabo tisti ljudje, ki so sami svojih lastnih del zvonovi. Istotako pametno je, če .Slovenski List" .Našo stražo" uporablja v to, da vdriha po liberalnih prvakih in druzih takih strahovih, ki so ob svojem času hoteli ob .kruh spraviti" zaspanega uradnika mestne hranilnice, ki ni ne liberalec in ne klerikalec. Čisto pametno je tako I Pri ustanovitvi .Naše straže" ee je kazala lepa sloga, in ker vsaka dobra reč, če je je preveč, škoduje, je le hvale vredno, če se .Slovenski List" pošteno trudi, da bi se .Naša straža" v bodoče ne opirala na tisto slogo, na katero ee je opirala pri svojem rojstvu! — Tudi deželni odbor kranjski dobi svojo brco, in naš karat se nad to vrhovno avtonomno oblast ni j o prav od srca krohota, ker ga ima že čez leto dnij v disciplinarni preiskavi, pa se mu še do sedaj ni nič zgodilo I Opravičeno je to krohotanje, in tudi mi skoraj ne dvomimo, da je najpametnejše — ker se bode .Naša straža* prej kot ne obrnila za podporo do dežel sega zbora — če se najprej deželni odbor pošteno oklesti in pred svetom osmeši I — In končno ne smejo v odbor drugi, nego samo tiste delavne moči, ki se zbirajo okrog .Slovenskega Lista". Tudi to je pravi Štefe, Koblar, Kregar, mledi Turk in drugi — ti bodo delali, drugi bodo pa denar dajali 1 Tako je vse v najlepšem redu, in prepričani smo, da bode .Naša straža" doživela sivo, sivo starost, in da bode obstajala vsaj do tistega časa, ko bode deželni odbor kranjski dognal tisto disciplinarno preiskavo, iz katere kurat Koblar svoje norce brije 1 Bogu pa smo po vsi pravici hvaležni, da so patroni .Slovenskega Lista" blagovolili vzeti .Našo stražo" pod svoje krilo I — — (Imenovanja na državni železnici) S 1. julijem so bili imenovani: inšpektorjem g. Jos. D e t e 1 a, načelnik državne postaje v Ljubljani, nfirijlilnm niss. Josip Pleteršnik v Kranja, adjankti gg. V. Ječminek, Iv. Deatchmann in Makso Jeglič v Ljubljani ter Avg. I n g 1 i č v Vižmarjih. — (Shod slovenskih odvetnikov in notarjev, odvetniških in notarskih kandidatov iz vseh slovenskih pokrajin.) Shodu so došli naslednji brzojavni pozdravi: .Branite pravdo vdove domovine in priborite ji, da se v Slovenc ih povsod in vedno uveljavi vsaj § 19. osnovanoga zakona." — .Celjsko politično društvo „Naprej". — .Ne vdajmo se, kliče neustrašenim braniteljem svetih pravic naroda in jezika slovenskega." — Celjski .Sokol". — .Želeč, da obrode na današnjem shodu storjeni sklepi obilo dobrega sadu, kličemo zboro-valcem prisrčen Nazdarl" — .Društvoodvetniških in notarskih uradnikov v Celji." — „Slovenski delavci, katerim je roateriničina draga kakor kruh, kličejo Vam: Le tako odločno in vztrajno naprej ! — .Celjsko delavsko društvo". — .Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud Vam Bog blagoslovi." — .Celjsko pevsko društvo". — „Ž.velo Vaše delo in dal Bog, da kmalu dospemo do popolne ravnopravnosti. Slava zborovale«m f" — „ Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slo. vence na Koroškem." — .Važnemu posvetovanju želi obilo vspeba — Uredništvo Mira." — „Zadr žan osebno udeležiti se splošnega shoda, sem v duhu z Vami in kličem slavnozbranim: Vivat ju-stitia! — Svetina v Pliberku." — .Vsled nepričakovanih ovir zadržan, vdeležiti se shoda, po zdrav I jam ndeležnike, želim najboljšega vspeha, odobrujem namen in sklepe shoda. — Odvetnik Franko v Gorici." — .Uradno zadržan, pridružujem se vnaprej vsem sklepom in korakom današnje skupščine v dosego popolne jednakoprav-nosti našega jezika na vseh sodnih instancijah. — Dr. Triller v Tolminu." — Gosp. dr. Tavčarju je došla naslednja brzojavka: .Ne udajmo se, naravni in pisani zakoni so z nami. — Dr. Cukon, Dr. Abram v imenu ostalih pravnikov v Trstu." — r Znamke na korist družbi sv. Cirila in Metoda.) Pišejo nam: Gosp. Schwentner, knjigarnar na D .ornem trgu, je naproŠen od gosp. Borovščaka v imenu dražbe sv. Cirila in Metoda, sprejel prodajo rabljenih znamk v zavitkih. Da bodo rodoljubni nabiralci znamk po njih pridno segali, je menda umevno, ker se prodajajo v korist šolske družbe. Znamke so se nabrale iz milodarov, in na ta način je družbi možno oddajati jih prav ceno. G. Borovščak nabira še dalje take znamke na ko rist družbe sv Cirila in Metoda, ki se naj pošiljajo v Ljubljano, Gospodske ulice št. 5 Znamke in ka-koršnikoli koleki se tudi sprejemajo. Nabiralci in nabiralke, oglašajte se prav pridno ! — (Z jnžne železnico.) Te dni je bil v vstopni dvorani (vestibnl) tukajšnega kolodvora zraven stališča vratarja postavljen avtomat za vstop niče na peron. Ako se vrže v odprtino 20 vinarjev, pade vun listek, s katerim je dovoljeno jedenkrat iti v notranje, občinstvu sploh odprte kolodvorske prostore.