Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 20. avgusta 1957
Štev. 189. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani I Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA”
Sestanek Hodžai-Tatarescu
BUKAREŠTA, 20. avgusta. Za 21. t. m. 'določeni sestanek češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže in romunskega ministrskega predsednika Ta-taresca zbuja veliko, (zanimanje, zlasti ker se vrši ta sestanek neposredno pred sestankom Male antante, ki je sklican za 30. in 31. t. m. v Sinaji. Domneva se, da bosta oba ministrskega predsednika pred sestankom sinajske konference ugotovila skupno stališče Romunije in Češkoslovaške v gotovih vprašanjih.
Novinarska raca?
RIM, 20. avgusta. »La Tribuna« poroča, da predstavljajo vesti angleških -listov o stikih med italijansko vlado in abesinskim negušem »doslej edinstveno novinarsko raco«.
Levanevskega ponovni SOS
MOSKVA, 20. avgusta. Severne radijske postaje poročajo, da so se v teku noči ponovno slišali slabi radijski znaki, o katerih je sigurno, da izvirajo od Levanevskega. Akcija reševanja je pomnožena, da se temu odličnemu pilotu in njegovim tovarišem, ki imajo hrane samo za teden dni, nudi čim prejšnja pomoč.
Vojna in kolera uničujeta Kitajsko
HONGKONG, 20. avgusta. Radi kolere ie umrlo v zadnjem tednu 80 ljudi. Iz Sin-gapura so poslali veliko pošiljatev proti-koleričnega sredstva.
Alarm vojske v Braziliji
, RIO DE JANAIRO, 20. avgusta. DNB poroča: Radi nekaterih političnih konfliktov v nekaterih zveznih 'državah v zadnjem času je vojni minister razglasil pripravljenost vseh brazilskih garnizij.
Sovjeti dvigajo zlate zaloge na dnu Črnega morja
BUKAREŠTA, 20. avgusta. V Costan-co je prispela sovjetska ladja iza dviganje potopljenega ruskega barobroda »Peter Veliki«. Poveljnik te flotilje se pogaja z .romunskimi oblastvi glede potrebnih formalnosti, ki so potrebne za dvig »Petra Velikega« iz morja pri Balčiku ob južni obali Dobrudže. Po porazu vranglovcev leta 1922 je skušal general Wrangl pripeljati v inozemstvo vse zlate zaloge cari-stičnih bank iz Sevastopola in Odese, vendar pa je ta parnik trčil pri Balčiku na neko mino in se je pri tem potopil.
Smrt zadnjega potomca Krištofa Kolumba
BERLIN, 20. avgusta. »Deutsche Allge meine Zeitung« poroča, da je bil zadnji potomec Krištofa Kolumba, Cristofos Co lom Y Carvayal, obsojen te dni v Madridu na smrt zaradi vohunstva. Bil je ustre ■ljen navzlic intervenciji južno-amerišikih držav pri valencijski vladi.
Premestitve učiteljev in učiteljic
BEOGRAD, 20. avg. Premeščeni so: Ida Petrič iz Dolge vasi v Dolnjo Len davo, David Ruža iz Loč pri1 Konjicah v Trbovlje, Olga Cotar iz Velenja pri Ste venjgradcu v Trbovlje, Danilo Pečenko iz Cogocev pri Ljutomeru v Planino, Roza Prah iz črne na Muto, Henrika Voršič iz Hajdine pri Ptuju v Velenje, Julija 'Kralj iz Mute v Liboje pri Celju, Angela Horvat od Sv. Antona v Slov. gor. v Zg. Kungoto. Marija Obran iz Selnice na Tezno, Janko Horvat iz Kapce v Bakovce, Alojzija Keršič iz Pertoč v Bakovce, Angela Ivanuša i'z Fikšincev v Dornavo, Valburga Marušič i'z Adrijancev k Sv. Florjanu pri Šmarju, Frančiška Pagon iz Gor. Lendave k Sv. Vidu pri Grobelnem, Branimir izFraima v Hoče, Terezija Windischman iz Sorice na Hajdino.
Praga je ohranila mirno kri!
bitolski odmevi e& (tnd<mu med m JOs&om
PRAGA, 20. avgusta. Nenaden odhod portugalskega poslanika iz Prage po ""sporočeni prekinitvi diplomatičnih odnošajev med Prago in Lizbono ]e tukajšnje kroge nemalo presenetil. Praška vlada pa je navzlic temu ohranila mirno kri. Češkoslovaški poslanik v Lizboni je prejel obvestilo portugalske vlade, da ostane lahko na svojem mestu in da lahko še nadalje uživa diplomatsko nedotakljivost, dokler ne uredi vsega potrebnega za odhod. Zaščito portugalskih interesov v Češkoslovaški je prevzel italijanski zastopnik v Pragi. Ta korak Lizbone je zbudil v Italiji in Nemčiji umljivo solidariziranje, jlocini presojajo drugod položaj čisto drugače. Portugalski poslanik je iz Prage odpotoval na Dunaj, kjer ostane do nadalnjih navodil lizbonske vlade in nadal-njega razvoja dogodkov. V službenem poročilu povdarja presbiro, da se je por tugalska vlada pogajala z neko češkoslovaško tvrdko za izdelavo orožja radi dobave izvestnega tipa orožja in da se je obrnila na zunanje ministrstvo v Pragi za zadevni pristanek. Ker pa se je pokazalo, da je navedena t\r a obvezana glede oskrbe orožja drugod in da ne bi bila v stanju, da dobavi zadevno orožje, je dobila portugalska vlada priporočilo, da pristane na dobavo nekega drugega tipa orožja in to navzJiv temu, da je portugalska vlada med tem z odlokom 1. avgusta izključila češkoslovaške tvrdke pri dobavi orožja. Portugalska vlada je o tej drugi češkoslovaški ponudbi izjavila, da vidi v ponujanju drugega tipa odklanjanje naročila in je radi tega 18. t. m. odpoklicala svojega praškega poslanika. Češkoslovaški presbiro opozarja, da ne obstojajo med Češkoslovaško in Portugalsko nobeni politični, niti dlplomatični spori in da predstavlja ta slučaj v zgodovini dobav edinstven slučaj, da povzroča poslovni neuspeh prekinjenje diplomatičnih odnošajev in odhod portugalskega poslanika Hose da Costa Carnero.
LIZBONA, 20. avgusta. Tukajšnji listi povdarjajo, da je ravnala češkoslovaška vlada na intervencijo in pritisk neke tretje strani, v katere interesu je bilo, da se moti portugalsko oboroževanje. Tudi smatrajo portugalski krogi kot neutemeljen razlog od strani češkoslovaške vlade, češ da je članica odbora za nevmešavanje in da je češkoslovaška industrija orožja polno zaposlena z lastnim oboroževanjem. »Državna čast« je zahtevala, da prekine portugalska vlada svoje diplomatične odnošaje s Češkoslovaško.
PRAGA, 20. avgusta. Generalno ravnateljstvo Škodovih tvornic objavlja v zvezi s prekinjenjem diplomatičnih odnošajev med Portugalsko in Češkoslovaško, da se niso Škodove tvornice nikdar pogajale s portugalsko vlado glede dobave orožja in da so radi tega brez vsake podlage informacije, češ da gre pri tem za Škodove tvornice.
v
300.000 Kitajcev ftted Šanghajem - Vesi-uUstieua (mesoffutfe IkUauskiU fteeMo^av
LONDON, 20. avgusta. Agencija Stefani poroča: Britanska vlada je ob posredovanju pariške in \vashingtonske vla de dostavila vladama v Nankingu in Tokiu gotove predloge za preprečenje uničenja Šanghaja. Predlog se glasi: Kitajske in japonske vojne sile naj se umaknejo na gotovo oddaljenost od Šanghaja.
