Poštnina platana o gotovini V Clubllani, tetetek 20. mala 193? Cena din 1 S Ui>. 111 Z Ilustrirano prilogo ,.Teden v slikali” tet? II. Edenov govor pri začetku imperijalne konference v Londonu: Anglija, ZN in Srednja Evropa London, 20. maja. o. Glavni odposlanci za angleško imperialno konferenco so se včeraj ob 5 popoldne zbrali v londonskem zunanjem ministrstvu in začeli razgovore o svetovnem političnem položaju. Ti razgovori bodo ustvarili podlago za nadaljnjo angleško zunanjo in obrambno politiko. Glavni govor na sestanku je imel zunanji minister Eden, ki je govoril več kakor uro dolgo. V govoru je razložil vse najvažnejše dogodke v svetovni politiki od podpisa svetovne pogodbe v Versaillesu. Dalje je razložil v govoru tri vodilna načela angleške politike, ki so: 1. Zvestoba Zvezi narodov. 2. Zvestoba obveznosti do zahodnih držav, to je Francije in Belgije. 3. Angleške koristi in njihovo varstvo v državah Srednje Evrope. Eden ni v tem svojem govoru dal stvarnih predlogov za bodoče delo, marveč je samo ugotovil, da so vsemu temu delu najbolj napoti težkoče, ki so se pojavile v razmerju med Anglijo ter Nemčijo in Italijo. Ti dve državi sta se docela odpovedali sodelovanju v Zvezi narodov, kakor da je ta ustanova samo torišče za anglcško-francosko-bel-gijsko politiko. Zaradi tega so edini politični razgovori, ki jih je angleška vlada končala zadnje čase z uspehom, bili razgovori z Belgijo. Veliko težkoče prizadeva angleški politiki v Srednji Evropi nemški pritisk na Avstrijo. Anglija si je tudi prizadevala, da bi preprečila pretesno sodelovanje med Nemčijo in Italijo. Pri razgovoru o Edenovem poročilu so se med zastopniki angleškega svetovnega imperija pokazalo precejšne razliko v pogledih na sedanjo in bodočo angleško politiko. Vsi so se strinjali v tem, da po poročilu zunanjega ministra ne morejo ničesar skleniti takoj, marveč potrebujejo daljšega premisleka. Nekateri so izjavili, da Edenovo poročilo ni dovolj jasno. Zato ni prvi • sestanek prinesel nobenih stvarnih sklfepov, marveč je treba sklepov pričakovati šele po podrobnem razgovoru, ki bo v petek. Zastopniki dominionov zahtevajo, da se morajo tem političnim razgovorom priključiti tudi razgovori o gospodarskem položaju angleškega imperija. Pred poslopjem zunanjega ministrstva se je zbrala velika množica ljudi, ki je napeto pričakovala uradnega poročila. Toda poročilo se ie omejilo samo na ugotovitev, da je zunanji minister podal pregled političnega položaja. Triumfalen sprejem italijanske kraljevske dvojice v Budimpešti Budimpešta, 10. maja. Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel in kraljica in cesarica Jelena sta prispela včeraj s svojim spremstvom v Budimpešto, kjer so ju z slavnostno sprejeli. Prihod italijanskega dvornega vlaka na glavno železniško postajo je pozdravila častna salva 24 strelov in himna. Italijanski kralj in kraljevski namestnik admiral IIorthy sta se pri pozdravu dvakrat poljubila. Velikanska množica ljudi, ki je čakala na bogato okrašenih prestolniških ulicah, je s frenetič-nim vzklikanjem pozdravila prihod vladarskega sprevoda. Obisk, bo trajal štiri dni. Kralj in kraljica sta od Rakeka do Kotoribe potovala po našem ozemlju. Ko sta prispela na madžarsko mejo, sta poslala kraljevskemu namestniku pozdravno brzojavko, v kaleri sta izrazila svoje veselje, da bosta štiri dni prebila na Madžarskem. Včeraj popoldne je kralj in cesar Viktor, Emanuel iz budiinpeštanskega kraljevega dvora odšel do groba neznanega vojaka, kjer je položil venec in pregledal madžarske čete, ki so bile postavljene v paradi. Obiskal je tudi grobove italijanskih vojakov iz svetovne vojne. Vsepovsod so italijanskega kralja sprejemale navdušene množice ljudi in mu prirejale viharne manifestacije. Politični krogi podčrtavajo, da je obisk italijanskega kraljevskega para padel ravno na dan 20. letnice bitke med avstrijsko in italijansko mornarico v Otrantu. V tisti bitki je zmagal kot po- veljnik IIorty in bil tudi ranjen. Njegovo bro-dovje je tedaj potopilo več italijanskih ladij. Berlin, 20. maja. Nemški listi pišejo o obisku italijanske kraljevske dvojice v Budimpešti in pravijo, da bo politična posledica tega obiska v tem, da se bodo prijateljske zveze med Italijo in Madžarsko še bolj učvrstile in da bo Madžarska ostala še močneje navezana na Italijo. Vojvoda Wfndsorski pride na Koroško Tour, 20. maja. A A. Havas izve, da je bila med windsorskim vojvodom in Warfieldovo sklenjena zakonska pogodba na podlagi, da ni skupnega zakonskega imetka. Na poroko je povabljenih samo 20 oseb. Lastnik gradu Cande g. Roggers je izjavil časnikarjem, da bosta. vojvoda windsorski in njegova žena odšla 1. julija v grad VVasserleonburg na Koroškem. Grad je že najet. Roggers je dodal, da ne more reči ničesar o tem, kje bo do 1. julija živel vojvoda s soprogo. Čikaški kardinal proti hitterfanstvu Berlin, 20. maja. o. Govor kardinala Munde-leina je v narodno socialističnih krogih izzval veliko ogorčenje. Nemški listi napadajo kardinala z vsem žolčem in ga zmerjajo s psovko, da je pocestni agitator. Poleg tega se razpisujejo v napadih na nemško Cerkev in delajo njo odgovorno za kardinalove napade. Obljubljajo novj korake nemške vlade pri sv. stolici. Čikago, 20. maja. o, Na konferenci čikaške škofije je kardinal-nadškof Mundelein, ki je nemškega rodu, imel govor, v katerem je ostro obsodil stališče nacionalno socialistične stranke do rim-sko-katoliške cerkve. Kardinal ie obtožbe proti katoliški duhovščini nazval , Kardinal je v svojem govoru dejal, da nastopa hitlerjevstvo proti katoliški Cerkvi z istimi sredstvi in okrutnostjo, kakor je Nemčija ravnala med svetovno vojno s svojimi nasprotniki in s prebivalstvom po zasedenih ozemljih. Nemška Cerkev ni bilo nikdar, niti za Bismarcka, , . ^ ^ ' ,s Glasove škofov, pastirjev katoliške Cerkve pregrmeva hrušč nacionalistične propagande tako, da Cerkvi ne ostane drugega, kakor molitev in čakanje. UH Jugoslavija - za Italijane „varna hiša Rim, 20. maja. »Mera a g g ero« prinaša na uvodnem mestu dopis iz Budimpešte od svojega posebnega dopisnika Franceisca Maratea, ki mu je pot italijanskih časnikarjev čez jugoslovanska tla dala povod za politično razmišljevanje o novem razmerju med Italijo in Jugoslavijo. Dopisnik pravi, da se tu posebno občuti nova doba, ki ne obsega samo Madžarske, temveč se razteza na vso srednjo in južno Evropo in na večino Balkansikega polotoka. Tisti dan, ko je Italija dosegla belgrajsko etapo, so 6e pojavile na obzorju nove, izredno važne možnsti za razvoj razmerja med posameznimi državami. Kaže, da je ta proces že napredoval in da bi utegnil dozoreti mnogo prej, kakor siplošno mislijo. Rimski dogovor, jtalijansko-nemško sodelovanje, pakt, ki sta ga podpisala dr. Stjadinovič in grof Ciano, so dejstva, ki spreminjajo obzorje, čistijo zrak In popravljajo nejasni in nevarni potek zgodovine. Ko potujemo po predelih, kjer se je zmerom kazala občutljivost, moremo ugotoviti, da je resničnost zelo blizu našim najlepšim nadam. Ko se vozimo na Madžarsko čez Slovenijo, pokrajino Jugoslavije, zaznavamo Italijani iz mnogih znamenj smer vetra, ki piha na meduarodnem političnem nebu. Zdaj se od Rakeka do Kotoribe potuje v okolju prijateljske in varne hiše. Tako se zdi vse to pravi čudež tistim, ki vedo, kako je bilo poprej, posebno pa žurnali-stom. Na Rakeku se je pridružil skupini Mario Nordio, ki je bil na potovanju po Jugoslaviji. Prinesel je najlepše vesti o obnovljenem prijateljstvu med Rimom in Belgradom. Nič več ni niti enega sloja jugoslovanskega prebivalstva, ki bi bil zunaj ozračja sporazuma. V vzajemno korist bodo podvizali ureditev gospodarske izmenjave, resni pa so tudi nameni za obnovo umetniških in kulturnih zvez. Poročila jugoslovanskih časnikarjev s potovanja po Italiji bero v Jugoslaviji z vidnim zadovoljstvom. Italijanskemu vladarskemu paru so na vožnji na Madžarsko izkazali na jugoslovanskih tleh vse časti, čeprav je dvorni vlak vozil opolnoči. Parada 300 ladij Portsmouth, 20. maja. Pred otokom Wiglit bo danes pred kraljem Jurijem VI. največja pomorska parada, kar jih je svet videl v zadnjih 20 letih. Na paradi bo 145 angleških vojnih ladij in 16 inozemskih vojnih ladij. Parade se bodo udeležile tudi razne jahte, luksuzne ladje in velike ribiške ladje. Mimo kralja bo vozilo nad 300 ladij. Med tujimi vojnimi ladjami je največja argentinska križarka »Moreno«, najmanjša in likratu najnovejša pa bo estonska podmornica »Kalev«. V programu parade piše, da jc med tujimi ladjami najmodernejša in najzanimivejša nemška križarka »Admiral grof Spee«. „Nacionalistična fronta" proti Hrvatom Zagreb, 20. maja. m. Z nameravano ustanovitvijo »Jugoslovanske nacionalistične fronte«, ki so jo napovedali Zboraši ter dr. Baričevič na nedeljskem shodu v Smederevu, se bavi tudi tukajšnji »Obzor« in poudarja, da je tako imenovana »Nacionalistična fronta« JNS, Ljotič - Baričevič -Hodžera v prvi vrsti naperjena proti Hrvatom. Zadnji boji v Albaniji Tirana, 20. maja. AA. Albanska agencija poroča: Oddelki orožništva nadaljujejo obkoljevanje Kurvelesija, da preprečijo, da bi uporniki, ki so razpršeni v manjše skupine, zbežali kam drugam ali pa čez mejo. Število zajetih upornikov znaša več ko 150, večina izmed njih pa pripada bivšim kaznjencem, ki jih je Etem Toto izpustil pri za- Pogajanja zaradi Konjic Ljubljana, 20. maja. Položaj v Konjicah je neizpremenjen. Delavstvo Se zmerom stavka ter je čvrsto odločeno, svoj boj s podjetjem dobojevati do uspešnega konca. Prvotno je podjetju uspelo, da je na svojo stran pridobilo kakih 40 delavcev, ki so za silo še vzdrževali obrat v obeh Lavrichovih tovarnah. Zdaj pa se je tudi ta Četica začela upirati. Delavci so na svojo stran pridobili kakih 30 stavkokazov, tako da je ostalo v tovarni na strani podjetnika le še kakih 10 ljudi. Obrat je seveda zdaj v obeh tovarnah popolnoma ustavljen, delavci so zastražili ne samo vse številne vhode v tovarne, marveč tudi cel trg Konjice. Izkazalo se je namreč, da podjetje Lavrich stavkokaze podpira^ s hrano in v tovarno so prišli celo celi sodčki vina... , Danes so se dopoldne ob 10 v prostorih TOI pričela pogajanja za zopetno vpostavitev dela pri Lavrichu v Konjicah. Pogajnja vodi inšpektor dela ing. Baraga v imenu