__ — (Shod slovenskih posojilni carje v .) S tem obžalujemo, da načelstvo „Gospodarske zveze" in .Zveze kranjskih posojilnic" odsvetuje svojim posojilnicam, da bi se udeležile tega shoda, ki smo ga sklicali v Ljubljano na dan 1. avgusta, oziroma 31. julija t. 1.; zlasti obžalujemo to izjavo, ker se ni v njej navedel niti jeden razlog, zakaj se to odsvetuje. Saj se od naše strani ni nameravalo podirati, kar zida omenjena ljubljanska gospodarska organizacija. Mi smo shod v ta namen sklicali, da bodo lahko enkrat na javnem shoda zastopane v se slovenske posojilnice, katerim bode prilika dana, izraziti se o v 8 e h načelih in o celoskupni organizaciji slovenskega posojilništva. Radi tega bi bili tudi radi slišali glasove tistih domoljubov, kateri vodijo omenjeno ljubljansko gospodarsko organizacijo, zoper katero nimamo bistvenih predsodkov. — Načelstvo „Centralne posolilnice slovenske." — (Poroki) V Velikih Laščah poročil se je včeraj gosp. Josip Pavčič z gdčno. Danico Šuflajevo in gosp. Anton Hočevar izRu dolfovega z gdčno. Pavlo Hočevarjev o. Ljubeznivima gospicama in vrlima narodu j koma naše naiskrenejše čestitke! — (Premovanjo konj ) Tudi letos delila se bodo na Kranjskem državna darila v srebrnih goldinarjih in srebrnih svetinjah, kakor tudi priznanj-skih diplomah za najlepše kobile in žrebice, in sicer v naslednjih konkurenčnih postajah: Dne 24. avgusta v Lescah za okrajno glavarstvo Radovljica; dne 25. avgusta v Kranju za okrajno glavarstvo Kranj; dne 26. avgusta v Kamniku ca okrajno glavarstvo Kamnik; dne 29. avgusta na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva ljubljanska okolica, Logatec in Postojina; dne* 30. avgusta v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje; dne 3. septembra v Trebnjem za okrajni glavarstvi Rndolfovo in Litija; dne 5. septembra v Še nt Jerneju za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. Pri tej priliki zapisovali se bodo tudi triletni, za pleme sposobni žrebci, ki bi se utegnili pozneje kupiti. V Bohinju priredi kmetijska dražba dne 23. avgusta premovanje konj, v Št. Jerneja pa dne 4. septembra konjsko dirko v trab. — (Podružnioa slov. planinskega društva v Radovljici) naznanja tem potom program izleta na Stol. Skupni odhod izletnikov je v nedeljo dne 24. t. m. ob G. zvečer od postaje Žerovnica do Valvasorjeve koče, kamor se dospe v poldrugi ari. Za prenočišče in pijačo je skrbljeno. Zvef-er zažge se pri koči velik kres Odhod proti vrhu ob 3. zjutraj. Povratek ali v Begunje po novomarkirani poti, ali pa nazaj v Žerovnico, kamor se dospe že k vlakoma ob D. oziroma ob 9. 24 min. — Ob neugodnem vremena preloži se izlet z istim vspo-redom na prihodnjo nedel|o. — (Ubil se je) 11. t. m. zjutraj v Godoviču pri Logatcu 63letm hlapec Janez Božič, ko je padel z lestve — (Požar.) V Tržiču je nastal 16. t m. ob 3. uri popoludne ogenj, ki je npepelil kajžo Neže Jagodic. K- r je mož Neže Jagodic sumljiv, da je zužgal kajžo v p janosti, ga je orožništvo odvedlo na okrajno sodišče v Kamniku. — (Vipavska železnica) Županstva po vipavski dolini so dobila tole obvestilo: .Visoko c. kr. železniško ministerstvo namerava uvesti v novejšem časa v dopolnitev studijskega gradiva občna tehnična dela za železniško progo od Ajdovščine v Postojno in od Razdrtega na Divačo. Za izvršitev potrebnih del na planem priieio inženirski oddelki sredi meseca jnlija na lice mesta " — (Goriško učiteljstvo in knezonadškof dr. Missia.) Z Goriškega nam pišejo: Pri zadnjem rednem zasedanju našega deželnega zbora se je na ročilo deželnemu odboru, da do prihodnjega zasedanja izd* la načrt za deželni šolski zalog, kajti jedino po tej poti bi se dalo pomagati učiteljstvn iz sedanjega urežalostnega stanja. (Učitelji, ki službujejo že od 1882. leta, imajo še vedno plačo 400 gld.!) Italijanski poslanci so glasovali sicer proti temu predlogu ali z glasom rajnega knezo-nadškofa imeli so slovenski poslanci večino in predlog je bil sprejet. Ni dvombe, da bi bil dotični predlog danes že zakon, ako bi bilo dano rajnemu knezonadškofu dalje živeti in vdeleževati se delovanja v deželnem zboru. Toda na veliko žalost vsega očiteljstva prišlo je drugače. Že dve leti zaporedoma ne deluje naš deželni zbor in tudi ne more delovati, ako ne pride v deželno zbornico rešitelj — knezonadškof, da s svojim glasom po maga premakniti naš politični voz. Zato vse učiteljstvo goriške dežele nestrpno pričakuje bodočega zasedanja, ker pričakuje z gotovostjo, da sedanji knezonadškof dovrši, kar je preblagi njegov prednik za počel Ako bi naa pa še to poslednje upanje prevarilo, tedaj nam ne preostaja druzega, nego izseliti se. Že v tekočem šolskem letu nas je zapustilo mnogo tovarišic, ki so odšle na Kranjsko in na Štajersko in tudi od letošnjih abiturijentk ne ostane nobena v domači deželi, tako