Velika Britanija, Francija in Združene države ameriške se obvezujejo, da bodo z vsemi svojimi -silami zajamčile življenja ter imetja kitajskih in japonskih državljanov v Šanghaju. Spričo tega britanskega predloga, da se Šanghaj izloči iz vojne zone, smatrajo kitajski krogi v Londonu, da je zelo malo izgledov, da bi se britanski načrt uresničil, ker se v njem zahteva, da umakne Kitajska svoje čete iz dela lastnega področja. Sploh se smatra, da nima ta predlog nikakšne praktične vrednosti.
ŠANGHAJ, 20. avgusta. Dopisnik Hearstovega tiska poroča, da je možnp ob zbiranju kitajskih ter japonskih sil pred Šanghajem razbrati predstoječo odločilno bitko. Na povelje centralne nan-kinške vlade bo pred Šanghajem v času 24 ur koncentriranih 300.000 rednih kitajskih vojakov. Tudi Japonci vršijo velike priprave in se domneva, da imajo te japonske operacije namen, da omogočijo
faficdatske foteike
napad na Kitajce z boka. DNB poroča, da so skušale kitajske čete prodreti v šanghajsko mednarodno koncesijo, vendar so bili pri tem od ameriških pomorskih čet odbite.
TOKIO, 20. avgusta. Japonci vršijo intenziven prevoz vojske in vojnega materiala v severno Kitajsko. Po vseh pristaniščih delajo noč in dan. Še nemobili-zirani Japonci se javljajo prostovoljno za odhod na bojišče. Od vseh strani prihajajo prispevki v denarju in nakitu za kritje vojnih stroškov.
LONDON, 20. avgusta. V članku 0 poskusu, da se formira skupna fronta Velike Britanije, Francije in Združenih držav ameriških za ohranitev skupnih interesov v Šanghaju navajajo »Times«, da ne gre polagati preveč upov v uspeh te akcije. Povdarja se, da se je doslej posrečilo samo to, da se vsi diplomatični in konzularni predstavniki med seboj obveščajo o najnovejšem toku dogodkov in da skupno sodelujejo, da bi na ta način še bolj okrepili svoj vpliv za slučaj, če bi dejanski prišlo do kakšnih skupnih ukrepov. Ni dvoma, da se bo moralo pri tem zelo voditi računa o tem, da se za dosti zahtevam Japonske za zaščito življenja in imetja japonskih državljanov v Šanghaju.
Kako je naraščala industrija. Leta 1918 je bilo v ,na'ši državi 603 industrijskih pod .jetij. To število je naraslo do leta 1932 na 2153, leta 1936 pa na 2976.
Elektrika v dravski banovini. Napram letu 1935 se je proizvodnja električne energije v dravski banovini povečala za okoli 10 milijonov kilovatnih ur, to je za ,več kakor 4%. Zainmiv je konzuim električne energije v naših mestih. Največji konzum ima Maribor, in sicer 17.92 milijonov kw ur. Sledi Ljubljana z 8.46 milijoni. kw ur, nato Celje z 1.29 kvv ur.
»Črna borza« v Pragi. »Jugoslovenski Kurir« poroča iz Prage, da se je tamkaj ustanovila posebna »črna borza« za uvozna dovoljenja za svinje iz Jugoslavije. Prodaja dovoljenj se vrši na ta način, da plačujejo kupci 7 do 12 Kč od posamezne svinje. To trgovanje je v nasprotju s trgovinskim sporazumom z Jugoslavijo.
10.000 vagonov pšenice v Nemčijo. Od
1.	januarja do 31. julija izkazuje izvoz pšenice v Nemčijo 6000 vagonov, koruze pa 3000 vagonov. Lani je znašal izvoz pšenice v Nemčijo 4000 vagonov.
Redna zveza z Levantom. Začetkom tega leta je bila ukinjena naša pomorska linija z Levantom. To je zlasti težko občutila naša izvozna trgovina. Sedaj pa se je odločila parobrodna družba Alcesu, da vpostavi za svoje tri parnike redno linijo z Levantom. Parniki bodo pluli iz Sušaka vsakih 15 dni.
. Češkoslovaška eksportna ofenziva. Važno poglavje v češkoslovaški eksportni politiki se je sprožilo s predlogom glede sodelovanja eksportne organizacije Ško-dinih tvornic z drugimi eksporterji. Radi tega so navedene tvornice stavile ekspertno trgovsko družbo »Omnipol« na razpolago kateremukoli češkoslovaškemu eksporterju, ki je pripravljen, da se po-služi te eksportne organizacije. »Omnipol« je sedaj pripravljen, da izvede vso eksportno propagando za svoje liferante in je ustanovil v ta namen svoje podružnice v Angliji, Franciji, Romuniji, Turčiji, Bolgariji, Južni Afriki in v Ameriki.
Izvoz lesa. V smislu zadevne statistike se je naš iizvoz lesa v prvi polovici tega leta povečal, in sicer pri mehkem lesu za 160%, pri trdem pa za 40%. Največ je šlo našega lesa v Italijo (98.1%), zatem v Anglijo (94.3%). Sledijo Nemčija, Madžarska, Argentina, Egipet, Grčija, Avstrija, Alžir, Nizozemska ter Francija z 9.1%.
Agrarni blok Jugoslavije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. O tem bodo razpravljali na prih. sestanku Male antante.
V	budimpeštanskih krogih trdijo, da gre za sporazum agrarnih držav v Podonavju glede skupnega postopanja na zapad-nih ter ostalih agrarnih in živinskih tržiščih. Madžarski činitelji gledajo na to akcijo zelo optimistično. Zdi se pa, da so češkoslovaška, Nemčija, Avstrija :n Italija nerazpoložene napram tej kombinaciji, ker se smatra, da bi takšen agrarni blok, ki ga zlasti forsira Budimpešta, ogrožal njihove gospodarske interese. Razen tega se doznava, da se bo na prihodnjem sestanku Male antante koncem tega meseca v Bukap3šti med drugim obravnavalo tudi to vprašanje. Ob tej priliki hočejo dati češkoslovaški delegati potrebna pojasnila, ob katerih bi bilo razvidno, da ni kombinacija z »agrarnim blokom« naperjena proti interesom ostalih podonavskih in srednjeevropskih držav.
UatuuuaAua kfiPHiku
O čem bodo razpravljali mestni očetje na bližnji seji mestnega sveta
VII. seja mestnega sveta mariborske mestne občine bo v četrtek dne 26. VIII. 1937 ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni ,red obsega sledeče točke: poročilo predsedstva, poročila odsekov, tekoče zadeve Mestnih podetij.
Mestni očetje bodo v okviru tega dnev nega reda obravnavali sledeče zadeve:
I. Odsek: Prosili so za sprejem v članstvo: Kovač 'Štefan, Klinger Jožef, Noč Marija, Pečnik Josipina, Rojs Fr., Ofner Martin, Rokavec Jalkob, Ribič V., Pernarčič Franjo, Repnik Alojz, Janže Marija, Kropiwnicki Henrik, Petrovič Iv., Korošec Anton, prošnja za obdržanje član sitva po predzadnjem odstavku § 13. zakona o mestnih občinah. Želj Rajmund in Karl, prošnja za prostovoljni sprejem v članstvo mestne občine.
II. Odsek: Dogovor glede sprejemanja revnih otrok iz IV. okraja v otroški vrtec zavoda šolskih sester.— Društvo za zaščito delavske mladine, prošnja za odpis kurjave v delavskem azilu in za izpremembo točke 3. tozadevnega dogovora. — Zahteva borze dela glede ure-diitve .računa za 'kurjavo delavskega azila. — Korošec Jožefa, prošnja sta starostno podporo. Za redno ubožno podporo, oz. zvišanje redne ubožrie podpore prosijo: Stopar Jernej, Bergman Anton, Penšek Avgust, Polak Antonija, Flueher Marija, Gamser Doroteja, Vek Elizabeta, Stratzer Marija, Koler Franc, Kugler Jurij, Zavernik Alojzija, Firer Marija, Fait Ana, Sirotič Hedvika, Jesih Julijana, Ko-nig Marija, Likavec Karl, Likavec Fr. Za sprejem v mest. oskrbnišnico prosijo: Šprah Julijana, Smolar Ivana, Namestnik Ignacij, Nudi Anton, Špes Neža, Reich J.