banske uprave, navzoči so zastopniki Lavrichovega podjetja iz Konjic, dalje dva izmed delavcev iz Konjic, ki so ju izbrali delavci izmed sebe, centralo Zveze združenih delavcev, v kateri so po večini organizirani konjiški usnjarji, zastopa njen predsednik g. Pre- želj, Delavsko zbornico g. Stanjko, navzoč pa je tudi zastopnik Zveze industrijcev. Delavstvo, ki je stavko v Konjicah res dobro organiziralo, se je tudi na ta pogajanja dobro pripravilo ter od svojih zahtev nikakor ne bo odsopilo. To tem manj, ker se zaveda, da ima za seboj celokupno slovensko javnost. Delavstvo predvsem zahteva, da tovarna brezpogojno sprejme nazaj v delo vse odpuščene delavce, pa seveda tudi vse delavce, ki trenutno stavkajo. Dalje zahteva delavstvo sklenitev kolektivne pogodbe, obenem pa tudi absolutno priznanje strokovne organizacije ZZD v vseh obratih tovarne čevljev »Alfa« in v Lavrichovi tovarni usnja. Izgleda, da bo Lavrich te pogoje delavstva sprejel, ker je spoznal, da je naletel na silovit in odločen odpor dobro organiziranega delavstva, ki je pod vodstvom ZZD pokazalo izredno zrelost in sposobnost boja v tem mezdnem gibanju. Dalje se podjetje Lavrich dobro zaveda, da vsa slovenska javnost konjiške delavce podpira z vso svojo moralno silo in preko tega dejstva ni mogoče preiti. Končno pa je javna tajnost, da ima tovarna toliko dela in naročil, da tovarna pač ne bo mogla dolgo počivati brez škode za njih lastnike. vzetju Argirokastra. Med ujetniki je tudi nevarni zločinec Geg Mark, ki je sedel zaradi mnogih zločinov. Vsi listi hvalijo odločno stališče vlade in po gumen in enoten nastop orožništva in vojske, ki so tako hitro zadušili ves pokret. List »Štipi« piše, kako je ves albanski narod vdan svojemu kralju in kako hoče zatrdno ohraniti svojo narodnostno neodvisnost. »Drita« piše, da so iz vse Albanije prispele številne vdanostne izjave kralju, ki mu vse izražajo neomejeno vdanost. Izredno sodišče za politične zločine se je preselilo v Argirokastro, kjer se bo v kratkem začela razprava proti upornikom. Orožniški oddelki na daljujejo čiščenje, posebno okoli gore Kurvelesi, kjer so skupine bežečih upornikov našle zavetišče. V boju, ki se je razvil v Sevastru, je našel smrt neki orožnik. V Boleni, blizu Kurvelesija so ujeli bivšega orožniškega stotnika Ismaila Džilbegaja, ki je bil z Etenom Totom eden glavnih organizatorjev upora. Skupaj z njim sta prišla v ujetništvo še dva upornika. V gozdovih Kurvelesija so trčile orožniške patrulje ob upornike, katerih večina so kaznjenci, ki jih je osvobodil Etem Tot. V boju je padlo 6 upornikov. Beltfrad, 20. maja. m. Iz Tirane poročajo, da \a vstaja Etema Tote popolnoma zatrta ter da so vodjo vstašev od vseh strani obkolili orožniški od* delki. Pričakujejo, da ga bodo že danes lahko vjeli. Na podpis trgovsko pogodbe med Poljsko in Francijo se je danes odpeljal poljski trgovinski minister Romanovski. Motorne vlake so uvedli na progi med Parizom in Bruseljem. Motorni vlak vozi 4 ure iz Pariza v belgijsko prestolnico. Motorni vlaki vozijo tudi že na vseh italijanskih progah. Vesti 20. maja Avstrijskemu tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidtu je priredil francoski zun. minister Delbos včeraj kosilo v zunanjem ministrstvu. Mednarodni glasbeni kongres, ki se je začel v Firenzi, se nadaljuje v Cremoni, kjer so včeraj odprli lepo razstavo starih glasbil. Kulturni sporazum bosta sklenila Poljska in Madžarska. Ta sporazum bo uvod v politično zvezo z ostjo proti Sovjetom, kakršno namerava Poljska. Irska najbrž izstopi iz Zveze narodov, ker je položaj v Zvezi zaradi spletk velesil tako nejasen, da malim narodom ni več obstanka v Ženevi. Policijske ure za letala je določila nemška vlada v obmejnih predelih. Te ure pa se nanašajo na tuja letala. Nemška »Stranka svobode« je razposlala vsem inozemskim dopisnikom v Berlinu dva proglasa, v katerih pravi, da ta stranka ni delo nemških komunističnih emigrantov, marveč stranka svobodnih Nemcev vseh prepričanj in ver. Proglasa ,protestirata proti nemškemu vmešavanju v špansko državljansko vojno in nasiljem nad katoliškimi Baski. Na včerajšnji seji francoske vlade pod vodstvom predsednika republike Lebruna so razpravljali o podaljšanju delavskih kolektivnih pogodb in o Delbosovih razgovorih v Londonu. 0 razvoju italijanske Afrike je govoril včeraj v italijanski zbornici kolonijalni minister Lesona, ki je dejal, da italijanska vlada ne poitalijančuje afriškega prebivalstva, marveč ga skuša pridobiti samo za sodelovanje v kolonijalni upravi in gospodarstvu. Kap je zadela, 6eveda po sovjetskih poročilih, bivšega načelnika GPU Jagodo, ki 60 ga zaradi tega prepeljali v nekb norišnico. Menijo pa, da so Jagodo proglasili za norega iz strahu pred njegovimi izpovedmi, ki bi silovito obremenile vso sovjetsko visoko družbo. Abesinije se bodo v Ženevi otresli najbrž žo na prihodnjem zasedanju Sveta ZN tako, da predsednik zasedanja ne bo »mogel« sprejeti poverilnic abesinskega odposlanstva. Ta načrt zagovarjata celo Francija in Sovjetska Rusija. Proti preosnovi ameriškega vrhovnega sodišča se je izrekel pravni odbor ameriškega senata. Baldwinova politična oporoka, ki jo je izrekel pred dvema dnevoma angleški mladini v govoru na zborovanju v Albert Hallu, je važtuj.,predvsem zardi tega, ker je poslavljajoči 6e državnik dejal, da dvoihi v Zvezo narodov in v njeno pomirjujočo moč. Šest miljonov mark za zimsko pomoč je preteklo zimo nabrala nemška vojska v denarju in blagu. Poljedelski delavci v južni Franciji so začeli stavkati v dveh okrožjih pod pretvezo, da se kmetje ne drže določil o zvišanju mezd. Največje število podmornic na svetu bo imela Italija, ki bo še letos dogradila 20 novih enot. V celoti bo potem Italija imela 100 podmornic, Francija 85, Japonska 64, Anglija 54, Združene države 51. Stolico za nemško pravo so osnovali na sofijskem vseučilišču. Za to priliko je prišlo v Bolgarijo številno odposlanstvo nemških pravnikov. Turški zunanji minister Kudži Aras obišče v kratkem Kairo, nakar bo prišel predsednik egiptovske vlade Nahas paša v Ankaro. Ta potovanja naj bi služila pripravam za vstop Egipta v zvezo prednjeazijskih držav. Gradnja novega Zeppelina »L Z 130« se bliža koncu in je delo pri novem zračnem orjaku ogledalo zadnje čase nad 100.000 ljudi. Padec vladi generala Hajašija pripravljata stranki Minseito in Sejukaj, ki bosta sklenili zvezo proti HajaSiiu. Francoski zunanji minister Delbos potuje danes v Belgijo na politične razgovore z belgijsko vlado, kjer bo skušal Belgijo pregovoriti, da se odreče popolni nevtralnosti in se spot priključi obrambni zvezi med Francijo in Anglijo. Angleški zunanji minister Eden je včeraj sprejel poljskega zunanjega ministra Becka, zvečer pa so mu priredili na holandskem poslaništvu slavnostno večerjo. Voditelj Druzov Atras paša, ki je vodil vstajo Druzov proti Francozom v letu 1926, se je vrnil iz pregnanstva v Sirijo. Prebivalstvo ga je povsod sprejemalo z navdušenjem in je verjetno, da bo že njegova navzočnost kmalu izzvala nove nemire proti Francozom. Ceno živežu v Angliji so narasle od 1. maja 1936 za 44%. Cene živežu na drobno so pa v primeri z letom 1914 poskočile za 52%. Dve argentinski bojni ladji prideta 24. maja na obisk v nemška pristanišča. V Parizu stavka osebje pri vodovodih, ker je uprava odpustila zaradi pomanjkanja dela 15 delavcev. Razen tega Se vedno stavkajo brivski pomočniki, tako da morajo Parižani nositi brade. Nemški vojni minister maršal Blomberg je včeraj obiskal več angleških letališč in vojašnic ter se o angleški vojski in' vojni tehniki zelo navdušeno in laskavo izjavil. Nove zakonske predloge o največjem delovnem času in o najmanjših predpisanih mezdah za posamezne industrije bo v kratkem predložil ameriški zbornici predsednik Roosevelt. Zakon o ureditvi kmetskih dolgov pripravlja tudi grška vlada. Pričakujejo, da bo zakon zelo olajšal položaj prezadolženega grškega kmetstva. Nemško vojaško odposlanstvo, ki ga vodi načelnik nemških motoriziranih oddelkov, general HUnlein, je prišlo pred dvema dnevoma v Rim na ogled italijanskih vojaških ustanov. Sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem ne pomeni nič posebnega, zlasti pa ne kake vojne nevarnosti ali priprave za vojno. Sestanek bi bil dokaz prisrčnega sodelovanja med Italijo in Nemčijo, brez posebnih političnih posledic. Ameriška filmska stavka se bo razširila tudi na neodvisna, nekartelirana podjetja, ki jih stavka doslej še ni zajela. Sindikat filmskih uslužbencev je pozval vse ameriške delavske organizacije, naj onemogočijo predvajanje filmov, ki jih izdelajo ta podjetja. Skrivnost pokolja v Topolah Mengeš, 20. maja. Pravi razlog nesrečnega dogodka v Topolah, ki je ugonobil dve družini hkrati ter osirotil dvoje otrok, najbrž nikdar ne bo točno dognan. Bila pa bi ugotovitev krivde zelo potrebna, ker gre za dvoje družin, ki vsaka e svoje strani izpričuje popolno nedolžnost. Na drugi strani pa je jasno, da tu krivde ne more zanikati nobeden izmed prizadetih. Naš poročevalec se je včeraj potrudil še enkrat v Topole, obiskal je tudi vse bližnje vasi Suhadole, Moste, bil je v Kamniku ter tudi na Vrhpolju, od koder se je družina Dolar naselila v Topole. Pri tem je točno ugotovil vse podrobnosti iz življenja obeh družin v zadnjih letih in zlasti tudi v zadnjih tednih pred nesrečnim krvavim dogodkom. Te okoliščine iz preteklosti so važne ravno zaradi tega, ker pravi povod pokolja ni bila hipna razburjenost morilca Petra Zarnika, marveč ee je sama nesreča pripravljala takorekoč vsa leta od prvega dne poroke, ko sta se vzela Zarnik Peter iz Suhadol in Dolar Štefko iz Vrhpolja pri Kamniku. Prijateljstvo obeh družin Seznanila sta se Peter in Štefka na domu v Suhadolah. Tja je Štefka prihajala večkrat, ker sta s Petrovo sestro Frančiško skupaj delali v tovarni pri »Titanu«. Med obema družinama se je razvilo globoko prijateljstvo ter so se menjavali medsebojni obiski v Suhadolah in na Vrhpolju. Vsi Petrovi bratje eo ponovnokrat bili na Štefki-nem domu na Vrhpolju. Enako sestra Frančiška,' ki je pokojno Štefko posebno ljubila. Pripovedujejo celo, da prvotno ni bilo takoj jasno, katerega izmed bralov Zarnikov bo poročila Štefka. Na domu Zarnikov v Suhadolah živi namreč pet bratov in 3 