34. MKO.
v Uomiani. v torft 13. fe&ranrjii 19Z3.
Leto LOI.
Isnafa vsak dan popoldao, isvaeaaai aedel e in praznika«
VtsetraU t do 9 petit vrst A l D, od 10—15 d* ti t vrst a 1 D 50 o, večji inserati »elit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, nreklici petit vrsta  3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudb: beseda 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — lnseratni davik posebej.
Vprašanjem glede i mera tov na i se orilo   znamka za odgovor.
UpmvnUtvo „Slov. Ifaroda  ln JVaraAaa tiskarni" ulica it S, prltticoo. — Tel ti on št. 304.
Snanova
Vrssnlstvs nSlor. flUrađV  HaaI!ova ntloi St 9, I. aadatro ija
Tel a on eter. 34. Dopisa tprsfan* to »oditiau la m lastiš Iranko vane* ■m~  Rokopisa« sa no vrata. fps
v Ju g o si a vi II vse dni po Din V— tf inoze/nsti/u omgtoo dil Din 1, nadalje Oin 1-25
Postnima pla.ana v gotovini.
»Slovenski Narod*4	\ei;a:		V Jn.aal.-.Tf.ii			7 lo«ieaHT«
		v 1.	[ubijao]	po		
12 mesecev . . . 6 . . . . • • • • . 1      .         .   . .	... • • . • • .	Dcn • • •	120- — 60 — 30*— 10-	Um ■ ■ ■	144*— 72 — 12 —	Din 216 — , 10S--. 54-. 18-
Pri morebitnem povišan u se ima daljin naročnina doplačati. Novi naročniki nai  pošlejo v prvič naročnino veJno   %QmV po nakarn-d. Na   amo pismena naroČila brer porJatve denarfa a; ne moremo ozira!i.
VABILO
na
dami M\ zaopnlKov hntomto Anke
tU Ho v četrtek dao 15. L m. ob 20. ▼ veliki dvoran! Mestnega dama.
DNEVNI RED:
!.) Poročne o političnem položaja.
2. ) Razgovor o organi zaci iskem statutu In programu stranke.
3. ) Volitev odbora zaupnikov.
4. ) Postavitev kandidatov za narodno skupščino.
Prosimo somišljenike, da se zanesljivo udeleže ustanovnega zb^ra.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1923.
Za odbor:
Dr. Kari Triller. Dr. Vladimir Bavnlhar.
Preganjanje našega življa.
Trst, dne 7. februarja.
Peto leto že teče, odkar životarijo Trst, Gorica in Pula pod oblastjo Italijanov. Teh pet let pomeni za nas pet velikih dob neskončnih muk na polju politike in gospodarstva.
Kako se nam godi gospodarsko, je tu in preko mejne črte dobro znano: propadamo. Trst je brez pravega naravnega zaledja. Dokler se je opiral na hrbtenico, ki je pred vojno segala do Dunaja, se nam je godilo dobro in izvrstno. Ko pa nas je zasedla Ttalija. je tudi našemu živahnemu mestu odzvonilo. Jugoslavija nas vsled drugih ugodnejših zvez In pa iz poHtfčnfh razlosrov bojkotira; češko-sfrjvašfca si fe zbrala driro pot na Hamburg. Veliki predvojni obrati počivajo in mesto trpi na brezposelnosti, katere ne morejo popraviti še tako marljivi in deloma varljivi podatki tukajšnjih statističnih uradov.
A še hujše kakor gospodarsko, se nam srodi politično. Krivica se kopiči na krivico, udarec pada za udarcem po našem razbolenem hrbtu. Odpravili so iz uradov naš jezik, poTta1nančuiejo nam šole, med nami vstvarjajo društva, ki delujejo v meri raznarodovanja in asimilacije. Prs, veI?ko sile zahteva od bene-šVih Jr**-oslovenov čas. v katerem živimo. Naš boj za obstanek je boj na tri fronte, na politično, gospodarsko in kulturno stran.
Že od prvega začetka okupacije pa do danes stikajo italijanske oblasti za našmci. ki se nočejo vsiljevati novim gospodarjem. Njih žrtve so predvsem ljudje iz inteligenčnih slojev: na te zidajo. Reči je treba, da s pičlim uspehom. Italijanski poskusi, da bi se naši in teli ^en ti dali kupiti, so v celoti izpodleteli. Ni pa mogoče tajiti, da so v nekem ožini vendarle uspeli: odtreali so inteligenco od širokih plasti ljudstva — kar je za narod še hujša izguba. Z ustrahovanjem so Italijani dosegli to, da je naša inteligenca, kolikor jo je ostalo na domačih tleh, postala mlačna in se je odcepila od dela za ljudstvo.
Pa to še nI našim asimilatorjem zadostovalo. Spoznal? so namreč, da naroda ni mogoče ubiti, ako mu vza-meš par ljudi, ki so ga prej vodili v nesreči in sreči: uvideli so, da je treba za kaj takega iztrebiti Iz narodove srede manjšinske, podrobne d^avce. Tega dela so se lotili faSi-sti.
Nekako nred mesecem dni so ifnlT jonske oblasti aretirale celo vr-s+o slovenskih voditeljev pod pretvezo, da so kot komunist! rovarili proti državi. Nekateri izmed njih so še danes v zaporu ne da bi vedeli ?akaj. Pravno postopanje proti njim ni nikakor utemeljeno in upravičeno.
Na vprašanje, kaj so ti reveži zagrešili, prihajajo suhi odgovori, da so bili komunističnega prepričanja. Taka je tore i italijanska svoboda!
Ako nisi istega prepričanja kot predsednik vlade — hajdi pod ključ! In to se imenuje državljanska enakopravnost!
Tri tedne po aretacijah učiteljev pa je začela vlada preganjati komuniste na sploh. Nas ne zanima toliko dejstvo, koliko Italijanov je bilo ukradenih javnemu življenju in delu s tem činom. Vidimo pa, da so pri tej priložnosti postali žrtve fašistov-ske akcije tudi ljudje našega jezika. Ne branimo jih, v kolikor so krivi resničnih prestopkov proti varnosti velike italijanske države; zavzemamo pa se zanje, v kolikor so bili aretirane! radi njihovega slovenskega pokolenja. Ali n. pr. ni smešno in jadno obenem, da velika država kot je Italija, trepeta pred slabotnim dija-Čkom, ki ga je slučajno našla med komunisti kadar je njena policija vdrla v uredniške prostore »Lavora-tora «in »Dela«? S tak?mi aretacijami nač nihče ne zavaruje svojec n<Mrtičnega uHeda — nafmanj pa fašistov** ka italijanska vlada.
Proti preeranfanju te vrste je treba protestirati in povzdigniti glas tudi onkraj meje, kajti vse kaže na to, da hočejo Italijani tistih par naših ljudi, ki jih doslej niso unič;li, z ogniem in mečem, do smrti izstradati v ječi.
ltalHan*M narhippnt prfnMI
/7/0   GLASOVANI A   NA SOBOTNI SEJI. — PRIPRAVE ZA I^PP^NTTEV ŠE ZASEDENEGA OZEMLJA.
— Beograd. 12, februarja. (Tzv.) Vaš dopisnik ie že včerai ob 9. doool-dne dobil priliko, da je imel na razpolago oficlielno brzojavko o odobritvi santmargerltskih konvencij od strani italijanskega parlamenta. Včerai. 11. t. m. je zunanje ministrstvo prejelo kratko oficf^Inu brzofavko. ki se glasi:
»ItaHjanskl parlament je (▼ soboto) sorelel konve^cMe z 225 gfasoy? proti 20. Deba+a le b"a đovgotra!na, ž'vahna In Interesantna, Tako* po glasovanja fn zaključni besedi mln'strsVega predsednika Musso'Tnila so bile šefe parlamenta odgođene. Pr'bodnja seja bo objavljena pismenim potom.«
Sautmargheritske konvencije b^do v smislu parlamentarnega reda predložene v odobritev tudi senatu. Komisija za zunanje zadeve je že sprejela dnevni red o ratifikaciji konvencij, tako da je pričakovati tekom teh dni popolnoma formelnopravno odobritev konvencij. Čim bodo konvencije parlamentarnim potom odobrene, hna na§ poslanik g. Antonflevlć od vlade popolno pooblastilo, da konvencije podpise.
— Beograd, 12. februarja. (Tzv.) Vest, da so konvencije, sklenjene v Sant Margherirl odobrene v italijanskem parlamenta, je vzbudila v vsej beogradski javnosti veliko radost Poskusi gotove agencije v zadniem momentu napraviti v naši javnosti neraspoloženje proti Ttalui, se niso posrečile. Ministrstvo zunannh del je včerai pozvalo člane komisije, ki ima izvršiti ra-pallsko pogodbo, na konferenc*. Komi-
siji pripada:o kot predsednik general Milic, kot člani admiral Priča, prof. Ši-lovlć in Rakic. Ta komisija ima tekom najkrajšega časa odpotovati v Opatijo, kjer je sedež takozvane paritetne komisije. V Beograd je bil tudi pozvan dr. Matko Lagima. ki je član odbora za razmejitev med Reko, Italijo In Jugoslavijo.
— Rim. 11. febr. (Tzv.) IfalManskl par-1 a men t je na včerajšnji sej! ratificiral sant-margheritske konvencije s 225:20 Klasovom.
— Rim. II. febr. (Izv.) Po daljši, zelo živahni debati Je imel ministrski predsednik zaključno besedo o političnem pomenu Izvršitve rapallske pocodbe. Realizacija rapall-ske pogodbe se nahaja v zadnji fazi in le pričakovati, da se po likvidaciji vseh še sedaj spornih vprašani vzpostavijo na Jadranu dobri In prijateljski odnošafl. V Ba-rošu ln Delti ostanejo Italijanske čete. dokler se ne Izvede definitivno priznanje suverenost! Reke od strani ostalih velesil.
Mussolin! je v svolem rovom naval ai vse one razloge, ki so prisilil! rbe državi, da se ranallska pogodba izvrši. Obči Interesi Italije so zahtevan, da se vzpostavijo med obema sosednima državama mednarodnopravne veri. Ttalija mora trdi gledat! na zaščito italijanske manjšine v Dalmaciji. Načelo vlade le: Lo»alna, korektna In dobesedna Izvršitev rapaflske pogodbe, imamo pravico zahtevat! od Jugoslavije, da se ona tudi ravna po tem načelu.
jjle" H, rmra-nm* v Santi
Marnherrii - Reka.
Ko se Izdajo naredb* za evakuacijo Sušaka, ki se Ima IzvrSiti za pet dni po podpisa tog*a soorarttma. nastoni mešana komisija treh Italijanov In treh Tngoslovanov s pripomočjo ekspertov, da
1. nadzoruje delo za evakuacijo Sušaka:
2. določi mele med kravlievlno Srbov. Hrvatov in Slovencev ter svrbod-ne reš^e države v smislu odredb, dogovorjenih v Fanalhi 12. novembra 1920;
3. da otvori promet z ^eko;
4. da orcr*n?zira MmišVo in upravnico pristaniško poslovanje;
5. da uredi furi<-ciioni*-arije reSke države na osnov! člena TV. rar»aP«Ve pogodbe. (Ta se g^asl: Kralievlna Srbov, Hrvatov ln Slovencev ter kraljevina TtaJi?a priznavata ponolno svobodo in neodvisnost države Peke ln se ob-vezn;eta. da jo bosta ve*no spoštovali.)
Komisiia mora Izvršit! vse posle v roku jednega meseca, računajoč od dneva prvega sestanka. Ta rok se lahko po»dni;s5a potom skupnega sporazuma. V slnčafu nesporazuma se ugovor-nikl lf*hVo zatečejo na prliaMjski način k arbitraži v smislu člena V. rapallske pogodbe.
Komlsfia mora tudi podati predloge o vpostavitvi obmemega prometa v korist Kastva po načelih, sprejetih za Zader.
KoT---?--!?a se sestane v Opatiji takoj po podpisu te pogodbe.