Dl. Odsek: Regulacija Glavnega trga: Odobreni načrti, pričetek dela. Gradbena prepoved za zemljišča določena za javne zgradbe. — Tovarna Swaty, priključitev v industrijski okoliš. — Mestna občina Maribor, parcelacija pare. št. 168 in 142 k. o. Sv. Magdalena. — Št ib e c Roza, parcelacija parcele št. 122/12 k. o. Grajska vrata. — Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, parcelacija zemljišča Vinarske šole ob Vrbanovi ulici.
IV.	Odsek: Državna realka, najem nima za prostore. — Računski zaključek mestne občine za leto 1935-36, poročilo pregledovalcev. — Računski zaključek Mestne hranilnice za 1. 1936; odobritev.
— Kronika slovenskih mest, predlog za izplačilo prispevka do konca leta 1936.
— Odbor za postavitev cerkve Presv. Rešnjega Telesa v Mariboru, prošnja za brezobrestno posozilo v znesku 50.000.— Din za nakup parcele št. 470/4 k. o. Sv. Magdalena. — Zgradba zasilnih stanovanj, menjava parcel. — Prodaja kasarn in zgradba zasilnih oziroma delavskih stanovanj. — Dopolnjenje mestnih parcel z menjavo parcel od Posojilnice v Mag-dalenskem predmestju (Rosenbergove parcele). — Menjava zemljišč s tovarno iSwaty ob Jadranski ulici. — Podaljšanje Metelkove ulice do Tržaške ceste — na-
kup sveta od Andreja Oseta. — Združenje gostilniških podjetij v Mariboru, prošnja za podelitev prostora za grad-bo srednje gostilničarske in hotelirske šole. — Nabava tlakovalnih kock za Tattenbachovo ulico, naknadna odobritev. — Adaptacija in prizidava mestnega dnevnega zavetišča II. v Magdalenskem predmestju, oddaja obrtniških del, naknadna odobritev. Adaptacija in za prizidava mest. dnevnega zavetišča na mag-dalensko predmestje oddaja kleparskih del, nakn. odobritev. — Adaptacija in prizidava dnevnega zavestišča v Magda lenskem predmestju in nadzidava dveh nadstropij na pritlični prizidek poslopja mestne policije, oddaja zidarskih in tesarskih del, naknadna odobritev. — »Ma-rijanišče«, Maribor, Gregorčičeva ul. 18, prošnja za odpis Din 2.000.— za popravilo hiše. — Narodna galerija v Ljubljani, prošnja za subvencijo. — Uredništvo »Vestnika kulture«, prošnja za podporo.
—	Brecelj Anton, prošnja za odpis davščine na nezazidane parcele. — Društvo hišnih posestnikov v Mariboru, prošnja v zadevi povračila stroškov za napravo oz. za razširjenje hodnikov. — Fras F. in Magdalena, znižanje stroškov za hodnik. — Stamič Franc in Marija, prošnja za znižanje odmerne podlage za odpis občin, davščine. — Plauc Maks in Ljudmila ponovna prošnja za odpis obresti in ustavitev prisilne uprave. — Društvo za zdravstveno zaščito otrok, prošnja za odpis avtobusnih voženj. — Debelak M., prošnja za spregled trošarinsfce kazni. — Pogačnik Terezija, prošnja za odpis troš. kazni. — Lipovšek Alojzija, prošnja za odpis trošarine in troš. kazni za vino.—
Domiter Josip, prošnja za odpis kanalske priklopnine. — Preac Janko, prošnja za odpis kazni radi neprijave uvoznine. — Hutter in drug, pavšaliranje uvoznine. -Doctor in drug, uvoznina. — Kopše Ant., prošnja za pavšal za uvoznino. — Fok-ter Karol, prošnja za dovoljenje pavšala za uvoznino. — Hohnjec Matilda, Tezno, prošnja za odpis prirastikarine. — Purk-hart Ludvik, prošnja za znižanje prirast-karine. — Majer Tomo-, restavrater v Zidanem mostu, izterjanje dolga. — »Mariborski teden«, r. z. z o. z., prošnja za oprostitev mestne trošarine na vino za vinsko poskušnjo. — »Mariborski teden« r. z. z o. z., prošnja za oprostitev veseličnega davka za podjetja na mariborskem tednu. — Topolčnik Anton, nakup mestne parcele št. 168/2 k. o. Sv. Magdalena. — Heinrich Josip, nakup parcele št. 168-5 k. o. Sv. Magdalena. — Čelan Martin, nakup mestne parcele št. 168/3 k. o. Sv. Magdalena. — Homšak Leopold in Karla, nakup mestne parcele št. 168-13 k. o. Sv. Magdalena. — Dolensky Franjo, nakup m. p. št. 168/11 k. o. Sv. Mag. Kolman Franc, nakup parcele št. 168/12 k. o. Sv. Magdalena. — Bauman Alojzij in Angela, nakup mest. parcele št. 166/24 k. o. Sv. Magdalena. — Piš Julija, nakup mestne parcele št. 168/1 k. o. Sv. Ma gdalena.
V.	Odsek: Lozič Ana, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne. — Stiberc Roza, proišnja za podelitev dovolila za obrt gostilne v Mlinski ul. št. 9. Furlan Terezija, prošnja za odobritev pre mestitve obrta gostilne iz Glavnega trga 19. na Tržaško cesto št. 1. — Zemljič M., prošnja za podelitev dovolila za obrt hotela in restavracije. — Zemljič Marija, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne na Grajskem trgu 3. — Krajnc Al., prošnja za podelitev dovolila za obrt buif-feta na Ruški c. št. 29.
lastni dom, pa pade kot žrtev sramotnega orožja. Z Gobcem pa je izgubilo tudi studenško Sokolsko društvo svojega izbornega telovadca in Slana .Telovadil je od ustanovitve društva kot naraščajnik, pozneje pa kot član, polnih 17 let. Tekmoval je še na zadnjih župnih tekmah in nastopil na okrožnem zletu v Slov. Bistrici. — Sokolsko društvo se je polnoštevilno udeležilo njegovega pogreba. Br. starosta se je v imenu društva poslovil od njega ter izrekel svojcem toplo sožalje. Delavsko pevsko društvo »Enakost« pa mu je zapelo dve žalostinki. — Naj mu bo lahka zemlja!
Mtisiske Momt
Gori! Posestnici Ani Zumerjevi iz Stražgojncev je zgorelo gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in orodjem. Posestniku Martinu Mlakerju iz Gnrev-cev pa je zgorelo gospodarsko poslopje.
Srake po vinogradih. Še neizsledeni vlomilci so se splazili v Stanicovo zidanico na Podlehniku ter so odnesli perilo, obleko in velik sod vina.
V Obmurju je ves krompir uničen
Po dosedanjem vremenu in zadnjih ne-1 nekaj pa je že suhega. Na njivah, kjer ni
Radia
vihtah s točo bodo letošnji jesenski pridelki našega kmeta v Obmurju in robovih Slovenskih goric približno sledeči: sadje je obrodilo zadovoljivo, nekoliko slabše kot prejšnja leta, zelo lepo pa je obrodilo v Medjimurju, kjer se sediaj razvija že ži/vahna trgovina. Jabolka so letos manj lepa, ker so precej krastava, čemer je vzrok stalno deževje. Slive so založene dobro, da bo tudi slivovke dovolj, ker se pri nas ne posveča mnogo skrbi sušenju in vkuhavanju sliv. Vinogradi so letos še precej srečno ušli toči, v kolikor jih ni obiskala že meseca maja in junija. Trsje je precej dobro založeno, mnogo pa je na grozdju peronospore, ki so jo vinogradniki komaj uničevali, niso pa v polni meri uspeli, da bi zatrli to bolezen. Stalno deževje in zadnje povodnji so napravile največjo škodo (krompirju, ki je dobival preveč vode. Skoraj do 50% vsega krompirja v Obmurju, je radi povodnji uničena, kar se že močno vidi sedaj, ko je njiva krompirja porumenela,
bilo vode, a je bilo mnogo dežja, pa krompir močno gnije, tisti, ki pa še ne gnije, pa ima črne pike, ki so znak skorajšnje gnilobe. Z izgubo krompirja bo naš kmet močno prizadet. Tudi otave so doži/vele svoj udarec pred košnjo, ko je lih voda poplavila, pokošene pa deloma odnesla.	—ko.