sestre, tudi oče in mati sta še oba živa. Imajo malo skromno posestvo, na katerem redijo po 2 kravici, vsi otroci pa se seveda pehajo za vsakdanjim zaslužkom po tovarnah ali kjerkoli morejo. Navadna delavska družina torej. Usodni poročni prstan Peter Zarnik se je po dveletnem službovanju pri avijaciji vrnil spomladi 1934 od vojakov. Istega leta pred pustom se je s Štefko poročil ter sta se prvotno oba naselila pri Štefkini materi Mariji Dolar na Vrhpolju. Že dober teden po poroki je med mlada zakonca padlo prvo jabolko spora. Peter je namreč pred poroko prinesel za oba poročenca poročne prstane in Štefka ni niti malo slutila, da pretani niso njuna last. Po enem tednu pa je Peter pozval Štefko, naj sname prstan, ker ga mora vrniti pravemu lastniku. Štefka je tedaj bridko zajokala, češ, da ji ne more biti ohranjen tako dragocen spomin na poroko. Tedaj je Peter v Štef-kinih očeh mnogo zgubil, ker mu je do tedaj vse verjela in zaupala, odslej pa se je ta vera vanj močno omajala. „Drolčevi" se selilo v Topole Peter in Štefka sta se po komaj polletnem bivanju na Vrhpolju odselila od Štefkine matere. Pravijo, da se z materjo ni dalo shajati. Mladi par se je naselil potem v Podgorju pri Kamniku. Dobro leto pozneje je mati Dolar Marija svoje malo po-seetvfce na Vrhpolju, travnik, gozd in hišo, prodala svojemu bratu Kotniku Jožefu za 7200 din. Občina je eicer cenila posestvo na 12.000 din, toda pri pogodbi 8. avgusta lani so v Kamniku določili ceno 7.200 din. Žena Marija si je pogodbeno izgovorila, da sme v hiši stanovati še do 1. nov. lanskega leta. Medtem so »Drolčevi« zasnovali načrt, da si kje na ravnini zgrade novo hišo, da ne bo treba hoditi tako daleč na delo v Ljubljano. Razen Petra Zarnika je namreč hodil delat v Ljubljano tudi Štefkin brat France, ki je prvotno stanoval pri materi na Vrhpolju, potem pa se je z materjo vred preselil k sestri Štefki, Tako je mati Marija Dolar vodila skupno gospodinjstvo za obe družini. Za pravilno presojo odnosov med obema družinama je zelo važno dejstvo, da je bil Štefkin brat France, ki je bil, kakor bomo še ugotovili, pri vsej nesreči zadnji neposredni povod in na katerega je Peter usodni večer najprej streljal, obsojen leta 1932 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani po § 178/11 na 2 leti strogega zapora. Za miselnost Franceta, ki pripovedujejo o njem, da je močno razburljiv in nasilen, je zelo značilno, zakaj je bil obsojen kot mladoletnik na omenjeni zapor. Pri »Drolčovih« na Vrhpolju so imeli v tistih letih nekje ob hiše nekako apneno jamo, v katero je nekega dne po nesreči padel bližnji sosed Klemenc Jakob. Možakar je bil seveda najbrž nekoliko vinjen ter je zaradi nezgode potem malo razsajal okrog hiše. France pa je pritekel iz hiše, pograbil prvi kol, ki mu je stal pri roki ter mahnil po sosedu, da se je zgudil mrtev na tla. Poleg zapora je bil tedaj France obsojen tudi na dajatve pokojnikovi ženi, ki je ostala vdova z nepreskrbljenim otrokom. Teh dajatev se je doslej nabralo že okrog 15.000 din in jih France seveda nikdar ni vzel resno. Zaradi tega dolga se je pri zidavi nove hiše v Topolah tudi vnel spor. Čigava je hiša v Topolah? Stavbišče za hišo eo kupili »Drolčevi« od posestnika Lovšeta Jakoba iz Topol. Prvotno je prišel »glihat« za parcelo Peter Zarnik sam, pozneje pa, ko je prinesel za parcelo aro, menda 100 din, sta Srišla za njim še žena Štefka in mati njena, Marija 'olar. Rekli sta Lovšetu, da sta se prišli prepričat, če je Peter res izročil aro. Pri tej priliki je Lovše tudi iz razgovorov spoznal, da ženski Petru nista posebno zaupali, dognal pa je obenem, da je denar za aro izviral od matere Dolar Marije. Tudi v Kamniku, kjer so delali kupno pogodbo, je kupnino odštela Štefka, njej pa je dala denar mati Dolar Marija. Za 1642 metrov sveta so dali 2000 Maribor, 19. maja. S presenetljivo naglico je pojasnila mariborska policija vlom pri trgovcu Trpinu, o katerem smo včeraj poročali. Dobila je vlomilce in tudi ves plen, od katerega so dolgoprstneži porabili samo 50 Din za sebe. Ta plen je bil izdaten, saj so odnesli vlomilci trgovcu Trpinu v ročni blagajni 35.000 Din gotovine ter za 25.000 zlatnine. Sled, ki jo je policija zasledovala od vsega začetka, se je izkazala kot pravilna. Osumljena je bila Trpinova služkinja Matilda Resnik, da je zapletena v afero. Dekle je pri prijavi vloma govorilo zmedeno in nerodno, da so jo kar obdržali na policiji in začeli malo natančneje preiskovati njeno življenje. Izkazalo se je, da se je mlada in lepa Matilda rada gibala v veseli, mladostni družbi ter da je imela dva mlada prijatelja, tekstilnega praktikanta in študenta. Tudi ta dva ie vzela policija na piko ter ju začela zasliševati. Skraja so vsi tajili kar po vrsti, Prva se jt nato omehčala Matilda, ki je dinarjev, zemlja je bila prepisana na Štefko. V hišo so potem vložili svoje žulje in prihranke vsi v družini. Zarnikovi iz Suhadol so sinu pomagali z delom in denarjem, sosedje so prispevali v lesu in z vožnjami. Brat Anton je plačal pri Jenčiču v Mengšu za opeko 1500 din. Na delo na Suiak Peter je moral biti dobro izvežban delavec, ker ga je Dukičevo podjetje navadno zmerom zaposlovalo pri kakih strojih, bodisi pri dvigalih ali drobilcih Lansko jesen je šel Peter delat z Duki-čem na Sušak. Tja je šel tudi njegov svak France ter brat France. Ohranjeni so dokazi, da je Peter večkrat pošiljal ženi denar domov. Večkrat ji je tudi pisal. Zaslužil je po 48 din na dan, 40 din pa je na teden potrošil za hrano. Da je bil Peter dober delavec, izpričuje to, da je bil plačan na uro po 4 din, svak pa le po 3.75 din. Toda med oba zakonca je bridko kanila kaplja nezaupanja, ko je Peter dobil na Sušak sporočilo, da mu žena doma ni zvesta. Kmalu pa je tudi Šlefka doma zvedela, da Peter na Sušajku ne hodi zgolj po zglednih potih. ljubosumnost raste ... Peter je letos 2. majnika prišel nazaj v Topole. Govorice o nezvestobi so rastle med sosedi, Peter se je od žene in otrok izselil. Na binkoštni ponedeljek je Peter prodal kolo za 400 din ter si potem kupil revolver, še tisti dan je pri »Pavlinu« v Mostah spraševal, kje bi se dobila kaka municija. Nekemu Škrjancu Antonu iz Jarš je Peter pripovedoval, da bo šel v torek ali v sredo zopet na Sušak. Povedal je tudi, da ima tam »fest žensko, grem doli in bom živel z njo«. Istočasno pa je tudi Šlefka pripovedovala v Suhadolah, da ima »fest fanta in da za Petra ne mara več«. S tem je bilo sodu izbito dno. Domači pripovedujejo, da je imel Peter ženo tako rad, da je ni privoščil drugemu. Ko je videl, da je vse razdrto med njima, se je odločil napraviti konec. Štefka pa'se zdi, da je vendarle hotela stvar izgladiti. V torek po binkoštih je vzela v tovarni »Titan«, kjer je delala, 2 uri dopusta in je šla na sodišče v Kamnik, da bi Peter tja prišel in bi se pogovorili. Na sodišču so ji dali vabilo za Petra, naj se zglasi obenem z njo na sodišču dne 25. majnika. To vabilo je Štefka v torek zvečer izročila Petru. Menda je tudi to Petra tako razkačilo, da je svoj naklep hipoma izvršil. Ljubljana, 20. maja. V zadnjih letih se neprestano vrste požigi, ki jih podtikajo zavarovanci sami, da pridejo tako do zavarovalnine in zato svoje hiše odnosno posestva zavarujejo za visoke zneske. Skoraj nad 50% požigov izvira iz golega koristoljubja. Redko se posreči zavarovalnicam odnosno varnostnim oblastem v teh slučajih dognati pravi vzrok požiga. Star pregovor: čez sedem let pride vse na dan, pa je dostikrat tudi v takih primerih resničen. Bilo je 20. marca predlanskim ponoči. Nenadoma je v podstrešju hiše krojaškega mojstra Matevža Žvaba v Lescah izbruhnil požar, ki so ga pa sosedje k sreči takoj zapazili. Domači gasilci so ogenj udušili. Kljub temu pa je trpel Žvab znatno škodo. Hišo je imel pri zavarovalnici »Slaviji« zavarovano za 40.000 Din, za prav toliko vsoto pa tudi vse pohištvo in druge nepremičnine. Prvotno so bili člani cenilne komisije mnenja, da je požar nastal vsled kratkega električnega stika. Žavarovalnica »Slavija« je izplačal Žvabu cenjeno škodo v znesku 21.000 Din. Bilo bi vse v redu. Letos pa je buknila afera na dan. Zgodba je prav zanimiva. Matevž Žvab, vdovec, je po časopisih iskal pridno in varčno gospodinjo. Ponudila se mu je mlada Tržačanka, vesela Pavla Suičičeva. Žvab jo ja sprejel in Pavla mu je gospodinjila od marca 1934 do septembra 1935. Sama pa sta se domenila, da bosta zanetila požar, da prideta tako do večje svote. Letos pa je zadevo ovadil Pavlin ljubček Silvo Škrbec, znan tržaški svedrovec, ker se je bila ž njim skregala. Oba, Pavla in Matevž sta bila sedaj obtožena zločinstva požiga po čl. 340 k. z. Včeraj sc je vršila glavna razprava pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval g. Ivan Brelih. . »Ste razumeli obtožnico? Ste krivi?« je predsednik najprej nagovoril obtoženo Pavlo Sulčičevo, ki se je pojavila pred sodniki v dolgi, črni plesni toaleti. Pavla je odvrnila: »Sem kriva.« In je nadaljevala: »Gospodinjila sem mu. Žvab je imel veliko dolga in je bil v hudih stiskah. Vedno je jamral. Rekel mi je po noči: »Ali boš zažgala?