da bo več razredov zaprtih. Učitelje veže sicer štipendij, vsaj šest let službovati v domači deželi, ali tudi če bi jim bilo izplačati onih 200—300 gld., kaže jim bolj oditi na Kranjsko ali Štajersko, nego doma ostati. Na Goriškem mora učitelj čakati do blizu 20 let, da pride do plače 500 gld., na Kranjskem dobi pa že v 3. letu tako plačo, v 10. letu pa vsaj 600. Jednake bolj ugodne razmere so tudi na štajerskem. To naj blagovoljno nvažujejo višja šolska oblastva, deželna vlada in sploh vsi oni, ki jim je mar za napredek in omiko ljudstva. Mi pa še vender pričakujemo rešitve jedino le od našega kneza in nadškfoa. — (Ali je slovenska ljudska dola v Trstu potrebna?) .Edinost" poroča: Na c. kr. nemških ljudskih šolah v ulici Annunziata in Fontana sta bila lanskega leta 1202 učenca. Italijanov 698, Slovencev 318 in Nemcev samo 201. V šoli v ulici Fontana je bilo 139 deklic, in sicer po narodnosti: 70 Italijank, 2 6 Slovenk in 43 Nemk. Pomislimo sedaj: koliko je na teh šolah otrok slovenske narodnosti, ki pa niso izkazani kakor Slovenci; koliko jih je po italijanskih ljudskih šolah, koliko jih je v zavodih družbe sv. Cirila in Metoda, pa si naredimo lahko sodbo, da Ii je potrebna slovenska ljudska Aola v Trstu ali ni potrebna?! Menimo, da te številk«! govore tako glasen govor, da so vsa .komisijonalna poizvedovanja" gola in krvava — ironija. _ * (Boj če v in No volić obešena) Z nenavadno tajnostjo se je izvršila, smrtna kazen bivšega adjutanta bolgarskega kneza, stotnika Bojčeva in policijskega prefekta Noveliča. Pred 6 meseci sta bila obsojena, ker sta umorila pevko Simon, ljubico oženjenega Bojčeva. Šele minoli torek zvečer sta izvedela obsojenca, da morata na vešala in v Bredo zjutraj sta bila obešena. Trupli sta ostali celih 46 minut na vešalih. Bojčev do zadnjega hipa ni vrjel, da bo obešen ter je veselo pušil, jedel in pil. Noveli č pa je bil spo k orne j Ši. V Bolgarski nimajo krvnikov, nego opravlja ta žalostni posel kak cigan ali — mesar za „honorar" jednega napoleondora To pot se je našel mej kaznenci človek, ki je obesil svoji kolegi dosti naglo. Novelu- se je spo-vedal, Bojfot? pa ni maral duhovnika. * (Okradel je sirote) Blagajnik sirotin*ke blagajne v A radu. neki Ivan Krivanv — kakor ime kaže pristen Madjar — je poneveril 270 000 gld. ter pobegnil. * (Rafinirana osveta) Nedavno se je raz pravljel pred MCliicani v Melbournu čuden slučaj. Ni-ka Lena Coilinsova je tožila Rtginanda H. bbyja, da se je por< 0)1 ž njo, dasi je bil poprej že oženjen in je njegova prva žena Se živela. Toda H>bby je ivjavil da je bil onega dne, ko se je v drugič pc< ročil, tako — vinjen, da ni vedel kaj dela kar je tudi Lena Coilinsova potrdila. Ona sama je prisi lila Hobbvja da je šel ž njo k duhovniku, kateri ju je poročil. Druz^-ga dne, ko se je iztreznil, mu je pa pokazala poročni list, na kar je začel Hobi y vse svetnike na pomoč klicati, da on ni kaj tacega učinil, knr jei žp oženjen, Collmsova je izjavila, da je prisilila Hobbvja do zakona iz osvete, ker jej je že preo! prvim svojim zakonom dv< ri\ a se je po ti m poreci] z drogo. Vkljub tej izjavi in vkljub Hnbbyjevi pijanosti je bil obtoženec vendar proglašen krivim. * Abbe — morilec ) Iz Jas*yja se poroča, da je bil ondi abbe Morisseau, francoski jezujit in bivši misijonar, te dni obsojen radi umora in težke telesae poškodbe dveh mož v petletno ječo in na globo 2500 leijev. Imenovani abbe je bil odgojitelj v hiši gr»j^čaki» de Burbunja v De.rski, v di.stnktu Dorohoi na severnem Multanskem. Znal si je pridobiti veliko moč n id domačimi ter je končno za hte al 04 0<>0 frankov plačila De Burburi mu jih j^ plačal, a mu hkratu pokala! vnta To je abbea toll razkačilo, da je v besnosti ustrelil kiu':ijaža ter smrtne ranil šh dva hlapca« Hri obravnavi so se pripetili burni prizori ; narod je hotel abbe a pobiti, zato je »tražilo sodno hišo 200 infanteristov in enkadron orožnikov. Slovenci in Slovenke! no zabite družbe sv. Cirila in 23etodaf I Daril a i Ur e d n i 11V 0 našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gosp. Ferdo R o š , župan v Trbovljah, 7 2 kron, katere so darovali: G. Ferlo Roš 10 K; po 4 krone: g. Ana Dimnik in g. P. Gregorc; g. Rosalija Roš 2 K. 22 Vn.; DO 2 li gg : Alojzija DernoVŠek, P. Erjavec. Mat. Bfežnar Jos. Moli. Iv. Kramar, Mat. Dolniear, A. Volatišek, J. Meke, J. Peklar, Ant. Lajnlifi, Ant. Fiscber; po l K gg : Kristina Divjak, J. Počivaulek, Konrad nožaj, Neimenovan, F. Kalan, Vodušek, Knnatič, Ro'). Plavšek Marta Sucher, L. Šah, GfTopevšek, Vole, Rosa Slav«alc, A. Kummer, Jager, Volker, A. Pintar, Ant Gnus, A. Podm^nik Marija Logar, Val. R sin. Iv. La/.nik, Fr. Majcen, A. Kolenc in Iv Rebek (oba iz Olja); J. Plazuik 98 vin.; gg