ShsdcMkv tšOVitf
Pogreto Rajka Gobca. Včeraj popoldne se je vršil na studenškem pokopališču pogreb slaščičarskega mojstra Rajka Gobca, ki je podlegel ranam, ki mu jih je prLzadjail F. Rozman 'i nožem. Izredno veliko število občinstva, ki se je ude-žila njegovega pogreba, priča, kako ljudstvo sočustvuje z njegovo družino in sorodniki. Po dolgih letih je pokojnemu Gobcu uspelo, da je pričel z lastno obrtjo v Studencih in pričel si je ustvarjati
Radio Ljubljana: Spored za soboto 21. t. m.: Ob 12: Pester program s plošč.
— 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Freudovi učenci (prof. E. Hrovat).
— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O sodobnem mestu (g. Ivo Zoričič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel pisan večer, ki ga priredita za radijske poslušalce Jožek in Ježek. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester.
ta meU m dešto vaija
Resnično.
»Prosim, koliko pa stane tale menični .obrazec?«
»Dve kroni.«
-»Čudno, zdaj je vreden obrazec dve kroni, ako ga pa jaz podpišem, ni vreden niti vinarja.«
Se ne izplača.
Pisar: Prosim za en dan dopusta, ker jutri bo pogreb moje tašče!«
šef: »In zaradi take malenkosti hočete ves dan praznovati?«
Hčerkino veselje.
Elza: Zdaj so zopet v modi polne postave.
Iva: Hvala bogu! Končno se lahko pokažem na ulici s svojo materjo.
Pred sodiščem.
— Ali se čutite krivega ali nedolžnega?
— Gospod sodnik, ali bi se ne dala najti zlata srednja pot?
Nevarne ulice.
Kmet: Te vaše ulice so človeku narav nos>. nevarne.
Meščan: Da, — na vsakem vogalu sre čaš upnika.
Hidev
Zbudi se in noče čuti. Lepe sanje ... Kako je prišel v to sobo, ne ve. Njegove oči ga bolijo in se ne morejo privaditi pol-temni bolniški sobici.
Prime se za čelo: kako je že bilo? — -in tedaj čuti nekaj mehkega na svoji glavi; tipa: kaj je to? Prestrašen se dvigne. Tedaj zagleda ogledalo, iravno nasproti postelje; in ko se opazuje v njem dolgo, zelo dolgo, se spomni vsega počasi in pade nazaj z lahnim nasmehom! Nenaden napad na vas, on spredaj pred vsemi, sabljo visoko v pesti. In potem, nenaden udarec — kaj je bilo to? In rdeč svit pred očmi, v njem majhni plamenčki, sikajoči semintja, potem vedno tem , neje, tema...
Torej ranjen! Kje je neki? Hoče vedeti. Tam je vendar vrvica, da — pri tisk na gumb — in morajo priti! A roka mu omahne — čemu bi zvonil? Potem 4>ride kdo v beli obleki, in belih oblek ne more videti. Odvadil se jih je. Tam zu-
naj se je odvadil marsičesa, in tudi naučil se je mnogo. Na bojišču se nauči mar sikaj. Tam, kjer sta si smrt in življenje tako blizu.
Glava boli. A notri čuti, da je jasno, ve.dno jasneje. Da, to je bilo pravo, tokrat. Kako dolgo je že? Štiri leta. Življenje gre hitro naprej.
Glavo nasloni in se ozre v ogledalo: torej ranjen, pobit! Življenje je ires čudna igra; danes in takrat?
Ogledalo — ne, to ni ogledalo! — To so srebrna vrata. — Vstane. Vse je tiho. Res! Srebrna vrata — in zadaj — v solnčnem svitu dolga, solnona pokrajina.
To je vendar njegova domača dolina! Poleg sebe zasliši smeh —• oh Pavla, vendar si tukaj, zlati otrok! Kako pojdiva! Do šumečega slapa pojdiva — lepo, da si zopet moja. Pojdiva dalje, kakor takrat. A danes je mnogo lepše, ali se ne zdi tudi tebi tako?
Ti si moja nevesta! Zakaj se vendar ne smeješ radosti, zlati otrok? Greva roko v roki, in glej, svet je lep, o svet je lep. Zakaj se ne smeješ več? Pojdiva, pojdiva in zapojva...
Moj oče je strog mož, a vendar dober človek. Povedal mu bom, da si ti moja nevesta. Zakaj pa sedaj jokaš? Ne boj se, saj te imam rad.
Glej, kako cveto rožice, zunaj pod oknom. — In tu notri sediva midva, roko v iroki, Veš, jaz imam strica, to je trd mož, a kaj naju to briga? Ne pustim te, ker ti si tako dobra.
Ostati moraš pri meni slišiš? Ne odidi, prosim te! Kaj me brigajo tovariši? Neumneži so, in zato se jim godi dobro. Njihove Ižene so ponosne — vprašaj me, na kaj. Bile so v francoskem penzionatu, in njihov oče je imel denar. Kaj hočeš več? Da, midva! Midva sva vendar srečna, ali ne čutiš tega? Srečna...
Ne hodi, prosim te pri najini ljubezni! (Moj predstojnik je jezen; ali mu morem zameriti? Njegova hči je grda, zlobna in jezna, ker njene prijateljice so zaročene že vse... A kaj naju to briga? Gotovo je kje kak košček zemlje, kjer bi bila srečna. Ti in jaz ...
Kako se vse pogreza v noč! — Ali je moralo to biti? Moj zlati obrok, sedaj nosiš na prstu prstan drugega — kako je
to mogoče? Glej tam morje in večne zvezde nad njim! Najina ljubezen mora biti vendar močnejša kot vse drugo. — Smehljaš se, in sedaj odhajaš ... Hodim ob širokem morju in te kličem. Iz dalje mi odgovarjaš, tiše, že pojemajoče. Kje si? Moj Bog, ali sem sam? Nobenega človeka, nobenega človeka, nobenega človeka. Prijatelj, kje si? Oče, tovariši — kje? — Moj Bog, sam sem, zebe me...
Tu so vrat! Tu! Vsa jeklena. In vanje vtisnjene zlate črke besede, ki jo tako so vražim: Konvencija. In zadaj obljubljena dežela: sreče, prostosti, ljubezni! Tu obe pesti dvignem. Kakor kladiva! In padejo naj nate z vso močjo moje izdane ljubezni, da se razletiš v kosce, kakor streklo... tako! In tako!... Tako...
*
Sestra je zaslišala hrup in vstopila. Kaj je to? Na preprogi pred razbitim ogledalom je ležal poročnik. Mirtev. Ko so ga polagali na posteljo, je sestra zapazila čudni nasmeh okoli njegovih lepih ust; spodnja ustnica je bila kljubovalno potisnjena naprej...
