»VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_^ ----/ y "JT-jr^jnrs:. Cklcago, III., sreda H. januarji (Jm. 14), 1925. ŠTEV,—NUMBBR 11 miti rttt K ifttfff fw lanhs 11«. A« f (M. i 1>IT. seckert^i -i— n. mi. Sodnik oprostil postne delavce. PROSVETA (Mi ■..src uwndatka k zvezni uaUvi glede od-rave otroškega dela. Vrhtega » socialistična delegacija oavo-U ves program VVisconsinske elavsko federacije. V«i socialistični poslanci v i^-onsinski legislaturi, katerih ' 12, so is Milwaukeeja. >K*AVA IDAHO je IZMILA MADEŽ. Boise, Idaho. (Fed. Presa.) — Villiam Embree, zadnji politični etnik v državi Idaho. je bil te 'ni iKimiloščen in izpuščen iz j e. Embree Je bil organizator I. V. W. in obsojen Je bU na pet * zapora po zakonu proti kri- Pregled daevaik dogodkov. - . I Amerika. Nesloga med tekstilnimi delavci je veliko kriva, da jim delodajalci znižavajo mezde.' Voditelji demokratov v Waah-ingtonu se kavsajo med seboj radi Muscle Shoalsa. v Socialistični poslanci v wiscon-sinski legislaturj imajo obširen zakonodajni program. Totba za razveljavljanje zakona o minimalni mezdi za delavke v Kaliforniji bo zaenkrat u-maknjena. Po svetu. Mussolini se je *iaj apravil nad framazone v Italiji z namenom, da se prikupi katoličanom. Američani so zmagali z vsemi svojimi zahtevami na finančni konferenci v Parizu. Francozi poročajo, da Amerika zniža polovico njihovega dolga. Nemčija dobi vlado desnice. • Japonska prizna sovjete v e-nem tednu. Amerika bo naplačana v 25 letih. Poročilo, da so zavezniki pristali na vse zahteve Združenih držav, je zdaj uradno potrjeno. Letna plačila po 925,000,000. MUSSOLINI M RAB STRL PROSTOZIDARJE Papeža bi rad dobil sa avojegn zaveznika, tods s tem vsekakor udari samega sebe, kajti med fašisti Je mnogo prostozidarjev. NEMIRI IN ARETACIJE SE NADALJUJEJO PO VSEJ 1 ITALIJI« Psris, 18. jan. — Uradni komunike o poteku zavezniške finančne konference, ki jo bil izdan sinoči, potrjuje prejšnja poročila, da so zavezniki sprejeli brez malega vse zahteve Združenih drŽav glede odškodnine. A-merika dobi približno $600,000,-000 skozi dobo 25 let v letnih obrokih po okrog $35,000,000. ora biti šerattfici- 1 __ ficikacija zagotovljena stVar. Ameriška odškodnina se deli v dve vsoti. Prvič dobi Amerika okrog 260 milijonov dolarjev za kritje stroškov ameriške okupacije v Porenju. Plačevanje te vsote se začne 1. septembra 1926 v letnih obrokih po 55 milijonov zlptih mark. Oruga vsota, ki ne sme presegati $850,000,000, pokriva odškodnifio za privatne a-meriške državljane in tvrdke, katerim sa Nemci ubili sorodnike in uničili imovino ns potopljenih ladjah med vojno. Plačevanje te vsote datira od 1. sept. 1924 v letnih obrokih po 46 milijonov zlatih mark. Denar bo vzet iz sklada nemških reparacij po Dawesovem načrtu in Ameriki je v ta namen odmerjen delež 2 Vi odstotka. Amerilut dobi nemško sekvestrirano lastnino, zaplenjeno med vojno, vštevšl ladje, kot poroštvo za plačanje tega dolga. Nekateri pariški listi jezno protestirajo proti temu zaključku, češ, da Amerika js prišla zadnja v vojno ,ni imela ne Ver-duna, ne Porurja, a zdaj Je prišla po svoj funt mesa. SENATOR BORAH ZAHTEVA IZREDNO ZASEDANJE KONGRESA. Wsahlngton, D. C. - Senator Borah priporoča, da se spomladi skliče kongres k izrednemu zasedanju, ker je pomoč za farmarje nujno potrebna. Senator Borah pravi, da ni res, da se je položaj farmarjev izboljšal. Farmarji se po njegovi izjavi nahajajo v zelo neugodnem položaju. . Borah ni direktno povedal, kakšne zakone misli