« .., Bom! Prvič je znosil v podstrešje razno ropotijo. Polil jo je z bencinom. Ponoči pa sem zanetila ogenj na napačnem koncu. Zjutraj je samo tram tlel. Drugič te bilo na sv. Jožefa ponoči. Napravil je kup tik dimnika. Ponoči sem vstala, šla v podstrešje in zažgala. Vrnila sem se v sobo in legla riznala, da sta izvršila vlom oba njena prijatelja, aterima je natančno povedala, kje shranjuje g. Trpin denar in dragocenosti. Potem sta še oba mladeniča prišla s priznanjem na dan in tako je bil pojasnjen ves komplot, ki je stal policijo obilo dela, g. Trpina pa veliko razburjenja, pa k sreči le malo denarja. Vlom sta izvršila 20 letni dijak trgovskega tečaja Igor M. ter 19 letni tekstilni praktikant Edvard Z. Plen sta skrila v klet Igorjevih staršev pod premogom, kjer so našli kaseto *z denarjem in dragocenosti ter je manjkalo, kakor rečeno, samo 50 Din. Povedala sta tudi, da sta izvršila dejanje čisto strokovnjaško, z rokavicami na rokah, da ne bi zapustila nepotrebnih izdajalskih sledov. Pri zaslišanju nista mogla navesti pravega vzroka za vlom. Zahotelo se jima je pač zložnega, dobrega življenja z obilico denarja, pa sta se polakomnila tujega imetja. Oba sta sedaj silno potrta, zlasti Edvard Z., ki je imel lepo službo za svoja leta ter je prejemal kot praktikant mesečno 1450 Din. Potek krvavega dogodka Mati pokojne Štefke pripoveduje, da so se v torek zvečer čisto mirno pogovarjali v kuhinji. Medtem, ko je svak France večerjal pri mizi, je Peter slonel pri vhodnih kuhinjskih vratih, ves čas je eno roko držal v žepu. Menda je pri tej priliki prišlo na dan, kako je bilo na SuSaku. France je vedel za Petrova pota doli in je sestri Štefki o tem pripovedoval. Hipoma je Peter potegnil iz žepa revolver ter nameril proti Francetu. Ta je brž odpel okno ter skočil na polje. Peter je streljal za njim skozi okno ter ga zadel v hrbet. Nato je Peter tekel ven in ker se je France zgrudil ob cesti na tla, je najbrž mislil, da je z njim končano. Na prag je pritekla 'Štefka in Peter je vanjo pomeril revolver. Iz neposredne bližine jo je lahko zadel naravnost v erce. Vmes je skočila Štefkina mati, rekoč: »Peter, kaj pa delaš, ali boš vse pobil«. V tem je Peter že v drugo streljal v Štefko ter ji prestrelil žilo tik pod vratom. Štefka se je naslonila materi v naročje in sla obe šli ob hiši na drugi konec. Obe sta jokali in Štefka je tožila: »Mati, zdaj bom umrla, lepo vas prosim, skrbite za otroke...« Peter pa je stekel po ozarah ter gledal kaj bo s Štefko. Šele, ko je videl, da »e je zgrudila na tla, si je tudi sam odpel srajco ter pomeril sam eebi naravnost v srce. Hipoma se je zgrudil tudi sam. Včeraj so odpeljali obe žrtvi v Mengeš v mrtvašnico, sodne komisije iz Kamnika pa ni bilo, ker bi bila nepotrebna, ko je morilec tudi mrtev. Kdaj bo pogreb obeh žrtev, niso še določili. Iz prijateljstva - smrtno sovraštvo Kako sta ee obe družini tekom skupnega bivanja polagoma razšli in kako so iz nekdanjih prijateljev postali naravnost besmi, smrtni sovražniki, najbolj zgovorno izpričuje dogodek po smrti obeh zakoncev. Štefkina mati, ko so prinesli krsto, kamor naj bi položili obe trupli, prvotno ni hotela pustiti, da bi tudi Petra položili v krsto, češ, ta ni naš, to nas nič ne briga ... Enako pa je eden iz družin Zarnikovih iz Suhadol ob pogledu na mrtvega brata vpričo vse množice na glas vzkliknil: »Peter, Peter, kako si mogel pasti med te svinje...« Med temi sovražniki pa živita dva nebogljena otroka, ki se niti ne zavedata, kako sta hipoma ostala na tem svetu sama. Mala 3 letna Štefka se je včeraj zjutraj pač nekoliko jokala in je hotela iti gledat mamico v Mengeš, tekom dneva pa je že pozabila na vso nesrečo, zvečer j>a je že vsa raz igrana in s smehom na licih letala okrog hiše... v posteljo. Ljudje pa so začeli vpiti: »Goril Gori! Molčala sam.« Predsednik: »Zakaj ste šli od njega proč?« Obtoženka omahujoč: »Preveč je pil in razsajal.«... »Kako je prišla svar na dan?«... »Septembra 1935 sem šla od njega. Letos za ve-likonoč sem to materi zaupala. Mati so pobožni in so me silili k spovedi in sv. obhajilu. Nisem hotela iti. Povedala sem jim svoj greh. Mati so povedali Silvu Škrbcu. Ko njega nisem več marala, pa me je šel naznanit. Vse je resnica.« Drugi obtoženec Matevž Žvab, prileten mož, je zatrjeval svečano: »Nisem kriv. Direktno je nisem nikdar silil. Sama je silila. Godrnjala je: Ti si figar! Precagast! Napravila bom vse sama. Od zavarovalnice sem prejel 4000 Din, drugih 17.000 Din pa je dobil zidar.« Sodba je bila kratka: oba, Pavla Suičičeva in Matevž Žvab sta kriva zločina požiga in se obsodita vsak na 7 mesecev strogega zapora. V kazen se jima računa preiskovalni zapor od 23. marca letos, ko je stvar prišla na dan. Maribor, 19, maja. Te dni je Magdalensko olepševalno društvo imelo svoj redni letni občni zbor. Bil je to trideseti zbor od obstoja društva. Lep je ta jubilej, lepi so pa tudi uspehi, ki jih je društvo doseglo v korist in olepšavo Magdalenskega predmestja in mesta Maribora kot celote. V teku te dolge dobe je društvo ob sodelovanju bratskega mestnega olepševalnega društva in ob podpore mestne občine izvedlo že marsikatero koristno in velikopotezno akcijo, zlasti še v dobi zadnjih deset let, ko je ta del mesta dobil skoroda povsem novo lice. Ob novozgrajenih ulicah, cestah in trgih so vzrastli novi drevoredi, opremljeni z udobnimi kloomi in razne druge naprave. Velika pridobitev za Magda-lenskii okraj je tudi novi Magdalenski park, katerega se prebivalstvo zaradi udobnosti, lepega položaja in svežega pohorskega zraka kaj rado poslužuje, tako da je ob prijetnih večernih urah prenapolnjen, kar je tudi umevno, saj ta del mesta čimdalje bolj pridobiva na številu prebivalstva. Zato je tudi prav, da se že sedaj misli na razširjenje tega parka, kar pa bo aktualno šele tedaj, ko bo zgrajena nova glavna cesta ob vzhodni strani parka s projektiranim železniškim podvozom. Enako velika pridobitev za Maribor kot celoto je tudi zgraditev nove promenadne poti ob Dravi. Kakor vse kaže, bo v bližnji bodočnosti dograjen tudi ostali del poti, ki je zaradi kapric od gotove strani ostala še nedograjena. Ko bo na novo urejen Kralja Petra trg in v zvezi s tem tudi Taborska ulica, namerava društvo zgraditi na desni strani mostu pod Taborsko ulico prepotrebno škarpo, s čemer bo potem ves ta kompleks dobil povsem novo lice. Društvo se torej na vse načine trudi, kako bi služilo svojemu namenu v cilju olepšave mesta. Da pa izpolni tudi drugo točko svojih društvenih pravil: pospeševanje tujskega prometa, je povodom svojega 301etnega jubileja i pokrenilo hvalevredno akcijo in organiziralo iz- Filmi »Pred solnčnim zahodom« (Kino Matica), Iz Drame Gerharda Hauptmanna, ki nosi gornji naslov, so prireditelji filmskega libreta črpali idejo in dejanje za film, ki nosi v originalu bolj prijem-ljiv naslov »Der Herrscher«. Silno razgibano in močno dejanja je našlo v Emilu Janningsu oblikovalca, ki nosi vso težo in tudi ves uspeh filma. Zgodba ima svoje korenine globoko v življenju. Z majhno delavnico je začel Mathias Clausen, vendar je v štiridesetih letih neutrudnega dela postavil veliko tovarno. Iz borbe za obstoj se je utrdilo njegovo globoko socijalno čuvstvovanje do delavca, da mu ja vedno z dejanji priznaval vse človečanske in socijalne pravice. Med svojimi sinovi in hčerami ni našel posnemalcev. V denarju in blagostanju rojeni niso izkusili boja za obstanek, pač pa so živeli le v pričakovanju velike dedščine. Ko staremu Clausenu umre žena, se družina prelomi. Iz slutenj, da se očetu približuje konec, se sinovi in hčere pehajo za tovarno. Toda stari Clausen prekriža vse načrte. Na jesen mu je zasijalo sonce, stari mož se je zaljubil v svojo tajnico in jo oženil. Konflikt je podan. Z vsemi sredstvi se borijo otroci proti očetu, in njegovi mladi ženi. Njihovo prizadevanje se strne v proces, s katerim hočejo očetu natveziti varuha, češ, da razsipa svoje premoženje v škodo otrok. Stari Clausen je s svojimi otroki zaradi tega pretrgal vse vezi. Sodišče ja odklonilo varuha, toda intriga je odtrgala od njega tudi mlado ženo, Clausen je udarec zdržal. Toda tudi on je naredil odločen konec: razdedinil je svoje nehvaležne otroke m vse svoje imetje prepisal državi. V tem okviru se odigrava drama očeta s svojo družino. Tragika spopada dveh svetov sa odraža v vsej človeški stvarnosti. Konflikti so silni, še močnejša pa je igra. Jannings je odigral starega Clausena tako popolno in obenem tako preprosto, da je povezal film v en sam mogočen vtisk, ki se ga nihče ne more ubraniti. Tak umetnik mora nujno potegniti za seboj tudi ostale. Harmonija, ki jo je z njim vred ustvaril režiser, je ostalim igralcem sicer naložila podrejeno vlogo, vendar skladno z zahtevo igre. Tako film nima nikjer momenta, ki bi skočil iz okvira. Mogočen film, ki je redek tudi v vrsti najboljših. Požar v Dolah pri Borovnici Borovnica, 20. maja. Sredi vročega dne so včeraj dopoldne v naši vasi zatulile sirene borovniških in okoliških parnih žag. Požar! Iz pobočja grička, na katerem so posejane hišice vasi Dole, se je dvignil močan goreč zubelj. Ker je plamen tako hitro bušknil, so vsi vedeli, da gori poslopje, v katerem se nahaja slama. Pihal je tudi veter in raznašal goreče snope slame naokoli. Ogenj je izbruhnil v s slamo kriti hiši posestnika Franca Drašlerja. Ko je mati zakurila peč, da bi spekla kruh, je švignila iskra na streho in zanetila požar. Hiša je bila takoj v plamenih, nekaj trenotkov pozneje pa je zagorel hlev. In komaj so se sosedje znašli, je že veter raznesel gorečo slamo na štiri sosedna poslopja, med temi tudi na s slamo krito hišo in hlev železničarja Trevna. Tovarniške sirene so poklicale borovniške gasilce, ki so bili takoj na mestu e svojo motorno in ročno brizgalno. Nekaj časa za njimi pa so prihiteli tudi gasilci iz Brega s svojo ročno brizgalno,* Ka je ogenj z vso naglico požiral hišo in hlev, se je pa pojavila največja težkoČa, ki se na deželi kaj pogosto pripeti. Nikjer ni bilo toliko zajete vode, da bi mogli naglo gasiti. Gasilci so si pomagali tako, da so izpraznili vse cisterne deževnice in vodnjak pri gostilni Drešler. Prav zaradi pomanjkanja vode so morali vso pažnjo posvetiti sosednjim poslopjem, ki so se nanje selili snopi goreče slame in zažigali strehe. To pretečo nesrečo so požrtvovalni gasilci preprečili. Gasili so do šestih popoldne. Zgoreli pa sta hiši Franca Drašlerja in železničarja Trevna, z vsako vred pa 1 je zgorel tudi hlev. Živino so k sreči rešili. Sreča pa je ta, da si jo Trevn prav pred dnevi dogo-tovil novo hišico in se je mogel takoj vseliti vanjo. Izrecno požrtvovalni so bili vsi gasilci z županom p. Rudolfom Telbanom na čelu, pa tudi vaščani, ki so jim pomagali. Škoda, ki jo je požar storil, je krita z zavarovalnino. Oba posestnika sta bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici. dajanje prepotrebne tujskoprometne propagandne revije, ki nosi naslov: »Jugoslovanski biseri«, in katere namen je, da na najučinkovitejši način propagira prirodne lepote naših krajev in tako dviga tujski promet kot eno najvažnejših in hkrati tudi najaktivnejših panog našega narodnega gospodarstva. Nešteto je torej večjih in manjših pokretov, ki jih je Magdalensko olepševalno društvo izvedlo v korist in napredek celokupnosti. Zaradi tega gre društvu tudi vsa pohvala in priznanje in mu želimo tudi v bodoče kar največ uspehov v procvit in napredek Maribora, naše obdravske prestolice. Zastopniki nižjih poštnih uslužbencev pri ministru ,??" .maia. m. Poštni minister dr. Bran-k-o Kaludzercič je eprejel zastopnike nižjega pošt-nega uslužbenstva, ki je imelo te dni v Novem Sadu svoj kongres. V zastopstvu je bil od Slovencev predsednik ljubljanske 6ekcije g. Josip Penko« Zastopniki nižjih poštnih uslužbencev so ministra prosili za pomnožitev osebja. Predsednik ljubljanske sekcije g. Penko pa je poštnega ministra ob tej priliki naprosil tudi za namestitev onega osebja, ki sodeluje pri poštni godbi y Ljubljani, — G. minister je dejal, da bo vse želje, ki so mu jih izrazili zastopniki poštnih uslužbencev v svoji resoluciji, po možnosti upošteval. Bavarski princ v Bitolfu Belgrad, 20. maja. m. Iz Bitolja poročajo, da se tam že nekaj dni mudi bavarski prane Adalbert in njegova soproga princezinja Izabela. Ob času svojega bivanja v Bitolju sta obiskala tudi tamkajšnje nemško vojaško pokopališče, Služkinja, tekstilni praktikant in dijak - vlomilci Največja pomorska avantura vseh časov na filmskem platnu! — — Gigantsko filmsko veledelo v nemškem jeziku 1 llpor na kroia Senati Na splošno željo se predvaja ponovno v kinu SLOGA od petka dne 21. t. m. dalje Požig zaradi zavarovalnino ui a . - m .