Izhaja vsak du rum eobot. nedelj In praaaiko*
Isaued daily except Saturday«. Sundays and Holidays . *!
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
m*2
<0
U red n ták I ln upravnlikl praatort 16S7 South Lawndala Ava.
Office of Publication: S6S7 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell 4§04
MM*4<MMNB«asa|MMMni
LETO—YEAR XL
Cc&a llata )o SI.00
_______matur January IS. INS. al tU« aeet-oCftoa
Ulinoia. pmémr Um Aet of Congraaa oI Maro« S. im.
CHICAGO S3. ILL. PETEK. SI. MAJA (MAY 21). ltll
Subacrlptlon 11.00 Yearly
STEV—NUMBER 101
Acceptanca for lAllng at special nate of poataje provided for In section 1103, Act of Oct I, 1117, authorised on Juga I.Jill
■ Ii	.I"	■ ——	i,.	■
Arabci odbili poziv varnostnega sveta
Predložili so pogoje za sklenitev premirja. Bitke za kontrolo ceste med Jeruzalemom in Tel Avivom
Lake Succea«. N. Y.. 27. maja! -r-Arabske dežele so zavrnile resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov, ki je pozivala Arabce in Žide, naj ustavijo streljanje in sovražnosti v Palestini. Reprezentanti arabskih dežel so izjavili, da bi ustavitev streljanja v sedanjih okolnostih koristila le židom. Izrekli bi se za premirje le pod pogoji, ki ne bi ovirali r e š i t ve palestinskega vprašanja v soglasju z željami Arabcev, ki tvorijo večino prebivalcev v Palestini.
En pogoj je likvidacija Izraela, židovske države v Palestini, ki je bila ustanovljena po z«-ključenju britskega mandata v Palestini. Arabci zahtevajo tudi prepovfed priseljevanja Židov v Palestino in pošiljanja orožja "židovskim teroristom".
Resolucija s pozivom na Žide in Arabce, naj ustavijo sovražnosti, je bila sprejeta na seji varnostnega sveta zadnjo soboto. Zahtevala je končanje sovražnosti v 36 urah, toda čas je bil podaljšan v pondeljek za 48 ur na apel arabskih dežel, včlanjenih v Arabski ligi. Voditelji lige so izjavili, da morajo dobiti več časa za diskuzije o pozivu.
Voditelji Arabske lige so se sestali na seji v Ammanu, glavnem mestu Transjordanije, na kateri so razpravljali o pozivu varnostnega sveti. Generalni tajnik lige je po seji informiral varnostni svet, da ne more pristati na poziv za ustavitev sovražnosti. Zaključek, sprejet na seii Arabske lige, so odobrili zunanji ministri vseh arabskih dežel.
Začasna vlada židovske države je naznanila, da bo odredila ustavitev streljanja pod pogojem, da tudi Arabci store isto. Vodi-
Wallace bo pobijal Mundtov načrt
Prekinil je govorniško turo na zapadu
Coeur d'Alone, Ida.. 27. maja. —Henry A. Wallace, kandidat za predsednika Združenih držav, je prekinil govorniiko turo in naznanil, da bo odletel v Washington, kjer bo pobijal Mundt-Ni-xonov načrt, ki je bil že sprejet v nižji kongresni zbornici in je aedaj pred senatom. Načrt določa zatiranje prevratnih aktivnosti. Naperjen je proti komunistični strani in liberalnim ter progresivnim organizacijam.
Wallace ne bo govoril na aho-dih v Idahu ln Arizoni, ki so bili aranžirani. Izjavil je. da bo nastopil na shodu v Denverju, Colo., v nedeljo, ki je bil pre| naznanjen.
"Poskus in pritisk na senat za sprejetje Mundt-Nixonovega na črta demonstrira umetno uatvar-jeno histerijo," je rekel Wallace "To dokazuje tudi obup proti mirovnih sil. ki podžigajo vojno. Američani čakajo na akeijo kongresa in sprejetje načrtov proti linčanju, za odpravo volilnega davka in za raztegnitev civilnih svobotčin, ne pa na sprejetje na črta. ki ogroža njihove temeljne pravice H
V svojem govoru v Coeur d'-Alenu je Wallace obdolžil kovl naraki trust, da uporablja Tru manovo protikomuniatično doktrino In Marahallov načrt za uni čenje konkurence onstran morja in znižanje delavakih plač Ameriki, Na ahodu je govoril tudi senator (ilen H, Taylor kandidat za podpredsednika Združenih držav na listi tretje stranke.
telji Arabske legije so zdaj «b-dolžili Žide krienja resolucije glede sklenitve premirja, ki je bila prej sprejeta na seji varnostnega sveta. Sli so preko resolucije, ko so proklamiral ustanovitev židovske države v Palestini in okupirali Jafo, Acro, Tiberij in druga arabska mesta ter naselbine v Palestini.
Jorusalom. Palestina. 27. maja.—Topniške enote arabske legije bruhajo izstrelke na židovsko četrt v Jeruzalemu. Besednik židovske agenture je dejal, da izstrelki so britskega izdelka. Izdelani so bili v tovarnah Imperial Chemical Industries, britske orožne kombinacije. V zadnjih 48 urah je 10,000 izstrelkov treščilo na židovsko četrt v Jeruzalemu.
Poročilo iz židovskega vira pravi, da se ljute bitke med Židi in Arabci za kontrolo ceste med Jeruzalemom in Tel Avivom nadaljujejo. Linije na ozemlju pri Sheikh Jarrahu se niso izpreme-nile. Bitke so v teku tudi na fronti med Ramat Rehelom in Mar Eliksom.
Židovski letaci so metali bombe na pozicije arabske legije pri Ramallahu, Bir Nabalu in Bab E1 Wadu. Bombe so razdejale več arabskih vojaških naprav.
Waahlngtoa. D. C« 27. maja.— Acneciika transportna letala so zbrana na otoku Cipru in pripravljena za evakuacijo ameriških državljanov iz dežel Srednjega vzhoda, poroča državni department. Ciper je britski otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Državni department je razkril število ameriških državljanov v deželah na Srednjem vzhodu. V Palestini je 4,200 ameriških državljanov, Lebanonu 1,400, Sau-di Arabiji 5,000, Egiptu 1,200, Siriji 200, Iraku pa 150. Odpeljani bodo na varno, ako se boriti»*-cija na Srednjem vzhodu kot posledica bitk med Židi in Arabci poostrila.
Bevin kritiziran na konvenciji
Zaritsky ga označil za izdajalca (
New York. 27. maja.—Britski
zunanji minister Ernest Bevin je bil tarča ostre kritike na konvenciji unije United Hatters, Cap 4i Millinery Workers ADF. Max Zaritsky, predsednik unije, ga je označil za izdajalca. De jal je, da je Bevin, sramot* za delavsko gibanje, delavsko vlado in socializem.
V svojem govoru pred delegati je Zaritsky oplazil tudi delavsko stranko, ker ni zavrgla Be-vina in njegove politike napram židovski državi Izrael v Palestini.
"Bevin, moj bivši prijatelj," je rekel Zaritsky, "je brutalno in cinično izdal Veliko Britanijo. Osmešil je načela britske delavske stranke. Kdo naj pridiga o socializmu ljudstvom v drugih državah? Človek, ki je zatajil, zavrgel in izdal ideale pravičnosti, ideale socialističnih strank in delavskega gibanja? Bevin je postal izdajalec velike revolucije v Veliki Britaniji pred dvema in pol letoma, ko je prišla delavska vlada na krmilo."
Zaritsky je izlil jezo na Be-vina, ker se je izrekel proti priznanju židovske države v Palestini. O britski delavski stranki je dejal:
"Kaj je z delavskim gibanjem v Veliki Britaniji? Ali je stranka pod pritiskom Bevina, ki pa-radira kot vodja delavskega gibanja, član vlade in socialist, zavrgla svoja načela? Ali je sploh doslednost v britskem delavskem gibanju? Kongres britskih strokovnih unij ni niti protestiral proti Izdajstvu."
Zaritsky je apeliral na predsednik« Trumana, nkj dovoli odhod mladim ljudem v Izrael, kjer se bodo borili za demokracijo. On Je bif ponovno izvoljen za predsednika unije.
Edmundson dobil pozicijo v rudarski uniji
a
Chicago, 27. maja—Ray Ed-mundson, ki je bil predsednik rudarskega distrikta UMWA v Illinoisu devet let, dokler se ni zameril Johnu L. Lewisu, ko je kandidiral za predsednika UMWA, je spet dobil pozicijo v uniji. To pomeni pobotanje med njim in Lewiaom. A. D. Lewis, direktor 50. distrikta in brat
izmenjevalni trgovinski program podaljšan
Washington, D. C., 27. maja.— Nižja kongresna zbornica je sprejela predlog, da se veljavnost izmenjevalnega trgovinskega programa podaljša, z 234 proti 149 glasovom. Državni tajnik Marshall je izrazil nezadovoljstvo. Rekel je, "da bi bilo bolje, ako bi se zbornica odločila za preklic vseh trgovinskih paktov. Od originalnega programa je ostala le senca, ker je bilo svoj stvo uničeno."
Johna, Je naznanil, da je bil Kd-mundaon imenovan za direktorja tega distrikta v Kansas City ju in da So policijo prevzel 1. junija.
amerika nima programa za | reševanje svetovnih problemov
Domače vesti
.
' ČITATELJEM PROSVETE
Radi dri«vneg« premika Spo-minskega dnov« Proavola v pondeljek ne islde. j
Nov grob v Illinoisu La Salle, Iti.—One 28. aprila je umrl« Angela Jeruc, stara 80 let, doma iz Bučke, Dolenjsko. Bila je stara naseljenka in zvesta člarijca društva 2 SNPJ. Tukaj zapušča tri hčere, štiri sinove in več vnukov, v starem kraju pa brata.
I« Clovolanda
Oleveland.—Unirla je ,Štefani« Hrov«t, rojen« Koenig v Avstriji, ster« 49 let,* Zapušča moža Jožet«, tri sestre in dva brata.—V bolnišnici Glenville se nahaja Margaret Jartz, ki se je morala podvreči operaciji.—To soboto se bosta v Collinwoodu poročila Ann Jaksetlch in John Zuptich.
General Schwartz-kopi premeščen
Ustanovitev armade v zapadni'Nemčiji
Borila.—<ALNV—General Norman H. Schwartikopf, bivši načelnik državne policije v New Jerseyju, je bil premeščen iz Irana v Nemčijo. V Iranu Je bil poveljnik vojaške «milice. Sllč-no službo je doblljv Nemčiji.
Schwartzkopf Je preosnoval iransko milico v Htavkolomsko silo proti iranskim delavcem na oljnih poljih. Doznavo se, da bo ameriško britski okupacijski coni v Nemčiji sodeloval z ob oroženo industrijsko policijo, Vodil bo ofenzivo proti nem škim delavcem, ki so že večkrat zastavkali v znak protesta proti znižanju odmerkov živil.
Poročila, objavljena v Beril nu, trdijo, da bo Schwartzkopf sodeloval pri formiranju arma de v zapadni Nemčiji. Ameriške in britske vojaške oblaati so poverile bivšim častnikom nem Škega štaba sestavo obrisa zgodovine druge svetovne vojne,
Rekrutiranje bivših nemških vojakov za Južnoafriško armado, kakor tudi holandnko in franco skp armado, ki sta v akciji proti domačinom v Indoneziji in In dokinl, Je v teku. Bivši nem Iki vojaški letalci so dobili služ be kot piloti v več državah. Vsi se bodo vrnili v Nemčijo, ko bo formirana armada. .Poročila pravijo, da Schwartzkopf aestav lja načrte in program.
Nov vozel
%
ameriške politike
Britsko poslaništvo v Washingtonu alarmirano
Waahlngton. D. C.. 27. maja.— Ameriška politika v Palestini in usoda židovske države Izrael sta zadrgnili nov vozel. V tem ni zapleten samo Srednji vzhod, temveč tu<Ji ameriški pomožni program v zapadni Evropi. Zapad-ne države izražajo bojazen pred ameriškim vmešavanjem ln kršenjem suverenltete. Ameriška politika vznemirja pet z«p«dnih držav, ki so ust«novile zvezo proti Sovjetski uniji v Bruslju, Belgija. Zvezo tvorijo Velika Britanija, Francija, Belgija, Ho-landija in Luksemburška.
Britsko poslaništvo v Wash-ingtonu je alarmirano zaradi nove krize, 'kakor tudi zunanji urad v Londonu. Besednik poslaništva je komentiral razvoj dogodkov. "Predsednik Truman je, kot izgleda, nenamenoma bolj razkačil naš zunanji urad nego kateri koli ameriški predsednik, od dobe Jacksona," je dejal.
Značilna sta zlasti dva dogodka. Eden Je Trumanova Izjava, katero je podal po konferenci s Chalmom Weizmannom, predsednikom Izraela, židovske države v Palestini, da bo Amerika dala poaojilo tej državi, ker je znano, da židje vedno plačujejo svoje dolgove.