(Konec.)
fkatttmke 'm tko&iske moum
Delavčeva nesreča pri razkopavanju pogorišča na Pristanu
Tekom popoldneva so se razširile govorice, češ da je v stolpu zgorel neki moški, ki je bil zaposlen kot delavec pri tvrdki1 A. Arbeiter, ki je imela stolp v najemu. Domnevajo, da je omenjeni delavec v stolpu prenočil na kakšni bali, pa ga je dim omamil1, tako da se zjutraj ni zbudil in tako postal žrtev požara. Gasilci so ogenj pogasili okoli .poldneva, nakar so takoj pričeli z razkopavanjem materiala, ki ni zgorel. Vsa notranjost stolpa do prvega nadstropja je natrpana z balami starega bombaža, papirja in cunj, ki še vedno tlijo. Pri popoldanskem razkopavanju se je tudi pripetila usodna nesreča, ki bi kaj kmalu zahtevala človeško življenje. Tvrdka A. Arbeiter je namreč stavila na razpolago 6 delavcev, ki so pomagali gasilcem pri razkopavanju materiala v stolpu. Med delavci je bil tudi 24 letni Alojzij Muhič, ki je izvlekel iz okna tretjega nadstropja, na katerem . je ‘stal, tramovje. Pri tem delu ga je naj-brže dim omamil ter se je točno videlo, kako se je Muhič naslonil na zid. V naslednjem trenutku pa je izgubil ravnotežje ter se nagnil na prosto. Instinktivno te prijel za žico električne napeljave, toda v naslednjem trenutku ga je streslo in je Muhič iz višine 12 m' strmoglavil v globino. Sreča v nesreči je bila še ta, da Muhič ni padel direktno na cesto, marveč na streho sosednje stavbe, v kateri ima tvrdka StraschiU & Felber lesno 'skladišče. Muhič je treščil z glavo na streho, oditod pa na cesto, kjer je v nezavesti obležal. Gasilci so mu takoj priskočili na pomoč, nato pa so ga reševalci prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je zadobil notranje poškodbe, razen tega pa si je nalomil ključnico ter se hudo potolkel na glavi. K sreči poškodbe niso usodnega značaja in če ne bodo nastopile kakšne komplikacije, je upati, da bo Muhič kaj kmalu ozdravel. Ostali Arbeiterjevi delavci so, videč, kaj se je Muhiču pripetilo, takoj zapustili delo ter odšli Izjavili so, da se ne marajo podajati v nevarnost. Na stolpu je .namreč pritrjen električni ,vod, ki ogroiža življenje gasilcev in delavcev, ki so zaposleni pri razkopavanju. V dopoldanskih urah ni bilo sicer v teh napeljavah nikakšnega toka, toda popoldne so zopet priklopili tok, ker bi sicer večji del koroškega predmestja ostal brez ■električnega toka. Z razkopavanjem stolpa so takoj po nesreči ob 16.30 prenehali ter je ostala na kraju požara le gasilska straža s turbinko, da prepreči morebitno zopetno vzplamtenje ognja. Od časa do časa se vali iz stolpa še vedno gost dim, kar kaže, da ogenj še ni popolnoma po-gašen in da material v stolpu še vedno "tli.
Škoda je precejšnja in se trenutno ne more točno oceniti. Neprecenljiva pa je spričo zgodovinske važnosti tega stolpa.
Gasilci so bili vso noč v pripravljenosti in so tudi danes dopoldne bili pri pogorišču, kjer je še vedno tlelo, da bi se nenadno pojavila nova nevarnost požara.
Naročnikom, inserentom, dopisnikom in prijateljem ,.Večernika"!
S 1. septembrom t. 1. se preselita uredništvo in uprava dnevnikov »Jutra« in »Večernika« v Mariboru iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 11 na Grajski trg 7, prvo nadstropje, (dosedanji prostori Ljudske samopomoči). Cenjene naročnike, inserente, dopisnike in prijatelje našega tiska prosimo, da se s 1. septembrom v vseh zadevah našega poslovanja (oglasi, naročnina, dopisi itd.) oglašajo v novih prostorih na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje, dohod direktno iz trga.
Naročnikom in čitateljem „Večernika"!
Radi selitve Mariborske tiskarne v nove prostore v Kopališki ulici in radi tehničnih težav, ki so s tem nujno v zvezi, prosimo cenjene naročnike in čitatelje, da nekoliko potrpijo, ako bi te dni do konca tedna prejemali list nekoliko kasneje kakor navadno. Radi tehničnih tež-koč, ki so v zvezi s selitvijo tiskarne, bo izšla sobotna številka samo na štirih straneh.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili:	Sticher Alojzij, delavec
drž. žel., Studenci, Gregorčičeva 18, in •Roj Emilijana, kuharica; Lovec Jožef, sedlar drž. žel., Studenci, Sokolska 43, in Pernarčič Danica, hči ključavničarja drž. žel., Studenci, Sokolska 97; Spanner Viljem, pekovski pomočnik, Splavarska 7, in Seifert Ana, navijalka, Studenci, Kratka 8; Cerkvenič Izidor, ključavničar drž. žel., Beograjska 18. in Klarič Štefanija, hči višjega stražnika, Beograjska 6; Liponik Fr., delavec, Pobrežje, Zrkovska 36, in Fras Sabina, tkalka, Pobrežje, Aleksandrova cesta 100. Bilo srečno!
Nagrade za najboljše posnetke. Da bi dala pobudo fotoamaterjem in tudi poklicnim fotografom razpisuje Tujskopro-metna zveza »Putnlk« v Mariboru nagradni natečaj za najboljše posnetke tuj-skoprometnega značaja s področja bivše mariborske oblasti. Razpisujejo se sledeče nagrade: 1. nagrada Din 1000, 2. nagrada Din 500, 3. nagrada Din 300, 4. nagrada Din 200. Razen tega bo TPZ »Put-nik« v Mariboru odkupila daljnih 20 slik z negativi vred za ceno Din 50 po sliki.
Vsak udeleženec natečaja lahko prejme tudi več nagrad. Slike treba poslati na naslov Tujskoprometne zveze »Putnik« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, najkasneje do 30. septembra 1937. Poznejše pošiljke se ne bodo vpoštevale. Informacije pri »Putniku«.
Lep uspeh našega jadralnega letalca. Naš znani mariborski pobomik in inicija-tor jadralnega letalstva inž. Boris Cijan, pilot in referent pri poveljstvu zrako-plovstva v Zemunu se je 8. t. m. podal na Poljsko, da bi tam izpopolnil svoje izkušnje in znanje v jadralnem letenju. Obenem je hotel doseči v Bezmiecho-vem, kjer je dosegel kot prvi Slovenec diplomo C, tudi diplomo C. Kakor javljajo iz Lwowa, je ta naš vztrajni in neustrašeni letalski športnik preletel dne 13. t. m. z jadralnim letalom 74 km ter s tem dobil kot prvi Slovenec srebrno C diplomo. Dne 17. t. m. je imel v progra-mu letenje z jadralnim letalom v vleku »z Lwowa v Bezmiechovo (120 km). K temu lepemu uspehu iskreno čestitamo!
Rojaki iz Primorja, ki so včlanjeni pri odboru vojnih oškodovancev in so po preobratu utrpeli škodo po fašistih, kakor tudi vojni oškodovanci, kateri niso primorski rojaki, marveč že od poprej državljani Jugoslavije, naj nemudoma pošljejo točne naslove sedanjega bivanja v svrho navodil ter pojasnil o stanju zadeve, ki se bliža svoji rešitvi, na odbor vojnih oškodovancev v Mariboru.
Stare korenine legajo v grob. V Ipavčevi ulici 1 v Špesovem selu na Pobrežju je umrl v častitljivi starosti 85 let vpok. železničar Leopold Varl. Žalujočim naše toplo sočutje!
Mestna podjetja — avtobusni promet sporoča, da vozi mestni avtobus Š2. avgusta do Pohorskega doma. Vožnja bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 21 t. m. (19. ure) v prometno pisarno avtobusnega prometa, Glavni trg, tel. 22-75 Vrnitev ob 19.30. Cena v eno smer Din 30, povratna karta Din 50.
Potovanje v Bolgarijo. Beograjska Ju goslov.-bolgarska liga priredi potovanje v Bolgarijo od 4.—12. septembra. Cena 1450 Din z ladjo, železnico in oskrbo Prospekti na vpogled v pisarni dr. Kukovca v Mariboru. Poizvedbe pri Putniku.
Organizacija tekstilnih tehnikov. Članstvo vabimo, da se radi važnosti dnevnega reda polnoštevilno udeleži rednega mesečnega sestanka, ki se vrši v nedeljo 22. t. m. dopoldan v Aljaževi sobi pri »Orlu«. — Odbor.
Strelci! V nedeljo 22. t. m. priredi te-.