-..i olfcsr ’!>>■' /" ■■ Imperia Argentina sl-av-na ^p,ai?s*<.a °Der.na pevka v vegast- SPANSKA KRI venem originalnem španioiskem filmu: Dodatek: Granada, kulturni film najlepših umetnin Španije, danes večinoma že v razvalinah. Premiera v petek, dne 21. t. m. v kinu UNION. 30 let za olepševanje mesta Kulturni koledar Likar Andrej 20. maja 1865 je umrl v Polomu na Kočevskem Andrej Likar, rodoljub in nabožen pisatelj. Rodil se je 17. nov. 1826 v Spodnji Idriji. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Svoje prve pesmi je objavil v Novicah. Po marčni usta- vi je zapel Pozdrav Sloveniji. V bogoslovju je poslovenil 2 ilirski igri za slovensko gledališče (1856). Pozneje je zbiral narodne izraze in objavil še nekaj krajepisov: Sorica in Soričanje, Cerknica in njena okolica. — L. 1856 je izdal v Celovcu svoje največje delo: Sveti zakon. Kaj je in odkod in katere dolžnosti naklada. Muhliana danes Kako je z uredbo o minimalnih mezdah? Ban dr. Natlačen Je za ponedeljek sklical posvet o tej uredbi Koledar Danes, četrtek, 20. maja: Bernardin. Petek, 21. maja: Andrej. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Drama: »Dr.« Red B. Opera; »Veseli studenček«. Red Četrtek. Kino Union: »Manja«. Kino Sloga: »Matura«. Kino Matica: »Caričin ljubljenec«. Impozantna razstava kovinske Industrije bo na letošnjem pomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija, kjer bomo z zadoščenjem ugotavljali, da se tudi naša težka industrija prav krepko razvijn. Prednjačila bo zlasti težka industrija z Gorenjske, a štajerska kovinska industrija bo s svojo kuhinjsko posodo in sanitarnimi napra- ; vami spet dokazala, da se po pravici uspešno uve- j Ijavlja s svojini izvozom na svetovnem trgu. Prav- j tako se uveljavlja tudi našn strojna industrija, ki I bo na razstavi pokazala vsakovrstne stroje za in- | dustrijo in obrt, zlasti pa mlinske in meearske stroje ter stroje, ki so potrebni v domačem gospo- -darstvu in gospodinjstvu, zlasti pa šivalne stroje j in najraznovrstnejše priprave ter izume, ki jih da- i nes ne more pogrešati nobena hiša več, posebno ' pa So danes opozarjamo na izvrstne hladilne naprave. XII. JUGOSLOV. KONGRES PEOTI TUBERKULOZI ho v Sasu od 22. do 24. maja v Arandjolovcu (Buko-vafika banja). Vnbljonl ko vsi člani protltuberkuloznili lig. Za udeležence kongresa so dovoljene razno ugodnosti, tako polovična vožnja po železnici, vnem udeležencem kongresa ho nudila uprava zdravilišča brezplačno stanovanje ter eno večerjo, dva oboda in on banket. Prijavnina za kongres znafia 100 Din za člane, 60 Din za rodbinskega člana ter naj jo vpojljejo udeleženci takoj na čekovni račun 56.489 pofttne hrnnil-nloe v Belgradu. Na prijavo brez istočasno nakazane prijavnine ne vodstvo kongresa ne bo oziralo. Državnim uslužbencem, ki so nameravajo udeležiti tega kongresn. so dovolila centralna oblastva v Belgradu dopust od 20. do 28. maja. Krožne kolesarske dirke »Hermesa« ne bodo 30. t. m., kakor je bilo že javljeno, temveč dne 27. jnnija. Prestavljene so zato, ker večina naših glavnih dirkačev sodeluje 28., 29. in 30. t. m. na etapni vožnji »Ilustrovanih športskih novosti« in bi zato ne mogli tekmovati na podutiški dirki. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino t Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 23. maja ob pol 9 dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22. * K I N TEI. 27-30 SLDGA Dane* nepreklicno zadnltkrati Simone Simon ▼ prekrasnem deuliflUem lllma MATURA Predstave danes ob IT, 19-16 ln 21-1B url. UNI Danes poalednllči Film o borbi mlade tene ta svolo ljubezen MANJA Peter Petersen Marija Andergast TEI. 21-24 MATICA Premlerai VeleBlm It Stvllenla ruske carice Elizabete Caritin ljubljenec Olga Čehova wiliy Elcbberger Adela Banoroek Predstave danes, rasen v Slogi ob 16, 19 15 ln 21-1B url ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 ari. Četrtek, ‘20. maja: Dr. Red B. Petek, 21. maja ob 15: Matura Dijaška predstava. Izven. Izredno znižane cene od 2 do 14 Din. Sobota, 22. maja: Rivala. Red A. OPERA: Zafetek ob 20 ari. Četrtek, 20. maja: Veseli studenček. Red Četrtek. Petek, 21. maja: Zaprto. Sobote. 22. maja: Plamen. Red B. Za red Četrtek bodo peli danes opereto češkega izvora »Veseli studenček« z go. Brumen-Lubejevo v glavni ženski partiji. Pestrost dela, muzikalno prijetni domisleki in nekaj živahnih baletov se 6paja v prav posrečeno in vedro celoto. Dirigent: Zebre. Mariborsko gledališče Četrtek, 20. maja ob 20. uri: Školjka«. Red C. Petek, 21. maja: Zaprto. Sobota, 22. maja ob 15. uri: »Kraljica gangsterjev«. Nastop O mladinskega gledališča iz Zagreba. Izven. V četrtek bodo igrali za red B izredno zabavno Nušičevo komedijo »Dr.« z g. Cesarjem v glavni moški vlogi. Delo si je 6teklo v najkrajšem času veliko popularnost, h kateri 6ia ji pripomogla znani Nušičev humor in posrečene kreacije sodelujočih. Režija je Kreftova. Opozarjamo na dijaško predstavo Fodorjeve »Mature«, ki 6e bo vršila v petek popoldne. Najboljši dokaz za učinkovitost in priljubljenost dela je visoko število repriz, ki jih je ta predstava dosegla. Snov bo dijaštvo jxwebno zanimala, ker obravnava razmerje profesorjev do učencev. Režija: Ciril Debevec. Ljubljana, 18. maja. Ko je pred meseci izžel zakon o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih jx>godb, jjoravnanju in razsodišču, je določil, da sme za področje posamezne banovine določiti minimalne mezde ban dotične banovine. Zato je tudi ban dravske banovine dr. Natlačen na podlagi čl. 2. že izdal osnutek uredbe, ki določa minimalne mezde za področje dravske banovine. Ta osnutek uredbe je pravkar predmet zelo podrobnih razgovorov v vseh delavskih organizacijah, seveda pa tudi pri delodajalcih. Uredba namreč v živo zadeva posamezna podjetja, ki so doslej plačevala svoje delavstvo daleč pod plačami, kakor jih zdaj določa zakon o minimalnih mezdah. Na drugi strani j>a tudi delavstvo neupravičeno gleda v zakonu o minimalnih mezdah stvar, ki naj delavstvu položaj in pravilen odnos do delodajalcev poslabša. Zlasti z neke strani se uganja glede tega zakona, oziroma uredbe velika demagogija. V očitnem nasprotju z duhom zakona, ki ima namen zgolj določiti, pod katero najmanjšo mero plače delavstva nikakor ne smejo iti, razlagajo ti demagogi, da te mezde pomenjajo obenem eksistenčne mezde, ki naj delavstvu absolutno zadoščajo za preživljanje. To pa seveda ni res. Kakor že omenjeno, je ban dravske banovine dr. Natlačen že izdal osnutek uredbe, ki naj za področje dravske banovine določi minimalne mezde za delavstvo. Ta osnutek določa, da imajo industrijski delavci po najmanj 2.50 Din do 3 Din na na uro, delavci v obrti in trgovini (v krajih s pod 5000 prebivalci) pa najmanj 2.50 Din na uro. Manj od 2 Din na uro niti delavci v Sloveniji ne smejo prejemati. Dalje določa osnutek uredbe, da za kvalificirano delavstvo in vajence uredba ne bo veljala, vendar pa tudi za to delavstvo ne smejo plače znašati manj, kakor ostalim navadnim delavcem. Uredba tudi ne velja za rudarska in to-pilniška podjetja, dalje za monopolske tovarne, izdelovanje razstreliva, cestne železnice, prevozniška podjetja ter vratarje. Osnutek točno določa posamezne stroke, ki prihajajo v poštev za manjše ali večje plače. Osnutek predvideva tudi, da bi bila katera podjetja z uvedbo minimalnih mezd ogrožena v svojem obstoju; taka podjetja imajo možnost zaprositi bansko upravo, da jim določi izjemno nižje minimalne mezde, kakor so sicer predpisane po tej uredbi. Takim prošnjam pa bo banska uprava ugodila le, Če bodo podjetja dokazala z vpogledom v poslovne knjige, da so ogrozile v tej uredbi predpisane minimalne mezde obstoj podjetja in ako je obstoj takega podjetja v cilju pobijanja brezposelnosti v določenem kraju nujno potreben. SkHcan |e posvet na banovine Omenili smo že, da se na drugi stran delodajalci močno upirajo tej uredbi, oziroma zakonu o minimalnih mezdah sploh. Obenem tudi delavstvo vidi v uredbi, odnosno v samem zakonu o minimalnih mezdah nekatere trdote, ki bi se dale omiliti, oziroma stvari, ki bi ee Še lahko izboljšale. Ban dr. Natlačen je zato najprej zaslišal obe prizadeti stranki, za delodajalce TOI, za delojemalce pa Delavsko zbornico. Obe stranki sta seveda poslali banski upravi svoje predloge. Nato je bil napravljen osnutek uredbe ter zopet poslan na vjkj-gled obema strankama, delodajalcem ter delojemalcem. Zdaj je osnutek v razpravi pri vseh edinicah delavskih organizacij, ker je Delavska zbornica osnutek poslala vsem štirim delavskim strokovnim organizacijam, te pa so zopet poskrbele, da z osnutkom seznanijo svoje članstvo. Prihodnji ponedeljek, 24. maja, ob 10 dopoldne pa ee bo na banski upravi vršila o tem osnutku anketa, na katero so jKtvabljeni V6i interesenti. Obrnili smo se na enega izmed delavskih voditeljev, da bi nam stvar podrobneje razložil. Smatramo namreč, da uredba o minimalnih mezdah bistveno posega v dosedanja razmerja med delavstvom in delodajalci, zato bo stvar brez dvoma