Mat. Doliuar in Orožen, vsak 6f) vin ; gg. J Krčnl, Ant. dtefančič, I Koren, Karol Zn pančič, vnak 40 vin, — G. J. Krajger v Novem mentu 2 0 kron, zložili pri koncertu „Dolenjskega Sokola" zbrani Sokoli in gostje — Skup;ij 2 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih posnemovalci! Književnost« — Izvestje „ Glasbene Matice' v Ljubljani. To jako eb-gantno opremljeno letno poročilo prinaša nt 100 str. sledečo vsebino: Petindvajaetletnica ^Glasbene Matice". (Poročilo tajnika, i — Zahvalno potovanje ,Glasbene Matice" na Dunaj. — Pojavi dunajskega časopisja o koncertih. — Prolog. (Jos. Sftitar. — Popis dunajskih koncertov obsega 4S str. — Potem sledi: Glasbena šola v Ljubljani: Učitelj stvo in učenci. — Glasbena šola v Novem mestu. — Muzikalije, — Koncertni vzporedi od I. 1894/95. do 1896. (V dobi vodstva g. M. H ubadaj in od 1896./97. do 1898. (Doba vodstva g. Jo=>. Če r i n a.) — Glasbeni večer v N .vem mestu. — Račun in proračun „GIasb*-ne Mitice". — Kf.ktna loterija. — Društveno vodstvo. — Poverjeniki in društveniki. — Razpis jub lejskih nagrad Telefonična in brzojavna poročila i.'Una) 19 jul ja. „Neue3 W;tner Tag biattu prjnaia bre/.obraztn Članek radi mddj sk*ga shoda slovenskih odvetnikov in notarjev v Ljubljani, članka r pruvi, da zahtevam Slo venci nekaj takega, česar Nemci na Češkem nimajo in česar bi se nikdar ne upali zahte vati. V Ljubljani se je sklenilo, da se prenese opozicija in obstrukc'.ja na sveta t;a justice, katerih niso oneeaščali Nemci nikoli, kar pa hočejo delati poskj Slovenci. Radovedni smo ■— piše člankar — kako odgovori vlada na resolucije tega : h- da, mislimo pa, da je dolžna odzvati se z najcdločuejšo zavrnitvijo. Kar se je zgodilo v Ljubljani, ni užalilo samo Nemcev, nego mora žaliti vsakogar, ki ima razum za pravico. Naloga države je, provokacijo jugoslo vanskih voditeljev energično zavrniti. — Na nesramne trditve tega člankarja konstatiramo le to, da obstoja v Pragi nemško višje dež. sodišče že več dtsftleti j, ter da se že nad leto dnij bore Nemci neprestano z obstrukcijo zoper pravico, ter da jim ni sveta niti oseba cesar jeva. In ti Nemci kličejo sedaj vlado na Slo vence, ki zahtevajo le to, kar bi morali že davno imeti in kar imajo Nemci v vseh me šamh krajih Dunaj 19 julija. „Abendblatt" javlja, da je vlada temeljem § 14. odredila, da se začne graditi železnica Kapela-Trebinje-Dubrovnik. Hkratu javlja „Abendblatt", da se poveča melioracijski fond od 5 15.000 na 850.000 gld. Praga 19. julija ,Deut. Volksbote" javlja, da je vodstvo nemškolibtralne stranke na Češkem sklenilo, da svoje delovanje ustavi ter da se razide. Zagreb 19. julija. Danes se je vršila obravnava proti zadnjim 16 kmetom radi 3z g'edov v Sjeničaku Oproščeni so bili le 3. Vs> drugi so bli obsojeni od 13 let do 3 tednov. Mitrovice 19. julija Danes je bil ro parski morilec Cerviauo obsojen na smrt. Pariz 19. julija. Zola je bil včeraj ob svoji odsotnosti obsojen na leto dnij ječe, na 3000 frankov globe iu na povračilo troskov civilnim strankam. Pred justično pa lačo so se pripetili burni prizori, mej katerimi je bilo aretiranih 27 oseb. Sedem oseb je za prtih še danes. Dćroulede m Hubard bi se morala danes dovbojevati, a je prvoimeno vani izostal. Midrid 19. julija. General Shafter z generalnim štabom je sprejel zunaj utrdb Španskega generala Torala z niegovim gene ralnim štabom G neral Tor al je izročil Shaf ter ju svoj meč. a Shafter mu ga je takoj vrnil ter z niim vred jahal v Santiago V guver ne rs k: palači se je izvršila oricijalna predaja mesta Po podpisu kapitulacijskega protokola se je izvesila ameriška zastava. General Mac Kibben je imenovan vojaškim guvernerjem Santiaga. Madrid 19. julija. V vseh španskih lu i ah se vrše armiranja pristanskih utrdb. Vlada je odred ta, naj se morski svetilnik Mahonski ugasne. V Saragosi in okolici vlada veliko raz burjenje vsled povišanja užitoinskega davka. Madrid 19. julija. Časnikarska cenzura je sila ostra. Listi izhajajo skoraj povsem beli. Notranji položaj je jako opasen, za to zatre vlada vsako neugodno kritiko. Vlada se že pripravlja na karlistične nemire. Izborno dolnje %- Tanno-Chinin tinktura za lase ikre pluje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Tecllaaa. zalsga (386—20) lekarna vi. Lciistck, f Jubljaiia Besi jeva cesta st. 1, zraven mesarskega mostu. rl''ii jg«t«;v. Zalivala. Nagroben spomenik ponesrečenemu tovarišu g. jnr. Jakobu Zajcu smo postavili v Klosternenbnrgn dne 27. junija 1. P. n. gospodom, ki so blagovolili poslati prispevka: g;.', EUldolf Fasan ti K. Andrej Gahršcek 6 K, Simon Gregorčič 2 K, profesor Jeraj 4 K, Lucijan Kovačič 3 K, Dragotin Lapajne 10 K, I. Maru'..