Velika kavarna v soboto 21. velik brezplačni srečolov in veselica s plesno konkurenco. 20 dragocenih dobitkov. Prostovoljna gasilska četa v Kamnici
obvešča cenjeno občinstvo, da se tombola radi slabega vremena ni vršila 15. t. m., ampak se je preložila na 22. t. m. z istim sporedom.
Gledališke novice. Tukajšnja gledališka uprava je angažirala za sezono 1937-38 altistko go. Zamejič-Kovičevo. Sodelovala bo pri operah in klasičnih operetah.
Pod avtom je izdihnil posestnik Alojzij Hebar iz Sodincev, in sicer v bližini Kraljeve prodajalne v Ormožu. Krivda ne zadene šoferja, ker je vozil po predpisani desni strani.
Ni zgorel. Kakor poročamo na drugem mestu, so se ob priliki požara zgodovinskega stolpa na Pristanu razširile govorice, da je postal žrtev ognja tudi neki delavec, ki je bil zaposlen pri tvrdki A. Arbeiter. Dotični delavec, za katerega so domnevali, da je v stolpu prenočeval in ki ga včeraj ni bilo na spregled, pa se je danes zjutraj zopet javil pri delodajalcu A. Arbeiterju, tako da so k sreči govorice brezpredmetne.
Roparski napad pri belem dnevu. Ko se je včeraj ob 11. dopoldne vračala v svoje stanovanje v Prešernovi ulici 68' letna zasebnica Terezija Hermanova iz Gradca, ki se nahaja v Mariboru na obisku pri svoji hčerki, jo je v Kersnikovi ulici napadel mlajši moški, ki se ji je privozi! nasproti z dvokolesom. Moški jo je zgrabil za roke ter ji nameraval iztrgati ročno torbico, Hermanova pa je imela ročaj torbice ovit okoli rok, tako da se napadalcu ni posrečilo, da bi ji tortiico iztrgal. Vsa preplašena je pričela Hermanova klicati na pomoč, nakar se je napadalec povzpel na kolo ter odpeljal v smeri proti mestnemu parku. Hermanova je zadevo javila policiji, ki sedaj išče drznega roparja, ki je po opisu star 18 do 20 let.
Huda nezgoda mariborskega odvetnika. Na križišču Aleksandrove in Sodne ulice, pred trgovino Bat’a, se je danes dopoldne ob 8.30 pripetila huda promet' na nezgoda. V omenjenem času je nam. več hotel prekoračiti Aleksandrovo cesto tukajšnji odvetnik dr. Slokar. V trenutku, ko se je izognil nekemu vozu, nato vorjenemu z opeko, se je za omenjenim vozom pripeljal neki motociklist, ki je dr. Slokarja podrl na tla. Motorno kolo je šlo preko dr. Slokarjeve leve noge, ki je strta pod kolenom. Poklicani maribor ski reševalci so dr. Slokarja odpremili v dr. Ipavčev sanatorij, motociklista pa je stražnik aretiral. Krivdo sedaj razčl ščujejo in bo zadeva najbrže imela svo; epilog pred sodiščem.
Ljubezen terja svoje žrtve. Mariborski reševalci so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico 221etno tovarniško delavko Terezijo T., ki si je v samomorilnem na menu v svojem stanovanju v Mlinski ulici 35 z britvijo prerezala žile v zapestju leve roke. Pri zaslišanju je izjavila, da se je hotela usmrtiti radi nesrečne ljubezni.
iadkie iekfaiucke vesti
zenska Strelska družina na strelišču Radvanju nagradno tekmo in vabi vse strelce iz Maribora in sosednjih družin k udeležbi. Nagrade se razdelijo na vrtu gostilne Pulko na Teznem.
Drobne — poučne
Američani pojedo letno 500 milijonov funtov makaronov.
Grki so v starem veku nosili samobra de, medtem ko so brice brili.
Na svetu živi še okrog 7 milijonov Arabcev.
Dolžina dunajskih cest je dosegla 1202 km.
Iz Jugoslavije izvozijo letno za 40 mili jonov dinarjev jabolk.
Iz posebne statistike je razvidno, da so za vse bolezni sprejemljivejši moški nego ženske.
Iz vsemirja pade na zemljo vsako leto približno 36.000 ton razne materije v ob liki meteorjev.
Proactivium je 'ime neki kovini, ki jo je našel v letu 1934 Aristid Grosseu. Ta nova kovina je po svojih svojstvih slična radiumu.
Sladkor je bil najdražji leta 1560.
Francija je za časa svetovne vojne iz delala 63.000 raznih letal.
VSA SEVERNA KITAJSKA V ROKAH JAPONSKIH GENERALOV.
PEIPTNG, 20. avgusta. Reuter poroča: Japonska vojaška oblastva so razpustila politični svet provinc Hupej in Čahar, ki je vodil agende vlade. S tem je prešla vsa politična moč severne Kitajske v roke japonskih vojaških eksponentov.
SOVJETI ZAPIRAJO SVOJE KONZULATE V MANDŽURIJI.
PARIZ, 20. avgusta. Sovjetski konzul v Charbinu Kusnecov je sporočil mand-žurski vladi v Hajnkingu, da se je sov-etska vlada z ozirom na šikane od strani mandžurskih oblastev odločila, da zapre konzulate v Madžuriji. V prvi vrsti so se zaprli konzulati v Charbinu, Pogra ničnaji ter Takiljainovu.
KITAJCI PRODRLI DO REKE WHANG POO.
ŠANGHAJ, 30. avgusta. Centrala »News« poroča: Kitajci so prodrli do reke VVhang Poo, kjer se pripravljajov nove borbe. Tukaj so dosegli lepe uspehe, ki jih bodo skušali Japonci nedvomno spodbiti. Včeraj je kitajska letalska skupina obsipala Wusung in BrOadway-Road z bombami. Kmalu za tem so se dvignili tudi japonskj letalci in so posipali kitajske pozitije z bombami.
KUNG OSTAL V ITALIJI.
MILAN, 20. avgusta. KHajski finančni minister in Čankajškov namestnik dr. <ung, ki je nameraval včeraj v Kitajsko, se je odločil, da ostane še nekaj dni v taliji. Pač pa je odplul v Kitajsko kitajski državni tajnik za promet.
JAPONCI ODKLANJAJO NEVTRALIZACIJO ŠANGHAJA.
TOKIO, 20. avgiusta. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil zastopnikom tiska glede angleškega načrta nevtralizaciji Šanghaja, da Japonska a tirnine odklanja ta angleški predlog, ki bi bil na mestu leta 1932, ko je šlo za to, da se zajamčijo pravice velesil v šan ghjaskih koncesijah.
Žena šef nemških komunističnih teroristov
LONDON, 20. avgusta. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz povsem zanesljivega vira, da so odkrili te dni v Berlinu in drugih velikih nemških mestih tajno komunistično teroristično .organizacijo, ki je pripravljala atentate proti raznim javnim poslopjem in napravam v Nemčiji. Glavni sedež te organizacije se je nahajal v neki hiši v bližini trga Bell Aliiance. Vodstvo te akcije je poverjeno neki ženski, ki pa doslej še ni bila aretirana.
--------------------- i
REVOLTE FRANKOVCEV PRI SARA-GOSI.
PARIZ, 20. avgusta. Iz Vatencije poročajo: Na republikanski strani zatrjujejo, da je izbruhnila v Saragossi revolta. Iz [prvih republikanskih vrst pred me-,stom so slišali, kako je Frankovo topništvo bombardiralo mesto in kako je pet-Frankovih letal sipalo bombe na Sara-gosso. Tudi zatrjujejo republikanci, da so opazili v okolici Saragose številne požare in da se čuje nekaj dni sem iz ozadja Frankove fronte neko čudno streljanje.