""T *w#ir£ZlIlilll
— R*m, II. febr. (Tzv.) Po debati o sporazum« iz St Margherite je govoril Mussoltni. Ko je opravil polemiko, je rekel: Stvar stoli danes tako-le: aH naj se pogodba definitivno apnc'ra alf pa odpove. Ker pa se je v današnnh razmerah ne more odpovedat! fn ker b! odpoved značila, vse vprašanje znova otvoriti, ne ostane nič drugega nego lojalna In šTcropolozna odobritev z naše strani, kakor nora bi« rudi enaka t strani Beograda. Brezkončno pričakovanje, zanašajoč se na dogodke, ki b! utegnili priti, to je najslabši izmed sistemov. Ta trenotek treba imeti pogum, da prekinemo sltuacro. k! je postala neznosna in ki je prinašala samo Škodo, ne da bi bila mogla zagotoviti korist izvirajočo iz končno sklenjenega razmerja. Sicer pa, zakaj bi bila bal rapall-ska pogodba med vsemi stotinami po-godeb jedina, ki le nepopravljiva in večna. Nobena pogodba še ni obstala nedotaknjena pred novimi oogoji, ki do-
zore tekom časa. Bistveno je. po mojem mnenju, to, da se postavimo v take od-nošaje. da bo nam v eventualni reviziji mogoče revidirati z dostojanstvom in močjo jedno izmed naših neizpustnih pravic. Fašistovska vlada izkazu:e s sprejetjem sporazumov iz St. Margherite popolno lojalnost. Tudi Beograd naj itorl tako In Jugoslavija naj izvaja napram Italijanom v DaJmacji polit'ko svobode in preudarnosti. Politike, ki bi nameravala uničiti itali'ansko Dalmacijo, ne bi trpe'a fašistovska vlada. S sprejemom teh sporazumov nudi fašistovska vlada Jugoslaviji možnost za utrjenje gospodarskih odnosajev z našo deželo. Izreka skrb Italije za Reko in Zadcr ter zaključuje: Narodovo javno mnenje ve in čuti, da se mora aplicirati ta sporazum, da bo Itali;a bolj svobodna v igri mednarodnih položajev, ki je vedno bolj zategnjena; svobodna, da bo mogla vršiti politiko v obrambo svojih interesov; svobodna, da bo mogla vplivati vedno boli na potek dogodkov. Mislim, da tako sodi boljši del italijanskega ljudstva.
Demolirani* drilove tiskarne v Mariboru.
S PONAREJENIM KLJUČEM SO ZLOČINCI VDRLI V TISKARNO. — HIŠNIKA SO USTRAHOVALI Z REVOLVERJI. — ŠTIRJE STROJI PO-KVARJENI. JERMEN IE POREZ ANO. 2 MILIJONA DIN. ŠKODE.
Iz Maribora nam poročajo: V soboto zvečer je imela klerikalna stranka svojo predpustno zabavo v Gambrinovi dvorani, napredno občinstvo je bilo zbrano v Narodnem domu. kjer je Imel Mariborski Sokol svojo običajno pred-ptTsmo maslcerado. Nihče ni slutil v tem splošnem rajanju, kaj se dogaja v najbolj prometni cesti na Kor. cesti, kjer se nahaja »Cirilova tiskarna«. Izmed stanovalcev »Cirilove tiskarne« je bil edini tiskarniški sluga, ozir. hišnik priča nenavadnemu nočnemu obisku. Hišnik ne ve prav, ali so nočni obiskovalci — 9 po številu — prišli od zadaj iz Vojaš-niške ulice, ali spredaj iz Koroške ceste s ponarejenim ključem na dvorišče, kjer se nahaja tiskarna. Ob 2. popolno-Či je zaslišal nek šum, vstal je naglo In odšel pogledat. Zastavilo mu je pot pet mož, ki so mu nastavili revolverje na prsa z ukazom,, da mora molčati in se takoj umakniti. Ker so ga začeli biti s pesmii, se je umaknil sili fn odšel v svojo sobo. Od tu je opazil v nasproti sfoj*čl tiskarni s papirjem zastrte luči in si'*al ra7b?lanje. Videl je, da sta stala dva neznanca pri velikem stroju, eden pri stranskemu stroju, eden pa pri vratih. Opazil je, da so neznanci pri strojih gotove dele ven jemali, druge razbrati in rezali jermena. Ponočni obiskovalci so zastražiildi tu vsa vrata, kjer spi osobje, uslužbeno v tiskam*. Od duhovnikov in moških, ki stanujejo v prvem nadstropju, slučafno ni bilo nikogar doma. Tako so imeli obiskovalci prav lahko delo. Neki major, ki je šel v tistem času skozi mesto, je slišal sedem strelov, in sicer se je poznalo, da so morali biti Iz samokresov In ne iz pušk. Sprva je mislil, da stre'ja vojaška straža v bH*nl se nahajajoče dravske vojašnice. Hotel je Iti pogledat, kaj se vrši, med tem so mu pritekli nasproti štirje neznanci, katenh pa nI ustavil. Hitel! so preko državnega mostu. Kolikor se je dalo dodati, so bili pri tem nočnem obiska poškodovani vsi Itirfe gfavfi! strnil, ©orereno jermen le In bale odneseni tad! v stroja se nahajajoči nastavek. Ker se je v nedeljo dopoldan v demolirani tiskarni vršila sodna komisija in je bil dostop zabranjen, podrobnosti niso ugotovljene. Cenijo materijalno škodo sedaj nad 2,000.000.— dinarjev. Policija je zaprla že več sumljivih oseb. Pri tem obisku so bili, kolikor se je dognalo, krivci strokovnjaki v tiskarniški stroki, ker so odstranjeni oziroma poškodovani le gotovi deli na strojih.
— Maribor, 12. febr. (Izv.) Jva* pnda na Cirilova tiskarno osumljene so tri osebe, ki so bile aretirane. Tekom današnjega dopoldneva jih je dolgo zasliševal pol. nadsvelnik I\ Kerševan. Včeraj je bil lokalni ogled v tiskarni. Og!cd jc ugotovil materialno škodo, ki je z ozirom na sedanje valutne razme« re velikanska. Ogled je vodil nadkomi« sar Pestevšek.
Čičern o lozanski konferenci.
Poročevalec »Temnsa« se je raztro-varjal s Cičerinom, ki mu je izjavil nastopno: b Konferenca sc je vršila v splošnem kaosu in absolutnem neredu v vsem njenem delovanju. Poskušalo se je rešiti vprašanje bli7nj. vzhoda in uvesti nov red brez udeležtrve Pinije, brez sodelovanja 150milijonske£a naroda, ki ic v marsikaterem oziru v tesni vezi z ori-jentskimi narodi. Rezultate te.sa posesa vidimo sedaj: popolen neuspeh m nesposobnost doseči nekaj življenjskega stabilnega. Armensko vprašanje je med drugimi očividen primer, da je sodelovanje Rusije pri rešitvi tega vprašanja neobhodno potrebno. Konferenca ni mogla ničesar storiti za armenske begunce. Rusija pa je to vprašanje rešila sama s tem, da jim je dovolila naseliti se v bogatih okrajih Dona in Kubani. Poglavitni greh cele konference je razkrit memorandum ruske delegacije. Zapadne države se nočejo   priznati principa ravnopravnosti   orijentskim narodom, kakor   tudi ne pravice do svobodnega poTltičnejra in gospodarskega razvoja. Turški narod je včasih obstojal iz generalov, oficirjev, uradnikov, seljakov in slug. Sedaj pa je nastal še srednji razred sestoječ iz trgovcev in inteligence in ta razred hoče gospodariti v svoji hi?i. Turški narod je z nenavadno silo začutil edinstvo in narodno neodvisnost. V bistvu pa je med mentalitetom lorda Curzona z ene strani in turškega naroda, ki je zaljubljen v svojo neodvisnost z druge cel prepad. Istočasno pa je bila lausannska konferenca poskus   oropati   Rusijo njenih naravnih pravic in postopati ž njo kot s služkinjo. Vnebovpijoče dejstvo konference je sistematično stremTjenje, odstrnniti Rusijo od vseh vprašanj, izvzemši Darda-nele in ce'o v tem slučaju ji niso priznali njenih pravic.   Ali je mogoča še bolj nespametna politika kakor nastop antante proti Rusiji? Politika lausannske konference napram Rusiji je našla velik odmev med ruskim narodom. Zunanji opazovalci si ne moreio misliti, kako globoVo seira mednarodna politika v ideologijo in dušo ruskih narodnih mas. Ker seiejo v Lausanni veter, bodo želi v ^usiii burjo, Kratkomalo. moja sodba ne bo preostra, če trd?m, da se lausannska konferenca ne bo posrečila. Dovoljujem si izraziti upanje, da bo ta šola sname-tovMa evrop^c dr-^vniVe, če sploh še zaslutijo to ime. Temeljna poteza zavezniške politike v Lausanni je bila težnja za izoliranje Rus'je. Dokler bo obstojala med zavezniki ta žeTja,   ne bo mogoče   doseči v mednarodni politiki nobenih trajnih uspehov.   Z največjim prepričanjem lahko izjavim, da se to tiče vseh vprašanj, ki vznemirjajo politične kroge. Ta vprašanja je mogoče rešiti edtnole na skupnem mednarodnem temelju, posebno, ker se tičejo držav, ki so bile v vojni opustošene. Po mojem prepričanju bi morali vsi narodi z zdru^mmi mo^mi Izle^H rane in nadomestiti izgube, ki so j:h pretrpeli v času vofne. Puški narod, ki z napetostjo zasleduje svetovne dogodke, bo pri rešitvi teh vprašanj element ravnotežja, on želi,  da bi se ustreglo zahtevam in potrebam vseh in da se garantira vsakomur popoTen razvoj.«
HMHHEHBMBmannpfl m uja u uj
Maskah. i ii.hn Mrla". „JUBILEIMA
na ousfni tcek 13- februarja v »Narodnem domuc-
9
Stran 2.
»SLOVENSKI     NAROD«    dne 13 februarja 1923.
Stev. 34
Telefonska in brzojavna poročila. j
RAZMEJITEV Z ALBANIJO. — Beograd, 12. februarja, (TzvJ Zunanjepolitični položaj naše države zadobiva potom dveh dejstev solldnej-So in trdnejšo podlago. Odobritev sant-margheritskih konvencij v Rimu je mnogo pripomogla za vpostavitev dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Na drugi strani pa je pričakovati sedaj definitivno razmejitev med kraljevino SHS in Albanijo. V najkrajšem času bo odstranjena takozvana nevtralna cona. Razmejitvena komisija je dokončala svoje delo. Razmejitveno delo je zaključeno. Naši državi ie priznan takozvani »Gorski okraj«. Ta okraj etnografsko, nacijonalno in kulturno pripada naši državi.
Rekonstrukcija vlade Siambolijskega
— Sofija, 11. febr. (Izv.) V smislu sklepov glavnega odbora zemljoradničke stranke Je ministrski predsednik Stambolijski izvedel delno rekonstrukcijo svojega kabineta. V srboto je pndal ministrski predsednik Stambolijski kabinetu demisijo, na kar mu Je bila takoj poverjena sestava novega. Stambolijski je nekatere člane dosedanjega kabineta izloči! in pozval kot svoje sotrud-nike popolnoma nove ljudi. Rekonstruirana Vlada le takole sestavljena:
1. ) Stambolijski. ministrsko predsedstvo, ministrstvo zunanjih del in zastop-•tvo ministrstva vojne;
2. ) Peter J a n e v,   ministrstvo pravde la zastopstvo ministrstva financ;
3. ) O b o v, ministrstvo poljedeljstva in aastepstvo ministrstva notranjih zadev;
4. ) Pa ga lov, ministrstvo Javnih del fn zastopstvo ministrstva saobraćaja;
5. ) O m a r £ e v s k 1,   ministrstvo pro-•vete;
6. ) R a d o 1 o v, ministrstvo trgovine.
Stambolijski Je iz ministrstva izločil notranjega ministra Daskalova. finančnega ministra Po rt al ova, ministra sao-bračaja D a n e 1 o v a in vojne ministra T 1-nova.
Podpis orijenf ske mirovne pogodbe.
— Pariz, II. februarja. (Izv.) »Chl-cago Tribune« doznava, da so zaveznl-£k1 komisarji v Carigradu pr"čeI1 pogajanja z angorsko vlado glede podpisa orljentske mirovne pogodbe. Pogodba se ima podn'satl v Carigradu. Angorska skupščina je imenovala Bekir beja za svojega delegata. Kemal paša se sestane v Pandermu z Izmet pašo. Včeraj je prispel v Carigrad ameriški komisar admiral Bristol.
'AVSTRIJA IN TROOVAINSKE POGODBE.
— Dunaf, 12. febr. (Izv.) Avstrijski Ičaneelar dr. Seipel odpotuje po dosedanjih privatnih informacijah že 20. t m. v Beograd, do sondira teren za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Isti dan se prično tudi pogajanja z Italijo za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe. V marcu se prično slična pogajanja s Češkoslovaško republiko. Kancelar dr. Seipel namerava potovati v marcu v Prago. Slede na to pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb z Anglijo in Francijo.
IZVOZ ČEKOVNIH PISEM.
— Beograd, 12. februarja. (Izv.) Ministrstvo financ je odposlalo na vse carinarnice navodila, da izvoz čekovnih pisem ni zabranjen. Za ta pisma nosijo pupuino cCgovornost denarni ozironu. bančni zavodi, ki so jih izdali.
ANGLEŠKI FUNTI NA BERLINSKI BORZI.
— Berlin, 11. febr. (Izv.) Včeraj Je berlinska borza doživela veliko senzacijo. Bančna tvrdka Mendelsohn & Comp. je ponudila v prodajo velikansko svoto angleških funtov v znesku 500.000. kar reprezentira nad 80 milijard. V borznih krogih zatrjujejo, da stoji za to prodajo nemška državna banka.