«' 1 K, I MaSera in tovariš H K, prof. Primožič 2 K, viku rij Razpet o" K, dr. Ftegen 1 K. T an Srdi j 'i K, prof. Santelj 6 K in dr. Fr. Vid c 8 K — skupaj 62 K — in pa c. g, dr. Sedeju zn darovanje sv. mase v Klosterneuburgu, izrekamo najiskre-nejso zalivalo. Spomenik je stal 179 K HO vin. Akademično društvo , Slovenija" na Dunaju. VIII. Lederergasse 20. l>hil. Jožef Relaner tč. predsednik. jnr. Ivan Bakovnlk tfi. tajnik. (LJiDirli so ? Bijiiltljaiii: Dne 17. junija : Miklavž Osredkar, paznikov sin, 7 mesecev, Polj iii-ki nasip St. f>0, pljučni katar. V deželni bolnici: Dne M julija: Ivan Zalokar, hlapec, 54 let, j etika. — Anton Krištof, gostač, 70 let, pljučni edem. — Miklavž K t11 šf, uzd kar, 7'.» let opeklino. Dne lfi julija: Matevž TomSič, zidar, 70 let, pljučnica. Dno 17, jnlija: Iluzabja škarjevec, krojačeva žena, 33 let, jetika. Javna zahvala. Sloga vodi nas jedina, Živi pesem, domovina! Društveno geslo. Nepozabna nam ostane narodna slav n ost, katera se je vrfiila toli slovesno in častno sa nai narod dne 2. t. m. v zavedni Sežani. Na tisoče in tisoče je prihitelo naroda z vseh strani krSnega Primorja in sleherni je bil preSinje.i s svetim navdušenjem za naSo narodno stvar. Vse, stari in mladi, m.ižjo, žene, dekleta in mladina, da, vsak, komur bije za narodne idejale, priromal je ta dan v praznično okrašeno Sežano, da prisostvuje in kumuje na imenitne važnosti narodni slavnosti. In tako smo ob ogromni množici vrlega in zvestega nam naroda započeli novo narodno delu, zbirajoč darove za prvi temeljni kamen „N a-r od ne m u Domu" v Trstu, iskreno želeč in Boga proseč, da bi našli mnogo posnemovalcev Sirom domovine, [da bi bo mi saiui na tem delu ne utrudili in da bi se nam' naša gorka želja skoro skoro uresničila. Presrčna hvala toraj vsem in vsakomur, in sicer naj-prve našemu narodu, ki se je v toli ogromnem številu zbral dne 3. t. m. v Sežani ter posvedočil tam svojo narodno probujenost in zavednost, u'/orno požrtvovalnost in izredno disciplino. Posebe zahvaljujemo slavno županstvo v Sežani, katero je stalo na čela tamošnjemu pripravljalnemu odboru, sestavljenemu it vrlih rodoljnbov sežanskih, občinskih S7etovalcev, členov slavne čitalnice in gasilnega društva ter nas je na uajljubeznivejši način podpiralo. Presrčna hvala ljubeznivim sežanskim Slovenkam, ki so nastopile v krasnih narodnih nošah, čast jim za to, in ki so nam ob sprejema izročile šopek krasnih cvetlic v spomin. Jednako toplo hvalo tudi uglednim sežanskim rodoljubkinjam na krasnem traku, ki so nam g* na koncerta pripele na našo zastavo in ki bode trdna, nerazdružna vez med Sežano in nLjubljanou-Velike zasluge si je pridobilo za sežansko slavnost bratsko nam „DelaTsko podporno društvo" v Trstu s svojim predsednikom bratom prof. Mandidem, ki }» priredilo poseben vlak iz Trsta v Sežano ter tako najs jajuejfte za-svedočilo svojo narodno kulturno misijo. Bratska njemu hvala in slava nroebesna, kakor tudi dični deputaciji „Sokola" ii Gorice, ki je poveličala našo slavnost. Močna narodna organizacija so mnogoštevilna pevska društva v Tista in njega okolici, od katerih jih je osem sodulovalo na koncertu, in sicer: mešani zbor sežanski, .Adrija" i/. Barkovelj, .Danica" is Kontovelja, „Hai-ilr i h" iz Prošeka, , Kolo iz Trsta, .N m brezina" is Nabrežine, .Slava" od Sv. Marije Magdalene Spoduie in ..SI o v a u s k o pevsko društvo14 iz Trsta. Vsem tem lu- takim pevskim društvom bodi najiskrenejša hvala na požrtvovalnosti, s katero so pripomogla, da je slavnost v Sežani bila zajedno krasna pevska slavnost. Zlasti zahvaljujemo brat' ,KoI, še", kateri go mej seboj nabrali UO kron ter nam ta znesek izročili za ,Nar. dni dom* v Trstu. Ti trenutki bratskega in vzajemnega sodelovanja sa blago in plemenito stvar ostanejo nam vedno v nsjprijetneišem spominu iu naša sveta dolžnost bode, da vrnemo bratom in sestricam milo za drago. Hvala še „Kolašem" za prijetne tre-notke našega bivhnja v Tr-ta! Nadalje lepa hvala za na« rudno s t .ar nesebično delavnemu rodoljuba brata Vinku Preglju, trgovca v Sežani, ki je ves čas neutrudno pospeševal naše podjetje. Konečno tudi hvala vrli godbi iz Mah vin j, ki je brezplačno svirala na slavnosti. Živeli ti narodni godci! In tudi hvala veteranski godbi iz Trsta, ki je neumorno svirala. Dolžnost ram je tudi omeniti, da je hotelije g. Josip Vičič radodarno prepustil svoj krasni prostorni vrt za slavnost in se je vestno trudil, da je občinstva stregel solidno in skrbno. Ginjeni smo bili do dna srca in daše, ko smo poleg duhovnikov, v narodni borbi osivelih, videli vse narodne zastopnike primorske in nekatere iz bele Ljubljane, ko so 9& poleg razumnikov, meščanov in trgovcev veselili zavedni kmetje in delavci ter priproste kmetice, a pesi so se nam ponosa širile, ko ie bilo z nami toliko zavednega ienstva v prekratinih narodnih nošah, vsi pa v bratski slogi in svetem jedinstvu, združeni in jedini p ud posvečeno zastavo drage nam matere Slovenije. Da t>i vedno tako bilo I Slava slovenskemu Primorju! Slava graditeljem narodne trdnjave, to je .Narodnega Doma" v Trstu! Pevsko društvo „Ljubljana". Anton Trstenjak Makao Ar ni i č predsednik. tajnik Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2 m. 1 * _ Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo •3 H^ 18 9. zvečer 736 2 21 1 si. jvzh. jasno 19, 7. zjutraj 786 3 178 si. uzah. jasno 00 ■ 2. popol. 