Drugi dogodek Je namig, da bo Amerika preklicala embargo na izvoz prožja v dežele Srednjega vzhoda. »To pomeni, da bo Amerika pošiljala orožje Izraelu, Velika Britanija pa arabskim detolam v smislu sklenjenih po« godb.	'
Možnost je, da bo embargo preklican, ko bosta Bela hiša ln državni department zadostila dl-plomatičnim formalnostim v soglasju s pozivom varnoatnega sveta Združenih narodov na Žide In Arabce, naj ustavijo sovražnosti v Palestini. Državni tajnik Marshall je dejal na sestanku s časnikarji, da ameriška vlada bo čakala na odločitev Združenih narodov pred preklicom embarga.
Kongresnik Javita, republikanec iz New Yorka, Je že predlagal, naj nižja zbornica aankcio-nlra posojilo 1100,000,000 Židov-ski državi. Denar naj bi se potrošil za nakupe orožja in tehnično pomoč Izraelu.
Amerika se odločila za oboroževanje Nemcev?
Dva bivša nemška generala v službi ameriške vojaške vlade* Clay zanikal poročila
Berlin. 27. maja. — Nemška fantastična," je dejal. "Ljudje v
časniška agent ura ADN v sovjetski okupacijaki coni je preskrbela nov material komuni-
zapadni Nemčiji brez podlage."
vedo, da ao
stičnemu tisku «a propagando'r*™"*1^™ Vi22fÜÍÍ „^.i A..............M» ti »i al okupacijski coni ao prineall po-
proti Američanom. Material so poročila, da se je Amerika odločila za oboroževanje Nemcev. Načrt določa formiranje armade 500,000 mož v zapadni Nemčiji.
General Lucius D. Clay, ameriški vojaški governor, je dejal, da so poročila brez podlage. Dokazujejo le zlobnti propagundo proti Američanom.
Agentura ADN trdi, da je general Clay predlolil načrt glede formiranja nemške armade predsedniku Trumanu, državnemu tajniku Marshallu in obrambnemu tajniku Forreatalu. Načrt
ročlla pod velikimi naalovl na prvih straneh.
Poročila trdijo, da sta dva bivša nemška generala v službi | ameriške vojaške vlade. To sta Hein« Guderian in Erwin Lou* hausen. Guderian je načelnik ameriško-nemške tajne shišbe, ki sestavlja seznam 10,000 na-cljskih vojaških častnikov, ki ao bili na listi vojnih zločincev, ne pa postavljeni pred sodišče. TI častniki naj bi Ivorill hrbtenico armade v zapadni Nemčiji.
General Louhauaen Je dobil pozicijo svetovalca ameriške vo-
so odobrili člani amerllkega in,jaške vlade, On je pod Hitlerjevo vlado zbiral rekrute ta na* cijsko elitno gardo,
Francoske unije zahtevajo zvišanje
PmiIz, 27. maja. — Francoska strokovne unije zahtevajo zvišanje plače za 20 odstotkov. Vodi-
britskega generalnega štaba In Trumanovi vojaški avetovalci.
General Clay je odločno zanl kal poročila nemške agenture. "Slična poročila so bila objav-Ijenu že prej, toda zadnja so bolj
Amerika bo pošiljala blago Finski
Trgovinski tajnik naznanil odločitev
''	I
Waahlngton. D. C.. 27. maja.— Amerika je v bistvu preklicala zaključek proti pošiljanju blaga državam v vzhodni Evropi pod sovjetskim vplivom, ko Je odobrila poštljanje blaga Finakl. Slednja bo dobila blago v vrednosti 13,890,000
Kupčija je bila sklenj ena. ko je finski poslanik K T Jutila obilkal državnega podtajnika Lovetta. Poslanik je a|>elir«l, naj ameriška vlada prekliče zaključek proti pošiljanju blaga Finski.
Finska bo dobila od Amerike strojno orodje, Jeklarske Izdelke in drugi material. Zadevno naznanilo je objavil trgovinaki tajnik Sawyer brez pojasnila. Embargo na Izvoz ameriškega blaga drugim državam v vzhodni Kvropi Je še v veljavi.
"1 " i telji unij so namignili, da bo oklicana stavka,, če bo zahteva odbita.
"Dostavljanje amerllkega orožja armadi v zapadni Nemčiji bo financirano na podlagi Maraliallovega načrta," pravi nemška agentura ADN, "Armadi bodo dodeljene nemške policijske enote, bi vil letalci in tla-ni protlkomunistlčnlh organizacij,"
New York. 27. maja,—Delegati na konferenci metodoatične cerkve ao izjavili, da važen faktor, ki ovira stabilnost v mednarodnih odnošajih, je ta, ker Amerika nima pozitivnega pro grama za reševanje svetovnih problemov. To se zlasti očituje v trenju med Ameriko in Sovjetsko unijo.
Poročilo posebnega odbora za
jila pozitivnega programa. Vaa krivda za situacijo se ne more zvrniti na Ameriko. Sovjetska unija se ni izrekla za demokratično obnovo sveta, temveč de monstrirala je že večkiat, da hoče razširiti svoj vpliv.
Kričanje, da mora Amerika ustaviti pohod komunizma in širjenje aovjetskega vpliva, ne zadostuje. Trumanova adminl-
svetovni mir je bilo soglasno ■ atracljs nI dosledna v izvajanju sprejeto na konferenci.	zunanje politike To dejstvo je
"Odfcor z zaskrbljenostjo opa-, ponovno demonstrirala, ko je ža razkrajanje odnoiajev med j priznala židovsko državo Izrael Ameriko in Sovjetsko unijo po v Palestini, daai je prej zavrgla
zaključenju druge avotovne vojne,", pravi poročilo "Državi zavzemata ključni polMaj in stabilni od nota j i med njima bi mo rali biti cilj državništva. Če ne bodo stabilizirani, ne bo stabilnega življenja nikjer na svetu Izgleda, da ae Amerika ne zaveda v polnem obsegu vloge
zaključek generalne skupICtne Združenih rutrudn^, da ae Pale-atina razdeli nI dve državi."
Dr Ralph W Sockman, načelnik odbore. )e dejal pred delegati, da ae mora metodiatična cerkev pridružiti onim, ki ao za mir In podpiranje organizacije
britska kritika ameriške politike v palestini
London. 27. maja. Poročila ir Washingtons, da bo predaednik Truman preklical embargo na
Izvoz orožja v Paleatino. so po-v/ročila vznemirjenje v Londo-
Senatorji zapretili z drastično akcijo
Washlngton, D C., 27. maje,— Razkačeni senatorji ao zapretili z drastično akcijo, ko so ImIi Informirani, da "Glas Amerike", ladijski progi am, oddajan v druge države, širi protiameriško propagando Svetu pripoveduje, da ao bile novoangleške države ustanovljene na hinavlčini, dr-žava Texa» pa na grehih Senatorji ao zapretili, da bodo utih-nili "(«las Ameriki-"
Ljudstvo republike Viet želem v aoglasju z obveznostmi
Nam naj se maščuje ¡ členjenih pogodb k.j naj ,e-
naznanil priznanje židovske države v Palestini.
"To je ameriška zunanja politika v neobtesanl obliki," pravi uvodnik "Dokazuje predvsem
mir in p<»apiranje organir-arijr w »«.w»	m-...... — r»" — — - -
_______ _____ ______ Združenih narodov Obaodil je'tujske legije, v kateri je mnogo i Trurnanovo administracijo Na-
katero bi morala igrati na ave- podžiganje vojne histerije ln ao j Nemcev, ao pre) pobili «00 ženak ■ »lov )e bil "Ameriška zabloda " tovnl pozornici. Vlada ni oavo- vreštva proti Sovjetakl uniji. I In otrok v Quangtru,	- I Objavljen je bil, ko je Truman
nu Britski uradniki izražajo stiankarski oportu nizam, ki ne zaskt bljenost zaradi krhanja od-j dela časti državi, ki se postav-nošajev med Ameriko in Veliko lja kot glavna zaščltnica reda v Britanijo glede Palestine Kri- med na t od nem življenju, dvoob tika ameiiške i*»IHike v Palestl faznost ln nesrečno potezo." ni se je poostrila v britakih li- Tednik EronomlM je tudi na-atih	I padel Tru manovo adminlatiacl-
Angleži, zlasti zunan)l urad, jo Očita ji nedoslednoet v Zu-vprašujejo, zakaj Amerika pre- rtanji politiki, i /na dejstvo, da Velika liiltani-, l.iat Mam beater Guardian se lja pošilja orožje arabakim -i» j< /awi«l/a IMl ^MUjSM IHi
matiu Kineatu Revinu svetuje, "naj vsa) prizna dejatva. Kno dejstvo Je obatoj židovske države, kateio je že priznala polo vica sveta Bevin je zavrgel politiko delavske stranke, Izraženo na njenih konfereni ah, ko ae je poatavll na stran Arabcev v civilni volni v Paleatlni"
Eksekutlvni 'idbor britske komunistične atranke )e objavil Izjavo z zahtevo, na) Velika Britanca prizna židovsko državo In ustavi pošiljanje orož)a Arabcem.
Cene ie vedno
naraščajo
Trgovinski department napovedal porast dohodkov
Waahlngton, D. Cm 27. maja.—
Trgovinski department Je objavil poročilo, ki naglala, da ae cone stalno dvigajo, dočim ae zvišavanje plač Izravnava. Ker se jeklo in drugI material upo-i uhlju za produkcijo orožja, bo kupovanje avtomobilov otežko-če no,
Težke industrije ne morejo Is-polniti vseh naročil zaradi pomanjkanja jekla. Produkcija Jekla ji* |>mila kot jHisledlca nedavne stavke rudarjev na polju mehkega premogu Nobenega izgleda ni, da se bodo cene znižale, ker Amerika izvaja program oboroževanja in pomoči državam v zapadni Kvropi,
Poročilo pravi, da bo upoale-nost v industrijah letoa prekosila upoalenoat lanskega leta. V juliju lani je bilo v industrijah uposlenih 0(1,079,0(H) delavcev, aedaj pa je u|M>slenih 51,330,000 delavcev. TigAvlnskl department je napovedal ,da bo število u|Hislenih delavcev doaeglo rekordno točko v tem letu in da bodo akupni letni dohodki znašali |209 ,(KK),(KM,000,
Cene so poakočile v aprilu ln pivih tednih maja, Cene pridelkov in živil se še dvigajo. Izgleda ni, da bodo padle v prihodnjih mt'secih,
reptezen tan torn teh dežel, Saigon, Indokina.—Vlada ne- j ik6 se bo Amerika odločila za odvisne republike Viet Nam je »boroževanje armade Izraela, žl I jo/vala ljudstvo, naj ae mašču-1 dovske države' je nad francoskimi letalci, ki ao Velika Britanija ne more za-tipali krogle iz strojnic na de- nikati. da ao njene slm|>atlje na lavce, ko ao proslavljali medna rtranl Arabcev, zaeno p« trdi, rodni delovaki praznik v pro-j da skuša končati sovražnoatl Vinci Cochin JUHI delavcev
Krogle ao ubile! I^at Tablet te objavi! uvodnik Vojaki francoake 1 na prvi strani / napadom na
Britska vlada v Singa• poru razbija unije
KingapoiIt. itska kolonijalna vlada razbija unije. Več voditeljev uni) je bilo aretiranih v zadnjih tednih. Policija je nedavno navalila na glavni atan federacije strokovnih unij v Sin-gapotu Unije v Stngaporu in na Malajskem polotoku ao igra le va)no vlogo v gerilski vojni proti Jaiamcem Pričakovale ao, da. Jim bodo britske oblaati priznale večje pravice, toda «godilo ae je nasprotno. Po konsolidaciji britske nadvlade ae je zatiranje delavakega gibanja ponovilo
PROSVETA
THE EffLIOHTEWMEJCT m UimXA BLOVCSISKK MAJtODVZ
drtafi (bfn CMwül Ib aa tala, UM aa pal tata. UM ia ¿atri tata; aa Cook Co« MÍO aa cata tata. »4.7» sa pal tata; sa laosoaMtvo »UJS Subscription rataas for the Uaitad S talca (except Chicago) aal Caaada M OO par j—i. Chicago catf Cook Ceuaiy M M pot fee*. fll.M par roar.
ao ao Mtaja'^ok c>yUl^^Hrao ^eSSae (Irtloc. paccctt drama, paami lid) so vraejo pošiljatelju ta ▼ siutoju, to ta pfitaftU
Adveetletaf rales oa agraaiaoal Mcaaccripts of
articles will noi be Nlwacd. Other pier*. poems. «U. will bo roturaod la accompaatad by seif-eddrocped cad stamped eavatape.
Vaclav aa vso. kar lau eMk a PKOfVETA SSI7 • »• So. Lawndale Ava. Chicago 21, Illinois
Igra s Havaji in Alasko
Na Havajih in v Alaski je že več let v teku gibanje, da bi se obe teritorija priključila Uniji kot novi državi. To gibanje se je rodilo že pred vojno, po vojni pa je dobilo ie večji razmah. Fak-tično je kongresna komisija že pred desetimi leti priporočala sprejetje Havajev v Unijo kot 49. državo. Nekako v istem času ali ie prej so se Havajčani izrekli za priključitev kot nova država z dvetretjinsko večino. Kot pravijo sponsorji tega gibanja, bi bila danes ta večina devet proti enemu, ako bi se vriilo ljudsko glasovanje.