Bolgarsko narodno gledališče pogorelo.
— Sofija, 11. febr. (Izv.) V soboto okoli 20. zvečer se je bliskovito raznesla po mestu vest, da gori Narodno gledališče. Vse prebivalstvo Je trumoma hitelo na mesto požara. Kralj Boris in člani vlade z ministrskim predsednikom Stambolijskim so prišli na pogorišče. Zadnje dneve Je Narodno gledališče praznovalo 65 letnico prve gledališke predstave. Ob 7.30 Je bila napovedana dramska predstava »Genovefa«. Kmalu med prvimi prizori so začele goreti na cdru kulise. Kako Je ogenj nastal, še b:io mogoče dognati. Ogenj se Je nagloma razširil na garderobo ln na skladišče dekoracij. Med občinstvom je nastala velikanska panika. Vse je hitelo proti Izhodom. Mnogo ljudi Je b:io v gnječi več aH manj težko poškodovanih. Sreča Je b!lo .da so s« vsi obiskovalci rešili In da ni bilo Človeški frtev. Požar je uničil glsdzlišče popolnoma in Je matcriialna ško^a zelo velikanska.
— Dunaj, 12. febr. Po poročilih iz Sofije je bolgarsko narodno gledališče zgorelo. Porrčilo veli. da sta bili dve osebi mrtvi in 15 težko ranjenih. Oder Je popolnoma zgorel.
GROZEN UMOR. MORILEC KAVKASKI KNEZ.
— Velika Klkinda. 11. febr. (Izv.) Danes dopoldne se je tu na glavnt ulici odigral ajoaca prizor, V zaatevore Ja mahoma po-
tegnil kavkaski knez H. Tadijan dolg nož in z* njim zabodel v srce ruskega polkovnika Vladimiri a O sipo v a. Polkovnik sa Je takoj mrtev zgrudil na tla, a kavkaski knez Je mirno korakal dalje.
Podrobnosti atentata na poljskega metropolita. n
— Varšava« 10. februarja. Umor metropolita Georga Jaroszewskega le vzbudil v Varšavi veliko razburjenje. O atentatu poročajo še slede podrobnosti: Atentator Smaragd Latisczenko je prišel v Četrtek pozno zvečer v palačo metropolita in zahteval, naj ga puste k njemu. Metropolit mu je dovoli) -pogovor med štirimi očmi. V hipu. ko Je sluga hotel sporočiti, da je prišel novi obiskovalec so se čuli streli in atentator Smaragd Je skočil z revolverjem v roki iz sobe. Služinčad ga je takoj zadržala in izročila policiji. Metropolita so našli mrtvega. Zadet Je bil v glavo. Atentator Je bil nenavadno častihlepen in se ni hotel pekoriti odredbam svojega predstojnika volinskega Škofa Dionvsia, ki ga je za to leta 192u. suspendiral. Odkar je prevzel vodstvo pravoslavne cerkve na Poljskem metropolu Georg. ki Je hotel urediti notranje neprilike, ga je začela napadati duhovščina, ki je bila nezadovoljna z novimi odredbami. Med nezadovoljnimi je bil tudi Smaragd, Iz česar sledi, da je bil atentat izvršen iz osebnega sovraštva.
Umorjeni metropolit le bil star 51 let. Pred revolucijo Je bil pravoslavni metropolit v Kijevu. Potem se Je nahajal nekaj časa v Srbiji, odkar je odšel 1921. leta na Poljsko, kamor ga Je poklical pravoslavni synod kot poglavarja pravoslavne cerkve na Poljskem, Pokojnik Je lansko leto podpisal pogodbo o avtokefaiiji pravoslavne cerkve na Poljskem.
Politične vesti.
= Votilne laži. Včerajšnji »Slove* nec« si je dal iz Beograda med drugim poročati, da je namestnik Hribar« prine* sel v Beograd okoli 30 zelo važnih aktov. V enem izmed omenjenih aktov se zahteva dovoljenje za izvoz 1000 va* gonov kostanjega lesa, nekateri akti pa se tičejo sekvestrov in pa agrarnih vprašanj.« Vse te vesti so zrastle na »Slovenčevem« zelniku in so seveda brez vsake podlage. Z namestništva nam namreč poročajo, da ni namestnik Hribar vzel v Beograd sabo niti enega akta, še manj pa da bi bil vzel sabo akt, v katerem se zahteva dovoljenje za izvoz 100 vagonov kostanjevega lesa. Pri tem izrecno konštatujemo, da je g. namestnik sam načelno proti temu, da bi se sploh dovolil izvoz kostanje« vega lesa.
= Za generalnega konzula na Reki hoče napraviti »Jutro« pokrajinskega namestnika Hribarja. »Jutro« je znano kot najbolj Informiran in najbolj učen list na svetu, zato bi mladinski organ že lahko vede!, da se rudi v današnjih sicer abnormalnih časih nikogar, ki je bil že akreditiran pri kakšni državi za poslanika, ne more degredirati za konzula.
— General  Ludendorfl  Izgnati Iz
Avstrije. Iz Gradca poročajo listom: Vse tukajšnje delavstvo je pozdravilo generala Ludendorffa z burnim odporom. Koder je šel vlak z Ludendorf-fom, povsod se je zbiralo delavstvo, ki je vpilo: Morilsc! Blazni kadet! Gro-bokop nemSke države! Krvoločnež! Zda! beži iz Nemške brezvestni krvnik, dočim se nemški narod radi njega pogreza v pogibelj!« V Kapfenbergu so vdrli delavci v vagone ter iskali Ludendorffa. ki se je bojazljivo skrival. Sitttaci'a je bila jako resra. Množica je vpila: Kje je morilec milijonov? Na vislice z njim! Ob samem takem zasra-movanju ln zaničevanju se je Luden-dorff pripeljal do Dunajskega Novega mesta, kier so ga hoteli delavci iz vlaka izvleči. Stalo je mirne;še duše veliko truda, da se ni to zgodilo. Dunajska policija nI dovolila, da bi Ludendorfl prišel na Dunaj, amoak ga je prisilila, da se je ustavil v ffitzendorfu in tam nastanil. Takoj nato mu je policijski uradnik izročil pozivnico, da mora s prvim vlakom ostaviti avstrijska tla.
s= Položal v Carigradu. Carigradski dopisnik Havasove agence poroča* Tu vlada velika panika. Smatrajo, da bo neuspeh v Lausanni. tudi če bi bila konferenca samo odgođena, povzročil novo vojno. AngleZi vzdržujejo sicer s svojo vojsko mir v Turčiji, toda kema-listi so organizirali svojo armado, kakor da pričakuje1© konflikte. V Carigradu Je 20 tisoč oboroženih Turkov, v TrakljI pa 30 tisoč, ki so preskrblleni tudi s topovi. Okrog Canaka in izmida je zbrano mnogo turške vojske. Ce bi torej angorska vlada izdala povelje za napad, se bo moral general Harington boriti na 5t*r! fronte • omejenim Številom vojske. Harlngton je dovršil Inspekcijo svoje armade, ki je pripravi lena za vsak shtčal. Za-domho Ima v sredozemski In atlantski fHtl In izvrstni zračni flotilH. Ne glede na to pa AngteSl ne računalo s čude*! In presojajo položaj precej pesimistično.
m Pre-skava znradi a*entata na S *arr bonskega. Sodni ska oblast v Sofiji preiskuje zadevo atentata na Stam-bolilskega. Posrečilo se jI je dobiti v roke bogat materiial neke anarhistične organizacije. Pravim zločincem Se niso prišli na skd«   - ^ ^ <-> *--^
* s
Gospodarstvo.
--g Novosadska blaftpvna borza dne
10. februarja. Novi Sad. 10. februarja. Ceno noti rajo: Pšenica bačka zaključena 43730, banatska zaključena 442-50, bački ječmen ponudba 312.50, bački oves ponudba "290, srijemski 300, bačka koruza 100 % kasa za« ključena 230, stara koruza 220 — 230, za apriloma j 270, 20 % kasa zaključena 256, beli bački fižrl ponudba 400. iskanje 3°0. moka št. »0« ponudba 66230, št. »2« 625. »6« 500, »7« 445, »S« ponudba 275. Neizprc« menjena tendenca.
—g Zagrebški tedenski semenj. Zagreb 10. februarja. Slab semenj, neznaten deg^n in dovoz. Govedi in konj ni bilo, sena in slame okoli 10 vagonov. Cene so notirale v dinarjih: debele srijemske svinje 22 do 22.50, slabe III. 19 do 21, teleta 13.50 do 1430, seno 200. 125. drva 350 do 400 za voz.
— Zagrebši trg. Zagreb, 10. februarja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja, notira jo: Pse* niča (76 do 77 kg) 43730 do 450, nova za« časno suha koruza 220 do 250, umetno su* lena 295 do 300, rž 275 do 390, iečmen za pivovarne 31230 do 325. oves 290 do 295, pisani fižol 350 do 360. beli 370 do 3S0. pše* nična moka »O« 700 do 725. »2« 675 do 700, »6m 650 do 675. za krmo 250 do 300, drobni otrobi 1S0 do 200. debeli 190 do 210. Neiz* prr.men jena tendenca.
—C Dobava delavski) oblek. Pri ravna-tel'stvn državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 24. februarja t 1. ob 11. uri dop. ofertalna Ifcitaci a glede 100 parov delavskih oblek Iz nepremočTivega impregnira-nejra platna za pralce kotlov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice interesentom na vpogled.
—g Dobava mehkega svinca. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarla t. 1. pismena ofertalna licftacia glede dobave 10.000 kg mehkega svfnca. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtnrške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava dekstrina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 23. februarla t. I. pismena ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg dekstrina za leplenje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava mesa. Pri Intendanturi komande Savske Dfvlzfske Oblasti v Zagrebu, Gaeva ulica broj 30 a In pri Komandi Vojnega okruga v Varaždinu se bo vršila dne 17. februar'a t. 1. ob 10. url dopoldne ofertalna llcitacl'a glede dobave mesa za garmpH Varaždin In Čakovec za mesec marec 1923. Predmetni oglas ie v pisarni trgovske fn obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled
—g Adre%*r Zagrebačkog Zbora. Za uspješno proveden ie svrhe zborove, a naro* Čito da se poluče Sto tijesnite interesne veze Izmedju p-oizvadia*« i trgovaca s jedne stkane i odzimača ? kur»aca s dr»«ge stran*, zaključio je izvršni odbor Z. Z pristupiti sastavljanju posebnog svoj adresara za sva nadleštva, trgovce, industrijalce, obrtnike i ostale privredne ustanove u cijeloj kralje« vini SHS. Na ovaj način želi uprava zbora shodnom propagandom upućivati neposred* no interesente jedne na druge. Kada mc= djutim bude adresar gotov, stajati će on na raspolaganju i članovima Zagrebačkog Zbora.
—g žetev v naši kraljevini leta 1912.
Po poročilih »Almanaha novosadske borze« se je pridelalo v preteklem letu v Jugoslaviji meterskih stotov pšenice 11 569.740 (v letu 1921. 14 100.300), koruze 22 540.000 (18,743.119), rži 1 133.298 (1,477.255). Ječmena 2 331.154 (2 912.719). ovsa 2.470.558 (2.744.314). Po teh podatkih se je pridelalo samo koruze 3.8 milijonov meterskih stotov več medtem, ko je bila žetev ostalih žitaric slabša.
pripeljana živila nek star policaj, a pravega nadzorstva nad kakovost o in cenami ni nobenega. Glede samovol nosti uslužbencev pri filijalki tukajšnje bolniške blagajne Izpregovorimc z neovrgl.ivimi dokazi v kratkem kaj več. Ni čuda. da e Ijud-stvv od dne do dne boli nezadovol.no in nezaupljivo napram državni upravi. Železna metla, k e si?
Kultura.
— Iz Stične nam pišejo: V petek pred Svečnico ln v noči svečniški so se pojavili tatovi na Ivančni gorici, na Hudem v več bližnjih rbčinah. V restavraciji g. Hrastove na Ivančni gori so pokradli namizne pr*e, mizno opravo In drugo v vrednosti 15.000 kron. Na Hudem so pa pouzmali nekemu posestniku moško obleko, perilo in drugo. Stiski orožniki so bili takoj na nogah In so zasledovali tatove In našli v gozdu proč vrženo — ali izgubljeno — obleko. O tatovih, ki se večkrat tu ln tam pojavljajo, še nI sledu. Tatovi so za čas tatv:ne porabili svečniško noč, ko so se nahajali hišnrki okradencev na pustni veselic* na Ivančni gorici. Iz tega ie Jasno, da so tatovi, porabljajoč to priliko. Sli m svoje delo. ki lim ie bilo uspešno. — Neki posestnik Jc do treh zjutraj čakal s puško na dvorišču na — lisico, a ker Ms'ca ni prišla. Je Sel spat in potem je prišla dvonožna lisica, ki fe ivzršila svojo tatvino. Orožniki pridno zasledujejo tatove. — V enem Izmed zadnjih dopisov Iz Stične se je omenjalo tudi ondotni samostan. Tiskarski škrat nam je Iz besed »meniški samostan napravil »nemški samostane, kar ie seveda nesmisel.