predlagsti, ampak je le nagiažai, da farmarji žele poeta ve, ki jim omogočijo postaviti njih modukUs brez posredovslcev na trg. Rim, Italija, 13. jan. — Včeraj se je zopet otvorilo zborovanje parlamenta. V zbornici je bil mir. Aventlnska opozicija je bila odsotna. Giolitti, vodja deani-čarskjh liberalcev, je bil navzoč; ravno tako Orlando in Salandra. Drugače zborujejo sami fašisti. Mussolini je takoj po otvoritvi seje začel ofenzivo. Njegova ministra za pravosodje in notranje stvari sta predložila zakon« ako osnovo, ki določa* da morajo vse organizacije v Italiji dati policiji svoja pravila, notranje odredbe in članske imenike. S to predlogo namerava Musaolim streti prostozidarske lože v Italiji. Vlada dalje zahteva, da ji zbornica dovoli izpremeniti kazenski in civilni zakonik kakor tudi določbe, ki se tičejo aktiv nosti policije. Priprave za Mussolinijevo o-fenzivo proti framazonom trajajo že nekaj mesecev. Fašistič ni listi naglašajo neprenehoma, da vsaka tajna organizacija mora biti prepovedana, ker jo ne varna državi. V resnici pa Mussolini ju ni dosti za framazonske lože, če so ali niso, psi ps bi rsd dal kakšno katoliški cerkvi; on bi da pridobi papeža in katoličane za fašizem. Mussolini je pripravljen dati Vatikanu'še večje koncesije, samo da postane njegov zaveznik. "Popolo d'Italia," glavno Mua-solinijevo glasilo, je imelo včeraj dolg aptel na katoliško cerkev, naj pomagš vladi potlačiti framazone, mednarodne Žide in protestante, ki "uničujejo fveto leto." I "Ali se katoličani zavedajo, da padcem fašizma padeta tudi cerkev in vera v prepad?" piše ta list "Zunanji svet zasramuje Italijo, naš denar pada na vrednosti in romarjev v svetem letu ni od nikoder v Bim. Italija, dežela starih tradicij, dežela Rima in papeža, je aovražena in žrtev finančnih špekulacij. Nikdar ni bila Italija v takovveliki nevarnosti, kakor je danes." Italijanski prostozidarji ne smatrajo fašistične ofenzive za posebno resno. Pravijo, da je veliko število framazonov v fašistični organizaciji in m*«aolini ih lahko najde nekaj celo v svo-em kabinetu ln med visokim u-radništvom. Pred šestimi meseci je Mussolini ukazal, da morajo vsi fra-mazoni v fašistični stranki izstopiti iz framazonske lože ali iz stranke. Le majhna peščica Je u-bogala, drugi se pa niso žmenlli zs ukaz. Ko je Mussolini to videl, je opustil gonjo. Ako bo Mussolini resno nadaljeval gonjo, ae lahko zgodi, da razcepi svojo laatno stranko. SODNIK OPROSTIL DELAVCE. POSTNE Rekel Je, da Je škandalozno nizka plača kriva, da se nekšterl Ssiu/benei zatekajo k tat višam. Mew York, N. Y. - Zvezni sodnik Winslow je v pondeljok oprostil štiri poitne klerke, ki so bili obtoženi, da so ogoljufali vlado pri poštnih znamkah. Ob-toženci so priznali krivdo in v zagovor so navedli nizko plačo. Vsi Štirje so oženjeni in imajo velike družine. "Plača teh delavcev je Škandalozna in priaili človeka, da je nSRpšten. Ne bom pri^tel teh obtožencev med zločince in ne pošljem jih v Ječoi* je izjavil sod-nik. Končno je'sodnik rekel,\ da bi bil srečen, če jim more preskrbeti drugo delo. * TEKSTILNI IELAVCI NISO SL02M. Nizki motivi pobijajo 2i otroško varstvo. Veliki uiznIski interesi stremijo po večjem profitu. Moskovski prooos proti ; j staram liMItah. Ivan Okladski, Id Je pomagal u-biti carja Alekasndra II., obtožen Izdajstva svojih tovarl-Asv. Obtoženec se zagovarja s svojimi čini. Moskva, 18. jan. — Senzacija dneva v sovjetski Rusiji je obravnava proti Ivanu Okladske-mu, 65 let staremu bivšemu članu nekdanje "Narodne Volje", tajne organizacije, ki je vodila boj proti carjem z atentati In drugimi terorističnimi Čiith O klaoBki Je obtožen, da Je leta 1881 sodeloval pri umoru carja Aleksandra II., nakar pa je izdal svoje tovariše policiji, tako da so bili mnogi obešeni In drugi i«- T „_ _ „ ga,\ni v Sibirijo. Več tek nekda- kava ns dušene, da so tovarnarji ZATO SE TEKSTILNI BARONI ■IGRAJCKAJO Z NJIMI. DividvndS tekstilnih baronov ao pa mastne! Fall Rlver, Rtoss. — Tekstilni delavci, organisirani namreč, niso v Fall Riverju edini, kako naj naatopijo proti znižanju mesde za deset odstotkov, ki ae tiče pet in dvajset tisoč delavcev. Ameriška federacija tekstilnih operatorjev je predložila mezdno vprašanje svojim Šestim pridruženim lokalnim organizacijam, ds odločijo o njem. Rezultat je sledeči: Lokalna organizacija, pri kateri «o tkalci, je odklonila znižanje in veČina se je izrekla sa stavko. Orgahizacija prejcev je odklonila znižanje in ss je isrskls ■petimi proti enemu glasu za stavko. Delavci pri krempljih so sprejeli znišsnje s protestom, delavci, ki dokonČavajo in režejo prejo, so sprejeli znižanje. Tak izid glasovanja pomeni, da organizacija ne more podvsst! nobenih odločnih korakov, kajti Članstvo ni edino, kako js treba nastopiti glede perečega mezdnegs vprašanja, ki Js pred nJim. Na drugI strsni pa isjavlja Unija združenih tekatilalh delavcev, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji in ki ima več sto članov v Fsll Riverju, po svojem predsedniku Thotnas F. Mc-Mahonu, da ss bo bojsvala proti znižanju n%»*4e s vsšmi sredstvi, ki so ji na razpolago, In zato žele nlako ln slabo plačane delavce. njftT izgnancev in mnogo blvMif ^'opravilen! znižati m«zdo,*er koso Je te «aht^va!o v A- morejo spraviti svojegs bls- mfr,*'t •• m diio netjsevisms. Članov omenjene organizacije, danes sivolasih starčkov, je stopilo proti obtožencu kot prlto Sodnijska dvorana je natlačena, s poslušalci. Okladski izglede kot star berač, oblečen v cunje. , Okladakljev zagovor je, da Je bil dober član revolucionarne organizacije in da je osebno sam izvršil voč napadalnih poskusov za živi, enje carja Aleksandra Tri lili Jone oeeb etrsds v Koreji. Tok I jo, 18. jsn. - NS podlagi poročil iz Seuola Je s prihodom hude zime zšvladals velika lakota v Koreji. Več ko tri milijone VEfiALA ODPRAVI JEN A V WASH!NGTONU. Waahlngtoo, D. C. — Kongres je odpravil obešanje zločine* v Kolumbijskem distriktu. čaagtaolio odšel Pekiag. 18. Jan. — General Cangtaolin. mandžurski diktator, J# včeraj odpotoval v Mukden. glavno mesto Mandžurije, rekoč, da Je njegova naloga v civilni vojni dovršena. Cafles je izravnal hudgel. Mežico CUjr, 18. jaa. — Finančni tajnik Pani poroča, da Je ljudi strada in najmanj 50.000 mehiški budget na leto 1925 Iz-,La. timr<- irladu. Jsoonska via- rsvnan. Stroški eo znižani na oseb tgnre gladu. Japonska f so po prs- na $146,000,ooo. II. Da je pravi, da Je leta 1876 podmin ral Zimsko palačo v Pe-trogradu in eksplozija je podrla carjevo jedilnico. Bomba, ki Js končno ubila carja, je bila njegovo lastno delo. ^ Pote(ijeni delavka u j« zdraaila. _______ • Mise Gainer v CallfornIJI, ki Je začela tožbo aa neustavnost ss« kona o minimalni mezdi zs ženske, umakne tožbo. I^os Angeles, CsL (Federated Press.) Miss Helen Gsiner, stenografka v Los Angelesu, ki je pred nekaj meseci uložila tožbo na vrhovno sodišče proti u-stavnosti zakona o 'minimalni mezdi za ženake, zdaj priznava, da Je bila potegnjena od delodajalcev in da sploh ni znala, zakaj