734 8 • 296 sr. jaah. jasno Srednja včerajšnja temperatura 21'9*, normalom. ta 21« nad ID\xx^a-3sls:si loorza dn 19. julija 1898. Sknpnl državni dolg v notah..... 101 gld. 70 kr. Sknpni državni dolg v srobru .... 101 , li.r» „ \vstrijska zlata renta....... 121 „ 70 , Avstrijska kronska renta 4%..... 101 , 15 , Ogerska -sUta renta /";,t....... 121 „ — 9 Ogerska kronska renta 4°/0..... 99, , — , Avstro-ogerske bančne delnice .... 914 „ — a Kreditne delnice......... 359 a — a London v ista........... 119 v 90 m Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 . 82 . iO mark............ 11 , 75 . 10 frankov........... 9 . 52'/. » Italijanski bankovci.....i . . 44 „ 20 B C. kr. cekini........... 5 a 63 . Dne* 18. julija 1897. l°/0 državno srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 163 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . 192 , 25 _ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 n 75 m iemlj. obč. avstr. 4'/,°/u zlati zast. listi . 98 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 156 „ 75 , Ljubljanske srečke......... 23 „ — „ fturiolfove srečke po 10 gld...... 26 , 60 . Kreditne srečke po 100 gld...... 203 „ — , rramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 515 , — . Papirnati rubelj.......... 1 , 26*/, s Odbora fit. Feterske moške in ženske podružnice st. Cirila in Metoda prav uljudno vabita vse častita člane k zadušili sveti maši, katero bode daroval za rajncega podružničnega tajnika, gospoda Julija Deva, podružnični predsednik, prečastiti gospod Martin M a len Ah k, prihodnji četi tek, dne 21. t. m., ob 10 uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. (1117) Ljubljana, dne* 19. jnlija 1898. Učenec se vzprajme v trgovino z mnogovrsnim blagom pri frVr«! Illvltšii \ 14 ran I u. (1091—3) Iščejo se za, Pulj stavbeni mizarski pomočniki. Plača do 2 gld. na dan ali pa na pogodbo (akord). Ponudniki naj se obrnojo pismeno na podpisanega. Pomočniki, kateri ho zmožni nekoliko italijanskega jeziku, imajo prednost. (1115—1) Viljem Grum v Pulji. Razpis učiteljske Na nafii itlrlrazrodnl deški ljudski ioll h pravico javnosti v Trsta se razpisuje učiteljeva služba s 700 gld. letne place, s pravico do ti petletnic po 40 ^ld. in s '/a doneskom k pokojninskemu zavarovanju. Prednost je prosilcem, ki so že prebili skušnjo usposobljenosti; proslci brez te skušnje bodo dobivali 600 gld. letne plače. Postavno opremljene prošnje naj se dO 16 avgusta t. 1. dopošiljajo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe sv Cirila in Metoda. Ljubljana, 28. junija 18V8. v vrtnarstvu isvezban, posebno v gojen |. cvetlic, ho« ČIvJa in dreves, sploh v vsem, kar spada v vrtnarstvo, oženjen, oče jednega otroka, 32 let star, sVIi premeni ti ■v«*|e me.to <1 • iiovi'i;it le t m. Več so izve pri Jakoba Slmen*-u, trgovinskem vrtnarju, CiradlAte nt. IS v l.jul»l)»iil. (1108 — 1) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junije 1808 leta. 0«lh<»«l Is LJuttlJnue jui. kol. l'r»Kn <•«■* TrhU Ob 19, uri f) m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; če* Rlein-Reifling v Stvyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontahnl, Heljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Bolni grad ; čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 60 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebtlial, Dunaj — Ob 4. uri 8 m. popoludne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnosrrad, Len: - Gastein Z«-ll ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Oenevc Pariz; čez K'ein-Heifling v Steyr, Line, Badejcvice, Plze:.; Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Li| sko, Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri if> min. zvečer osebni vlak v Lepce Bled. POlefl t'ga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — 1'roica * Noy«» ntCMtii Ii v Ko-ćevje. Mešani vlati: Ob ♦>. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri r>5 m. popoludne, ob 6. uri 30 n . zvečer — i'riti od v Izubijano j. k. I'rugf Im Trblin. Ob 6, url 4t> m zjutraj osobni vlak z Dunaj? via Amstetten, iz Lipskega. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, SolDosrrada, Linca. Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran lensfeste. — Ob 7. uri 66 min zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih vaiOl Plznja, lludejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri n7 m. popolrdne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Fmnzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. ari *J m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, Marijin:h varov, Plznja, Budejevic, Linca. Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in j.ratnik ob 9. uri b-> m. vlak iz Lesc Bleda. — Proi;a Is Nov«ks uienln In Is Kocev|a Mešani vlaki: Ob H. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m , popoludne in ob 8. uri 35 m. z\ečer. — Odhod is l.jul*-Ijnuc d. k. v Kamnik. Ot '«. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri M m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v I^|uI»I)huo d. k. J« I.nuuiilta 01 6. uri 5t> m. zju traj, ot 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ui\ 10 m. in ob 9. uri .r)r> min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044 —11) Učiteljica z dobrimi spričevali, izobražena za ljudske šole, želi ve« meseo avgust brezplačno poučevati v kakej privatnoj hiši na deželi Pisma naj se blagovolijo poslati: I. j m t > i |»i n poHie roMiiuiie jst. T. (1112—2) Rezalni stroj na kolo in drugo knjigovezniško orodje se radi odpotovanja jako ceno proda. Kupci naj se oglasijo v Itllmlcl h. nt. GS. (966-9) Gostilna v predmestji ljubljanskem, dobro obiskovana, se odda na račun takej ali s I. novembrom. Kavcija 500 gll. Posredovalci izključeni. Kje? pove uprKvništvo „Slov. Naroda". (1116—1) Več vagonov [1082—6) prve vrete se bode prodalo od 24. t. m. nadalje do 5. avgusta. Cena po dogovoru. — Wč 8e izve pri «ff ii I • |ia lii'iiHDib ju v (a«ir. Iji»kh1c'ii. St. 24.261, Razglas. (1102—2) Na dan obletnic« poroke Nje c. in kr. Viaočan-stva gospe nad vojvodin je Marije Valerije razdeliti je po sklepu občinskega Bvdts dež. stol. mesta Ljubljane dvesto goldinarjev mej petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za prdelitev f>h podpor vložiti je pri podpisanem magistratu do !iH. t. ni. Mestni magistrat ljubljanski dne 14 julija 1898. priporoča Narodna Tiskarna. Prva največja kranjska tvrdka. | Fran Primožič Ljubljana rf? Sv. Petra cesta 34. Priporoča sc slavnemu občinstvu za izdelovanje Jermenarskih in se* dlarsklh proizvodov, katna ukusno, trpežno in oeno izdeluje. Ravno tam velika selog-a različnih konjskih oprem m sedlov, popolne Jezdne opreme i. t. d. Izdelovanje Jerman sa stroje in milne. — Vse poprave se dobro In po oenl Izvršujejo. (1057—4) 2£iimiii|t» mi !'<>«'» i I u mo vcMtno in lo^mi laWS)ttfo|0« »*W**m*»m*«W»*m**m\*»m**wm**mW**JR*»ST**W**ST »■»«*m**W*'mL*»m* Jedina trgovina z jedilnim blagom na debelo na katero bo smejo Slovenci z zaupanjem obrniti, je G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulici st. 1 1 ter v podružnici na Kornu št. 2 katera priporoča to-le blago: Sladkor, kavo, rlž, mast, poper, sveče, olj o. »kruli. Ječmen, kavlno primeso, moko, grla, drobne in debele otrobe, turšleo, zob, sol. moko sa pitanje, klu, žveplo, eenient, bakreni vUrlJol 1.1, d. Zaloga pristnega dalmatinskega žganja uu. «l«l>olo ter pristnega črnega in belega vina. Vsako naročilo od 5 kg. naprej se izvrši takoj in z vso natančnostjo. Dopisuje se slovenski. Zagotavlja se dobra kakovost blaga. Slovenskim trgovcem z dežele se najtoplejo priporoča. (10? G—3) Zastopnik-potovalec je g. Ferdinand Žagar. 50 ir.za 3 zreta* i mesec. _ M00.O00S25.0OOk™'11 Srečke jubilejske razstave rio87-8j a 5O kr. Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. priporoča T. O. MATER toanlcat -rr I_.jviTol3a.ri.l. Lepa stanovanja s tremi ali štirimi sobami, predsobo, slu/nisko sobo, hodnikom za snažtnje in s porabo perilne kuhinje oddajo se po primerni ceni mirnim strankam ; tudi se še odda (1075-2) nekaj lepih prodajalnic za vsako trgovino prikladnih, kakor tudi «lve lepi kleti v Plautz-evi novi kisi, Stari trg st. 30 32, iu sicer za veinberski termin. Vpraša naj se: Sv. Petra cesta št. 23, II. nadstr, Koncesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, St. 5373. Severno-nemSki Brioparnlske vožnje v Newyork: lz Bremena ob torkih in sobotah. Iz Southamptona ozir. Cher-bonrsja ob Bredah in nedeljah. Iz Osnove oziroma Neapolja via Gibraltar 2*3krat meBečno Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Melbourne, (325—30) Sydney. Bremen-Iztočna Azija, v Kino. Prekomorska vožnja Newyork 6—7 dnij. I Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: DE3 4 in špedicijsko poslovanje. > 4 Naročil«, in sicer mala v pošiljatvah po B ky po W ^ polti m od 80 kg naprej po železnici, izvrSeval bom ^ ^ točn>» in OSUO. ^ 5 Razpošiljal bom raznu koloniJnlueic« li! i n» V ^ rudi dni mi na trg spadajoče stvari, kakor: aittlj«*, ^ ^ »*le i|»%<», ribo i. dr. Pečal se bom m rni|mi- ^ * ilttVMUJ.Mll «|«HIIM«tll |trnl»- I U«» v, M prt i eniit- T ^ n|**iu I»I»i*m v iv»» MklM«liMeit. «Im|wI hm lati* ^ ^ u.ti>'Jiei lik i H |niNrvtl. ^ ^ ^pr^im«"!