— Iz Kamnika. Pre el? smo In pri občujemo. Srečna Jugoslavija, k»er Je vsega dovoli |n se neprenehoma cedi med in mleko! Vsi sloii n:enega prebivalstva pa so tudi neprenehoma in popolnoma nezadovolnl. Zaka? Vsakdo se lahko prepriča o tem sam, pa nai si bo tu*cc aH domačin. Mesar-;e imamo pri nas št*r1. Krpi meso k*er hoče!, povsodl dobil mrhovini podobno, neokusno ln neprebavllvo meso, ki se ne da n*tl skuhati. Ne glede na poman kanlc krme pa gtmPo vsak dan po cesti ovce, gr-veJo tfv'no fn svhVe n^š'*m na "b^n nepri-1>bl'enlm sosedom It-lianom in Nemcem. Mesari, kl prekupireo to živino, se ne imeni'o za to. da sami prod-va'o na'sbMe meso po ze'o visoki cen«, kl io vsak h?p samovoVno še pov'šn'e^o. Pa kdo bf *fm zameril, sal fe vsak svo'e «*reče kovač. Samo kaj poreko ubogi ur~dn?Vi fn nčl'el'1 s svo?o mizerno p?"£o o d^našn th dra*Jni-slih razmerah? Nhče si ne una n?t1 pritožiti se, ker se bo'| zamere od desne In leve. Iste žalostne razmere vladaio tudi v pekarnah In treovin-h. kfer ni nobenega aadzorstva. Ob torkih pregleduj* aa trg
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJLBLJANL
OPERA.
Torek 13 febr.: carmen ob 3L p p. Izven.
Sreda 14. febr.: Zaprto.
Četrtek 15. febr.: Vrag fn Katra. Izven.
Petek 16. febr.: Nižava Red C
Sobota 17. febr.: Prodana nevesta Red A.
DRAMA.
Torek 13. febr.: Zaprto. * r
Sreda 14 febr.: Za pravdo ln srce. Izven. Četrtek 15. febr.: »Čudež sv. Antonac in
»Crna dama iz sonetov* Red E. Petek 16. febr.: Ugrabi ene Sabinke. Red A Sobota 17. febr.: Za pravdo in srce. Red Đ •   • •
— »Ugrabflcne Sab!nke«. Po tclfklh dramah je Ljubi ančanom kar odleglo, da so se mogli zopet enkrat v gledišču nasrne ati. Zakaj se ne goji malo boli veseli reportoar? Človeku je smeh potreben kakor vsakdani kruh; za IgTalce pa 'e vesela igra važna, ker težavne ša šola In jim prihaja kapital odtod! v dobro tudi za tragedijo. Staro SchSnthanovo Igro so radi n enega humorja vedno radi vprlzarjali naiboliši nemški odri in gledališki ravnatelj Striese je pripadal in pripada še k paradnim vlogam mnogih najbol š?h ln najpopularnejših nemških igralcev. Pri nas ga je svojčas igral Inemann nepozabnega nam spomina. Letošnja premijera Je bila prav dobra, tempo pravi in humorja zadosti, čeprav ne zvrhano. Občinstvo se bo jako rado še mnogokrat šlo sme at v to Igro In gledališki blagajnik se ne bo jokaf. Obžalovati je pravzaprav, da je Gangl igro za Slovence lokalizira!. Tipi so vzeti izmed nemških fillstrov in potujočih glediških družb s takimi ravnatelji pri nas do danes še nimamo. Tudi je govor o slovenskem narodnem gledišču v Trstu danes brez smisla in ti legne kakor mučna senca na dušo. Naše gledišče Ima posebnega dramaturga; pregledati bi morai tudi tako lažjo robo, predno pride na oder, in Jo po potrebi popraviti.
PutTata ;c vstvaril SfrieseJa, kl se razlikuje od običajnega »klasičnega« tipa te vloge. Ni nastopal z ono, ravno »šmfrsklm« Igralcem dostikrat lastno pozo fn bobnečo deklamacijo, ki se ti zdi smešna in predrzna. Izvira pa v resnici Iz naivnega prepričanja o visokem umetništvu. Zato tudi ni vzbujal one burne veselosti, ki fo povzroča tak Striese. Bil je pa Put a ta fine.ši Striese; stnrikav mož, kf so ga težke iz-kušne živi enja že precel strle in napravile skromnega. Svoje praktične namene dosega bolj s tiho lokavost;o, kateri je primešano nekaj melanholie In zaničevanja ljudi. Zraven pa ie prepričan o svoji umetnosti in Put ata Je onf lepi protest zoper omalovaževanje ubogih igralcev govoril s toploto in ganljfvcstjo, ki Je spominjala skoro na slična mesta pri Shakespearu. Podal nam ie fino zasnovan resničen tip brez gibana h karikiranju, tip, ki bi bil vreden, stati tudi v resne sem dramskem delu. Pufatovo po'movanje se je naslana-lo na ruski igralski realizem, kakor njegov RasplTttjev v »Svatbi Krečinskega* Nekaj manka slovenskemu Strieseut Nemški saksonski dialekt, kl je samposebl neizčrpen vir komike. Morda bi se dalo vlogo govoriti ribniško, kar bi zmogel seveda le ro?en Slovenec, ki to narečje dodobra pozna.
Rogozov profesor ie bil izborna karakterna figura, tudi brez vseh škodi Jvih nagnenj h karikaturi. Okrog njega se Je grupiral glavni humor igre in se v n.'em nekako osrcdotočal, kar pozabili smo že, da je Rogoz prišel k nam iz razmer, k"er :e bil va'en igrati komične vloge. Po tolikih trag'čnih tonih n'eeovih izza zadnjih sezon smo mu lahko dvo'no hvaležni za ta izborni veseli večer. Na bolši igralec ti začen;a posta:ati nekoliko enoličen, če ga gledai vedno le v tragičnih vlogah. Storili bi Rogozu samemu uslugo, če bi mu večkrat dali igrati stvari, k? spndajo v stroko ksrakterneca komika. Poznalo se mu je. da se v teh vodah jako dobro počuti In težko bi si zamislil to ftoiro brili'antnelo, nejjo nam jo je zaigral Rogoz.   N;emu in
Put ati je V prv| vrsti šlo toplo priznanje izvrstno pozabavanega občinstva. Rakar-ic—. a je profcsor'evo hudo soprogo ierala dobro, dasi brez posebne nijanse. Za to stroko nimamo nobene prave igralke, kakor smo z ženstvom sploh 5'bke'e oskrb-!Tenf, nego z ~ "klml Igralci. M. Dan'lova, Wfntrova. GabrTefč čeva in zlasti Rogo« zova so dobr^» sekundirale v svolih manjših vlogah. Peček ie mladega zeta Igral zelo pohvalno. Posebnih karakterizacii ta ki »mladi može« ne pripuščajo. Plut bi bil dokaj kr>f *čne:ši, x" *" ne smatral za miko zgolj glasno ~' iač0.nTe. Včasih mu pride prav, ra pr -~ pianerra obrtnika v »VoffCktt«. Ne pa ^edno. Mnogo hvaležnosti bi bil našel ■ hrvatskem pobarvanhi svo:egs» vinskega trgovca iz Zagreba. Tu bi bil zopet lahko »mes posegel dramaturg s par tipično hrvatskimi frazami In hrvatsko zavitimi izrtzi. Koliko veselosti bi bMo Si-er se je pa občinstvo dovoli sme;a1o tudi Plutu, za kar se Ima na vsaj deloma zahvaliti p'sateVevi gftnactslrl komiki, ki samanosebl učfnkife. Prav prfetno 'e Iz-nenadfl Medvcn. Mladega lgrt»1ca, ki zanaša v polni zavesti svo'e umetniške važnosti knlisne manire v svole zasebno živ-1enJe. Je predstavlal zelo razumno ln žel marsJkako krepko salvo smeha. SmerkolJ je bil v mnTčkenl vlotrJ zelo resničen uradni sluga z dobro masko. Kdor se h^če PT ur sme'ati In malo poz^b'tl na svrfe skrbi, naj ne zamudi »Ugrabljenih Sabink.«
„ ^     —„ ^ ^v-^   .a z.
Izpred sodišča.
JUTRO PRED SODNIKOM.
Ob priliki zadrfih občinskih voTftev v L:ubljan| so mladi .i v svojem »Jutru« blatili politične nasprotnike na vse mogoče hi nemogoče načine. Tako Je »Jutro« z dne 29. novembra 1.1. priobčilo z naslovom »Pritisk, katerega se nt bati«, članek, kjer je blatilo na svoj speci alni način »Slovenski Narod« in »Jugoslovensko Zaednico«, Češ, da se Zajednlčarji poslužujejo nedor ;stnih sredstev za pridobivanje glasov, da uradnika Jadranske banke dr. Rr.man Ravnikar In Riko Debelak hod;ra okoli bančne kli entele io izsljujeta podpise za Zajednico in da na tako izsilevan e in nasilje stori vsakdo najbolje, da pokliče stražnika.
Gg. dr. R. Ravnfhar in R. Debelak sta po dr. Vlad. Ravniharju vložila proti odgovornemu uredniku »Jutra« g. Brozoviču pri dež. sodišču v Ljubljani tožbo radi žarenja časti.
Dne 23. jantarja t. 1. se Je vršita prva razprava. Tu ?e zagovornik dr. Klepcc Izjavit, da se tožUelja ne morc'a ču*lti žalena, Dotični članek ie hotel očitati le presilen način agitacije. Splch se mesto o Izsiljevanj nanaša boli na veletrgovca Jelačna, bančnega ravnatelja Krofto in na druge ljudi. SIcer pa prevzema obtoženec za članek popolno odgovornost in nastop', dokaz resnice.
Dr. Klepec je predlagal za priče ravna-tela »Jugoslavi e- Vladimirja l/išcrja. h kateremu da sta pr"sla tožitelja z neko kn'-ro in ga kot ravnatela zavoda, ki je materi al-no odvisen od Jadranske banke, $r!t!a, da se ondl vpiše, da bo volil Zajednico. Dalje predlaga pričo Josipa Skalarja, uradnika Jadranske banke, češ da je pršlial dr. R. Ravnikar kot prokurist Jadranske banke slugo z okrožnico, podpisano od n'ega fn od Debelaka okoli uradnikov Jadranske banke, v katero bi se morali vpisati, da bodo volili Zaednico!
Zastopnik tožIteVev dr. VlatTmTr Rav-nlhar je epovdara'. da se v tem slučVu ne more nič slepomišiti. Inkriminirani članek nad vsak dvom jasno očita toŽiteliima kažnjivo izsi!;evanje glasov za »Jugoslov. Zajednico«. Predlaga priče Al. Lenčka dirigenta ljubi', podružnice Jadr. banke in Franca Korinška slugo iste b^nke.
Priča VI. Fišer Izpove, đa sta ga toži-telia nekoč, ko iih jc slučajno srečal na ulici, v šali vprašala kako bo volil, on pa da iima je odgovoril, da bo volil tako da bo prav. O Izslljevan'n nI bilo niti govora.
Priča J. Skalar izpove, da ie nekaj dni pred volitvami prišel v poslovalnico Jadr. j banke sluga centrale Korlnšek in vprašal nekatere uradnike, kako bodo volili. Na vprašanje g. Skalarja mu je sluga odgovoril, da priha'a po nalogu dr. Ravriharja. Cez nekai časa je prišel k ruemu Isti sluga fn mu priznal, da si je ime dr. Ravnihara sam izmislil Drugi can jc prišel v poslovalnico sam dr. R. Ravnihar fn pojasnil priči in drugim uradnikom to zlorabo svo ega imena. Dr. R. Ravn*har fn Debelak n'sta poslala med uradništvo a'kake okrožn'ce, na katero bi se morali uradniki vpisati, da velijo Za?edn"co.
Priča A. Lenček izpove, da Je pred vo-livami slišal, da je poslai dr. Ravnihar slugo b uradnikom poslovalnice Jadr. banke z zahtevo, kako bodo volili. Ko je to povedal dr. Ravniharju, je bil le-ta iako presenečen In je tako vprašal slugo, kdo le to napravi!. OgJasfl se fe sluga Kor*nš?k In priznal, da fe zlorabi Ime dr. R. Ravnlharfa.
Priča Fr. Korlnšek Izpove Isto. Med uradništvo nI nos*1 nikako okrožnice z zahtevo, da naj volijo ur-"1 k m Za:cdnico.
Ker zagovornik dr. Klepec predlaga v svrho dokaza resnice še druge priče — uradn:ke Jadranske banke, se obravnava preloži.