zanimala širšo javnost. KAJ IMA NAMEN UGOTOVITI ANKETA NA BANSKI UPRAVI? KAKŠNO STALIŠČE BO NA ANKETI ZAVZELO DELAVSTVO? Namen banske uprave je očiten: proučiti uredbo do podrobnosti, preden bo izdana, da se vsi morebitni spori že vnaprej onemogočijo. O stališču delavstva pa Vam težko kaj določnega jx>vem. Stvar je v razpravi, čakamo prav za prav, kaj nam Kodo sporočile posamezne krajevne edinice. Skupno stališče bomo šele določili, ko zberemo predloge naših članov. Brez prizadetega delavstva samega ne bomo ničesar ukrepali. V petek se bomo na pobudo Delavske zbornice zbrali, da se o tem pogovorimo. TODA NEKE SPLOŠNE POGLEDE NA SKLICANO ANKETO VENDARLE IMATE? To že. Delavske organizacije bodo predvsem z utemeljenimi in dobro podprtimi protipredlogi skušale na ankoti uredbo v zakonskih možnostih izboljšati. Predvsem bomo napram delodajalcem zbrali močne statistične podatke, ki naj nazorno dokažejo upravičenost našega stališča do uredbe o minimalnih mezdah in sploh do urejenega mezdnega razmerja. Posebno pozornost bomo seveda obrnili na to, da bodo posamezno stroke, ki jib uredba predvideva, v resnici pravilno postavljene. KAJ PRINAŠA UREDBA PREDVSEM DOBREGA ZA DELAVSTVO? Uredba prav za prav le dopolnjuje zakon o minimalnih mezdah. Za delavstvo prinaša uredba nesporno korist, da bo ž njo zagotovljeno, pod katero mero plače v dravski banovini ne smejo iti. To je velikega jiomena zlasti, ako pomislimo, da znašajo doslej ponekod plače na primer celo po 80 par na uro. Uredba zdaj točno določa, da manj kot 2 Din na uro nihče ne sme prejemati. Ban je z uredbo povsem izčrpal svojo pravico, ki mu gre. Določil je v zakonu predvideno možnost, da znašajo minimalne mezde za nekvalificirano delavstvo od 2 do 3 Din na uro. Naj Vam navedemo samo, na primer v Konjicah, kjer se delavstvo pravkar bori za svoje pravice, kjer del delavstva ni prejemal več kakor 75 do 80 par na uro. Tudi v pletilni industriji so mezde po večini pod 2 Din na uro. Enako v lesni industriji, zlasti žagarji, drvarji, gozdni delavci, ki so delalo po 10 ur in več na dan za — 15 do 20 Din. KAKO GLEDAJO DELAVCI NA SPLOŠNO NA UREDBO O MINIMALNIH MEZDAH? Delavske strokovne organizacije so takoj spoznale, da je zakon o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsodišču, za celotno delavsko gibanje velike važnosti. Mezdna gibanja 60 zdaj olajšana, ker je že z zakonom določena najnižja meja, pod katero mezde ne smejo iti. Celotna jugoslovanska zakonodaja o kolektiv- nih pogodbah je izboljšana in poenostavljena. Nekateri podtalni elementi uganjajo sicer z uredbo veliko demagogijo. Delavci 6ami pa, če se jim pojasni smisel in pomen uredbe, kraljevsko vlado in napredek naše socijalne zakonodaje toplo pozdravljajo. OMENILI STE DEMAGOGIJO PODTALNIH ELEMENTOV. KATERE SO NA VIDEZ SLABE T0CKE TE UREDBE? Najslabše na uredbi je to, ker na prvi pogled nejMničenim vzbuja videz, da so to ne najnižje, marveč najvišje mezde, ki jih lahko doseže delavec. Toda mi vemo, da uredba velja za vso državo in da je zaradi tega določena na 6plošno nizka minimalna mezda 2 do 3 Din na uro. Obenem vemo tudi, da so bile delavske mezde, zlasti na jugu, še‘ slabše kakor pri nas v Sloveniji. S tem, da so delavske mezde za vso državo enotne, se naš delavski trg v Slovenjii razbremeni. Saj je znano, da so zlasti v nekaterih strokah delavci z juga prihajali in našim domačim delavcem odjedali kruh, ker so pač bili vajeni prejemati nižje mezde. Za tuj kapital, ki prevladuje v Sloveniji, je bilo jjovsem razumljivo, če je iskal na jugu cenejšo delavno silo, ko je doma ni mogel dobiti. Pa ne samo to. Industrija na Slovenskem, kolikor je zdaj nagibala na izselitev na jug, je ta interes zgubila, ker ne more več računati na nižje mezde. KATERI DELAVCI IN KOLIKO BODO NAJVEČ PRIDOBILI? Predvsem bo uredba izboljšala položaj tistim revežem delavcem v manjših podjetjih, ki so bili vprav najbolj izkoriščani. Pridobilo bo dalje tisto delavstvo, ki je po svojem mišljenju najx>l delavstvo, nezavedno, neborbeno. Dalje bo uredba koristna za delavstvo v podjetjih, kjer doslej iz katerihkoli razlogov delavske organizacije niso moglo uspevati ali jih sploh ni bilo. Tem zdaj že zakon jamči tisto, kar bi si sicer morali delavci s svojimi organizacijami šele priboriti s trdim bojem in velikimi žrtvami. Celjske novice Celje, 19. maja. Novi vozni red avtobusov mesta Celja. 20. maja stopi v veljavo novi vozni red avtobusov mesta Celja. Večje izpreroembe bodo na progi Celje— Mozirje—Logarska dolina ter Celje—Vojnik—Dobrna. Brezplačni žepni vozni redi se dobe v avtobusna pisarni, pri Putniku in pri šoferjih mestnega avtobusa. Šoferski izpiti bodo 2. julija ob pol 9 dopoldne na okrajnem načelstvu. Dve veliki nesreči. Anton Strgar, 70 letni mizar iz Zabukovcev je na binkoštni ponedeljek tako nesrečno padel doma, da si je zlomil tilnik in je še isti dan izdihnil v celjski bolnišnici. — Senčnak F rane, 8 letni posestniški sin iz Nove Cerkve je padel 18. maja s klopi in si zlomil desno kjučnico. Zdravi se v celjski bolnišnici. Zadnji pregled motornih vozil v I. polletju za mesto Celje,'celjske in sosedne okraje bo v soboto 22. maja točno ob 8 pred okrajnim načelstvom. Šolski koncert. Državna realna gimnazija, dekliška meščanska šola šolskih 6estezarja na to, da so v Sloveniji skoraj v vseh večjih krajih protituberkulozni dispanzerji, ki poslujejo določene dneve. Mnogo je pa siromašnih družin, ki bi bile jx>trebne zdravstvene kontrole fVl fAn vnviil« itmi/14P ma Od tu in tam __ ____________ zdravje ..._____________ .______ „ ponovno prc«i vse činitelje, da napotijo otroke in druge rodbinske člane, ki 60 ogroženi po jetiki, v najbližj; dispanzer. Osobito prosimo za to zdravnike, učitelje, župne urade, dobrodelne organizacije itd., ker nam bodo s tem pomagali v našem boju proti tuberkulozi. 120 kilometrov {e preletel z brezmotornim letalom Stanojevič Iz Zemona. Dvignil se je bil z zemunskega letališča, nakar ga je zračni tok zavlekel do Borova, kjer se je spustil na letališču Batinih tovaren. Od tam ie spet odletel proti Bosni. Veter je bil tako ugoden, da je Stanojevič ‘letel 2000 metrov visoko preko tamkajšnjih planin. Zaradi mraka in megle pa se je moral nazadnje spustiti. Potem so ugotovili, da je preletel z brez-motomim letalom 120 kilometrov. Kar za štiri obtožence zahteva državni tožilec v Splitu smrtno kazen. Vsi so sodelovali pri umoru Ivana Britviča iz Kaštel Stari, ki so ga ubili s težkim kamnom, nato pa še zaklali. Morilec Matras je bil ubijalec, žena pokojnikova z neko drugo žensko ga je pa nagovarjala k zločinu. Zasnoval pa je vse skupaj prijatelj umorjenčeve žene Nikola Živkovič. Ko bi bilo treba namreč zločin po'dogovoru izvršiti, se je najeti Matras premislil, vendar sta ga ženski pripravili do dejanja šele potem, ko sta ga pošteno opili. V takem stanju je zločin tudi izvršil. Da bi skrajšali vozni čas vlakov od Zagreba do Splita in tako olajšali vožnjo zlasti tujcem, je splitska trgovska zbornica predlagala zagrebški železniški direkciji, naj zviša brzino. Toda direkcija je odgovorila, da tega ne more storiti, ker je na Iiški progi preveč krivin in zavojev, deloma pa bi bilo treba progo prenoviti. Za to pa ni zaenkrat denarja. V Vojvodini so se v gostih tropah pojavile strupene mušice, ki ne napadajo samo živine, temveč tudi ljudi. Lani je zaradi pika umrlo nekaj ljudi. Mušice so preplavile najbolj banatski mesti Vršac in Belo Cerkev. V Varaždinu so hitro našli vlomilca, ki se je vtihotapil v trgovino trgovca Košiča in nakradel raznega blaga ip denarja za 40.000. Vlomilec je bil trgovčev pomočnik, ki mu je trgovec vedno zaupal. Ponaredil je ključe in okradel trgovca med kosilom Pomočnik je bil žrtev svoje žene, ki je bila domišljava lahkoživka in je od svojega moža kar naprej zahtevala denar. Nazadnje pa ga je nagovorila k vlomu. V Alžirju v Afriki so prijeli dva vlomilca, rojena Splitčana. Nikola Barčevič in Franjo Krstu-lovič sta lani vlomila v podružnico Prve hrvatske štedionice v Čakovcu in odnesla četrt milijona dinarjev iz blagajne. Čeprav so oblasti že po kratki preiskavi ugotovile prave storilce, je vendar zmanjkalo za njima vsake sledi, ker sta jo potegnila z nekim tovornim parnikom v Afriko. Tamkaj sta lepo živela, ko sta pa razmetala že ves denar, sta sklenila vlomiti tudi v Alžirju. Toda sreča je opoteča. Zasačili so ju, preden sta mogla svoj načrt izvršiti. Naše oblasti so sedaj zahtevale od francoskih, da jim oba tička izroče. Včasih si tudi zdravniki niso edini, ko gre za posledice operacije. V Subotici je tožil Stjepan Engelbrecht zdravnika za ženske bolezni dr. Neya, ki je operiral njegovo ženo, vendar pa je nekaj dni zatem umrla. Mož je zahteval obdukcijo trupla, pri čemer sta dva sodna zdravnika označila sum-njo, da je bila operacija površno izvršena. Dr. Ney pa je nasprotno pripeljal štiri zdravnike, ki so bili nja krvavitev in zaradi tega tudi smrt. Ker se sodišče ni moglo opreti na nobeno teh deljenih mnenj, je zadevo prepustilo strokovnjakom zagrebške medicinske fakultete, V četrtek ob 19.30 bo predaval v belgrajski radijski postaji načelnik ministrstva za telesno vzgojo ljudstva inž. Milivoje Vuk-Aračič, o sodelovanju jugoslovanskih tekmovalcev na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1940. V svojem predavanju bo načelnik Aračič raztolmačil svoj načrt o triletnih pripravah jugoslovanskih tekmovalcev. Vrhu tega bo dal več pobud za zbiranje gmotnih sredstev za našo olimpijsko odpravo. Vprašanje sodelovanja Jugoslavije na olimpijskih igrah v Tokiju je načelno že rešeno. V letošnji proračun ministrstva za telesno vzgojo ljudstva je za pripravo naših olimpijskih kandidatov že določenih 100,000 Din. Lažnega inženirja, ki je opeharil nekaj ljudi, so prijeli v Zagrebu. Ko so ga zasliševali, so dobili prijavo, iz katere se je dalo razvideti, da je prevaril tudi svojega advokata. Josip Pongrac se je izdajal za ladijskega inženirja in izumitelja, ki je pogruntal neki nov torpedo za podmornice. Ponaredil je neka pisanja, na podlagi katerih je bilo razvidno, da je svoj izum prodal za 400.000 nizozemskih goldinarjev. Nazadnje je dobil advokata, ki naj bi ga zastopal v vseh teh »izumiteljskih^ denarnih poslih, čim sta sklenila posel, je prišel Pongrac