Človek bi mislil, da bo kongres z veseljem ustregel tej želji Ha-vajčanov in brez obotavljanja sprejel njih otoke ali teritorij kot novo državo. Slično tudi Alasko, katere prebivalstvo se je pred dobrim letom pri referendumu tudi Izreklo za pristop v Unijo kot država. Ampak iz nekih vzrokov je v kongresu velika opozicija. Nižja zbornica kongresa je lani končno le sprejela zakonski ocnu-tok za podelitev državnega statusa Hava^em. Stvar bi zdaj imela priti tudi pred Unat, toda večina viije zbornice je zadnji teden odglasovala, naj ta predlog ie čaka na polici. Radi tega je malo upanja, da bo prišel na dnevni red v tem zasedanju. Ako ta osnutek ne bo sprejet v tem kongresu, tedaj bo ostal brez veljave tudi sklep nižje zbornice in predlog bo moral biti znova predložen obema zbornicama,
* x
Senat je baje odložil glasovanje iz razloga, ker so se havajski delavci zadnja leta precej dobro organizirali v uniji pristaniičnlh in skladiščnih delavcev CIO, kateri predseduje znani levičar Harry Bridges. Z drugo besedo: boji se "koomunlzma"! Ampak če je temu tako, tedaj mora izključiti iz Unije tudi Californijo, kajti Bridges je tudi tam vpliven faktor v delavskem gibanju. Sploh bi moral izključiti tudi New York in še več drugih držav, v katerih je najti levičarske unije, Ampak v ozadju moru biti nekuj drugega.
Večina senata M noibrže boji, da bi Uavajčaoi "okužili" kongres z bolj progresivnimi poslanci kakor jih navadno servlrata obe stari stranki. Upravičeni bi bili do dveh senatorjev in do dveh ali treh koiigicanikov. Na Havajih namreč živi nekaj čez pol milijona ljudi. Od teh je blizu dve tretjini prebivalstva japonske, kJtaiske ln filipinske narodnosti, ostali pa so ameriškega, angleškega ln portugalskega izvora. Po narodnosti je največ Japoncev. Stoprocentnlm Američanom in rasnim bigotom je zelo neljubo, ker so se vse te narodnosti med vojno Izkazale povsem lojalne Ameriki in neki regiment, šesto ječ iz samih havajskih Japoncev. je bil v bitkah na Pacifiku najbolj odlikovan. Vse te narodnosti so se do zdaj tudi prilično dobro razumele in na Ha
72-let stara Slovenka se dobro zaveda važnoeti jesenskih volitev •
0
Sallna, Pa- — Zima se je poslovila od nas in tudi spomlad bo kmalu odšla, ali na vrtovih še ni znamenja poletja, kajti do sedaj je bilo vse preveč mrzlo in deževno, zato rastline in drevje ne more tako bujno zeleneti, kot če bi sijalo gorko sonce.
Že od lanskega leta sem večinoma v postelji, zato Imam dosti časa za poslušanje radia. Kar naprej kričijo in nam, delavcem, mečejo pesek v oči! Zato želim napisati nekaj vrstic za prihodnje volitve.
Stara sem 72 let. Moj še živeči mož Je delal v tej deželi 40 let, in sicer v premogovnikih v raznih naselbinah. Bila sva tudi v velikih stavkah in radi stavke izgubila, svoj dom. Rodila se je nama velika družina, devet otrok, katere sva vzgojila in so sedaj že vsi poročeni. Torej midva sva dovolj izkusila, da veva, kako se živi v tej deželi.
Spominjava se mnogih predsednikov Zedinjenih držav in lahko rečeva, da je bil predsednik Rooeevelt izmed vaeh najboljši. Zato pa bi bilo treba v jeseni izvoliti takega, da bi njega posnemal. Po mojem skromnem mnenju bi bil najboljši naslednik velikega Roosevelta 'lenry Wallace, ker je bil Roo-seveltov najboljši prijatelj.
Torej volitve se nam bližajo ln treba bo dobro premisliti, komu bo delavec oddal svoj dragoceni glas, ker take nevihte še ni bilo v Ameriki, kot za te volitve. Sedaj gre za življenje in smrt. Zatorej odprite oči na vo-livni dan in glasujte A moža, o katerem imamo dovolj dokazov, da je v resnici za delavski razred ln proti vojni.
Wallace je s pokojnim Roose-veltom delal roko v roki ln ko bi Roosevelt tedaj vedel, da bo moral tako nenadoma zapustiti ta svet, ne bi dopustil, da je demokratska konvencija izvolila za podpredsednika ZD tega Tru-mačka, ampak bi Wallace ostal še nadalje podpredsednik in danes bi bil on predsednik mesto Trumana. In če bi bil Wallocc predsednik, bi bila Amerika da-
Zmll Maaey, tajnlk-blagajnlk bolezni Walter j a I^culherja tudi gfketlret* pred Dodgevo tovarno JerJevl ltorporaclji Je čet 70,000 na aro.
avtu» unije CIQ, ki Je sa časa nadomestni predsednik, pomaga v Detroit u. V stavki pri Chrfa-delavcov, ki s«]»iev*jo 17c več
) i-1 rrrrrrr
nikdar več služiti svojega kruha,	, , 1
Prav na volilni dan je mogoče preprečiti strašno vojno. Sedaj je še čas, da izvolimo dobrega gospodarja, ki bi umno vo4U to našo velfko deželo Ameriko.
Važno vprašapje je tudi, zakaj se v Wasl)ingtonu tako bojijo kandidata progresivne stranke Henryja Wallacea? Bojijo se ga zato, ker dobro vedo, kaj bi se zgodilo, če bi prišel v Belo hišo ta mož pravice, vedo, da bi on delil pravico vsem delavcem.
Najbrž še niso bile nobene volitve v zgodovini Združenih držav tako važne kot bodo letošnje. Zdaj gre za življenje in smrt Matere, očetje, delavci, oddajte svoj glas za Wallacea. S tem nimamo ničesar izgubiti, pridobimo pa lahko veliko.
Emma Žekar.
.... ..v..,»-., »v, ' — j----i.......... ------------------ - ------- preuscuniK, oi ona /vmerina ua
vajih ne poznajo "Jlmcrowlzma" ali rasističnih ghettov kakor jih|neg popolnoma na drugem stali
na primer imamo v tej deželi.
*
Vse to je najbrše vplivalo nu večino senata, da je zadnjič zopet odgodila glasovanje o predlogu za sprejetje Havajev kot 40. države. Drugače si tega zavlačevanja sploh ne moremo tolmačiti. Kar se tiče otoške industrije, je itak v rokah umeriškega kapitala, ln poleg ladjedelnice, ki je last zvezne vlade, kakor so tudi vse vojaške naprave, je glavna industriji na Havajih pridelovanje in konzerviranje ananasov (pineapplc). V tej Industriji je upoale-nlh največ delavcev, ki so zda i tudi prilično dobro organizirani, kakor že rečeno. l.anl so bili tudi več tednov v stavki, s katero* so si izvvjevali boljše plače in delovne pogoje.
Havajčani kakir tudi Alsskancani in PorUiričani imajo čuden status: pravno so ameriški državljani, toda njih državljanske pra-vicc so zelo omejene, V nižji zbornici kongresa je vsak teritorij zastopan po enem delegatu, ki ie brc/, glasovalne pravice. Zato t* zastopniki v Washingtonu tudi nič ne štejejo. Kongros je podelil največ pravic Portoričanom, ki imajo zdaj lastno upravo, svojo vlado. Izgledi so tudi, da jim bo dovolil, da se bodo s splošnim glasovanjem lahko izrekli bodisi /a |>opolno samostojnost, za prikljutitev k Uniji kot nova država ali pa, da ie v binloče ohranijo sedanji status.
Do precejšnje mere samouprave so zadnja leta prišli tudi Havajčani, toda se s tem statusom nt zadovoljujejo. Med njimi nI nikakega gibanja /a neodvisnost, kakor je n^t primer med Porto-ličenI. Velika večina ftavatčanov Želi spremembo teritorija v državo z enakimi piavicemi kakor jih imajo vse države in vsi državljani Unije Mi ne vidimo nobenega razloga, zakaj bi jim kongres še nadalje zanikal to pravico.
e
Poglavje šotno rase je tudi AUsku To poglavje u* v resnici še veliko bolj čudno in polno m»oglar>ij kakor katerikoli drugI teritorij Združenih držav. Po rtvojOt naravnih zakladih je Alaska acIo b«»gate dežela, ima velikanske šume, le bogatu ua rudninah in še bol) na ribolovu. Večina Alaske se nahaja v arktičnem pasu, toda v južn<?in delu uspeva tud< )M>ljodelstvo. Poletje tam traje sam<» pur meaecev, toda v trmiasu zraste v njenih dolinah s slino plodno zemljo skoraj \se, kar i*»seješ Tisti pionirji, ki so na primer odšli v južno AlaNk«» v prvem ltooeeveltovem terminu, Mi I/ M.itanuškine doline napravili i/tedno bogato polje delsko pokrajino Največ se bavljo / mlekarstvom »n živinorejo.
Kot re<tno j« lansko pomlad tudi Alaska glasovala z dvetretjinsko virino pn top v Unijo kot novo država In to kljub trmu, d.t m» o m ameriški kapitalisti Ki imajo svoje intcrcw v Alaski, /¿pravdi (jgioinne vsote denei|a /.< »vojo piotivno propagando. Ti Interesi- mog<ane ribolovske dru/be s sedežem v Pugct Soundu (WashingtonJ. lesni ln rudniški baiom so /a ohranitev sedanjega statusa, ker lini daje vse ugodnosti in m» sploh popolni guapodarjl Alaakt. Zakoni* si tako irk<*
šcu kot je. Tudi ne bi v Italiji
S pota !
V svoji zbirki imam marsikaj, tudi neki članek, ki je bil pred leti objavljen v Ljubljani, V tem članku toži neki slovenski rodoljub, kako se slovenski r6d izgublja v tujini.
Danes tudi t)e gre vse gladko
zmagali nazadnjaki, klerikalci1 na4im rojakom, vendar pa ni ne-In bivši fašisti, pač pa delavci, varnosti, da bi se kaj hudega katere v Ameriki kličejo ko godilo s Slovenijo in ostalimi muniste, dasiravno sami ne ve- slovanskimi državami. Tevtoni do, kaj je komunizem.	So butali ob Slovane skozi tisoč
Danes imajo v Washingtonu t let, z druge strani pa Italijani, vsakega za komunista, ki ne tro- Ogri, Turki. A kic so danes bi v njih rog. Tudi o Rooscvel- Nemci, Italijani, Ogri, Turki? tu so rekli, da je komunist. j Ne, nikdar več nc bodo napadali Dobro vem, če bi mogel Roose- in zatirali slovanskih narodov! velt danes spregovoriti po radiu] Zgodovina * ni ^ Na.
čal pred 55 leti v Elyju, Minn., zadnjič pa leta 1S08 v SloVemji.. Tedaj se je ponašal, da ima tovarno tam in' tam. Najel «em kočijo in odpeljala sva se z Vrhnike v Logatec, kjer je imel majhno tovarno za izdelovanje raznih okraskov, klopi in miz, zlasti za cerkve. Na prstih so se mu svetili dragi diamanti, v roki pa je imel paljfo okovano z zlatom. S palico je kazal in govoril: 'Tam je moje, ono je moje . . "
Mož je bil sicer rojen Slovenec, tofia za svoj narod se ni za-njmal,
Matija Pogorele.
Vokalni koncert
Rldgewood. Queens. N. Y.— Ljubitelji lepega petja so vabljeni' na vokalni koncert, na katerem bosta nastopili newyor-škim Slovencem dobro znani pevki Ann Kepic, lirični sopran, in Olga Christie/ dramatični sopran. v	•
Koncert se bo vršil v petek, 4. junija, začetek ob 8.30 zvečer v St. Felix Street Playhousu, 126 St. Felix st., Brooklyn. Vstopnina $1.50, davek vključen. Vstopnice'lahko dobite pri sledečih: Jasco,.203 E. 15th st., New York City;'Ruth Kepic, 753 Fairview ave., Ridgewood, N. Y., in Emil Blazevich, 1425 Broadway (Metropolitan Opera House), New York City.
Christine Kepic.
raznoterosti
Nepoboljšljivi Policisti
Možje reda in postave v ameriških velemestih so že od nekdaj na slabem glasu. Svojo avtoriteto mnogi izrabljajo v lastno korist in nemalokrat so povezani ^ največjimi raketirji in gangsterji. Ko njih delovanje z nižinskimi elementi postane le preveč očitno, se prične pa Čiščenje v policijskem departmen-tu, tpda "čiščenje" ne gre dalje, kfit da nekaj višjih policistov prestavijo v druge četrti mesta, nakar nadaljujejo s svojo staro igro. V Chicagu prav sedaj zopet prestavljajo policiste, a zločini se ne bodo s tem nič zmanjšali. Ako imaš nepoštenega policaja v tej ali oni četrti mesta, ostane še vedno nepošten.