Dne 10. t. m. se Je vršila druga razprava. 2e pred razpravo ie obtoženi odg. ured-n'k »Jutra« ponudil poravnavo, kl sta jo to-žiiella odbila.
Ob začetku razprave Izjavi zagovornik dr. Klepec, da ne reflektira na zaslšanje svo ečasno predlaganfh nada'jnih prič. Le-te so mu namreč pred razpravo deloma same po:asni!e, da n celi tei stvari — nič nc vedo. Dalje Iziavi dr. Klepec da Je urednštvo »Jutra« bilo od gotov;h uglednh oseb, o katerih verodostojnosti nI dvomilo, stili-cirano! Podal 'e potem -naenkrat novo d runo izjavo, da od?, urcdn'k đoc*Ctsega članka — n' čltal. ker da le hi bolan ln da torej za Članek ne odgovarjal To pa vk! ub temu. da je s prvo iz'avo prevzel vso odgovornost za vsebino članka tn nastopil dokaz resnice.
Zastopnik tožftel'ev dr. Vladimir RnvnU hf» predlaga obsodho. Obtoženec le v prvi razpravi zagovorniku izrecno iziavil. da prevzema za članek polno odgovornost. — Skliceval se je še celo na nadaTne priče v svrho dokaza resnice! Zc do prve razpravo je Imel obtoženec dovolj časa da se Informira o istinitosti trditev v članku! Scle sedal pa ko so ga vse priče pustile na cedilu, poda?a nove izjave nasprotne s prvotnimi. Proti »Jutm* in negovemu neprenehoma žaHivcmu pisaren u ie bil^ treba nastopiti, da »tatutrnmo eksemcel. Skra nI čas je, da saniramo nevzdržne razmere v gotovem Časopisju!
Potem ko je dr. K'encc predlagal oprostitev obtoženca. Je predsednik senata nad-svetnfk Mladič razglasil razsodbo, s katero se odg. uredn k »Jutra« g. Brozov'č radi inkrimfniranega članka, o katerem trdi, da ga n| čital. in ker se n^ha»n;o gorn'e •nlftve pmtt tožitel'cma dr. R. Ravnfl'ir'ti *n R. Debelaku obsodi radi prestopka čl. 3 t"^k. zak. vsled zanemar'en'a |freditf$*fh d^zn^stl m 300 Pfn. gl<~be. v s^tčn»ti neveri lvos'1 na 6 dni r-f>ora 'n na rbSv« r*»z«or!be v «Jn*rn.«
Tako je Ju*rnv urednik *«-pet enkrat zanemarit uredniške doUn^st! aM zlezel n^d kloo v sili zagovora, potem ko le s nn-^ško f"nf-»ro n"p-»v^d"nl dok*>z rc«n«ce padel in zletcl v vodo. Ohso eno »Jutro« pa na' se svo"m rosle znnemar;aročrtn urednikom In svo'im pisatelem prav lepo zahvali zn ta na'nove?šl »ptišelr«. kl ga ie dobilo v IJub-1 liaoski iuiiičPJ palači
Dnevne vesti.
V Liabifani. dne 12. februarja 1923.
— SpToSno ogorčenje mora v vsi
naSi javnosti brez   razlike političnega prepričanja povzročiti vest o zločinskem napadu na Cirilovo tiskarno v Mariboru in o demoliranju njenih tiskarskih strojev. Ne prihaja nam na misel, da bi branili pisavo klerikalnih listov, ki izhajajo v tej tiskarni, odločno pa moramo protestirati proti temu, da se v ogorčenju zaradi političnega stališča teh listov nastopa z brahijalno silo proti pod:etju samemu.  Ali hočemo zajadrati zopet v mrkle Čase srednjega veka. kjer je odločevala samo pest? Bilo bi to sramotno, saj se je vendar že zdavna v vseh kulturnih narodih uveljavilo načelo,  da se naj vodi borba za udejstvovanje posam-nih svetovnih naziranj zgolj z uma svit-lim mečem, pri čemur   bodi izključen vsak teror, vsaka brahijalna sila. Povojna psihoza je razveliavila tudi to preje spIoSno uvaževano načelo. Gotovi življi hočejo danes širiti svoje ideje z revolverji in nastopati proti nasprotnim kulturnim in političnim naziranjem z oboroženo pestjo in bombami. Da s tem rušijo vse temelje, na katerih je zgrajena Človeška družba, tega se ne zavedajo, ali se vsaj delajo tako, kakor da bi se tega ne zavedali.   Pri tem pa se trkajo na svoja prsa in slovesno zatrjujejo, da jim je blagor države in naroda najvišji zakon ?n da jim je ta zakon edina zvezda vodnica v vsem njihovem delovanju, v resnici pa s takimi svojimi dejanji rušijo glavne temelje tiste države, za katero se baje bore. V zadnjem času se takšni zločini, kakor se je dogodil v Mariboru, po naši državi silno množe. Kdo je med nami. ki si upa trditi, da nam taki dogodki koristijo na zunai in da krepa naš ugled in našo mednarodno pozicijo? Pa se pritožujemo, da   gineva   zaupanje v našo državo! Ali se je temu čuditi vspri-čo takšnih dogodkov in razmer? Quous-que tandem?!
— Zbor zaupnikov narodno-rta-predne stranke ▼ Ljubljani se vrši v četrtek dne 75. t. m. ob 20. zvečer v dvorani Mestnega doma v LJubljani. Zaupniki 2 dežele, ki bi se hoteli udeležiti tega zbora, naj naznanilo svojo udeležbo tajništvu NNS. Dnevni red: Poročilo in sklepanje o programu in organizacijskem statutu stranke, volitev odbora zaupnikov, postavitev kandidatov za volitve v narodno skupščino. Vsi. ki pozdravljate oživljenje naše narodno - napredne stranke in ki Vam je na tem. da se izboljšajo javne razmere, se zanesljivo in polnoštevilno udeležile tega zborovanja .
— Tajništvo Narodno • napredne stranke se nahaja začasno Knafljeva ul. st 5./L. kamor naj se pošiljajo vse pismene in nstmene prijave. — Uradne ure so od 9.—12. dop. in 3.—5. ure popoldne.
— Protestna mamiestac"a v Maribora. V veliki dvorani Narodnega doma v Marboru se je včeraj dopoldne vršila ob veliki udele/bi že davno prej napovedana manifestacija kulturnih in narodnih društev. Sklicateliica te prireditve jc ;e bila navidezno   »Slovanska Čitalnica«, v resnici pa so bili njeni inicijatoru docela drugi činitelji. Na to je meril tudi protest g. Droferrika. da bi tako splošno narodno stvar izkoriščala v svoje svrhe ena stranka. Manifestacijo je otvoril v imenu narodnega   odbora g. Lnkežič ter predlaga! za predsednika zborovala odvetnika dr. Bošt;ančiča, ki je izvolitev n»ed splošnim odobravanjem sprejel in podal talcoi besedo odvetniškemu koncippentu dr. Refsmann, ki je ponovil vse očitke, ki sta jih zadnji teden priob-čevala »Jutro? in »Tabor*, napadal pav ir ustnika Hribarja   |rj Andreja Gaber-£ea. Ponovil je javno manj znani očitek-, da je pokrajinska uprava zgodovinskemu društvu v Mariboru dala 4000 D. dočim je Lovsko društvo spreielo 20.000 Din. Ko je govornik omenjal   da so š^abski rekruti že v Mariboru, so se čuli ogorčeni klici: »Ven z njimi! Živela Or-jnna!« Ob zaklinčku je pozval, naj hodimo mimo nemških trgovcev in kapitalistov, pr! tem omenjajoč tudi nemško fcoionro na Teznu in očitajoč bankam in goto vitli gospodom zlorabo nacionalizacije ter zapostavPanie slovenskega delavstva v delavnici Južne železnice. — Zastopnik NSS g. Selinšek   je prečital izjavo narodnega delavstva. — V imenu nacionalistične mladine   je dr. ?nuderl prečital Iz'avo, v kateri je citiral Kem-stockov izrek: Lieber rauchgesch\varzte Triimmer als ein windisch Marburg ... raje z drniom očrnele ruševine, kot slovenski Maribor. V imenu SKS je g. Dro-fenik prečital kratko protestno iziavo, zatriujoč. da bo šlo tudi slovensko kmet-sko lmdstvo roko v roke v obrambo narodnih pravic, in protestirajoč proti temu, da bi ob^e narodno stvar Izkoriščala le ena politična stranka. V imenu narodnih borcev ie govoril   g. Julii Novak. Govornik je obrazložil svojo bolest, da se ti dogodki vrše v dobi volitev ker   ima'o   na   zunai   oblležie stran-karstva. ZadnM govornik ie   bil g. A r-n u š. ki ie končno prečital viharno sprejeto resolucijo: Pozdrav njegovemu Ve-fičan&tvu kraUu. ugotovitev govorice, da
NSS izdaja naše narodne In kulturne institucije n aseverni granici, obsodba takega početja in poziv vladi, da zavrne vsako koncesijo na našo škodo. Nato je zbor zapel himno »Hej Slovani«. Ob himni jc predsednik zaključil zborovanje s pozivom mirnega razhoda, češ naš cilj je država in narod.
— Povratek pokr. namestnika. Včeraj se je vrnil Iz Beograda g. pokr. namestnik Ivan H r i b a r ter prevzel zopet vodstvo poslov pokrajinske uprave.
— Zlobne izmišljotine. Neki list očita pokrajinskemu namestniku, da je dal lani zavarovati vse državna poslop* ja pri neki tukajšnji zavarovalnici in da je obdržal zase provizijo, ki jo je izplačala ta zavarovalnica. Gospod na* mestnik nas je pooblastil ugotoviti, da je ta vest od kraja do konca zlagana, ker on ni dal nobenega državnega po* slopja zavarovati.
f Ivan Mankoč*. znani tržaški vele-tržec šef lesne veletvrdke G. Mankoč v Trstu, je danes po dolgi in hudi bolezni izdihnil svojo blago dušo. Z njim leže v grob eden izmed glavnih naših slovenskih mož iz Trsta, ki so od nekdaj z vso zavednostjo in nenstrašenostjo nastopali za našo slovensko stvar proti najzagrizenejšim sovražnikom. Deloval je zlasti na gospodarskem polju In pri vseh naših gospodarskih institucrah, bil
je nekaj časa   predsednik   »Ja iranske   doino delavstvo slabo plačano in da mora
no cerkev, se je ponesrečil. Baš ▼ najtežjih Časih splošnega preganjanja sc ruska pra*
voslavna cerkev preraja in predavatelj srna« tra, da Je ona edina epora zdravega ruskega
elementa, ki se mora združiti okrog cerkve in z njeno moralno pomočjo rešiti Rusijo iz njenega obupnega položaja. Predavanje je bilo slabo obiskano. Zdi se nam, da ne» d;Ija ni primeren dan, in da bi bilo boljše. Če bi se predavanja v bodoče vršila med tednom.
— Nova lekarna. Danes je otvoril gospod P. K u r a 11 v Ljubljani nasproti evan-geliske cerkve novo lekarno
—Popravek. V zadnji Številki smo poročali, da zgradi »Slovensko plan nsko društvo« turistovsko kočo na Krvavcu. Stav-btšče za to zgradbo je dala na razoolaco baronica Apfaltrern in ne Apfalbrauu, kakor Je tiskarski škrat spačil to Ime.
— V počeščer:,n snomina g. Ivana Man» koča daruje »za Dečti "lom« Kristina <^er* vena Din 100, Karla Mod,c Din 100, rodbina Knezova Din 100.
— Smrtna kosa. V n-deljo 11. t. m. ie nenadoma preminul g. Oskar T r e r iz znane ljubljanske rodbine. Pokojnik le bil v Ljubljani obče znan. Pogreb bo v torek ob 14. z Grsposvetske cest?. Naj v miru počiva! — V soboto zvečer Je umrla ga. Ansrela V e r b i č, roj. Adam'č. soproga strojnega mojstra v državni bolnici g. Dra-gotlna Verbiča. PrkoJn;ca je sestra g. skladatelja Emila Adamiča. Pogreb je danes po-potdne cb pol 16- Bla«r ji spom-n! — V nedeljo fe umrl v Ljubljani g. Josio Spra-ger. polfHiski naHsrrazVk v pok., v najlepši moški debi 37 let Pogreb bo v torek 13. t. m. ob 16. Bodi mu ohranjen prijazen spomin.
— Pritožba, Tz tovarne Kunz & Ko. v Ljubljani nam prihaja pritožba, da ie on-
Sckclstvo.
bankec, »Tržaške posojilnice ir hranil-nicec itd. Imel je vedno odprte roke za našo slovensko stvar in navdušeno vstrajal zoper vse tiste vplive, katerim so se marsikateri premožnejši Slovenci v Trstu zlasti poprej udaiali in tudi udali. Tržaško Slovenstvo naše zgubi z njim enega izmed glavnih stebrov. Ohranilo mu bo trajen spomin in veliko hvaležnost za vse, kar mu je storil dobrega. Blagemu možu trajen spomin!