k njemu in ga prosil za posojilo 9000 dinarjev. Advokat mu je šel na lini in mu izposloval pri neki drugi osebi posojilo. Kako je nasedel pre-vejanemu goljufu, pa je advokat zvedel šele potem, ko je bil Pongrac že v policijskem zaporu. Otroka v sodu je po nesreči vrgel na ognjišče kmet Nikola Raguz iz Količa pri Banjaluki. Nikola je čisto podstrešje nepotrebnih stvari in med drugim odnesel tudi sod. Njegova šest let stara hčerkica pa se je igračkala in skrivaj zlezla v ta sod. Mož ni zanjo nič vedel, pa je kratkomalo vrgel s podstrešja sod naravnost na ognjišče. Otrok je pa pavpil, ko se je že znašel na ognjišču. Mati, ki je otroku priskočila na pomoč, se je z otrokom vred tako opekla, da eo morali obe prepeljati v bolnišnico. V Štirih mesecih bo že izgotovljena železniška proga od Varaždina do Koprivnice. Kolodvorske zgradbe in čuvajnice so že vse postavljene, polo-žilti je treba še nekaj kilometrov tračnic. Gradnja proge se je nekoliko zavlekla, ker niso bili odobreni potrebni krediti. Železniški minister dr. Spa-ho pa je s posebnim odlokom stvar uredil. V zvezi s proglasom zadružnega dne, ki bo po sklepu mednarodne zadružno zveze v mesecu juliju, razpisuje uprava naše glavne zadružne zveze razpis za besedilo zadružne himne. Besedilo naj pospešuje misel in budi duha in manifestacijo zadružne »veroizpovedi«. Obstoji naj iz treh kitic tako, da jih bo mogoče peti in da bodo pripravne za uglazbitev. Nagrade znašajo 3000 Din, 1.500 Din in 500 Din. Himne je treba poslati Glavni zadružni zvezi in sicer najkasneje do 15. junija v zaprti kuverti pod šifro. Podrobna pojasnila daje pisarna Glavne zadružne zveze, Belgrad. V ravnateljstvu državnega rudnika t Zenici se bodo 25. t. m. vršile strokovne skušnje za višje tehniško osebje. Predsednik te komisije je gospod Ranko Destič, načelnik oddelka za vrhovno rudarsko nadzorstvo ministrstva za gozdove in rudnike. Skušnje bodo delali rudarski inženjerji, ki so bili najmanj dve leti v državni službi, izključno v rudnikih. Na grškem otoku Kyra Panaghia bo nastala svobodna državica zdravnikov Skoro stoji pred svojo uresničitvijo senzacionalni načrt, ki ga je predložil holandski zdravnik dr. Es6er in po katerem naj bi se ustanovila n^, malem grškem otoku v Egejskem morju tako imenovana »svobodna državica zdravnikove. Mož, ki si je zamislil ta načrt, pripoveduje o sebi nekako takole: Vse se mu {e še posrečilo >Vselej, kadarkoli sem hotel kakšno stvar izvesti, se mi je to posrečilo. Že tudi tedaj, ko sem bil še otrok. Kakor drugi otroci sem tudi jaz rad zbiral znamke in kadar so jih oni imeli v svojih zbirkah kakih sto, takrat sem jih jaz nabral gotovo že kakih tisoč. Pozneje sem tudi zelo rad igral šah. Kmalu sem postal nizozemski šahovski’ mojster. Sedaj upam, da 6e mi bo posrečilo uresničiti tudi načrt, ki ga gojim že nekaj let in ki je nekako končni cilj vsega mojega stremljenja. Načrt obstoji v tem, da se ustanovi kirurgična svobodna državica na malem grškem otoku. Mnogo zaslug za to si bo gotovo pridobila tudi grška vlada, ki je temu mojemu načrtu zelo naklonjena in ga z vnemo podpira.< To je bila izjava, ki jo je podal nizozemski zdravnik dr. Esser, ko se je pred nedavnim mudil v Atenah in se je z grškimi ministri posvetoval o tem, da mu Grčija prepusti mal otok v Egejskem morju, kjer naj bi. stala po njegovem osnutku mednarodna zdravniška klinika. Dr. Esser je danes 60 let star. V svetovni vojni je bil vojaški zdravnik in je večkrat imel v svojem zdravilišču do 3000 ranjencev. Tudi je doprinesel medicinski znanosti marsikatero novo pridobitev. Pred dobrima dvema letoma je opozoril zdravniške kroge na potrebo in nujnost, da se ustanovi mednarodna medicinska ustanova. Tako je vstal Esserjev kirurgični institut v Parizu v prostorih Cooperation Intellectuelle. V upravi tega instituta so poleg ostalih odličnih osebnosti tudi italijanski kralj, predsednik francoske republike Lebrun, ministra Herriot in Laval, od nedavnega časa tudi grški kralj ter veliko število znanstvenikov in učenjakov, ki so za svoja velika dela dobili že Nobelovo nagrado. Grčija podpira iregov načrt Ves čas od tedaj, ko je bil ustanovljen Esserjev institut v Parizu, dr. Esser išče primernega prostora za mednarodno kliniko. Pred nekaj tedni je prišel na Grško. Pri sedanji vladi je dobil precej razumevanja za svoj načrt. Po večurnem razgovoru med kraljem in dr. Esserjem je grški kralj sam prevzel vodstvo za ta podvig. Na kraljevo posredovanje je grška vlada dala dr. Esserju na razpolago grško torpedovko »Niki«, da z njo obišče posamezne grške otoke v Egejskem morju in najde primernega prostora za zgraditev mednarodne poliklinike. Čez neka) dni bo v Parizu odprta svetovna razstava. Slika predstavlja Eiilov stolp, kakor ga bodo ob priliki razstave slavnostno razsvetlili. Grška „Gospa sveta" Pri tolikšni izbiri, kakršna je ravno med grškim otočjem, se je bilo j>a5 težko odločiti za ta ali drug otok, saj je v grških vodah nič manj kot 392 otokov otočičev. Večina teh otokov je skoro neposeljena. Dr. Esser si je po daljšem raziskovanju le izbral enega od teh otokov, in sicer Kyra Panaghia (Gospa sveta). Ta otočič meri le okoli 80 kvadratnih kilometrov in spada k Sporadom. Na njem je neki samostan kot nekakšna podružnica samostanov na grški sveti gori Athos. Ta samostan je postavil pred tisoč leti bizantinski cesar Nikefor Foka. Danes je v njem le malo menihov. Vsi prebivalci tega otočiča so skoro izključno le pastirji, ki pasejo svoje črede koz in napol divjih konjev med olivami. »Tu bom ustanovil svojo svobodno medicinsko državico« — tako je dejal dr. Esser. »Pa, čemu mora biti ta bodoča državica nevtralna in neodvisna? Ta ustanova mora biti izven vsake politične in nacionalne zveze in njenega vpliva, imeti mora 6voje lastne zakone,^ ki se bodo nanašali samo na to, kar si je ta državica postavila za svoj cilj. Da je popolnoma svobodna, to je potrebno tudi zaradi tega, ker je samo na ta način mogoče z vsemi vladami sporazumno sodelovanje in bomo v njej brez ozira na levo in desno lahko sprejemali bolnike v mirnem in vojnem času od koderkoli. Medicinska država mora biti najmanj toliko svobodna, kakor je 6vobodna Zveza narodov ali organizacija Rdečega križa. Najznamenitejši kirurgi iz vseh držav naj bi imeli dostop v ta mednarodni samostojni zavod, tu ob operacijski mizi naj bi opravljali svoj člo- vekoljubni posel za vsakogar enako. Od vseh strani bi ee lahko brez večjih ovir vozili na ta otok z letali. To bi bila obenem tudi najinamenite.ša kirurgična šota kajti v njej bi predavali in razlagali svoja nova zdravniška odkritja najboljši specialisti.« Ko bodo pravniki našli primerno rešitev, da se ustanovi sredi grških otokov čisto samostojna državica zdravnikov, bodo takoj začeli z graditvijo bolnišnic in klinik na otoku Kyra Panaghia. Denarna sredstva za to graditev so v veliki meri že na razpolago. Večinoma so se v ta fond stekali sami darovi od najrazličnejših humanitarnih društev. V samostojnem poslopju bo kirurgična šola, kjer se bodo učili oni, ki imajo že nekaj prakse v tej stroki. »Nad našim otokom« — tako pravi dr. Esser, bo vihrala (fzastava trpečih" Revni bodo tu uživali zdravniško pomoč zastonj, bogatejši pa bodo za zdravljenje plačevali, kar bodo gotovo tudi radi storili. Oni, ki se bodo zdravili na tem otoku zastonj, bodo morali tu ostati nekaj časa še potem, ko bodo že zdravi in bodo opravljali najrazličnejša* dela, s čemer se bodo nekako oddolžili. Poleg zdravnikov kirurgov bo na otoku Kyra Panaghia tudi več psihologov, ki bodo vsakemu novemu bolniku, čim bo prispel na otok, preiskali njegovo duševno stanje in mu v skladu s tem dali tudi primerno »delo« ali takoj, ali pa pozneje, ko se bo vsaj deloma pozdravil. Na ta način bodo v tej mali svobodni zdravniški državici skrbeli ne samo za to, da si bolnik telesno opomore, pač pa tudi za to, da se Vsem tistim, ki bodo tu v samoti iskali iz kateregakoli vzroka svojega zdravila, privzgoji volja do dela in častnega življenja. i L' mM sl 'i M Tudi Ule vojni invalidi so se prUli poklonit angleškemu kralju ob kronanju. II Vrata Iz zraka'1 Na ameriških železnicah so spet uvedli neko novost. Jedilni vozovi niso bili več vsem všeč zato, ker je iz kuhinje, ki je navadno tik ob jedilnici, prihajal neprijetni kuhinjski dim. Med obema oddelkoma so bila sicer vrata, vendar pa je vselej, kadar je kdo ta vrata odprl, hušknil v jedilnico neprijeten ali pa tudi prijeten kuhinjski vonj. Če bi bilo oboje, kuhinja in jedilnica, v enem oddelku, bi bilo še slabše. Treba je bilo torej med obema oddelkoma napraviti takšna vrata, skozi katera ne bi mogla dim in sopara in ki bi bila za osebje kljub temu vedno odprta. V sodobni tehniki pa je že marsikaj mogoče, in tako ni delalo tudi to vprašanje nikakih ovir. Hitro so si izmislili svojevrstno napravo, »vrata iz zraka«. Tam, kjer so bila prej vrata med jedilnico in kuhinjo, so po-■ stavili pihalo na motorni pogon, ki žene zrak od spodaj navzgor. Sopara iz kuhinje 6e ob stropu spet vrača nazaj v kuhinjo. Na ta način lahko prihaja iz jedilnega voza osebje v kuhinjo in nazaj skozi vedno odprta vrata, ki kljub temu ne dopuščajo, da bi kuhinjsko vzdušje prehajalo, kakor prej, v jedilnico. S tem izumom so prav lahko zadovoljni za kuhinjski vonj še tako občutljivi gostje. Napredek moderne tehnike naj bi bil namenjen vsaj deloma tudi otrokom. To kaže tudi drug izum, ki so si ga izmislili v Newyorku. Ta naj bi veljal za otroke, ki ne morejo jesti pri svojih starših. Tam so odprli posebne restavracije, ki so namenjene samo takšnim otrokom. Takšne restavracije so si nalašč zato nabavile avtobuse, s katerimi vozijo otroke iz njihovih stanovanj k skupnemu obedu. Tu jih strežejo mlada dekleta, ki se dobro razumejo na to, kako je treba ravnati z otroki. Takšno otroško restavracijo nadzira poseben zdravnik. Na željo staršev pridrže otroke po vsakem obedu še nekaj časa tam. Po kosilu je namreč obvezna spalna ura, zatem pa se otroci tudi skupno pod nadzorstvom igrajo. Koliko so potem takšni otroci še navezani na dom in na svoje starše, pa je drugo vprašanje, ki mu še tako moderni izum ne bo ko6. Miss lažniivka V ameriškem mestu Burlingtonu so ustanovili »Klub lažnivcev«. Kakor v vsakem klubu, tako 60 tudi v tem