« eiMlupHtva trdnih — za koncil- ^ ™ rsnoo iposobnih — tvrdk in polagam se to kavcijo. W 4 Nadejalo se, da se me sorojaki domislijo, ostajam ^ ^ z odličnim spoštovanjem udani ^ < Ernest Fegan v uiici S. Francesco št. 6. > Usojam si naznaniti slavnema občinstvu, da sem k zapričel ^ »Prstll (637—12) Najnovejše! Najnovejše! Fran Detter Ljubljana, Stari trg št. 1. Prva in najstarejša tovarniška zaloga šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem. Mlafilnice z ležiščem s kroglami (Kugellsoer). Lahek in miren J, 40°„ lag/je tek! T za goniti kakor Trpežno! $ doslej; Kdor toraj namerava kapiti mlat Ini ali drugi kmetijski stroj, naj se zaupno obrne na zgoraj navedeno tvrdko, kateru edina ima Da Kranjskem razen druzih kmetijskih strojev v zalogi tudi najbolje lulatiluiee m tlni*«* kuir-tljMke Miro)«, katere imajo l«?*ni*a m kroglami ^Kugel-lxger) enako biciklom. To je zelo praktična ia koristna novost, katera omogoči, da se stroj za 40% laglje goni kakor doslej. Ako so je popreje moral stroj s Štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden aiuž. Ti stroji se) toraj neverjetno lahko gonijo, so zelo trpežni, in primeroma njih zmožnosti, ceni. Krugle v ležiščih so iz najfinejšega angle&Uega litega jekla (Ctusbthal) in brezpogojno trpežne. Ako bi se lež>sče ( Lager) s časoma obrabilo, zamore se za majhen denar novo dobiti in stroj deluje zopet kakor nov. ,1022—6) Ob jednem priporočam na izb^r svojo bogato zalogo šivalnih strojev ra domačo In obrtnijsko rabo. IO0/., cenefe kakor drugje. Odličuim spoštovanjem Fran Detter. Ceniki in pojasnila se dobivajo zastonj in poštnine prosto. NiklasaMholzeria ■a -a -t a es& ■ * mr 1 a-a -3 ■ -r • urar in optični zavod Mestni trg št. 8 Ljubljani. kr. naprej 50 50 Niklaste cili: der remontoir nre od . 4 gld. Srebrne cilinder remontoir nre od . 6 ,, Srebrno damske cilind. r-rem mtoir- ure s si e lun i m pokrovom od . . 7 ,, Srebrne remontoir ure na sidro od 10 Srebrne remont nit im' s s sn brnim pokrovom od............ 10 Zlatu da mike remontoir-nre od . . 14 „ Zlate remoutoir-ure za gospode od iJ8 „ — „ Zlate remontoir nre za gospode z dvojnim pokrovom od.....38 ,, — Ure na ni halo v skrinjici svetli in temni 9 ,, — ,, Ure mt nihalo v skrinjici svetli in t>mili z b tjeru ur od...... 13 „ — ,, Ure na nihalo z bitjem čet rti nk od 27 — „ ,, Budilke od .............. Si ,, — „ „SchwHrzwiilder 1 z bitjem pol urod 3 „ — „ (LST Za dobro blago ln sa dela se Jamol. ~*JJ Popravila so hitro, dobro in po ceni izvršujejo v lastni prodajalnici. Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča z velespoŠtovanjem (808 — 14) Franc Karol Rudholzer. Dobavitelj kontrolnih ur sa o. kr. avotro*og;ersko vlado, aa Bosno in Hersogovtno. [d o W. I C it; D- Josip Abram je odprl svojo pisarno v Trstu Via S. Spiridione štev. 3, II. nadstr. i) d Cr Štajerska deželna Tempeljski vrelec St7iia-vrelec. ^ ^ Vedno sveta, najpopolnejša napolnitev v novozgrajenem napolnllnem rovu z direktnim pritokom ml vrelca. Dobi Pri ulaiinski upravi v RugatcuSlatina, v ^8eh trgovinah z mi neralnimi vodami, v renomiranih speueriJBkih in drogerijskih prodajalnah (HHH—18) in lekarnah, kakor tudi v deželni bili v Gradcu. V. • BREN NABOR"- biciklov! Naiboijše vrste kolesa tu- in Inozemskih tovaxn (Peugeot, Brenna-bor, liglet Cycle „American" in dr.) pripf ro6»ta podpis ari ca po kolikor mogoče niskih cenah. S&9~~ Vsa v to ittroko spadajoća pop rit \l Iti se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. Z velespu&tovanjem (309—23) Bohinec & Majcen Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanćna delavn ca. Naš zastopnik: v Rndolfovem je g. J. Medved. Kave ni treba doma žgati! Pred kratkim ustanovljena »Delniška družba za žganje kave —na Reki" tr: trpflkrbela je svoje podjetje za žganje kave 8 posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero oprnvi'ena uživa ,,svetovno Slavo", kar jh iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno: Pnič: ostanejo kavi vsi neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in drugič: pridobi kava po tem načinu žganja v velikanski meri na ukusu, katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži. Već izvestij najslovitejših komikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskufinjo. (1055—f») Priporočamo troje finih, izbranih ln priljubljenih vrst: ■»ortorlko karakter kilo gici. 3*£