— Ruiko predavanje. Včeraj popoldne te je vršilo v dvorani državne realke pre* davanje N. Jezerskega o temi »Ruska cer* kev sedaj in v bodočnosti«. V uvodu je pre* davatelj kratko omenil preteklost ruske pravoslavne cerkve, ki je bila do Petra \ c* likega v tesnem kontaktu z narodom tako, da je igrala važno vlogo v kulturnem, posebno pa v nacijonalnem razvoju ruskih na* rodnih mas. Tedanja pravoslavna cerkev je bila z državno*pravncga stališča avtonom*
na organizacija, ki jc kot taka v veliki meri vplivala s svojo avtoriteto na vse sloje in vsa polja družabnega življenja. L'prava cer*
kve je bila v rokah njenega vrhovnega po* glavarja, moskovskega patrijarha. tako da je bila cerkvena oblast strogo cent rali ždra na in kar je glavno v osebi ratrijarha. Velik prijatelj zapadne kulture, Peter Veliki, je na dclga lCa oslabil moč p-avoslavne cer« kve s tem. da jo je podredil državni oblasti. LTstanovil je naisvetejši sinod, ki je bil kot kolektivna institucija od sedaj vrhovni organ cerkve. Temu organu je pridelil dr« žavnega prokurarja, uradnika, ki ni samo reprczentiral posvetne oblasti, marveč je imel odločilno besedo tudi v vseh vpraša* rjih, tičočih se izključno le cerkve. Tako oslabljena, podržavljena je životarila cer» kcv do najnovejšega časa, do ruske revo* lucije. Zanimivo je, da carski režim ni imel v pravoslavni cerkvi nobene opore; caspvot« no, cerkev kot taka je sprejela vesi o drlav* nem prevratu z velikim veseljem. Takoj po februarski revoluciji pa je cerkev zopet oži* vela. Mcrodajni faktorji, tako cerkveni, ka*
delati v mrzlih prostorih. S socijalnesa stališča bi priporočali, da bi tvrdka upoštevala želje delavstva. Podjetje dobro uspeva in lahko ustvari debro razmerje med delodajalcem in delavci.
— Ogenj v narodnem gledališču v Mart* boru. Iz iMaribora nam poročajo: Skoro ob istem času, ko se je v Cirilovi tiskarni Iz* vršilo demoliranje, je nastal v spodnjih pro* štorih pod dnevno blagajno narodnega gle* dftlišča ogenj. V teh prostorih se nahaja centralna kurjava. Ogenj je nastal vslcd še tlečega pepela, katerega so v posodi shra* njenega postavili blizu mize. Vnela so se drva, oziroma premog. Ker je policija pra* vočas.io zapazila ogenj In je takoj na lice mesta došla požarna hramba pod povelj* stvom dr. Schmiedcrcrja,  so ogenj kmalu
zatfnšHi. rj^a pa jc velika nevarnost, kajti če bi bil ogenj ostal še nekaj časa neopa* žen. bi re bil otfenj razširil na zgornje pro*
store, in bi bilo v nevarnosti tudi glavno poslopje.
— Slabe ceste v celjski okolici. Zaradi slabili cest v celjski okoliški občini se je v časopisju že večkrat pisalo in prosilo občinski zastop celjske okoliške občine v te: zadevi odpomoči, vendar doslej še vedno brezuspešno. Res so se polet! malo nasule nekatere C2«^te z gramozom, to pa tako površno in slabo, da je Škoda šc tistih stroškov, ki jih je občina pri tem imela, če nI bilo namena, izvršiti dela v redu. Ceste iz Savod-ne proti Pcčovniku, dalte v Gaberju proti »Lastnemu domu« itd. so v tako škandaloznem stanju, da se človek v sedanjem mokretnem vremenu pogreza do gležniev v blato. Dvomimo, če se na'dejo take ceste k'e v Albaniji. Okoliški občinr-ki svet bi pač tozadevno moral storiti nekoliko več. to imajo pač davkoplačevalci ki ne plnjujejo ravno naimamših občinskih doklad v celski
kor tudi posvetni, so spoznali, da je iastopfl \ okoliški občini pravico zahtevati. Upa-Cas, ko bo mogoče znova vpostaviti avtori* ; mo. da bodo te vrstice nekoliko zal?gls
teto ruske cerkve, še pred boljševišKim pre* vratom je bil izvoljen nov patri ja rh in zde* lo se jc, da bo cerkev zopet prišla do velja* ve. Toda sovjetska vlada je to nado zopet pokopala. Boljševiki so se takoj v začetku postavili na stališče, da jc vera privatna zadeva vsakega posamnega državljana, da mora biti torej cerkev popolnoma ločena od države. Uradno so priznali pravoslavni cer* kvi kot verski instituciji vse pravice in so bili napram nji na zunaj strogo tolerantni. To pa samo na videz, kajti v rcsniei so zajeli sistematično in precizno zamišljeno preganjanje cerkve. Zapirali in pobijali so duhovščino, norčevali so se iz cerkvenih svetinj, agitirali so povsod proti cerkvi in vsemu d iiovnerau, k-atkomalo, posluževali so se vseh sredstev, da bi popolnoma zatrli vpliv cerkve na narod. Toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Pravoslavna du«> hovščina se je neustrašeno upr'a temu pre* ganjanju, a prižnic so obsijali nečloveško postopanje sovjetske vlad? in sam patrijarh Tihon je proMel boljševike kot nevernikc in oskrunjcvalce vsega, kar jc naroda sveto. Verski čut in potrebnost po nečem vzvišenem, duhovnem, na je raste! med narodom čimdalje bolj. Baš v času revolarijc so V"!2 cerkve vedno prenapolnjene. BoljScvišks, vlada je prišla do spoznanja, da je pravo* slavna cerkev edina trdnjava, ki je ni mo* goče zavreti z naskokom, zato je sklenila premagati to poslednjo oviro z zvlja'o. V ta na^nen jo je hotc'a naiprei oronati. Kot nalašč je izbruhnila katastrofalna la''ota in sovjeti so izrabili to priliko zato, da oros pajo cerkev njenih begastev. Mcrodajni fak* torji cerkve so zavzeli v tem vprašanju po* pplnonaa opravičeno stafiSče. da naj vlađs dovoli cerkvi nadzor nad izkoriščanjem dra* j
in se bo tej mizerni takoj z aglnostjo odoomoglo. Treba je samo nekaj dobre volje, granoza je v Savini dovoli, denar pa se pri dob i volji tudi dobi za kritje izdatkov.
— Nova telovadn?ca v Beogradu. Ministrstvo iavnih del je odobrilo kredit v znesku 1.636 555 dinarjev za zgradbo telovadnice za učence srednjih šol.
— PrHiod novih  rns%*fc negnrcev v Kotor. V Kotor je prlso-lo 1200 rcskft beguncev. Kaiveč te invalidov, ki *o po- j b^gnMi pred Kemal^ti iz Cnrig-ada NTa- ! stanični   bedo v Herceg-Novi in Pan- 1 čevu.
— Razne tatv*ne. Dne 39. irnuara so đosedai neznrni s'orilo* vlomili v strneva ne Ivpra Lak^era v Crn^mlu in pri po-resni;? Mariji Korošce v Ručetn? gori in iima odnesli razne množine vsakovrstnega blajra. v vrednost več 1C0 tisoč kron. — Iz kolodvorske čuknlnice v Ra henburgu, si je neznaa uzrnovič privošči košaro trgovca Antena Kocmura Iz Celja, v kateri se je nahaalo razno perilo, vredno 27.000 K. — Vfakovcd i Jožetu Medvedsčku Iz j L'ublane, je bila med vožnjo Hrastnik in i Zidanirnost ukradena 1000 K vredna terba.
j — Špcdicijska tvrdka Ludvik Šsvur vd. s na Rakeku je z dnem 10. t. m. prenehala j izvrševati carinsko železniško posredništvo, j Isto je prevzel g. Miro Lokar, carinski po* j srednik in spedite^r ^a mednarodne t-ans* porte na Rakeku. O tem sc obveščajo inter* tsircni trgovski kregi
gocenosti v svrho prehrane g!ad ijočega na* j C5K~ni Trgovski Krogi.
roda. Toda sovjeti, ki sc potrebovali zlato J        -7 Poziv! Oseba, ki je aaSla zlato za*
J pestnico. soproge opernega nevca Zormana na nedeljskem p!csu bančnih uradnikov v
in bisere v p* t i vrsti za svojo propagando v inozemstvu, niso niti premišljali o kakem nadzoru od *trani cerkve. Proglasili 50 d \* hovščino za protirevolucijonaren element in preganjanje se je še pomnožilo. Ta upravi* čen odpor p-avoslavne cerkve p* 90 izrabili sovjeti tudi kot idejno orožje proti nji. Med duhovščino so se našli mnogi, ki so bili naklonjeni boljseviški vladi in teh se Je ona posluži'a kot kadra za novo cerkev, tako« zvano živo aH bojs?viSko cerkev. Ta »-iva« cerkev pa jc ie podržavljen d?! pravoslavne cerkve, ki je pod strogem nadzorom vlade, ki d:li»je samo po njct.ih d'rektivah in ima med na-odom zelo malo pr^tašev. Naanmt* no pa se prava p~avosfayna cerkev ra-vija in utrjuje vedno bolj. Nam~n boljSevikov, uničiti cerkev na ta način, da ustanove po* kf prave verake institucij« U »voi© CMcfr
3MJHjr*ira« — m katera je gespej znana, se rozivlja, da odda ranestn^ro nemudoma po* HcJjskeaau ravnateljstvu, da se izrgne nepri* lik pri sodišč"! — Jcso Zorman, aror'ro in re*iamno podjetje v Ljubljani, Gledališka ulica št. 2.
— Tc?e«r>o rrprffe. Profesor Ba--mbcr* ger. ralrjBiritrij učne kn'ige o boleznih srca, ie d gnal. da je g-euPi^a »Franzdosef« iz* borno učinkujoče odvalilo.
— CevVe kunu'tc od dom?č"h fovo-^n tvrdke Peter Kot/tu e* Ko. z zr*~mko »Peko«, ker so isu" priznano na bolš? in nV-cene št. Glavna zaloga na debelo in drobno L'u blja na, 13reg 23, ter Aleksandrova cesta it. L
— Sokolstvu! Na odbor ovi seji Jugoslovenskega Sofcolskega Save* za, ki se Je vršila 23. januarja v Ljubljani, je bila spnjsta sledeča re~ solucija: Ponovno nagtašajoĆ državne, kulturne, socijilne in narodne in-ter esc, ki jih ima pred očmi naša so-kolska vzgoja, jemljejo zastopuiki sokolskih ž u p iz vse države, zbrani na odborovi seji JSS dne 25. januarja 1923 v Ljubljani, tiročilo o Sokolstvu besno sovražni agitaciji nasprotnikov Sokolstva po naših posvetnih in samostanskih luililištih in po cerkvah z ogorčtr.o obsodbo rta znanje. Odbor JSS. poživlja vse bratske župe, na} javijo starešinstvu JSS. vse konkretne slučaje te vrste in sklene, da pride to vprašanje kot posebna točka na dnevni red bodoče skupščine JSS. — Starešinstvo JSS.
— Glavna skupščina sokolske žtrpe Ljubljana I. Dne 11. t. m. se je vršila v dvo* rani mestnega magistrata glavna skupščina sokolske župe Lj"bliana i., katere se je ud?; l~/'To ra. 60 delegatov. Glavno ski'Pš'ino je otvo-f! s*arosra dr. Borštnik, na ''ar jc pozdravil navzoče delegate v im^n*« Saveza namestnik staroste br. G a n n 1- Iz tajniške* Ca poročila br. Svaigerja prv^trmo, da je bilo dclovanie žunc v pretcMcm letu posve* čeno predvsem zletnim pripravam. v«led če* sar so morale marsikatere d^^c zadeve od» nasti. Vzlic temu je bilo d"lo v ž:»ni zelo živahno. Starešinstvo }e imMo 15 rednih sei in 2 Izredni. V župi je sedaj združenih 2o društev, ki so razdeljena na 5 okrožii. Od* bor žune je imel dve plenarni seji. Tajnik je podal v svoiem poročilu tuai načrt za delo župe v tekočem letn. Po-očilo jc bilo brez debate odobreno. Načelnik župe, brat Ambrožič, je podal poročilo o delu žup* nc£a tehničnega odbora, pri katerem ie rav* notako pcvdarjal, da je bilo vse delo v pre* teklem letu koncentrirano za priprave za vsesokolski zlet. Udeležba župe na tem zle* tu je bila častna, istotako pri pokrajinskem zletu. Župni T. O. posveča na i več pozor* nosti vzgoji vaditeljev ter priredi v to svrho vaditeliski tečaj, ki sc prične dne IS. februs arja. Ža župni zlet 1. 1923 so pripravljalne vaje in druge podrobnosti, fz poročila Ma* gajnika K o c i j a n a je razvidno, da je ime* la župa v preteklem letu 19.365 Din pro* meta. 2upni zlet se vrši 23. in 29. junija v Kamniku. Obširno poročilo o delovanju po* samnih društev je podal župni nadzornik br. D r e n i k. Pri nato se vršečih volitvah jc bilo izvoljeno sledeče starešinstvo: sta* rosta dr. Viljem K r ej e i. namesti.*., staro* ste: Veri § v a j fi e r, dr. Maurer » 'ivO. Kočevje, dr. Sifrcr Anton, Ribnica, cd* borniki: dr. Vovk, Kočija n, Ccs. , B e r c e. dr. Saje vic, Capuder. Podpornik, načelnik Miroslav Ambrožič. načelnica C i g o j e v a. Pri slučajnostih jc bila sprcieta resolucija, v kateri sc povdarja
stališče Sokolstva napram nc/dravim poja* vom v političnem življenju. Ob 12.30 je za* kljačU starosta lepo uspeli občni zbor.