priredili že večkrat svoja tekmovanja — tekmovanja v tem, kdo se zna bolj lagati. Sodniki, ki so sodili pri zadnjih tekmah uspeh tekmovalcev in tekmovalk, so se soglasno izrekli za. Barnhouse-jevo, neko kmetico iz Michingana, in ji priznali prvo nagrado. Tekmovanje je obstojalo v tem, da je moral V6ak napisati neko zgodbo, čisto izmišljeno, pa vendar takšno, da bi jo vsak moral 6matrati za resnično, kdor bi jo le bral. Na tisoče, je bilo tekmovalcev in tekmovalk, vsak si je izmislil nekaj posebnega, dosti je bilo med njimi tudi pravih mojstrov v laganju, e takšno prepričevalnostjo ©o napisali svoja »dela«. Barn-house-jeva je kot najboljša tekmovalka dobila tudi nagrado — »kolajno kraljice laži«. Pravijo, da je bila ta kolajna obložena z diamanti. Zanimivo je vsekakor, za kakšno »delo« si je ta kmetica priborila to odlikovanje. Napisala je zgodbo o nekem moskitu, ki da je postal počasi tako velik, da se je moral hraniti le še s celimi govedi, ker mu je bila vsaka druga hrana premalo izdatna. Opisuje tudi način, kako je morala ta »velikanska žuželka« poginiti. Nedolžnost 1937 Sodišče v Los Angelesu je izreklo precej čudno obsodbo. Neka mladenka osemnajstih let se je sprla s 6vojim zaročencem in ga tožila za 10.000 dolarjev kot odškodnino, ker jo je bil zapeljal. Sodniki pa so tožbo zavrnili, češ, da je dekle v letu 1937 na podlagi radia, kina, raznih časopisov in revij že lahko toliko pametna in samostojna, da more nositi sama vso odgovornost za posledice »zapeljevanja«. (g) Zamenjana vloga Ameriški listi iz Pittsburga poročajo o zanimivem dogodku, ki se je primeril nekemu tamoš-njemu zdravniku za živčne bolezni. Lepega dne pride k njemu ugleden bolnik in ga prosi za sredstvo zoper nespečnost. Zdravnika so pa že prej bolnikovi domači obvestili, naj ga 6kuša spraviti v umobolnico. Hitro torej napiše latinsko pismo za ondotnega primarija in telefonira po tri uslužbence umobolnice. Medtem pa ga nekdo nujno pozove iz sobe. Bolnik se vsede za mizo, na kateri je bilo pismo, ki ga je glede njega napisal zdravnik. Preden se zdravnik vrne v sobo, že pridejo trije uslužbenci po bolnika. Bolnik, ki je sedel za mizo, je pokazal na zdravnika, ki se je ravno vračal, in ga ukazal zgrabiti. Njegovo upiranje in trditev, da so 6e zmotili v osebah, mu ni nič pomagalo. Saj se 6inatra vsak norec za kaj drugega, kot pa je v resnici. Zdravnika so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga seveda spoznali in spustili, bolnik je pa za enkrat srečno odnesel pete. (y) Radio Podroben program ljubljanske in »seb evropskih postaj dobite * najboljšem in oajrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —■ Programi Radio Ljubljana Četrtek. 20. maja: 12.00 Iz vroče Španije (ploSče) — 12.45 Vrome, poročila — 13.00 Cuh, spored, obvestila — 13 15 Vesel opoldanski koncert (Kadij. orkester) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Aleksander Nikolič Igra saksofon — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rud. Kolarič) — 19.00 Cas, vreine, poročila, spored, obvestila — 1D.S0 Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavija (Bgd) — 19.50 Zabavni kotiček — 20.00 III. ura francoske klavirske glasbe (predava in izvaja na klavirju g. prof. L. K. Škerjanc) — 21.00 Haydn: Kvartet v F-duru (ploSče) — 21.20 Kitica cvetic (liad. orkester) — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Operetne fantazije (Kad. orkester). Drugi programi Cetertek, 2(1. maja. Belgrad: 20 Danski konc, — 21.15 Poljudne pesmi — 22.20 Klav. kono. — Zagreb: 20 Danski evropski kono. 21 Belgrad — 32.20 Plesna gl. — Dunaj: 20 Danska 21 Zah. kon. — 22.20 Ork. konc. — Praga: 19.25 Lahka češka gl. iz M. Ostrave 20 Danska — 21.15 Koračnice iz Brna — 22.20 Plošče — Varšava: 19.45 Lahka gl. 20 Danska — 21.30 Šramel 32 Poljski skladatelji — llrrlin: 20.10 Plesni večer — Vratinlava: 20.10 Prenos konc. iz Budimpešte — Frankfurt: 20.10 Pester konc. — Hamburg: 18 Plesna gl- — 22.20 Plesni večer iz Berlin — Kolti: 20.10 Pester konc. — Monakovo: 20.10 Nestroyev večer — Stuttgart: 20 Pestra ura — 21.15 Plesna gl. rad. ork. Prodajalko pbvsod uporabno, prldhoin pošteno, dobro moS —- sprejme takoj trgovina z meš. blagom na Gorenjskem. Ponudbo v upravo »Slov. doma« pod št. 1285 Najnovejii planet. letniki s 43 Hudičevih otokov Ko je stala v veliki sobi in se tako razgledovala naokrog, 6e ji je pogled ustavil na velikem, udobnem ognjišču, na katerem je veselo mežikal ogenj. To ognjišče se ji je posrečilo še obdržati. Obdržala ga je kljub 6trašni revščini, v katero je zabredla v dolgih štirih letih. To je bil še edini njen dom. Sama sebi je zagotavljala, da njen mož nikoli ne bo zvedel za to, koliko si je prizadevala in zatajevala, da je vendar še ohranila ta mali, pa tako lepi dom. Te misli ji je pretrgal glas njene male Marjetice, ki je veselo priskakljala v sobo. »Mamica,« je zaklicala radostno, »si še vedno sama? Ali očka še ni prišel?« »Ni še prišel, dragi otrok, ali če Bog da, bo 6koraj tukaj. Veseliš se tega, ne?« »Seveda, mamica! Zelo težko ga pričakujem.« Peggv jo je poklicala: »•Pridi sem, otrok moj!« Martiča je stopila bližje. Peggy jo je privzdignila, ee V6edla v naslonjač, Martico pa je posadila na svoja kolena. »Moj dragi otrok.« jo je začela božati, »dobro poslušaj, kar ti bom sedajle piovedala.« Martiča se je tesno privila k njej in se s pogledom, polnim pričakovanja, zagledala vanjo. Peggy jo je ranlo pobožala poliču in dejala: »Draga Martiča, očkov obraz najbrž sedaj ne bo več tako, kakor je bil tedaj, ko 6i ga zadnjikrat videla.« »Ali se je mar tako spremenil?« I »Da, da, spremenil se je,« je vzdihnila Peggy. »Gotovo bo ves izmučen, suh in ovenel... Njegovi črni lasje bodo morda že sivi...« Otrok je z največjo pozornostjo poslušal te besede. Peggy se je za trenutek zamislila, nato pa nadaljevala z enako nežnim glasom: »Draga moja punčka, ko očka pride, ga ne smeš ogledovati s strahom, ne 6meš biti žalostna... Na tvojem obrazu ne sme opazili, da te kaj boli... Bodi vesela ... objemi ga in poljubi... poljubi ga na njegove oči in roke... roke. ki 60 tako dolgo, dolga štiri leta nosile po nedolžnem težke okove.« Peggy je umolknila, kakor da je nekaj važnega začula od zunaj. Nek čuden ropot in vrvenje je bilo slišati od daleč. 2e so se razločili koraki — glasovi... Veselo je jjoskočila na noge, zgrabila malo Martico za roke in z njo pohitela proti vratom. »Poglej ga! Je že tu! Očka je prišel!« Pred vrtno ograjo je stal zdravnik Mudd. Njegovo, nekdaj sveže lice, je bilo usahlo in bledo, njegovo nekdaj krepko telo 6labotno in izsušeno. Nekaj časa je j>ostal pred svojo rodno hišo. Čeprav m bil več tako lep, kakor tedaj, ko ga je moral zapustiti, vendar je bil to njegov lastni dom. Na vrtičku pred hišo je rastel visok plevel, nekaj okenj je bilo razbitih, z zidu je na mnogih mestih že odpadel omet. Pa kljub temu, to je bil njegov dom! Nepopisno je bilo 6edaj njegovo veselje, ko se je spet, po dolgih štirih letih vračal vanj. Sedaj, ko je spet prišel domov, bo popravil vse, vse bo spet preuredil nanovo. V njegovi hiši bo spet našla svoj mirni dom 6reča, ki bo po vsem tem, kar je moral dr. Mudd prestati v zadnjih letih, še toliko večja. Kakor je zaskrbelo Peggy, tako se je tudi on le težko vživel v to, da sta se med tem časom on in njegov dom toliko spremenila. Toda, ta misel ga ni motila zaradi njega samega... Ni 6e bal za to, da bi mu Peggy ne ostala več zvesta ... Ljubila ga je, in zaradi grenkega gorja, ki ga je pretrpel v zadnjih štirih letih, ga bo sedaj ljubila še toliko bolj. Toda Martiča? Kako bo ta sprejela svojega očeta, ki se ga še komaj kaj spomni? Morda bi utegnila od samega strahu bežati pred njim? To bi ga bolelo bolj kot vse drugo. Kar s 6 6ilo je odganjal takšne misli. Še je stal ob ograji pred hišo, zatopljen v raznovrstnejše misli, lepe in strašne, ko so 6e naenkrat odprli vrata. Skozi nje je zakrilila z razprostrtimi rokami njemu v objem maia Martiča. »Očka, dragi moj očka!« je zaklicala. Za njo pa se je že pojavila Peggy. Oči 60 ee ji zalile 6 solzami, solze od veselja m neizmerne sreče. Zelo je bila zadovoljna nad tem, da je otroku še pravočasno povedala, da bo morda očka navidez drugačen, kakor je bil nekoč, ves jjoraščen in star. Bil je ganljiv prizor, ko sta ee oče in otrok vjela ob zopetnem svidenju v srečni objem. Vsi trije. Mudd, Peggy in Martiča so se objemali in poljubovali dolgo, dolgo. Bilo je jx>-zabljeno vse, kar se je v dolgih štirih letih dogajalo na Muddovem domu in na Hudičevem otoku. Nekoliko od strani sta stala Buck in Rosabella. Tudi njima 60 privrele solze v oči od ginjenosti. V ercih vseh je vstalo živo upanje, da bo v kratkem popravljeno vse, kar je povzročila težka nesreča. Peggy je trdno verovala, da bo njena skrbnost kmalu spravila vse spet v red in da bo svojemu možu razvedrila uvelo lice, in da bo storila vse, da bi on čim prej pozabil na grozotne dni, na štiriletno ječo. Upala pa je tudi v to, da bo Mudd postal v kratkem eden najslavnejših ameriških zdravnikov. Tudi v tem se ni zmotila. Ime zdravnika Samuela Mudda je danes pro-6lulo v Ameriki. To je zdravnik, ki je opravljal svojo zdravniško in Človekoljubno dolžnost junaško in ni gledal pri tem na svojo kori6t. Zapustil je svetli vzor neomajne hrabrosti in nezlomljive volje za delo, namenjeno onim, ki 60 potrebni pomoči. Konec. Čez nekaj dni boste brali naš novi roman »LJUBEZEN, KI UBIJA" Pretresljivo in napeto delo o ranjeni otroški ljubezni, ki se ob izgubi očeta razočara nad materjo, a se vendar prav zaradi matere vsa posveti strastnemu in neutrudnemu iskanju za zločincem, ki jo umoril očeta in razbil srečo treh ljudi. Mali Andrč začne preganjati očetovega morilca kot otrok in neha kot prezgodaj strt in ostarel mož. V iskanju izgubi mladost in vso njeno lepoto, toda nazadnje doseže svoje: doseže morilčevo priznanje in sodbo nad njim. Delo je napisal P. Bourget. Opozorite na naš novi roman svoje prijatelje in znance! »Sloveaski dom« Uhaja raak dHavnik nb 12 MnseSna naroftnina 12 Din ta tnozemntvo 2S Din Orednifitvo: Kopitarjeva olica S/TIL Telefon 2994 to 29%, Uprava; Kopitarjeva U Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani; EL Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Jože Kočiče k.