Žalostna usoda vdove filmske ga ljubljenca vseh žena
Jeana Acker, žena pokojnega slavne ga filmskega zvezdnika Rudolfa Valen
tina, živi danes v skrajnem pomanjkanju in bedi. Neko filmsko podjetje v Holly woodu jo je iz usmiljenja namestilo kot statistko s tedensko plačo 12 dolarjev. Po smrti svojega moža, ki je bil filmski ljubljenec vsega ženstva, je razpolagala lepa Jeane še s 300.000 dolarji premoženja. V tem času pa je zajel Ameriko gospodarski in finančni polom, tako da je prišla ob vse imetje in se pogreznila kot žrtev gospodarske in finančne krize v nepričakovano bedo. Samo še ime njene ga moža ji je danes omogočilo, da je dobila to skromno in&meščenje, da se na ta način prerine skozi življenje, ki ga je nekdaj osvetljevala zvezda sreče in bogastva Ob strani slavnega Rudolfa Valentina, ki ga zlasti ženski svet še danes pogreša na platnu današnjih filmov.
V	Mariboru, dne 20. Viri. 1937.
—1—■!—IIBIBII —■■■!!■ I	■HmHlMTITlMW-
Skotlka jtiš&ktB
Propozicija za prvenstveno tekmovanje LNP v sezoni 1937-38
Upravni odbor LNP je na svoji zadnji seji odobril propozieije za prvenstveno tekmovanje, ki se gasijo takole:
1. Vsi klubi LNP se delijo: a) v prvorazredne, b) v drugorazredne.
2. Prvak prvega razreda je podsaveiz-ni prvak za tekoče leto.
3. Tekmovanje v prvem razredu se izvede v dveh delih, in sicer:
a) tekmovanje po skupinah: celjsko-trboveljska: SK Amater, S|K
Atletik, 9K Celje, SK Olimp, S(K Trbovlje;
ljubljanska: SK Bratstvo, ŽSK Hermes SK Jadran, SK Kranj, SK Mars, SK Re- ' ka, SK Slovan, SK Svoboda;
mariborska: ČSK, Gradjanski SK ISSK Maribor, SK Mura, SK Rapid, SK Železničar.
b) finalno tekmovanje:
Prva dva iz ljubljanske in mariborske skupine ter zmagovalec iz dveh tekem med drugim iz celjsko-trboveljske in tretjim iz mariborske skupine igrajo finalne tekme po točkah. Zmagovalec je podsavezni prvak za tekoče leto.
Zadnje plasirani v vsaki skupini pade avtomatično v drugi razred in ga je uvrstiti v njemu ustrezajočo skupino drugega razreda.
4. Vsi ostali klubi tvorijo podsavezni drugi razred, ki tekmuje po skupinah, in sicer:
celjska: SK Hrastnik, SK Jugoslavija, SK Laško, SK Rudar, SK Žalec;
domžalska: SK Disk, SK Domžale, SK Kamnik, SK Mengeš;
gorenjska: SK Gorenjec, SK Ljubelj, SK Kovinar, SK Radovljica, SK Savica;
ljubljanska: SK Grafika, SK Korotan, SK Mladika, STK Moste, SK Slavija, SK Zalog;
mariborska: PSK Drava, SK Lendava, SK Ptuj, SK Slavija-P.; posavska: KSK, SK Radeče, SK Sava; trboveljska: DASK, SK Retje, SK Sloga, SK Svoboda, SK Zagorje.
Izven skupin ostanejo: SK Javornik, SK Kandija, SK Litija.
3. Za prehod v poedine skupine prvega razreda tekmujejo drugorazredni klubi tako:
Celjsko-triboveljska skupina: SK Kandija igra dve tekmi s prvakom posavske skupine:	SK Litija igra dve
tekmi s prvakom trboveljske skupine; zmagovalec med SK Kandijo in prvakom posavske skupine igra dve tekmi s prvakom celjske skupine; zmagovalec iz teh dveh tekem igra dve tekmi z zmagovalcem med SK Litijo in prvakom trboveljske skupine; zmagovalec iz poslednjih dveh tekem gre v celjsko-trbo-veljsko skupino prvega razreda.
Ljubljanska skupina: SK Javornik igra dve tekmi s prvakom ljubljanske skupine; prvak domžalske in gorenjske skupine igrata dve tekmi; zmagovalca v gornjih tekmah igraat dve tekmi in zmagovalec iz teh dveh tekem gre v ljubljansko skupino prvega razreda.
Mariborska skupina: prvak mari-• borske skupine drugega razreda gre av-
tomatično v mariborske skupino prvega razreda.
6. V vseh skupinah prvega in drugega razreda se tekmuje po sistemu na točke in se igrajo vse tekme po pravilih in pravilnikih JNS. Prav tako se igra v finalnem tekmovanju prvega razreda po sistemu na točke.
7. Finalna tekmovanja (za vstop v prvi razred) med prvaki poedinih skupin drugega razreda se izvedejo po dvojnem cup-sistemu. Če pokaže stanje koncem povratne tekme enako število točk in enak količnik golov, odredi sodnik podaljšek 2X15 minut, in če tudi podaljšek ne da zmagovalca, odloči žreb, ki ga izvede sodnik takoj po podaljšku vpričo kapetanov obeh moštev in službujočega odbornika LNP.
8. Tekme podsaveznega prvega razreda vseh skupin izžreba p. o. LNP. — Tekme drugega razreda izžrebajo, v kolikor gre za klube na področjih poedinih okrožnih odborov, okrožni odbori z upoštevanjem terminov, ki jih določi p. o. LNP. Tekme vseh ostalih skupin drugega razreda izžreba p. o. LNP.
9. Prva tekma se igra v kraju prvo-imenovanega kluba in na igrišču, ki ga ta klub določi. Če ima klub svoje igrišče, se domneva, v kolikor ne sporoči kaj drugega, da hoče igrati na svojem igrišču. Za povratno tekmo ima drugoime-novani klub pravico izbire igrišča.
10. Za vse prestopke na tekmovanju, za nenastope v tekmah, za nastope z ne-verificiranimi ali kaznovanimi igralci in sploh za vse prestopke veljajo določila pravil in pravilnikov JNS.
11. Sporazume glede delegiranja sodnikov morajo klubi dostaviti sodniškemu odboru LNP najpozneje do vsakega torka pred tekmo. Če se klubi sporazumejo za sodnike izven območja LNP, morajo javiti sporazume najmanj 8 dni pred tekmo, sicer se s. o. ne bo oziral na sporazume in bo delegiral po lastnem pre-vdarku.
12. Ako klub iz katerih koli razlogov ne more nastopiti na prvenstveni tekmi in prepusti nasprotniku tekmo s 3:0 p. f., je dolžan to javiti najmanj 8 dni pred terminom, določenim za tekmo, podsavezu in prizadetemu klubu.
Za prepuščanje tekem s 3:0 p. f. se odrejajo naslednje globe v korist podsa-vezne blagajne:
V prvem razredu, za prvo tekmo 200 Din, za drugo tekmo 400 Din, za tretjo tekmo 600 Din itd.
V drugem razredu, za prvo tekmo 100 Din. za drugo tekmo 200 Din, za tretjo tekmo 300 Din itd.
Ako prepusti klub nasprotniku povratno tekmo s 3:0 p. f., mu \mora plačati odškodnino v višini povprečnega utržka, ki ga ima nasprotnik na svojem igrišču, najmanj pa v višini potnih stroškov na prvo tekmo.
13. Vsa režija tekme gre v breme kluba, ki ima izbiro igrišča. Njemu pripada ves utržek s tekme. Nasprotnik nastopi k tekmi na svoje stroške.
Kontrolo nad blagajno izvaja LNP preko svojega službenega odbornika.
Od utržkov prvenstvenih tekem pripada LNP-u: 10°/o od bruitto utržka, od prvorazrednih tekem poleg tega prispevek za poškodbeni fond.
Podsavezni delegat ima pravico zara-
čunati, v kolikor potuje na tekmo, tretji razred osebnega vlada in dnevnico 50 Din do razdalje 100 km, preko te razdalje 100 Din.