— Ženski vad, zbor društva »Sokol LiuLlj&na<r obvešča Članice, da se vrsi redra telovadba vsak torek in vsako soboto od 1P do 20 K ure. Opozarja jih, da so se xa* čele vaditi nove župne vaje ter. Ha se r.a one članice, ki ne obiskujejo redno telo* vadnih ur, pri polctr.ih nastopih no bo oziralo.
— »Sokol« LJnbPana H priredi na postni torek dne 13. febr. ob S. uri zvečer v dvorani hofela Tivoli plesni večer. Dostojne maske dobrodošle. Sodeluje codba Sokola L Poleg jrooben:h toč in plesa bodo na programu tudi druge velez**bavne točke in so vse prfpr?.ve že v n^:boi'?em ieku, t"ko da bo nudil ta večer vsakomur on'M zabave tn razvedrila. N:hČs na" t- rej ne zinvidi te prireditve, za ko*e si aen us^h že v n->-pej :amč«;o vse dosedan.e družabne prireditve Sokola II.
— PošKotff-enl f^nd JnrosfovoT^fcetr^ S^kolskcsa Saveza. Ka g!"vnf sknpšČ'ni v
ustanovi
sluzi
Osfekn :e brlo stden'eno,   ri se pri JSS pcSkodbeni fond, ki ni podporo onim člano-n  sokolskih društev, ki so se p~Škrdova;i pri sokokskem delu, t J.  pri  telrvrr'b*.  bo^is5   :pvnf.  bođ'sl v telovadnici.   Prškor'ben'   fond    rbs*n*i iz leffrfn pr?«r^vkov č'*»r»stv>. ki "?h rdd^p^o dr'tŠ^va potom žup JQS. 7-> 1. 1922 ?n 192" mora pl-čr.ti vsak član  50 para letno. V ostrem doloma v;S?no tega prJsppvka vsakoletna gl^vra sk!»pš:;ra. PrS^odbenl fond je em na'lerš'h ustanov sokolske org^niza-ci'c, ka'ti n'egov Izvor >e bratstvo, ki navaja članstvo k  medsebojni  podpori, vsi člani,   telovadci   in   netelovadci,   mladi in stari brez ozira na to, zamore o-l, dobiti kako poškodbo ali ne, vplačujejo v skupni fond enake prispevke, da omogoči o pomoč bratom  in sestram, ki se ponesrečijo pri sokolskem dtlu. Vsem župam Je b:l razposlan pravilnik pr.škcdbcnega fonda v razpravo. O končnem pravilniku bo sklepala glavna skupščina v De"grudu. Po tem pra-vihnka imajo pravico do odškodnine iz po-škudbenega fonda samo oni člani,    ki so vp'sani v članskem katastru in k! so p!a-čali  letni  prispevek  za  poškodbettj fond. Podpore se da*e*o članom oz članicam, ki so se poškodovali pri redni članski telovadbi, prf javnem nastopu ali pri sokolskih tekmah ter so vsled te prSkrdbe namanj 3 dni dela nezmožni. Za poškodbe Izplačuje poškedbeni fond odškodnno in sicer za lahko poškodbo v slučaju cefnnezmožnrst*, najdal e za dobo CO dal, enkratno podporo pri trajni Invaliditeti In enkratno podporo v slučaju smrti. Viš<no teh prispevkov do-loč«   glavna   skurSčina.    Pcslodben? fnnd vodi prškodbrni odsek JSS. Pravilnik določa  bdi točno p^sfop-n'c P"i ugotov'vi poškodbe in pri izplačilu podpor. Češka Obcc Sokolska  \mi  Istotako uveden po-gVodbeni (ond ter nava'amo rekai zr>nfrni-vih  statističnh   podn«Vrw   Iz  leta   192T. V tem letu "e hme'a Češva  Cbeo SoknTsIra. ki srce okoli 500.000 članov, 792 p^šuodb čl^n^v. aN p^dn^rah  e bn'aČnl p- škodben? fond COS 3IT.S33 Kč. Pri čl-nrcah   e bMo 'avLeno 93 prš'-odb. Vsera skrnal ie b'*o lzplač"nq na podporrh 373.r,75 Kč. pr? čemer 121  pr§kodovanoem n? bila izelačana podpora, ker n^n bili Izpolnjeni vsi pogoji. Članstvo pri COS plačuCc l Kč letno v
pnSkodbeni fond ter le Imel poSkodbenl i nd v letu 1921 3i>8.uo9 Kč prebitka. Kakor je iz teh številk razvidno, je COS Izdala veiike podpore posredovanim, kar je bilo za te velikega pomena. Nasj dr..S:va in ivpc se še ne zavedalo velikega p mie-na tega fonda, vendar ie upati, da i?rre-vv.i o veliki pomen te organizaci c in se zapnejo tudi intenzivneje zanimati za njo.
Turisfika in sport.
— Prasra, 11. februarja. fTzvJ Da.ies je bila za športne kroge velika senzacija. Prvak Srednje Nemčije klmb »Leipzig« je podlegel proti »Vrsovicani«. Tekmi je prisostvovalo okoli 10.000 ljudi. Končni rezultat zelo ostre tekm je bil Vršavica — Leipzig 4 : 1. DFC je Leipzig potolkel s 5 : 0. Sparta - Meteor 4 : 0.
— nambuTj;, 11. februarja. (Izv.) Pri prvenstveni nogometni tekmi med severno in zap.adno Nemčijo jc v zadnjem trenutku postala tekma neodločena. Do štirih minut pred zaključkom isre je severna Nemčiia ohranila premoč, šele v tt>li minutah se je posrećilo nasproti skupini zapadne Nemčije doseči uspeh. Končni rezultat jc Ml 1 : 1.
— Vsi člani bivše Gorske ppdruzn'ca SPD sc vabi o na informativen sestanek v Narodno kavarno dne lo. t. m. ob 2\ V pretres pride ustanovitev planinskega kluba dosedan ih udeležnikov prejšnjih podružnic* nih izletov.
— Prufna tekma ra p^ehodnn dnrfta dr. G. Fuchsa. Pod vodstvom našega v/c« tovno znanega drsalca v umetnem drsat.ju, g. dr. Fuchsa, se je vršila včeraj 11. t. ra.
00 osmih   prva   tekma  rmrtn^a d-^.vja.
1 "delezba je bila ba3 obilna Drsališče jo bilo v dobrem stanj'!. nav';" vremenskim nennlikam, ki jih imamo »rlnfe čase. Re# rltat tekme je bil s'rdeči. Trvo mc-'o jo odnesel Viktor Vod i še k (S. K. FlirijajL Vodišck je izvajal precinisane ckspcrlrrcnte t. vso pnroi^no mu eleganco, eksakt-o in j*racijozno. Njegova izva:an;a so res imno» nirala. Doseerl je 397 t.)čk. Na drugo
se je placj-nl Polo Schw«b (S. K. C.-'jeJ s 3o7 in nf^l točkami. III. Int». Stanko H 1 o u« de k (S. K. Ilirija) 2^7 in pol točk. V f'ml mlajših je dosegel I. mesto ^no-lhcrt V, i 90 iak (S. K. Ilirita) 17r» |n pol točk TT Ljubo V i d m a i c r (S. K. Ilirtia) 172 točk. Tekmo je vodil, ka*'or 2c omenieno. d**. Fuchs. kot sodniki so fundirali okra'ni (glavar Hofj h a u e r, Evfjen Betctto In Ivo K a v * e k. Dragocena vaza, prehodno dflH'o dr. Fuch« sa, te pripadla f». Vodišku. Tekma za to darilo se vrši vsako leto in ostane v dc-Hni*
tivni posesti drsalca. Id s? trikrat zanorrrlno pridobi zmneo. Vsekakor ie tekmi uspeli f tehničnem in moralnem oziru (maTriamcpa ni vredno cmcniti> in t?-e v tem oziru drsalo cem in aranžer jem prireditve vsa čast. ker slovenski snort ie od včeraj ta eno mesto več zopet izpopolnjen.
DRUŠTVENE VESTI
— Društvo pot. koncept nih vrzdnikovt obvešča svoje člane a ozirom na številna vprašanja, kaj je društvo ukrenilo, da ta njihove znane upravičene zahteve že enkrat uresničijo, d* je obenem s druJtvom imanc* nih konceptnih uradnikov ponovno odločno opozorilo vse merodajne činitelje O« dejan* ski skupni po!o2aj gvoiih članov.
— Dijaške gospodinje imajo v sredo dne 14. t. m. ob štirih popoldne pri »N'o» vem svet-« na Gosnosvctski cesti v a "ca sestanek. Prosi se polnostevilne udeležbe.
— Dnrštitt najemnikov ga Slovenije opozarja, da se vrši prihodnja javna odho* rova se'a v srrdo dno 14. t. m. ob 20. t veliki dv^-nri Mcs^n"^ dr>ma. Društvena - i ma dir članom dnevno od 13. do 20. tnloimacije, Sv Petra cesta 12, prit!., desno.
Borzna poročila.
— Zasrcb. !2. f^b^uarja. (Izv.) ZakJJu* ček. Devize: Cnrifa 6.15 6.50, Pariz I9.fttl, 19.75, London 488.—. 490.—. Berlin 03^, 0.37, Dunaj 0.147. 0.14R Pra^a 3.10 3 13, Trst 4.°5, Newyork 103.50. 10150. Budimpešta 3.05, 4.05, Varšava 0.30 0.32 Brussel 5.95, 6.—. Valute: dclar 100.—, 101 lira 4.85, 4.90 francoski frank t 30. 6.40.
— CotP\ 12. februarja. (Izv.) Današnja predborza: Zatrreb 510 Bcrln 0 0175. Amsterdam 210.50. Newyork 5.12,/». Lor»d-n 21.95. Pariz 32.95, Milan 25 6." Prr>~a 1S.S0, Budmpešta 0.205. Bukarešta 2c^ Varim O.OlV«, Dmaj 0 0075, avstr. žig. krono 0.00755. Srfiia 3.10.
F; imrffcs.
— T^^ubila na je na sobotni rr*redftvi primo^N'ih akad^mi'ov src rr.a ročna form blca. Pošten najditelj naj io blagovoli 06* dati proti primerni nagradi upravi »Slov. NTa-od-iT.
Glavni nrednik:
rast o pusrnsr fmSek,
Odgovorni ttrednik:
VALENTIN KOPIT A P.
Poslano"
Javno vprašanje na rddelek mtnistn stva za industrijo in obrt
v Ljubljani.
Dne 12. ap-ila 1922 sem odposlal na naslov pokrajinske up-ave v Ljubljani ▼ neki važni trgovski zadevi vlogo, ki je bila po obvestilu oddelka za p ros veto in v->ro pokrajinske up-ave Z dne 30. aprila 1922, št. 1554 odstopljena gorenjemu naslovu v nadallno poslovanje.
Ker do dan-s na svojo vlo«to nisem prejel še nikakršne rc'i'vc. dovoljujem si tem po*om vprašaji ved io zgoraj navedeno* f!a oddel' a. t?o?poda vladr svetni'a dr. Marna, z« blagohotno p milo, iz kakih ra'kgov moram že d.^sct mesecev čakati na rešitev svojega spisa.
Obenem pa p-osim gospoda vlrufncgt svetni'a. da pospeši nujno rešitev zadeve, ki je zame izredne varnosti.
V Mariboru, dne 10. februarja 1923. ANT. Rt'D. LIiCAT.
Prva spe^i;a!na trgovina s pisalnimi stro|f in pisarniškimi  potrebščinami. MAR1ROR.
t U. u spu urcdniiivo oc od*Qvarit»
Stran 4.
»S L C) V C U S K I   NAR O O-  dne *** februarja 1923
5TCV. J4
i
PALMA
I Ken*čt»K potpe tniKe i t» po t ni ate
Pisarniški vodja
samostojen bilancist s prakso ▼ več strokah, dober organizator, išče srčnega nameščen j a v mestu ali na deželi, samo pri večjih podjet ih. Ponudbe pod »Samostojen 1524" na upr. Slov. Naroda.