Alkohol je fte mnoga opravil v noreče
Menda ni nobena stvar spra
dovolj za najnujnejše potrebščine.	'
90-leinc starka Je omoilla 37 letnik*J
V Brushtonu, N. Y., je »« letna starka omožlla 37-letnega Cla-renca McGeejp. Sttarkin sin James, ki žtvi z materjo, je star že 68 let. Novinarjem je dejal, da ne bo oč/pa klical za očeta, ker je fant premlad. Ljudje so res vsakovrstni. Nekateri so zmešani po avoje, drugi pa zopet po svoje!
Naereče v tovarni
Državna .komisija v državi Wisconsin poroča, da je bilo v wisconsinških tovarnah 3,114 nesreč v mesecu aprilu. To Je veliko število, toda najbrte še daleč n* odgovarja resnici, kajti v tovarnah že*od nekdaj prakti-cirajo, da naznanijo Čim manj nesreč driavni komisiji in po tej
vila že toliko ljudi v nesrečo kot ^^^LMr J pijača V Santa Monici ie sod- metodl xraanJfalJ0 pristojbino za-
nlk LLTne™£ C.	™™
varovanja proti nesrečam. Oj. ta taksa ln licence!
Dandanes človeka oberejo od 'vseh strani. Plačati moraš li-
ja, da ne sme nikdar več piti nobene vrste alkoholnih pijač. Sodnik je imel dober vzrok. V hiši t..... .....................
jje pričelo goreti, toda Axley je	cenco za psa, za vsake vrste di-
bil preveč pijan, da bi mogel re-	rektne in indirektne davke itd
Siti svoja dva sinčka v starosti	Tudi avtomobila ne vdfciš ža osem in tri leta.
Angleška kraljica je
M Angleška kraljica, mati,
| stonj. Na primer v Chicagu mo-' ras plačati samo za mestno tak-| so na privaten avto $10 ali več. I V New Yorku pa so sedaj na-je ložili pristojbino na vsako pišto-
pred kratkim slavila 81. rojstni lo znaša od $1 do $10 na letQ
dan: Ženska je zdrava, njen v ameriških velemestih je tudi apeutimemten stalno pije sher- ;veIiko ma6k ki se potepajo ^
ry in po kosilu kadi cigareto. Če	ulicah. Zakaj np w meatni oBe-bi zemca toliko pretrpela kot tje zahtevali pristojbine tudi za kakšna proletarska žena, se naj- mačket brže ne bi počutila tako ime-
samo nekaj besed, bi gotovo dejal, naj ljudstvo voli za Wallacea, ker on je pravi mož za to visoko službo,
Wallace je edini kandidat, ki nam obeta mir. In to je velikega pomena, medtem pa nam drugi kandidati že zdaj obetajo vbjno ln strašno klanje. Apeliram na vse matere in očete, ki imate sinove vojaške starosti in ao setiuj doma na varnem, povejte jim. da boste glasovali za moža. ki bo deloval za mir, kar pomeni, da ne bodo vaši sinovi pobiti na bojnih poljanah, ker niao tega zaalužlli, saj ao polni veselja in življenja. Samo pomislite. ljube mamice, koliko je dano* nc.srernth mamic, ki so
poleonu, ki je s tedanjo mogočno francosko armado napadel Rusijo in zavzel Moskvo, a kmalu je bilo po njemu in njegovi "nepremagljivi" armadi, ki je bila popolnoma uničena v Rusiji. Tudi Hitlerju se ni godilo nič bolje in končno je bil tudi on uničen. Do. Moskve ie prodrl, potem pu je moral bežati nazaj v Berlin, kjer ga je čakalu smrt.
Danes pa sanjajo domači ja-ničarji, da bodo uničili močne slovanske države. Kako se motijo! Slovan |e stopil na dan, kot so prerokovali naš« pesniki in preroki, zato ga ne bo nihče več pahnil v tem©!
V Ameriki pa nas okušajo goto-
Poizvedovanje Rdečega križa .
Chicago, Ill.-Nikola Tepič iz Jugoslavije bi rad izvedel za Milana Vuksana, ki je svoj čas živel v Chicagu, 111.
Ako bi kdo vedel zanj, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu, 529 S. Wabaah Ave., Chicago 5, III., telefon 7840, Ex-tentlon 397. *
Rdeči krlš.
nitno!
Kaj vaa aa ne domislijo otroci I
12-letni Alan D. McCauley iz Los Angelesa je napravil veliko skrb svojim štardem, oblastim pa naložil nepotrebno delo in stroške. Fantiček je na lepem izginil z doma in se potepal po mestu, nato pa je pisal staršem odkupilno pismo, v katerem je zahteval $1,500 odkupnine. Se-ve, deček se je podpisal z drugim imenom. Policisti so iskali njega In ugrabitelja, a našli so samo njega, nakar je priznal, da je sam pisal odkupilno pismo.
Živi. če moreŠl Žirljenske potrebščine so danes 69'/l dražje kot 1. 1940. To pomeni, da je današnji dolar vreden samo 59 centov v primeri z dolarjem v 1. 1940. Kaj šele če bi primerjali vrednost današnjega dolarja z vrednostjo v letu 1932! Ako dela samo ena oseba v družini, potem nc zasluži
prisrčno ljubile svoje sinove, a'vi "rodoljubi" uničiti s tožbami. Jih danes ni več meti živimi. Oni < RrÄ m im,d n<,mi «Uijonarjev,
bi lahko še danes živeli ln skrbeli za starš«», ki so jih z velikim trudom vzgojili. A kje so danes oni? Strohneli ao, zopet drugi ao pa pohabljeni za vse žlvlje-]umrl večkratni milijonar Fran nje, tak«» da si ne bodo mogli cis Košmrl. Nj«'ga sem prvič sre-
imamo pa veliko idealistov, ki
delujejo /a blagor Slovenije in slovanstva.
V časopisih sem čital, da
v Washingtonu blokirali vso akclju za podcUtcv državnega statusa Alaski
Uuvemer Grucning (lloocevcltm i m.stavljene«) ie za od|>ravo tcritoiija i/ razloga, ker Je mnenja, da sr Alaska prej ne b» pričela gospodarsko razvijati do svoie potenene nv</nuati, dokler ne dobi državnega statusa Sele kot država bi lahko razvila svoja bogastvo m pritttfiula nove naseljence. AUekn je zadnje čase po-
|mm;jo miiii in ne plačujejo akoro ( aUila tudi važna streteaka točka, kar p.i «v .v$tao ne igra nobene nobenaga davka za vadrzevanje »enW.rtj.ln. vlade. Velik trn v v («me pti tem vprašanju Sploh vae kaže. da ao mihtoriati povsem
peti jim )*' governer Ernest (.ruening, njega glavna zasluga je, zadovoljni s sedanjim etatuaom kakor so tudi oni kapitalisti ka
da so bili ti intciesi poraženi pr» referendumu Seveda so potem terim je Alaska prava zlata jama
Nedavno < dráav Unija Mas^kale pe le
to aborovaaje kol pcdvráent aa morel
Prilpšb* čez maše poiUvf
V čikaški Tribuni se pritožuje neki meščan, da po mestu pazi cela tropa policistov na avtomo-biliate in jih kaznujejo, če prekršijo manjši prometni prestopek, na drugi strani pa zločinci ropajo, pecverzneži posiljujejo ženske, vlomilci vlamljajo v domove itd., a mož postave je pre-mnogokrat prepozen na mestu zločina. Takšen je pač red ne-načrtne socialne in gospodarske družbe.	«
Vsakovrstni felaiftkaH
Pravijp, da živimo v dobi fal-sifikatov, ampak o falsifikatih so se ljudje pritoževali tudi pred ngšo dobo. Vendar pa imamo danes dva eksemplarja pristnih falsifikatov: iz generala skušajo napraviti diplomata, iz trgovca oblek pa najvišjega ekseku-tivnega uradnika v deželi . . .
Ni snal poeredoTctl aam sesa
Wallace Keyman iz Los Ange-lesa je po poklicu psiholog in posredovalec za zakonce. Če je namreč pretila razporoka v tem ali onem zakonu, se je ponudil Keyman in posredoval s pomočjo svojega znanja v psihologiji, da ni prišlo do razporoke. Sam svojega problema pe ni znal rešiti. Njegova žena je vložila tožbo za razporoko, ker je letal za drugimi ženskami. Sodnik je dejal, da je prakticiral napačno psihologijo, ker ni znal skriti pred svojo ženo rdečih madežev, ki so jih puatile na njemu ustnice drugih žena, in ju razporočil.
Črna borza s otrold
Neka organizacija za pomoč otrokom v St. Johnu, New Brunswick, Kanada, obtožuje, da neka skupina prodaja otroke za $1,300. Torej črna borza nima nobene meje. .Ta svet, ta svet!
■set in sac ire moi la lene
Na svetu je vse mogoče. Prod mnogimi leti je šel v Ameriko s trebuhom za kruhom Arthur Kelly iz Dublina. Irska Za seboj je pustil veliko družino z otroki Nastanil se je v New Yorku. kjer Je imel otroka z neko žensko, kateri ni povedal, da ima na Irskem ženo In otroke P»» mnogih Mih pa se Je vrnil domov, kjer Je umrl V Ameriko Je po njegovi smrti prišel nje-
.ao- TTlT " ROV D™"'«. «*al Mabel . « ^l0"*09 *oUr*T U	McAllister in ce poročil z njo
aboravaaj* šetakik ^moatnlh patrol. Po porok, pa eta pronašla da tmeeme) delegedie ki lo bojkotirala rta po pol sestra in brat Sledila peoti racal dtakrtmiaecljt. k a tort coje razp<»roka. ki pe nejbrže ni lad! ♦ glavnem moetu dašelo. Stika kaša šo , zabrisala njunege iestmeeečnega
Listnica uredništva
Pittsburg, Kans.—V tej deželi se ni treba odpovedati nobeni politični stranki—enostavno se ne udeležite primarnih volitev, ako mislite na odstop. Pri jesenskih volitvah glasuje lahko vsakdo za katero koli stranko ali kandidata.
lerako parado aa glavni cacti Conclllulion ave.
zakonskega življenja.
PETEK, 28. MAJA 1948
rBopviTA
S
Odgovor vlade FLRJ na awjeameruie noto glede Tržaškega ozemlja
Angloamerišk« VU ne rofaj, f/fff^ mednarodnih obveznost j
<ATIWugoslovanski zunanji minister §tanoje $imič j« 12. aprila izročil poslanikom ZD^ in Yelike Britanije ~
gradu odgovor jugoslovanske vlade na note britanske vla<fc w Tržaškega ozemlja, b katerim tudi ameriška vlada izjavlja, da
se pridružuje. "
Jugoslovanska nota se najprej sklicuje na trditve v noti britanske vlade, češ da so na področju Tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo jugoslovanske oblasti, nastafe bistvene spremembe političnega, gospodarskega in socialnega značaja in da jugoslovanska vojna uprava ni spošto~ vala obstoječih zakonov in institucij. Te trditve so se nanašale predvsem na agrarno reformo, ustanovitev zavodov za socialno skrbstvo in gospodarskih zadrug ter ustanovitev ljudskih sodišč.
V svojem odgovoru jugoslovanska vlada ne zanikuje, da so nastale te vrste spremembe v primeri s položajem iz fašistične dobe, toda pripominja, da bi bijo dejansko nerazumljivo, da se po zmagi demokratičnih sil nad fašistično državo ne bi spremenile
prepreči, da bi Tržaško osemlje postalo neodvisno in £a hoče napraviti odvisnega od ZDA (kakor praktično dokazuje dovolitev 20 milijonov dolarjev kot pOmoč	Tržaškemu ozem-
lju) ter ustvarja hkrati mnenje, da Triaiko ozemlje ne more živeli samostojnega življenju
Druga kršitev načela neodvisnosti Tržaškega ozemlja je neenako postopanje zavezniške vo-aške uprave do Jugoslavije in io Italije v odnosih s tem o?em-jem. Poštna konvencija, sklenjena s Italijo predstavlja pravo poštno unijo in predstavlja tor^j kršitev člena 24, točke 4, dodatek 8 mirovne pogodbe. Še jasnejša kršitev tega člena je finančni in valutni dogovor, sklenjen 9. marca 1948 med an glo-amerilkim področjem Tržaškega ozemlja in italijansko vlado. Vse to ustvarja samo položaj, fci je v izključno prednost Italije. 4
Glede odnosov med anglo-ameriškim in jugoslovanskim področjem Tržaškega ozemlja je jugoslovanska uprava vedno napravil* vse, da bi prišlo do zdru-žitvp.obeh področij, toda to je bilo nemogoče zaradi zadržanja zavezniške vojaške uprave, tako da se jugoslovansko področje smatra v odnosih z anglo-ame-riskim področjem kot inozemstvo.