14. Obračune o tekmah sestavijo podsavezni delegati z zastopniki klubov, v čijih režiji so tekme, na posebni tiskovini in po navodilih, ki so razvidne s te tiskovine. Če podsavezni delegat ne pride na tekmo, ali če -za tekmo sploh ni bil delegiran, mora klub, v čigar režiji je tekma, takoj po tekmi predložiti podsa-vezu točen obračun o tekmi in mu nakazati ustrezajoči znesek.
Podsavezni delegat prevzame takoj na obračunu podsavezu pripadajoči znesek in ga nakaže podsavezu.
15. Upravni odbor more eventualno pravočasno prijavljene nove klube uvrstiti v ustrezajoče tekmovalne skupine.
16. O vseh primerih, ki v teh propozi-cijah niso predvideni, odloča upravni odbor LNP.
h živifekja ik sueia
S črnilom nad demonstrante
V vseli večjih mestih je že od nekdaj policijska oblast kaj rada uporabljala gasilce z njihovimi brizgalnami za razganjanje neljubih demonstrantov. To, spočetka tako učinkovito sredstvo, pa se
je po dolgoletni preizkušnji pokazalo vendarle kot zelo pomanjkljivo in nepri-pravno. Ker so vodne cevi motornih briz galn precej dolge, so jih v premnogih slučajih še pravočasno prerezali bojeviti demonstranti in s tem preprečili neljubo cestno kopelj. Sčasoma so se demonstranti tako navadili vode, da se v letnem času niti niso več razburjali nad takim brizganjem in jim je bila zlasti v vročih poletnih dneh taka mokra kopelj naravnost dobrodošla. Oblast je bila radi tega primorana, da išče uspešnejših in učinkovitejših sredstev za razganjanje demonstrantov. V Mehiki so nekaj časa učinkovito uporabljali plin za sol-zenje, ki je pa žal Objel tudi take, ki niso demonstrirali. Pariška policija, ki je izmed vseh ostalih policij na svetu menda najiznajdljivejša, je prišla na novo misel. Sklenila je uporabljati odslej za demonstrante posebne naboje iz celuloze. iz katerih pa ne bo brizgala voda, temveč — črnilo. Priprave za »črno kopelj« bodo tako praktično izgrajene, da bodo vse cevi lahko naravnali izključno na demonstrante, ki jih bodo obliki črnil-ni curki in jih zaznamovali z vidnimi znaki ter madeži, ki jih bo le težko spraviti ? obleke. Pariška policija ne dvomi v uspešnost tega novega sredstva, ni pa s tem rečeno, da se bo odslej morda odpovedala tako priljubljenim pendrekom in revolverjem.
Razno
BRZOJAVKA!
Danes v gostilni Vicel morske ribe, barboni, tunina, skomibri, sardelice.	4563
Posest
HIŠO
novo zidano, proti gotovini in na obroke prodam. Radvanje, Firmova, 36.	4562
Prodam
KOLESA
kakor šivalne stroje proda na obroke na račun Din 10O.— mesečni obroki po Din l00.— Mehanik Rupert Draksler, Vetrinjska ul. 11, tel. 23-79. 4388
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s posebnimi vhodom oddam. Splavarska 3-1.	4561
SOBA
sončna, zračna, mirna, lepo opremljena, se odda. Istotam se sprejme uradnica v veliko sobo k domači hčerki. Naslov in pogoji v upravi »Večerni-ka«.	4500
Sobo lile
DIJAK
trgovske akademije išče sobo s posebnim vhodom in hrano. Naslov: S. Gajšek, Slo-venjgradec.	4514
Službo dobi
UČENCA
sprejmem takoj v modno trgovino. Aleksandrova c. 9. ____________4532___________
PLAČILNO NATAKARICO
sprejme takoj gostilna Matel, Tvorniška 30.	4565
Tako lahko in enostavno je fotografiranje, če uporabljate stalno
HOČAH MIOIinPIMlIL™
Drogerija in fotomanufaktura
Ph. mr. Jos. Vladov ic
Maribor, Aleksandrova cesta 9
Lepi
pisarniški prostori
v Gosposki Ulici se s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližina do vseh uradov. Naslov pove uprava lista
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja ob smrti našega dragega moža^ očeta, gospoda
Alojzija Pernata
kretnika na stanici Pragersko
se vsem toplo zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem preč. g. župniku <za opravljene pogrebne obreda, šefu stanice Pragersko g. Sedeju, uradništvu in uslužbencem, železničarski godbi iz Pragerskega za v srce segajoče ■ žalostinke, g. kontrolorju Sokliču za poslovilne besede in g. Pšeničniku, namestniku šefa saobračaja ter vsem znancem in prijateljem, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili k večnemu počitku, kakor tudii vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov.
Rače, dne 19. avgusta 1937.
4549	Žalujoča	žena In otroci.
pri naših inseren-kupujte tih ter oglašujte!
Skrivnosti
3
»Glejte, to je moje stanovanje,« — je dejal preprosto. »Odložite svojo pritlja-go. V omari boste našli nekaj mrzle pečenke in malo sadja. Jejte in pijte ... Pozneje, če bOiste zaspani, lezite v mojo posteljo.«
»In Vi, gospod kurat?« — je vprašal mladi duhovnik.
»Ah, jaz! — je odgovoril kurat. »Jaz imam sedaj nujen opravek in mislim, da se ne bom vrnil prej kot jutri zjutraj.«
»Kaj se bo zgodilo?«
»Povedal Vam bom pozneje.«
»Zakaj ne precej?«
»Zakaj, dragi prijatelj?« — je dejal kurat s čudnim naglasom... — »Ker ste
trudni, ker ste potrebi počitka in ker nočem motiti Vašega spanja ...«
Pri teh besedah se je prijazno smehljal.
Nato je mlademu duhovniku stisnil roko in odšel.
Ta je nekaj časa prisluškoval, kako so odmevali njegovi koraki in se zgubljali v globočini hodnikov, nato se je vrnil v sobo, nepokojen, strastno razburjen. Srce mu je bilo polno groznega nemira.
Odkar je stopil v jetnišnico, zlasti odkar se je nahajal sam v tej molčeči sobici, se je zdelo, da ni več duhovnik. Pod talarjem je oživel drug človek njegov pogled je postal mrzličen in teman njegovo obnašanje nemirno.
Naenkrat je skočil na noge in pohitel k oknu.
Zaslišal je čuden, skrivnosten, žalosten šum.
Njegovo srce je bilo z vso močjo, čelo
mu je pokrival mrzel pot. Odprl je okno, se naglo sklonil in uprl svoj pogled na trk Roket.
Videl je pred seboj gosto gručo ljudi, mož in žena, strašno množico, iz katere so se razlegali kriki in glasno mrmranje.
V	daljavi so se lesketali v noči bajoneti vojakov ... Potem je zagledal sredi vsega tega neko stvar čudne oblike, strašen stroj, ki je dvigal dve rdeči roki proti nebu in okrog katerega so prihajali in od hajali zaposleni možje. Pribijali so deske krvavo rdeče barve in včasih se je prikazovala med njimi jeklena sekira, , katere ostrina se je svetila v senci kakor .grozna svetilka...
Mladenič je razumel... kriknil in odskočil od okna.
XI.
IBil je šafot, tisti krvavi oder, na katerem je ostra sekira sekala obsojencem glave!
Kmalu se je imela izvršiti strašna drama; čez nekaj ur bo nesrečnik z lastno krvjo plačal zločin, ki ga je zakrivil. Pripravljali so oder za izvršitev smrtne obsodbe — in gotovo je to bila skrivnost, katero mu je kurat pred kratkim skušal zakriti.
Mladenič se je obupno prijel za glavo in se vrgel ina posteljo.
»O, oče moj! Oče moj!« — je mrmral v silni bolesti.
čeprav si je mašil ušesa, da bi ničesar ne slišal, je ropot vendar prihajal do njega.
Toda ta onemoglost in bolest ni trajala predolgo. Ta človek je imel očividno skriven namen, ko je prišel v Pariz, in gotovo ni bil zgolj slučaj, da se je znašel v jetnišnici ravno to uro, ko se je obsojenec pripravljal na smrt.
Dvignil se je.	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.