PcrtrSm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem la znancem, da je na5 i j ubij en i soprog, oče, brat, svak, stric, gospod
Josip Šprcser
peticije kl nadetraarnlk v p«
previden s tolažili sv. vere, v medel jo ob 11. dopoldne v 17. leta v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega bo v torek, dne 13. t. m. ob i. popoldne
iz LeonUća k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. februarja 1923.
Žalujoča rodbina: Sprager.
Liker - esence
t zalogi t drogeriji A. KANC, LJUBLJANA, Židovska ulica 1.
1327
Kupim takoj mobilo brez kon*
denaacije, 100 H P. — Ponudbe na upravo   lista   pod »Lokomobila
1522«.___
Trgovskega pomočnika
(zeleznuiaria in apecerista\ pridnega in poštenega, SPREJME ZA TAKOJ* SEN NASTOP — Jos. TOLLAZZI, trgovec, Logatec. 1523
Pisarna.
Za večjo družbo SE IŠČETA DVE SOBI KOT PISARNA v sredini mesta na prometnem pro* štoru. — Ponudbe pod »Večja druž* baH-VM«  na  upravo »Slov. Naroda«.
Išče se stavbna parcela
na lepem krajtj ▼ mestu ▼ približnem obsegu 600 do 900 m*. — KUPI SE event tudi ENODRUŽINSKA VILA s večjim vrtom. Posredovalci izklju* ceni. — Ponudbe z naverfbo cene pod šifro »Vila/1520« na upravo Usta.
Kupi
o dobro ohranjen 5IVAL» 58 NI STROJ. — Ponud* be pod šifro »Singer/1530« na upravo »Sloverskega Naroda«.
Prnrfi fip* flamiturm (p°stelia,
I i Uliti oC. nočna omarica, dvo* delna omara; vse v najboljšem stanju, les (Goldesche) in miza. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1515
Dobra kuharica
z večletno prakso I5CE SLU2BE V BOLJŠI GOSTILNI. — Naslov. Frančiška BIRK, Bohoričeva ulica 7. Ljubljana. 1520
Trgovski akademik
(Cehoslovak). korespondent češkega, nemškega italiianakega, angleškega in francoskega jezika. BCE PRIMERNE SLUŽBE, če mogoče k tvrd k i železne stroke. — Ponudbe pod »Cehoslovak 1518« na upravo »Slov. Naroda*.
Visokošolec daje pouk
OTROKOM IN ODRASLIM v itah* janskem in francoskem jeziku. — Naslov pove uprava »S. Nar.«, 1509
Odda se krasna soba,
poseben vhod. solnčna lega. električna razsvetljava in z VSO OSKRBO. — Naslov pove uprava lista. 1536
Gospodični,
vozeči ne dne 7. t. m. ponoči iz Ljubljane v C. — — naj blago« volijo podneati, ako neovirano, svoj naslov pod »Krančičev Jurij« poštno ležeče. Višnja gora. 1526
Brez
ca obvestita.
Samostalno šiviljo
ZA SLAMNATE 2ENSKE KLO. PTTKE SPREJMEM TAKOJ V SLUŽBO. Plača dobra po dogo« ▼oru. — Ponudbe raj se pošljejo na tvrdko Prociuckiewicz I drug, Karlovac. 1525
Prostovoljna javna dražba
več novega HRASTOVEGA MA* SIVNEGA POHIŠTVA s e v r s i dne 15. t. m. ob treh popoldne pri RANZINGERJU, Cesta na Južni kolodvor, Ljubljana. 1521
,306  SENO, SLAMO
IN DRUGE DEŽELNE PRIDEL« KE (seno 900 K.  slama 600 K), franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL IN VERCE, trgovina z dež. pridelki, Šoštanj.
V gostilni pri „Bobenčku" na pepelnično sredo in vsak - petek POLENOVKA! -
1510
PH. M* STANKO HOČEVAR
ANICA HOČEVAR roj. T1ČAR POROČENA
Kupim fotografičnl aparat
(9 X 12). — Pismene ponudbe pod »Aparat'1511« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Sprejme se kuharica,
dobra in samostojna moč. proti visoki plači. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 1513
Prodam volčje pse,
nrave pasme, šest tednov stare. Cena 300 dinarjev. — Vpraša se: trgovin* Stoki. Kongresni trg 2. 1540
Prostorna in svetla KLET
SE VZAME V NAJEM. — Ponudbe pod »Klet/1535« os upravo »Slovenskega Naroda«.
Ceno se proda umivalnik
Z OGLEDALOM. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
Absolventinja krT™°T
daje pouk v francoščini, petju in igranju na glasovir. — Miklošičeve cesta 8,11. 1492
Pisalni stroji
Vsakovrstna vožnja
SE SPREJME. — Poizve se v re* stavraciji Fran j a SOKLIČ^a, Ko* njuina ulica it. 12. 1517
Brezplačno poučujem klavir
DOTICNEGA. KI MI ODSTOPI ENO SOBO IN KUHINJO. Plačam dobro. — Oglasi na upravo »SIoven* skega Naroda« pod »E. C. 39/1512«.
Išče se meblovana soba
z električno razsvetljavo. Plača se dobro. — Ponudbe na upravo »So« venakega Naroda« pod »J. J./1514«.
10. FEBRUARJA 192S
LJUBLJANA
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni sin, brat in stric, gospod
OSKAR TRE0
t nedeljo, dne 11. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo t torek, dne IS. t. m. ob 2. popoldne h hiše žalosti, Gospo-svetska cesta 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu blag opomin!
V L'abifaBi. dne 12. februarja 1923.
Žalujoč! ostmi.
Kompanjon
za novoustanovljeno, brezko^kurenčno, zelo dobičkanosno industrijsko  podjetje, r industrijskem mestu Slovenije, s kapitalom
Din 500.000'—
se išče. Ponudbe pod  „Brez konkurence"  na Al orna Companv, anončna družba z o. z. v Ljubljani.
M »str, i »ostvbni sav*4 v LjuMpuh-
LEKARN
Mr. pk« F. Korali«, LJubljana, Gospcz^eisaca oesfa 19, nasproti evug*1!*** cerkva, Je bila otvorjena
v ponedeljek, 12. t m.
Zastopnika in
marljivoga, solidnoga la poštenega ISte za Celje, Maribor, Pluj, Kranj, Novo mesto, Kočevje, Zagreb,
Osjek, Novisad, Subotico, Beograd, Skoplje, Split Anenčno ia reklamno podjetje J059 ZORlt&AH, LJubljana,
Gledališka ul. 2, telefon št. 231. Uprava stenskih reklamnih načrtov mest in kopališč kraljevine SHS.
Sprejme se takoj galerist
k polnojarmeniku z dobrimi spri* čevali. — Več se izve: Gruberje* vo nabrežje 22 m Pmle 8. 1516
Stanovanje išče
SOLIDEN GOSPOD (nemebli. rano večjo sebo, event. sobo in kabinet), ki se lahko takoj odda. — Ponudbe pod »Nujno/1539« na upravo »Slovenskega Naroda«.
PRODA SE SKORO NOV
aparat za potenje,
zelo pripraven za one. kateri trpe na revmatirnra. Pole* tega ae PRODA tudi NOV APARAT ZA ELEKTRI* ZIRANTE. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1538
Pemlncton. Adler. Erika SE TAKOJ CENO PRODAJO. — Vpraša ae: KLORVER. Komen*Vcga ulica feo. stilna Brezovšck), dvorišče, levo. 1507
Sukaš
za promenadne in športne obleke
v bogati izbir;
U E. Stote e »SfS
390
Smrekove šfange
IMA NAPRODAJ od 6 do 8 m v sredi merjene 5 do 7 cm. Obe* !jenih več vagonov. — Pismene ponudbe na Josip ZAJC, Krka pri Stični. 1465
Kontorisfinja,
perfektna stenografir.ia in strojepisk ka,   ki obvlada popolnoma slovenski
in nemški jezik v pisavi in govora, SE IŠČE ŽA PISARNO žetezninske tovarne na Cjorcnjskem. — Toradev* ne ponudbe je vposlari pod »Delni* ška druzba/1543« na uprava lista.
Čl,
«3
.Vi
PofHi ^lolioke žalosti naznanjamo soro fin ikom, prijateljem in znancem, da je nas dobri« iskreno ljubljeni brat, svak in stric gospod
van Mankoč
trgovec z lesom v Trstu
po dolgi« mučni bolozni previden m tolažiti sv. vere izdihnil danes ob pol 1 uri zjutraj svojo plemenito dušo.
Pogreb se vrši iz Zaloške ceste št. 11 na južni kolodvor, od-prepeljejo truplo v Trst Dan pogreba bo objavi v listih.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Proda se motorno kolo
v popolnoma dobrem atanu s prit klopnim vozom, 6 HP, znamke N. S. U.9 skoraj novo pnevmatiko s tremi prestavami in prostim tekom. — In* ♦"»-»"esenti na i sc obrnejo na lastnik« Edvard PJŠLERJA, Vrhnika. Slove, nija. 14R6
Trste za strope
zde'uje in prodaja na debelo in drnbr*o oo na ni?jih cenah  Pri \ eči h mnn'J-nh znaten popust.  —   ANTON STEiNSS Ljubljana. Jeranovn nI ca 13, lrnovo. 2128
Perje od perutnic
(KOKOŠJE IN P UR JE)
NUDI PO K 24.— r. kilogram E. VAJDA, Čakovec. »*»
Gumbe
za plašče, kostume in oblefze iz* deluje iz blaga v vseh vrstah rv> nizki ceni tvrdka A. KASTREVC & Co.. Ljubljana. Dunajska ce^a štev. 17, stop. I. 1470
Klavirska delavnica
R. U/arbinek
Ljubljana. Hilšerjeva ulica 5.
Popravljam In ugM?aj**m klavirje in harmonije strokovno in ceno.
Zrcalna mnniMiiinf
Grosuplje
prodaja na debelo po najnižji ceni navadna nebrušena ogledala ra-lične velikosti. Piev2ame popravila (ob as?anjel nerazbitih ogledni, kakor tudi ohlflganfe čistega stekla. Sprejmejo se potniki prot. proviziji.
M. Koda??, Grosuplje.
Kdor zida
ali Ima novo hllo (vilo) bMru sredine Ljubljane ali Maribora, dobi denar po ceni, tudi na amortizacijo, ako dobita v hiSf koncem leta stanovanje zakonca brez otrok, ki hišo tudi kupita in ČBsia prodajalcu dosmrtno stanovanje. Ponudbe do 15. t. m. pod .Stanovanje 1537" na upravo Slov. Naroda. 1537
PERILO
■   za dame, gospode in otroke
po zmernih cenah pri
A.Šfnkovic nasL E. Soss
LJUBLJANA, Mectnl trg te.
Tl»QT© oq ^uzgredni putnici, It dih OS koji bi se primili nuzgredno prodavati patentirano »2uti!o za pod«. Isti neka se jave na Adema AFGANA Banjaluka, koji ćc sve upute kao i mustru odmah poslati. 1395
Zakonski par
z enim otrokom, oba uradnika, POTREBUJE DEKLE ali vdovo brez otrok od 30 do 45 let ZA TAKOJ. Znati mora kuhati in popolnoma Šival*.; dob? dom in zavetje do smrti. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1506
Proda se lična pritlična hišica s podstrešjem,
obsegajoča štiri sobe. kuhinjo, klet, hlev in z vrtom okoli hiše v obsegu 18 m v daljavi in 8 m v Brokoati Hiša je v prav dobrem stanju. Na« prodaj ponuđeno poslopje a pritiMi. nami se nahaja oh državni cesti hHrti katastra'ne in politične občine TrrS. nje, oddaljeno četrt ure od potuje. Kupnina po dogovoru. — Toćnriia pojasnila se dobe po hlagohotnosti uredništva »Slov. Nar.« istotam. 1446
Ljubljana, 12. februarja 1923.
Žalujoč! ostali.
Stanovanje,
obstoječe iz treh sob. kuhinje ter seh pritiklin v sredini mesta, SE ZAMENJA s sianovanjem, ob» stoječim iz 5 cio 6 sob proti primerni o I.škodnini. — Ponude pod »Odikodnina/l505« ea oprave »S*ov. Naroda«.
Sprejmejo se v pouk
iz knjigovodstva, trgovske ko-respondencet trgovskega račun* siva meničnega pouka 3 ali 5 go* spodov (gospodičen). Zahteva se zadostna predizobrazba (matura). Učna doba 4 do 6 mesecev. — Pi smene ponudbe na poštni predal 68, Ljubljana. 1531
KORAN IT
IMi ia hjcfkI ttiela
pravi, zajamčeno pristni
Žirovnica-Mo>te« Gor njiko.