Jugoslovanska nota govori nato o zadnjih obiskih zavezniških bojnih ladij v Trstu, s čemer so se povečali vojaški kontingenti, ki jih določa mirovna pogodba, ter poročilo poveljnika anglo ameriških cel, ki je netočno, v kolikor se nanaša na politični in gospodarski položaj.,
Vlada FLRJ končno izjavlja, da teži politika ZVU na Tria škem tj/i'inJ.|u za tem, da ustvari negotov politični in gospodarski položaj, ki naj bi opravičil po daijšanje anglo-ameriške okupacije in povzročil spore med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslovan ska ^leda zaradi tega odločno protestira proti tej politiki, ki je v škodo interesov Tržaškega ozemlja in dobrih odnosov med Italijo ip Jugoslavijo ter pred
Primorske vesti
izjavlja slednja, da je U obtožba samo pretveza. 4* s« pokrijejo anglo-amerlški naučeni' podaljšati bivanje njihovih čet na Tržaškem ozemlju "i izgovorom, da ga morajo braniti pred jugoslovanskim napadom. __ Jugoslovanska nota govori nato o politiki britanske vla<Je glede Tržaškega ozemlja in posebno o sistematični odklonitvi imenovanja guvernerja.' Jugoslovanska vlada je prisiljena u-gotoviti, da med tem ko njena vojaška uprava na Tržaškem ozemlju spqštuje mednarodni obveznosti, ni najti na strani za vezniške vojaške uprave podobnega spoštovanja številnih norm mednarodnega značaja.
Posebno izvaja ZVU politik^ narodnostne diskriminacije. No-institucije in zakoni, ki so bilelta omenja nato razpust ljudskih svojčas podlaga te države. Si- odborov, uvedbo policijskega te-cer pa se je kaj takega dogodilo rorja in ustanovitev tako ime-tudi v drugih bivših fašističnih novanih conskega in občinske državah z uvedbo prave demo- ga sveta v Trstu, v katerih to kracije.	izključno predstavniki politič-
Tako so bile v Julijski kraji- nih strank, ki predstavljajo sani, kjer so se Slovenci, Hrvati mo manjšino tržaškega prebi-in Italijani borili z zavezniki in valstva, pred vsem elementi, ki prispevali k uničenju fašistične- so*se priselili v mesto za časa ga režima, odpravljene že v času I fašizma ali pa po 10. juniju 1940 1942 do 1945 institucije tega re- in nimajo zaradi tega pravice žima in se je ustanovila ljudska do tržaškega državljanstva. Po-oblast. S tem v zvezi se jugo- vsem izključeni so predstavniki slovanska nota sklicuje na izjj- SIA.U, ki je s svojimi 110,000 ve, k' jih je svojčas podal ma- člani najmočnejša politična sku-jor Arthur Tucker, poveljnik pina Tržaškega ozemlja. Ravno anglo-ameriške mesije, ki je ob tako je izključena celo Fronta priliki volitev za osvobodilne | za neodvisnost in predstavniki odbore, ki so bile med vojno, Slovencev, izjavil da se ljudstvo na ta na- V vsem javnem življenju Jjega čin pripravlja na svottodno živ- področja se razen tega opaža ljenje v času mira. Zaradi tega tendenca, ki je nasprotna polije razumljivo, da jugoslovanska tičnim strankam, tisku, sindikal-1 stavlja razen tega neposredno vlada ne bi mogla—kakor bi nim, kulturnim in športnim or-| kršitev mirovne pogodbe z Ita-hotela britanska nota—odpraviti ganizacijam ter gospodarskim na'svojem področju teh odbo- ustanovam onega dela, ki pred rov, ker bi to bilo v nasprotju stavlja večino prebivalstva in z interesi ljudstva Julijske kra- pred vsem demokratičnih sil. S jine in z vernimi nameni, za ka- tem v zvezi navaja nota številne tere se ie to ljudstvo borilo ob primere take politike zaveeni-strani zaveznikov, in tudi v na- ških oblasti: ovire za svobodo, sprotju z načeli s teheransko in združevanja in omejitve usta-jaltsko izjavo ter s haaško kon- navijanja društev (kakor je pri-vencijo.	mer združenja invalidov v osvo-
Zato je jugoslovanska vojaška bodilni borbi in Rdečega križa uprava pustila v celoti oblasti, za Tržaško ozemlje), teroristično ki jih je našla, in jim poverila postopanje civilne policije, ukre-upravo ter si pri tem pridržala pi proti svobodi tiska in še porazen nadzorstva, samo pravico sebej proti demokratičnim li-urejevan ja odnosov z * inozem- stom, procesi proti partizanom, stvom. V istem duhu je jugoslo- ovire proti kulturnemu delova-vanska vojaška uprava sprejela n ju slovenskega prebivalstva agrarno reformo in institucije tfole, gledališča itd.) v nasprotju ljudske oblasti. •	z določbami mirovne pogodbe z
Omenjena britanska nota da- Italijo lie zatriuie da je jugoslovanska slovenskih šolah fašističnih e e-vo jaška uprava Opravila namentnv, ki so svojem upravnem področju .vo- vij« in prepoved uporabljanja bodo misli in politične pravice slovenske krajevne radijske jx>-prebivalstva, da^je prepovedala J staje); ovire P^v-lcem sU>
obstoj strank, ki nasprotujejo venskega izvora, da si pridobijo
komunizmu in da je omejila svo- prvotne priimke itd. bodo tiski S tem v zvezi na- NoU zaključuje z ugotovitvi vaja nota primer "istrskega od J jo, da zave^iška vojaška upra bora" (CLN) in prepoved pro- va s to diskriminacijsko politi daje listov Voce hberaM in "Gi-j ko v škodo tržaških demokra lvr:al.x Tripstp" na iutfoslovan-i tičnih množic hrabri ostanke fa-Z ^T Jugoslovanska j H«m». k. Jim dovoljuje. da .vo-vladi odnovarja, d» je nerazum- bodno izvajajo avojo l.ror.at.cno m vo čemu se V.l.ka Br.tanija in revizionutično delovanje. Ur ,	poslužuje izjavi Je tako nopoaradno odgovorna
om^enV« ^^r.. k! .ki».» «erotična dejanja prot. Ur-Zpihovati narodnostno mržnjo iaikemu demokratičnemu preb.-Sri Slovenci in Hrvati n. eni v.Utvu^ Ko Je n^rr,er )uKo-tran. ter Ital.jaoi n. drug. Ur.- .lov^vl^ proU« r.l u • •	x\mn. «krivalo svoja radi terorističnih dejanj, Ki Jin
Lna^d ^nSjo verjetno }e italijanska akcijsks republl-Tradi "svoje" fXične prete kanska stranka izvršila v Istri
f,	'	in je zahtevala njen razpust, je
Nota jugoslovanske vlade iz-	britanska vlada odgovorila d.
vha na to da na področju, ki	tega ne more napraviti, ker da
na t0'	vse	gre za "demokratično"
lijo ij> mednarodnih obveznosti
sploh.
i slovenske Koroške na konferenci Londonu
Pokrajinski odbor Osvobodil ne fronte za slovensko Koroško . e poslal konferenci zastopnikov zunanjih ministrov za pripravo mirovne pogodbe za Avstrijo ^ondonu spomenico, ki navaja da bi prinesla vsaka rešitev, ki »i pahnila koroške Slovence pod avstrijsko oblast, nepopravljivo škodo slovenskemu ljudstvu na Koroškem, saj je njegova srečna »odočnost zagotovljena le v zdru žitvi z matičnim narodom v kviru federativne ljudske repub-ike Jugoslavije. &e sedaj, ko odločns usoda koroških Slo vencev, še zmerom bolj stopnju e prizadevanje po nasilni, brezobzirni dušitvi borbe koroških Slovencev za politično, gospodarsko in kulturno cnakoprav nos t.
a
ia ùp"âvljà Jugoslavija, v« Ure za "demokratično" atranko stranke ki so rejistirirane. Uh- Ju«o.Iov.n»k. not. govori na kâvibodw delujejo in bres t" o go.podarsk.rn položaju b iSnSi S^daj delujelo fékeK. področja in obtoluje za tam itiri stranke Vse tri narod-veznUko vojUk,, upravo, da po-m Isti področja uilvajo p..litično stavlja mesto v «oapodarskn <h) i obodo iTk« j. to razvidno iz vuooat od mosemstva v praM mu« orî.m«mov ljudske ob- od ZDA Pollt.ka zavezn.tt« GW prepovedi omenje- vojaèke uVrave povzrot. neak
?Ss: st Izzzrrsrztt
t,th..vala norodnoslno mrznjo oih"»».«. ^ po%'zročila
vsnhka vlada, da Je tudi zavezniška vojaška uprava s proglasom št. 47 določila ukrepe pro-
ti vsakomur, ki deluje proti anglo ameriškim silam.
Glede napadalnih nameoov, ki Jih britanska vlada v avoji noU pripisuje ' jugoslovanski
vladi.
kljaj ie računa za samo I mesecev na celih 15. milijard Ur kar predstavlja breme okoli 2Š0 lir dnevni» na osebo, kar je ena ko R400 liram mesečno. PoliU ka ta vozniške vojaške uprave nadaljuje nota. gre za tem,
Sramota* vloga Delavske zbornice v Trstu
Tvsi.—Delovno ljudstvo je že udav na spregledalo sramotno in gnusno vlogo, ki jo igra Delavska zbornica v Trstu. Ta ustanova se ne bori za pravice delovnih množic, za izboljšanje njihovega položaja, ampak daje ob vsaki priliki Aajgršo potuho delodajalcem ter njihovim pod-repnikom in hlapčipem. Ce gre ya stavko, potem organizira stav-kokaze, da padejo svojim delovnim tovarišem v hrbet. Če gre za pregajanja pri zeleni miki, potem se ujavljajo proti borbenemu stališču Enotnih sindikatov kot resničnega predstavite-Ija tržaškega delavstva ter njegovih pravic. To dvolično, gnusno vlogo je odigrala Delavska zbornica tudi ob nedavni stavki »ekovskih pomočnikov, ki so tončno po zaslugi Enotnih sindi tatov zmagali v tvojih upravičenih zahtevah.* Dosežen je bil sporazum, PO katerem bo povi šana pekovskim pomočnikom gsaovna plača 15'Ji. \ea čas stavbe je dajala Delavska zbornica očitno potuho stavkokazom Ko so stavkujoČi dosegli uspeh, so prišli podpisat sporazum tudi zastopniki Delavske zbornice. S tem so morali priznati uspeh, ki so ga priborili pekovskim po-močnikom Enotni sindikati, hkrati pa tudi svojo blamažo in beden poraz, Ta primer jasno kaže, d« j« mogoče doseči spoštovanje pravic delovnih ljudi
e z odločno, ¿»lavo borbo. «
Ribemberčani stopajo
ponosno v novo
žirljenj*
Komu ni znan Rihemberk? Če ne drugače po Simonu Gre gorčlču, ki je tukaj pel iloven skemu ljudstvu svqje iipodbud ne pesmi. Kdo še ni slišal za Kruto usodo, ki je doletela Yne< drugo svetovno vojno prijazn Rihemberk, ki leži v stiku Vi pavške doline In ponosnega Krasa? Nacisti so g« požgali, prebivalstvo pa odgnali v koncentracijska taborišča. Potem je prišla angloamerlška zasedba, ki je poikrbela za obnovo komaj nekaterih stanovanjskih hiš. De« lavpl, ki so bili zaposleni pri tej "oty)Ovi"j še doslej nUo prejeli zadnjega 14 dnevnega zaslužka. Po priključitvi k Jugoslaviji je postalo tudi pri nas drugače. Najborjša zemlja, ki je bila nekoč last grofa Legzofa, je bila ratdeljena najbolj potrebnim vaščanom. Ustanovili smo kmečko zadrugo. V njenem okviru smo zaradi pospeševanja trgovinskih poslov orfcanltlrall hranilno kreditni zavod. Ponosno stopajo Rihemberčani v novo življpnje, dvigajo kmečko gospo darstvo, obdelujejo bivšo gro-fovsko zemljo, se ukvarjajo tufii z rokodelstvom in obnavljajo razdejanj domačije. Kon*c je rl hemberike žalostne preteklosti,
Pred petimi lati . •.
Bilo je 29. aprila 194.1, ko so gnali hitlerjevskl rablji in kr voloki na morišče na Dunaju 13 pogumnih, neustrašnih sloven skih protifaštstov iz okolice Bo rpvelj, Sel in Železne Kaple ker so šli v borbo za pravice in osvoboditev slovenskega koro Škega ljudstva Njihova juna ška in mučenIška žrtev je bila važen delež v borbi za uresni čenje ciljev Osvobodilne fronte Padli so kot žrtev nacističnega nasilja. Na obletnico njihove mučeniške smrti je keroško ljudstvo počastilo njihov spomin Ur se zaobljubilo, da bo nadaljeva< lo okrepljeno borbo za združitev slovenske Koroške z Jugo-slavijp.
vomajsko proslavo v mestnem središču. Protestna stavka je trajala do 12. ure in je potekla najlepšem redu itvzemši incident pri glavni železniški postaji, kjer je zloglatni policijski Inšpektor Marcon zaman skušal vipottaviti tramvajski promet t pomočjo stavkokatov.
Na predvečer 1 maja, ki Je za Trst še posebnega pomena, saj to ga na ta dan pred tremi leti osvdbodile jugoslovanske parti zanske čete, je z
Slovenska narodna podporna jmdnota
II4T S» V Lawndala Ave.	Chicago 19. lUlaois

GLAVNI ODBOR
mtcmtn cAnnua.
r. a.
VIDIK. fi.	----------8t
IA*. si.
La vstala An. Lewméeto A vs. LavAéala Ava..
moj .. -
MCS ORAniSkK. uiblh Sai. mM--- S C Laostali *n.
mcMASL VanoVN«. tlrêEteUt	mIM an ta uwlih Ap .
PHUae OOWNA. «pr.v.LU	----------M|l «O U—»M A*..
xaiï^îiî'î ^^
tom v. caauLAR. »m J3SÜÜZ ÜAMK aRAnnuuc. tme» «a siroLfTiMHi
orelg s	nima
vllnih mest, obkroiajočih naše rtANK polsajl m «mi« mesto, na tisoče bakel. Na *po- L^ rrrilovlcH redu prvomajskih pru-editev soUmcr bile budnice po mestu, veliko I * * zborovanje na Trgu
akraâja.
CA1NKAS
nastop fizkulturnikov rodna nogometna tekma med češkoslovaškim in tržaškim'moštvom ter nastop združenih slo-
Peruglno, uSaftpj^ffl » medna^I^SJaj4.toiïu»
^«m^i	AajUjMa
ÍSJ a i mu» ai., c* '
an !• La vea» Ava„
HH ^ iM^ala AMw
»4
.MM B LaMSart
'9LXJPÍL.
ANDMW

venskih in italijanskih zborov. J5J!n.u??A Letošnje priprave za proslavitev prvega maja so še ostreje, bret- 5JJ^5kfA«JV obširneje začrtale mejo med ši- lArtiSjsTToa roklmi plastmi de^bvnega tj ud-stva ter med starimi in novimi | ^ fašisti. Okupacijska oblaat ie t drakoničniml ukrepi poakrbela la to, da se postavijo prvomaj ikim pripravam čim večje ovi re. Poostren je bil prehod v obe|p «. , . . coni Tržaškega ozemlja, to Je|C«*»lW	l* V«c
med onim, ki ga upravlja jugo- »lovaneka Koroike slovantka vojaška uprava, ter pojo V CeloVCU med onim, ki je peni angloame- ^ • K J rlško zasedbo. Ves čas sta na- Celov^. - Slovenska prusve-vdajali vtdušje neka napetost tna zveza na Koroškem je 24 In zastrupljenost, ki ju je sku- «Pril* svečano proslavila 40-liit. šala zasejati med ljudi terorl niču svojega plodonosnega delo-stična okupacijska uprava v Tr- vanja. V Celovcu je ponosno stu. Nekateri tovariši, ki so pro- zadonela slovenska pesem. V pagirali prvomajsko proslavo, so oelovškem gledališču so našlo bili aretirani ter postavljeni pred P» M"» Uspehom pevski vojaško sodišče. Različni ukre- »bori is vse slovenske Koroške, pi zasedbene oblasti, s katerimi Tako je postal Jubilej Slovenska je skušala preprečiti prvomajske Posvetne zvez* praznik, mani proslave, potrjujejo pravilnost f*Uetja slovenski Pjsmi K borbe tržaškega delovnega ljud- v«®M« slovenskega ljudstva
Koroškem, Tako smo odkar obstoja celovško šče, uživali sredi Celovca, dovinskega kulturnega tredl koroških Slovencev, lepoto naše
aa w. m ta at., c
îîlli "a**4 TtfSl DrlW," OIWMSM, OKM
.jim, tti«aia.aSiBiiMÍi¿
Koroške vesti
stva.
tratjlČ, gledali* /gojišča
Dovolj ja vojaške diktatura!
Za Ifetošnji prvi maj je «Rjavila Zveza Enotnih sindikatov tržaškega ozemlja |wsiv, namenjen delavcem v tovarnah in na poljih, v uradih in na ladjah Poziv vsebuje letošnja pi vomaj< ska gesla: Dovolj je vojaške diktature! Dovolj je policijske ga terorUmai Dovolj je uailje vanja, zatiranja in strahovanja! Ns ptiziv Knotmh sindikatov so zapustili 20. aprila delavci vseh tržaških tovarn in mestnih pod jetij svoje delo in ae zbrali ob govornikih, ki so jim obrazlo žili pomen prvomajske poslanice fenolnih sindikatov. Delavci so ob tej priliki p«»dirtsovetl protestne resolucije proU kolon ia l mm prilikam v Tralu, ki prepre tujejo delavskim množicam pr
Tudi floventka Benečija te prebuja
Pred 80 leti je bila slovenska I P"™1 Knnc0r!" f^t D.M^iua ^ rU.kiMz.it.. nrikiiu.lvala ogromna množica ljudi l*
?en. k lUlii Tedal	ženske Koroške,
M^Zn l o tlMežeir E]* > Psvce,n n«vdu*eno vzkll
tlej ni bilo menda o njej toli. ^1*; V
ko pisanja, kakor danes. Lahko PfOilavt je Wo tudi MkmM bi napisali knjigo o tem, ka, so J^^ ^^^m ^a morali prestati beneški Slovenci Pi7 '" ^ ' v teh BO letih Vladanja reakcio Pf Uzaiiska mili "J^l
narnih režimov. Fašizem je	VLu^n^totZ
ror ter nasilje nad slovenskim	in hvaležnostjo Ob pro-
življenjem v Benečiji pooetrtl' •l*vnem koncmtu w -prt,0li Po uničenju fašizma so al bena	HluwiBlpa nroaveine
ški Slovenci oddahnili, toda nednoni,-l|
za dolgo, kajti spoznati so mo- zv**f	^ ' £
hkrati pa tudi odločna In veli častna manifestacija Zavednega
stičnih ukrepov je bil, dokazati, l^^^^^t^ki11^ da v Benečiji ni Slovencev in j» priključitev slovenske Koro-
da /aradi tega ne more biti go k JugosUvijl. vora o potrebi spoštovanja pravic slovenski narodni manjšini.I |n p^d acatimi lati t Kljub izidu volitev ne more * ntkdo trditi, da v Benečiji nI 14, in 15 aprila 1942 so pri Slovencev. V 6l Petru. Pod- hrumele podivjane tolpe naci bonescu, Išrišči, Ašll In drugod Utov v slovenske koroške vasi so duhovniki pred volitvami za- Kakor brezčutne zvefl so planile man kar na debelo razdeljevali po našem slovenskem koroškem volivcem belo moko, olje, slsd-1 ljudstvu. H krutostjo In brer
Slovenci so se vrstila in stopnjevala zlasti v času predvoliv ne borbe. Namen vseh teroi
kor, makarone itd ter Jih hotel! obvezati, da glasujejo za De tis sperijev režim Kljub strahova nju in podkupovanju t denai Jem in živili le dobila Ljudska fronta v 6t Petru 232 glasov, v (k Lenartu HO, v Sovodnjah 00 Značilen Je primer siromašne vasi Dreitkle. ki Je dala pr »d lanskim Ljudskemu bloku 1 glas, pri sedanjih volitvah Ljudski fronti pa 2i glasov. K!)ub de-mokriatjanaki večini v Benečiji
srčnostjo, ki jI v zgodovini na rodov ni primere, 11 iztrgali Iz loplega objema starodavnih do mačij aavedne slovenske druži ne ter Jih odvlekli v /loglaans nacistična taborišča Odvedli so jih v trpljenje In msrsikoga od njih v smrt Ts dogodek Je ■egel tako globoko, boleče v uso* do koroških Slovencev, da ga ne bodo mogli nikdar več povabiti. Nemški imperializem so |e tedaj razkril pred vsem našim ljud*
veš k 1 goluU. Kiiževa pot Je pripeljala slovenske pregnance ce-o du Stettlna. Toda mistl na rodni dom, vera v končno *ma-go pravice sta podirali tisoče ki-ometrov, ki so jih ločili od ljubljene slovenske zemlje. ' Tov. ToneJ Umek In Hancl Alcholcer sta zbirala po taboriščih pevce Tov. Janko Ogrla je poveličeval tvojih pesmih domovino. V pregnanatvu se je rodila tudi uporniška misel Sinovi pre gnancev t tov. Gašperjem Ml čelu so kot partltanl zgrabili ta orožje in te spustili v borbo na življenje In tmrt, Za vedno bo ottal koroškim pregnanoem v spominu sprejem mačehovske Avstrije v Beljaku.
Danes ugotavljajo te žrtve fašizma na alovenskem Koroškem, da komisija ta preiakavo krivcev nasilne odselltve Ae sploh ni tačela poslovati. Vsi taijevni krivci ao še tmerom na svobodi. Sodelavcem tloglatnega Kil-bitacha se ni nič tgodllo. Pre gnancem trpinov še ni popravljena škoda. Da, oelo to ie je zgodilo, da nlao te nesrečne žrtve fašizma še do danes postale pravni laatnik avojih poseitsv, Dogaja ae celo, da pretijo nekaterim t zopetnim pregnanstvom, Zaman §0 val proiikusi, zabrisati spomin na ta barbarakl dogodek pred šestimi leti, 15. i* prll pa bo ostal za vso slovensko Koroško narodni praznik, ko bo vse ljudstvn proslavljalo apomin fašističnih žrtev, Koroški Slovenci nitmo nikdar razglašali nobene narpdnottne raržojs. Lah-lo pa po vsem tem. k*r smo doživeli, zahtevamo od odločilnih krogov na Koroškem, da ravnajo z nami kot z enakopravnim ljudstvom, ne pa kot t brezpravnimi sužnji.
Iz nalaga življenja
Jurij Caif U Velikovca je obhajal svoj BH rojstni dan. Vsi dobi o vemo, da Je Carfov oče zaveden Slovenec, kl ae je vte
!>eneški Slovenci ne bomolstvoni v vsej svoji bedni, nečlo odtekli svojim socialnim in na-
i odnosi nlrn pravicam Globoko se zevedajo svojega alovenskegs
svoje življenje borU za pravice, svoboščine in enakopiavooet koroških Slovencev Dolgo vrst«» let je bil načelnik hranilnice in posojilnice v Velikovcu. Danes se zaveda, da je lešitev slovenske Koioške le v priključitvi k novi Jutfoslaviji.
Peručev Franci Iz laobnlke ae je naveličal samskega življenja in je popeljal na svoj Vlom kot mlado gospodinjo Katico Pesnikovo ir L«pene Tudi nea je razveaelila poroka Uranjeliove-ga Idija i t ?«ih polja t llčevo Na-nijo iz ugledne llčeve hiše, ki
ki Jih nam ne more odreči no lien režim.
vlča, rojenega v Pitlaborgu, ker . Je obitoina pnvabljal živahnej-Ixikolenia. zato nam nujno on-K	tt ameriške rojake 1 se je v preizkušnjah druge ave
padalo vse manjšinske pravu e | ^ opčlnah so nsstopill piv- loviw vojne fidlično Izkezala.
slu /lx«ri openskega okraja. O jgialu slovenskega prosvetne-važnosti slovenske pesmi ra nai ( društva ' itefan Singer" U kulturni napre^lek Je epregovo- j VCaa«>le- ob Dravi tO gostovali v tU prof SosiČ Pevci 10 želi lep 1 h vel a h * veseloigro "Matiček uspeh '	t se *tmi", Prijetno so preatneti-
V Baikovljah Je bila 2 maja n ka|>elškl tamburaši l svojim» prisrčna počastitev padlih parti- ubranimi pertizanaki poemh^i.
zanov po rodu U ^tovelj	^«^Ijah j« blia I. maja
Spominske sv«ča.i«s 1 s« je ude	Uv- ^^ roin{h
le/lia množica ljudstva
0	tem in onem
Na skrajnem robu Trnovske planote, v vasi Dol-Predineja, je zgladilo zavedno ljudstvo pivi ¿adružnt dom na Prinu/iskem
V Trstu so umrli ll-letnj Ivan llrevettn. «6-letna Emilije Va-lenMncič. M-letna Štefanija Fer j lugo, 70-letni Anton Btojtč, letna Antonije Kovečič, 52 letna Ana Klivčoik. ¿«O-letna Lavra Tomivie U» lotni Josip Pi
1	ščam
V
jod pit» is/stava ¿enakih ročni del v prostorih okrsjnega odbo-Na «o.likom tigu s«> se poje-, fi Qivobedi||»f fr«a»le Naša vile lelos ptve češnje najmanj ■	so se » to rataUvo
deaet dm prej kakor druga teta I ^^yjj.
Zgodnja M»na ct-^oj je peolr.|___^m^SSSi
dira UPisn»• blsur /line lit zgod-
Ifomladi Ceno Je |m*«U« od V Preevelt ao 4m
±
(Paolaae ftaafu)
nje
N»H»oi
i odpravil i
•«kral ta vselej Tržaško Mxllále je obsodilo na i4*> /a k
ki so bilo aa lo» kraja take pofoele.
I mesecev jece Muosleva Petro-i
na 200 Ur p.^i.no tsneu)
ee I» 1 šila te reek deaf
au m
PRED SONČNIM VZHODOM
NOVELE ANTON INGOLIČ
f ■■■»■■■■■^■FMjppfllPHI
(Haáaljevaaje)
"Vidite, tako je!" se je zdaj ¿esto raznežil v tvoji družbi, ki jo je spet zbiral okoli *ebe, "najprej so Nemci udarili, da amo vai začutili njihovo pest in oblast. Mi četniki smo jim stali zvesto ob strani. Toda ko je streljanje doseglo številke. ki bi bile za naš že tako razredčeni narod lahko usodne, smo se mi četniki kot pravi rodoljubi postavili na stran svojega naroda." Izpil je iilce in še povzdignil svoj glas: "Nihče izmed vas ne more verjeti, kaj vse sem storil za naše ljudi."
Sčasoma pa je streljanje res postajalo vse redkejše in zgodilo se je celo, da so bili občinski zapori po nekaj dni prazni.
"Naš okraj je očiščen," je Žika slednjič slo-vesno izjavil. "V našem okraju ni več bandi-tov, mir vam je zagotovljen. Mi smo prvi v Srbiji vzpostavili spet mir in red." '
Res, četniki so se začeli počasi vračati v mesto. Toda to niso bili nekdanji oblastni ljudje. Ponižno so hodili po ulicah, največ pa posedali po kavarnah in pripovedovali, da so se partizani sami umaknili v sosednji kraj, kjer so viije planine, tudi so pripovedovali o Številnih četni-kih, ki so padli v borbah, in o številu onih, ki so prešli na ono stran.
, Nenadoma pa je v mirno mesto kakor strela udarila novica, da so partizani zavzeli samostan, kakih dvajset kilometrov od mesta. Se tisto uro so se odpeljali četniki; zdaj sta morala z njimi tudi Mirko in 2lka.
Tri dni so se vodile borbe, slednjič so se partizani z zalogami živil umaknili v hribe, četniki pa so zasedli samostan, pokopali svoje mrliče in obvezali ranjence. Méd ranjenimi je bi) tudi 2ika. Dobil je strel v nadlaket, bledega in preplašenega so odpeljali v bolnico. Toda že nekaj dni pozneje mo ga z roko v obvezi poslali v samostan sredi gozdov, kamor so medtem postavili sedež njegovega četniškega odreda.
2iki ni prijala samota, še manj stroga vojaška disciplina, ki je vladala v samostanu. Predvsem pa se jt bal bližine planin. Zanj so bili svetli samo tisti trenutki, ko se je mogel odpeljati z vojvodom v mesto in na široko pripovedovati o svojih junaštvih v trodnevnih borbah. Tudi vojvodu Mirku ni prijalo samotarsko življenje. Se bolj ga je zbegalo pismo, ki mu ga Je ob neki priliki na poti v mestu izročil neznanec. V njem je bila njegova smrtna obsodba. Vznemirjen je nekajkrat obiskal nemškega komandanta v mestu in se lepega dne poslovil od svojih ljudi.
Vso noč so pili; šele proti jutru je Mirko zaupal 2iki, da odhaja z vsem, kar ima, v Nemčijo, kjer bo dobil službo moistra v veliki tovarni.
2e naslednji dan si je Zika izposloval daljši dopust in se vrnil v mesto, ko je prej četnike razdelil drugim četam, v kolikor se niso razbe-žali domov ali v gozdov«.
Ob prvi priliki je snel bombe, naboje in puško, slekel uniformo in se vrnil v civil.
4
Vendar Žika ni miroval. V nJem je bilo še dovolj energije. Znal je izrabiti svoje zveze in
zasluge. Ko se je pomladi dvainštiridesetega, v času splošnega pomanjkania in lakote, osnoval urad za prehrano, je bil Zika Tomič, učitelj, bivši komisar za "begunce in prešeljence" in bivši pobočnik četniškega vojvode, imenovan za šefa tega urada.
K 2iki, ki se mu je rana na roki kmalu popolnoma zacelila, so se zatekali sestradani ljudje iz predmestja, izgnanci, begunci in uradniki ter vpraševali, kdaj bo prišla moka, kdaj bodo dobili meso po utrjenih cenah, kdaj sladkor, kdaj mast, kdaj malo sukanca, olja. 2ika jih je sprva odslavljal z obetanjem in ljubeznivim nasmphom, ko se je čutil popolnoma trdnega, pa zviška in z nejevoljo. 1
"Počakajte vendar! Hočete moko, a pšenica še dozorela ni, hočete mast, a svinje še nihče ne redi, hočete olje, a sončnice še stoje na polju! Sukanec, meso, kaj bi še radi? Zlato uro? Pustite me že na miru! Ali ne vidite, da se naš urad šele organizira? Ali ne vidite, da imamo polne roke dela z administracijo? Vse boste dobili o pravem času! Objavil bom po mestnem bobnarju, kdaj se bo delilo to, kdaj ono."
2ika je začel urejeno življenje. Ni se mu bilo treba bati, da bi ga ob kaki sabotaži Nemci vzeli za talca in ga morda celo ustrelili, z dra-žinovci, ki so se zbirali v mestu in okolici, je kmalu stopil v tesne stike, tudi draginja mu ni moglavdo živega, kup njegovega denarja je bil tako visok, da se je komaj vidno manjšal, čeprav je dajal velike vsote dražinovskim organizatorjem in je izredno dobro živel. Služba je bila vplivna in na pretežka, saj je imel ob sebi pridno uradnico, ki je opravila vso pisarijo, za jesen pa si je obetal, da bo tudi dobička-nosna.
Okoli njegove uradnice so se zgrnile zadnji čas njegove misli. Kavarniška hrana se mu je zdela naenkrat neužitna in vroče si je želel, da bi imel žensko, ki bi mu kuhala doma in samo zanj. Uvidel je tudi, da je mnogo bolje, če ima stalno v postelji lepotmlado žensko, kakor pa, da si jih sproti lovi. Vse mu je govorilo, da bi bila njegova uradnica, visoka, vitka Makedon-ka, z dvema petletnima sinoma, dvojčkoma, zanj najprimernejša.
Ko je brez pravega dela ves predpoldan posedal z mlado, lepo ženo, ga je često popadlo, da bi si jo kar v pisarni vzel. Vendar se je krotil, ker je spoznal, da pregnanka Zora ni lahka ženska in da je nt bo dobil ne z divjimi izbruhi strasti in tudi ne z vsakdanjimi besedami. Sprevidel Je, da mora začeti daleč naokoli in pre-vidneje.
Nekega jutra je našla Zora na svoji pisalni mizi paket za ujetnike.
"Čigav je?" je vprašala Žiko, ko je prišel kot navadno šele sredi dopoldneva.
"Vaš. Pošljite ga svojemu možu! Poglejte, kaj sem mu pripravil!"
Odprl je paket in Izložil iz njega suhe slanine, sladkorja, belega prepečenca, cigaret in salame.
"Gospod šef, saj ni treba, preveč se boste oškodovali," se j« branila, "sicer sem mu pa prejšnji teden poslala."
(Dalje prihodnjič.)
Zračni spopad
Boris PolevoJ
(Odlomek iz knjige "Povest o pravem človeku", kjer opisuje avtor življenje in borb« sovjetskega letalca-junaka na fronti)
Posadko so zbudili navsezgodaj zjutraj. Izvidnice so obvestile štab armadf, (is je letela včeraj nad p«idročJrm prodora sovjetskih tankov močna nem Ška letaUka formacija. Iz podatkov zračnih opazovalcev, potrjenih z zanesljivimi poročili, se je dalo sklepati, da je nemška komanda spoznala nevai-nost, ki je nastala po prodoru sovjetskih tankov prav na glavnem delu kurikega kolena in |x>. klicala sem zrakoplovno divizijo "Rlchthofen", spopolnjeno z najboljšimi nemškimi piloti. Ti divizija je bila zadnjič razbita pred Stalingradom m znova formirana nek j«- duleč v nemški m zaledju. Polk so opozorili, tiu je močna, da ima najnovejša le tala tipa "Fokke Wulf IWi m zelo izkušeno moštvo. Povelje se je glasilo, da mora biti polk nenehoma buden in dobro ščititi druge vojaške oddelke, ki so začeli snoči prodirati za tanki
• Rlchthofen"! Izkušeni lovi i to dobro poznali ime te divizije, ki je bilo pod posebnim pokrovitelja! vom Hermanna (Jo-ringa. Nemci so jo pošiljali povsod tja, kjer so obtičali. Piloti te divizije, med katerimi so n<-kateri počeli tvoje piratske posle že nad republikansko ftpani jo. so se borili spretno, srdito in bili na glasu kot najnevarnejši sovražnik , . .
"Pravijo, da so prileteli sem nekakšni 'Richthofeni'. Da bi s«
le srečali z njimi! Uh, jim bomo že pokazali tem Hichthofe-nom\" Ne je šopiril Petrov v menzi, kjer je urno zajtikoval in pogledoval skoi i'odprto okno, kjer je dekle Raja, ki Jim je stregla, vezala iz poljskega cvetja šopke in jih potiskala v tulce granat, ki jih je bila poprej očistila s kredo.
Ta borbeni besedni potok na račun "Richthofenov" pa seveda ni !>il namenjen toliko Alekse-ju, ki je bil že popil «vojo kavo, kolikor dekletu, ki se je, čeprav zamena s cvetjem, ti» pa tam skrivaj ozrla na rdečeličnega, postavnega Petrova. Meresjev ju je motril z dobrodušnim nasmehom. Kadar pa je nanesel pogovor na delo, nI imel rad šale in praznih besed
" 'Rlchthofen' niso mačkine solze, dragi moj, marveč to pomeni odpri široko oči, če nočeš «lunes goreti v plevelu. Napnl ušesa, ne izgubljaj zveze 'Kioht-hofett', to so ti, brate, take zverine. d « niti ust ne utegneš od-preti, pa te >.e preluknjajo , . ,rt
Navsezgodaj zjutraj se je dvig. »»H« prva eskadrila pod povelj-Mvnm samega polkovnika Med-tem ko je ojterirala ta. mi je pripravljala na start druga skupi-na. v kateri je bilo dvanajst lov-cev To naj hi vodil gardni major heroj Sovjetske /veze Kedo-tov. razen komandanta najizku-Cenejši pilot v |Milku Letala ao t»ila pi ipravljena, piloti so sedeli V kabinah Motorji so tiho brneli. ««¿t )e nastajal na robu M'»zda piš, |xi(iohen tistemu, ki «isti zemljo m stresa drevje P»ed nevihto, ko že jiadajo na žejno zemljo prve debele in tel-ke kapi te dej la
• V kabini «leči Aleksej je napeto gledal, kako se hitio. kakor
da drse Izpod neba, spuščajo letala prve skupine. Nehote, ne da bi sam želel, jih je štel in se jel razburjati, če Je nastal med spuščanjem dveh letal presledek. Tod t glej, spustili so se tudi zadnji. Vsi so tu! Alekse-Ju te je odvalil kamen od srca.
Ni še odbrnelo zadnje letalo v stran, že se je dvignil major Fedotov s svojo skupino. Lovci to te dvignili v parih. Glej jih, it to se postrojili nad gozdom. Otter ovinek in Fedotov je ubral tmer. Leteli so nizko, oprezno, držeč se področja včerajšnjega prodora. Zemlja zdaj ni več drvela izpod Aleksejevega letala s velike višine, ne iz daljne perspektive, ko se ti zdi vse nestvarno ko igrača, marveč čisto blizu. To, kar se mu Je zdelo včerai od zgoraj ko nekakšna igra, se je razprostrlo danes pred njim v velikansko, nedo-gledno bojišče. Pi»d krili so se s strahotno brzino odmikala polja, livade in poseke prekopane i bombami in granatami ter prepre>ene s strelskimi jarki In okopi, Odmikala so se po polju razmetana trupla in topovi brez moštva, osamljeni ali v celih baterijah. Odmikali so se uničeni tanki in druge grmade razbitega in prepreženeua železa in lesa tam, kjer )e artilerija tolkla kolone Potem se ie razprostrl pod krili velik, toda s kanonado povsem posekan gozd. Od zgoraj je bil podoben polju, ki ga je precarlla velikanska čreda Vse to je drvelo nekam nazaj a filmsko brzino in zdelo se je. da ta veriga nima konca.
V»e je govorilo o žilavosti in srditosti bitke, o velikih izgubah. o veličini tu priborjene zmage
Dvojn» sledovi tankovskega
kolesja to bili razorali široko polje vzdolž in počez. Ti tledovi so držali vedno naprej, tja v globino nemških položajev. Bilo jih je mnogo. Oko jih je videlo povsbd tja do obzorja, kakor da je drvela čez polja, ne oziraje se na pota, velikanska čreda po-šaatnih živali. Takoj za tanki, ki so zapuščali za seboj daleč vidne sive repe prahu, so se pomikale, kakor je bilo videti iz zraka, zelo počasi neskončne kolone motorizirane artilerije, cisterne z bencinom, orjaški ka-mioni-popfavljalnice, ki so jih( vlekli traktoji, za njimi pa s plahtami pokriti kamioni. In kadar to te lovci dvigali, jih je spominjalo vse to na gomazenje mraveli po pomladnih mravljinčjih stezicah.
Drveč skozi te repe prahu, dvignjene visoko v mirnem zraku kakor akozi oblake, to lovci zdrveli nad kolono do luksuznih avtomobilov na njenem čelu, v katerem te je nemara peljala tankovtka komanda. Nebo nad kolonami je bilo protto, samo tu pa tam v daljavi, na meglenem robu daljnega obzorja, je bijp že videti nazobčani dim borbe. Skupina te je obrnila in te v obliki kače zarezala v brezdanje neboi In v naslednjem trenutku je opazil Aleksej tik nad obzorjem najprej eno, potem, pa cel roj pičie, visečih nizko nad zemljo. Nemci! Tudi Nemci to leteli nizko nad zemljo« in te pripravljali poleteti proti tittim repom prahu, ki to te razprosti-rali daleč nad rdeČkattim, t plevelom poraščenim poljem. Aleksej te je instinktivno obrnil. Njegov spremljevalec je bil tik za njim.
Pilot je prisluhnil in od nekod iz daljave je odjeknil glat: "Jaz sem, Galeb II, Fedotov. Jaz sem, Galeb II, Fedotov. Pozor! Za menoj!"
Disciplina v zraku, ko to pilo-tovi živci do kraja napeti, je taka, da izpolni pilot povelje tvojega komandirja celo prej, preden ga utegne do kraja izgovoriti. Medtem ko so nekje v daljavi skozi brnenje in žvižganje Še zvenele besede novega povelja, se je vsa skupina, po dva in dva, držeč se v strnjeni formaciji, že pognala Nemcem naproti. Vae je bilo do skrajnosti napeto: vid, tluh in misel. Aleksej ni videl ničesar razen tistih tujih letal, ki so se mu naglo večala pred očmi, slišal ni ničesar razen brnenja in prasketanja v slušalkah svoje čelade, v katerih bi moral zaslišati povelje. Toda namesto povelja je iznenada zaslišal jasen glat, ki je razburjeno govoril v tujem Jeziku:
"Achtung! Achtung! LA-fUnf —Achtung!" je klical nedvomno nemški merilec s tal in opozarjal svoja letala na nevarnost.
Sloveča nemška letalska divizija je imelp navado, da je zelo spretno razprostila mrežo merilcem in opazovalcem s tal. Ponoči jih je tkupaj z radiotele grafisti o pravem času spuščala na padalih na področja morebitnih zračnih spopadov.
In že je tpregovoMl v basu marij rs/ločno drug glas, hrtpav in srdit v nemškem jeziku: 'Donnerwettr! Links. LA-fUnf! Links LA-funf . . ."
Iz tega srditega glasu je bUo' slišati slabo prikrito zaakrblje-' nost.
"Glej, 'Rlchthofen'—pa se boji. LavočkinaV Je aiknil škodoželjno skozi zobe Mereajev, gledaje sovražno formacijo, ki se je približevala, in čuteč v vsem napetem telesu radostno apro-ščenost in omamno navdušenje, od katerega flb ae mu ježili lasje na glavi.
Dobro si jt ogledal sovražnika Rila so jurišna lovaka letala "Fokke-Wulf 190", močna, gibčna letala, ki ao ae bila takrat pojavila v oborožitvi. Sovjetski letalci ao jih imenovali "foke"
Številčno ao bila dvakrat močnejša Letela to v taisti strogi formaciji, po kateri so bile znane enote divizije "Rlchthofen"; letela so razvrščena po parih tako. da je vtako zadnje branilo rep prednjega. Izkoriščajoč prednosti, ki mu jih jt dajala višina, je popeljal Fedotov tvojo skupino na juriš. Aleksej si ie v mislih ie izbral sovražnika in ne da bi Izgubljal izpred oči »Male. te je zakadil prpti njemu prizadevajoč ti. da bi ga imel nenehoma v križcu merilne naprave Toda nekdo ie Fedotova prelišftl.' Veka skupina je priletela na "Jakih" od druge strani in tako hitro pa tudi tako oV uspešno napadla Nemce od zgo
Šali samo njeni udeleženci—letalci.
Skozi močne komandne radijske postaje je poslušal odmeve borbe na letališču tudi, komandant gardnega lovskega polka polkovnik Ivanov. Kot izkušen letalec je spoznal po zvokih, ki jih je slišal skozi eter, da se bije srdita borba, da je sovražnik močan in žilav in da ga ne bo tako lahko pregnati z neba. Vest.'o tem, da bije Fedotov hudo borbo nad cestami, se hitro razširila po letališču. Vsi, ki so mogli, so prišli v skupinah iz gozda na poljano in se jeli zaskrbljeno ozirati proti jugu, od koder bi bila mb-rala prileteti letala.
Ingrid Bertman and Charles Boyer in a scene from Arch of Triumph, the throbbing, unfettered love story of a young fascist doctor seeking haven from Hitler and a beautiful, moral--
antl-
d.ru,	"An eventful, meaningful film, quite a;
from the pulsating love story—an urgent film and a' haunting love story, aays Film Critic John T. McManus.
part iting
raj, da je takoj razbila njihovo formacijo. V zraku je nastala zmešnjava. Obe formaciji sta razpadli na po dve in št^ri legala, ki so se spoprijela. Lovci so si prizadevali presekati sovražnika z rafali krogel, da bi mu prišli za rep in ga napadli od atrani. < ,
Pari so se sukali v krogu drveč drug za druginp in v zraku je zaplesalo vražje kolo.
Samo vajeno oko se je lahko znašlo v tej zmešnjavi, a prav tako je lahko samo vajeno uho
RAD BI DOBIL GOSPODINJO
žensko v starosti 40 do 50 let. Ako katero veseli živeti na deželi, blizli mesta z vsemi mestnim? ugddnost-mi, voda v hiši, elektrika; telefbn itd., tedaj naj piie zs nadaljna pojasnila na naslov: LEPA PRILOŽNOST, 2657 So. Lawndale Ave.. Chicago 23, Illinois.

zine in naglega spuščanja zavest, je Meresjev padel v brezno in z meglenimi, s krvjo zalitimi očmi, komaj opazil, da se je nekako tik pred njegovim propelerjem "foka" zavila v oblak dima po eksploziji. A Petrov? Nekam je izginil. Kje je? Sestreljen? Je odletel? Ali je morda skočil iz letala?
Nebo naokrog je bilo čisto in, od nekod iz daljave, iz letala, ki se ni več videlo, se je razlegalo skozi mirno ozračje:.
"Jaz sem Galeb 2., Fedotov.
razločilo posamezne zvoke, ki so Jaz sem Galeb 2, Fedotov. Zbe--iix_.il -it^u _i «	rite M ólcr0g mene vra¿amo se
Jaz sem Galeb 2."
Fedotov je očividno vodil svojo skupno nazaj. Po obračunu s "Fokke-Wul-
jih slišali piloti tkozi slušalke. Kaj vse s? je slišalo tisti hip v etru: zdmolkle krepke psovke tistega, ki juriša, in klic groze zadetega, zmagoslavni zmagovalčev vzklik in ranjenčevo sto-;*., .	,, M__, ..
¡«.nje, škripanje , sobmi
ta ^jjlo^dih^>«">J» začel željno in glo-in zamolklo ^oboko dihanje. Ta ^	' „».talen,
je v ognju borbe kričal peaem'. ,	, . ■■«•«t««™
v tujem jeziku, drugi je zavekal	f^Lt * T™o T
kot otrok in zaklical "mama", •	™ st
tretji Je najbrž pritiskal na tpro-'^ {e na k,omPas' da
žila in besno ponavljal: "Evo ti,!** "	in nam4ršfl1 «*>
na na na!" • '	r ' ' mU Je ostal° Uko
' ' . . . . .. I malo bencina, da bo komaj pri-
Izbrana žrtev se je	, letel do letališča. Toda v nasled-
iz Meresjevljega križca. Nam^ njem trenutku je .
sto nje vidi nad seboj "Jaka',' Q 8trainejšJ vod kaaalcj
ki se je k njegovemu repu spu- na bencinomeru, ki te je bil pri-stilo cigari podobno 4lfokino"	» ' . . J " *
krilo. Od "fokinega" krila sta ^ov ^a«	?t
rB,nni»<,niii nmii »¿air..".menov belega oblaka tik nad se že razpotegnili proti Jaku njim je latel »Fokke_Wulf 190»
dve vzporedni črti krogel. Za- „ f ... ,, . . . ™ *
^	______ Mert siev se' .	bl1 P°Javi1 kdove od kod
Mertsiev se Meresjev ni utegnil razmisijatif
"PROLETAREC"
—SocialUHtao-delavskl tednifr—
Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matica. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stan« 13 sa celo. $1.71 aa peL •1 ta četrt lata. NAROČITI! SI OAI Naslov: PROLETAREC CHICAGO S3, ILL. 2301 South Lawn4ala Aveaue
okraje
dele so njegov rep. ko sveča dViga kvišku na pomoč. V odlomku sekunde švigne nad njim temna senca in Meresjev se potrudi, da požene v to aenco drugi rafal iz vseh svojih*mitra ljezov. Ne vidi kaj se zgodi i "foko". Vidi samo, da je "jak" s poškodovanim repom padel sam. Meresjev se ozre: da se mu ni v tem metežu izgubil spremljevalec? Ne. Varno je letel kraj njega.
"Ne zaostani, stari," aikne Me resjev skozi zobe.
V ušesih mu je zvenelo, pras ketalo In žvižgalo. Razlegali so se v dveh jezikih klici zmagoslavja in groze, brnenje, škripanje z zobmi, psovke, sopihanje. Po Veh zvokih bi človek ne sodil, da se bore lovci visoko nad zemljo, marveč je bilo kakor da sta se sovražnika spopadla na življenje in smrt, da te valjata po tleh. da napenjata vae tile, da hropeta in stokata.
Mereajev pogletjp na vgi ttra ni in ai izbere nasprotja. Iz nenada pa začuti, kako ga apre-leti zona in kako ae mu najeiijo laaje. Tik pod seboj namreč opazi letalo "La .V in "loko", ki ga je zasledovala. Ne *ldi številke aovjetskega letala, pač pa ugane, začuti, da Je to Petrov. "Fok-ke-Wulf" je letel naravnost nanj regljaje z vsemi svojimi mitra-Ijezi. Petrov naj bl ti vel samo še nekaj trenutkov. To ae Je odigralo preblizu in Aleksej ae ni mogel pognati tovarišu na pomoč po pravilih zračne borbe: ni bilo niti časa pognati letalo, niti dovolj prostora za \p. Na nitki viaeč* prijateljevo življenje je primoralo Mereajtvt, da je tvegal. Nagnil je tvoje l*tak> navpično navzdol \n pognal motor do kraja Pod laatno tešo. pomnoženo t inercijo in ob polhi aili motorja & je letalo vae streslo od velikega napora in padlo ko kamen, oziroma np padlo ko kamen, marveč ko raketa na trup kratkokrile "foke" in ga Ho t nitkami rafalov Čuteč,' kako itfublja od te vrtoglave br- i
zaviti ni imel kam.
Sovražnika sta se naglo pognala drug proti drugemu.
Bobnenja zračne borbe, ki je divjala nad cestami, po katerih so se pomikale rezervne enote prodirajoče armade, niso poslu-
« »»»»»»»o»»»»»».
ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE
so vsi društvo«! tajniki In tajalao la «laaL Id lih društva lavoUJo v te
•Tite.
Naši aaatavljoat lokala! valal sastopaik! n set
Louis Borborleh. aa
te ofcoHoo Anion Joakovtek. aa Ohio te okoMoo.
Fraak Klim la * Ghlsholm la okolico.
Fraak Cvetan Is TIre MIL Pa» aa v», «edajotvshedae Penno. Antoa Zornih la Kermlale. Pa- aa
all
PROS VETA .
M57 So. Lowndaie Ave. Chieaeo. CIL
Prispevajte v obrambni sklad!
Val darovi aa obrambo Enako-pravnoatL Proaveto in Proletar-ca naj ae pošiljajo aa naslov: John Pollock, 24465 Lakeland Blvd., Euclid 23. Ohio. Br. Pollock je blagajnik obrambne, ga aklada.
"PROSVETA"
1M7 S. LAWWDALE AVE.
Chicago 23,111_______________________19
Vaša naročnina na "Proaveto" je potekla z dnem.,_i
V slučaju, da Je od atrani upravnlštva takoj obveatlte, da te lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETA
CElfE LISTU »Or Sa
M le vate M te deoellle te ki Mee
V ashinsni slučajn ae vel kal • teMtev
^f"??'.	hitre kateri teh člaaev. Id to prišteti,
preneha biti ¿lan SNPJ. aH te sa preaaU proč ei druLTte bo «ahteval sam svoj list tednik, bodo moral tisti član it dotično dnilteo. ki )e tako skupno naročena na dnevnik Proa^teTte tahpj naznaniti upravnUtvu Uata, In ekonom doplačati dot tn* vaote Itetu. Prosveta. Ako toga no ste*, tedaj mZra upr.vn.it" tniiati datum za to vaoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. P«OSVKTA. SMPJ. MS7 L Lmtfaio Ave.