pravzaprav gre, ko je dovolila, da so advokatje delodajalskih organizacij začeli tožbo v njenem lastna, Miss Gainer je po navodilu sprejela delo v neki aladščičarni za šeat dolarjev tedenske plače. Zakon o minimalni mezdi pa določa, da najnižja plača za ženske mora biti $16 na teden in ne manj. Natp Je mias Gainer uložila tožbo na vrhovno sodišč« za razveljavljanje zakona, ker "krši nj«ne ustavne pravice, ki jI dovoljujejo, da lahko dela za kakršno mezdo hoče". Delavske in razne humanitarne organizacij«, ki ao se poatavile v bran, so končno dopovedal« dekletu, da je le orodje kapitalistov, ki bl radi ovrgli om«njoni zakon. Dekle Je zdaj prepričamo, da Je to ros In hočo umakniti tožbo. Toda delodajalci bodo a«voda dobili drugo sl*pko. VREME. Ctiieago in okolica: V četrtek oMačno in toplejše. Solne« izide ob 7:16, zald« ob 4:42. , _ Wsahington, D. C. — "Grab-Ijivi in nizki motivi" skušajo poraziti amendment za varstvo otrok, je menil senator Walah Is Montnne, kn jo dve uri govoril v. senatu dne 8. januarja. V tem govoru je anallsiral zgodovino in druge važne podrobnosti ameud-menta za varstvo otrok, obenem je pa postavil tudi opozicijo v pravo luč. V razpravi se je dotaknil napačnih argumentov, ki so jih ha- . pravili Chaa. P.'Gow, predsednik odseka, ob času referenduma v Masaachuaettad, Jaa Emery, advokat v VVashlngtonu ia Narodno društvo tovarnarjev, in kardinal 0'Connell v Bostonu, s katerimi ao rekli, ds ts človekoljubna postava posega v pravice sMuišev in da Je boljševiška. VVilsh je dokazni, da bizniški in-. teresl žele delovno moč poceni, ds vsi zskonl, ki so bili sprejeti zadnjih sto let v interesu in sa varstvo otrok, ne poseqpgo v pravice starišev. Senator je povdarjal, da zadnja leta veliki blsnis kriči o vsakem zatynu, ki je koristen ljudstvu, da je socialističen, komunističen, boljševiški, katerega so sugestlrali v Moskvi. Citiral js celo vrsto postav, ki so blls zadnje Čase predložene kongresu ln so bile napadene ns tak načla. NsglaŠsl je, da Je bila pozornost smerlšksga ljudstva še prod več leti obrnjena na dejstvo, da je treba priskrbeti Otrokom federalno zaščito v Industriji. Ta- ne mofoje spravi ga na trg Wadi previsoke oene. McMahon pač meni, ds taki vzroki ne postojs. McMahon izjavlja, da več tisoč delavcev v Fall Riverju pri-pozna Unijo Klruženih delavcev za voditeljico in jI bo sledilo, ako pride do akoljt. On prsvl, ds tovarnarji niso vprašali njegove unije, ako ss Ishko zniža mežda, ker so vedeli, da bo unija nasprotovala taki akciji. McMahon Js tUdI rszkril, kako so podjetaiki skovsli zaroto, ds znlžsjo mesde šele po končs-nih volitvsh. Čakali so, da Je bil Coolidge Ii vol Jsn predsednikom, nakar so znižali mezdo. To se je vršilo pod vodstvom nsvihsnega kapitalista W(lllam Morgan Rut-lerja iz New Bsdforda, predssd-nika republikanskega kampanjskega Odbora« Znižanje mezde se zdaj izvršuis pod vodstvom Morgsn Butlerjs, sina predsednika republiksnskega volilnega odbora in Društva bombažnih tovarnarjev. Mezda se najprvo tam snlždje, kjer so bili delavci Že dalj časa brez dela in Izstradani. Tam se pričakuje tudi najmanj odpora, ker Je duh delavcev potrt in zlomljen zaradi trpljenja, ki so ga prestali ob času brezposelnosti. McMahon Je označil znižsnje. -----IMJI --------- mezde kot nsslistvo in nato Je ps! važnimi reformami kot dlrekt-pokazal na pnilUi tovarnarjev, nlm dohodninskim davkom itd, rekoč: "V Fall Riverju Je neksj tovoren, ki so nsznanile do 20 odstotno dlvidettdo, ampak te tovarne niso dozdaj opremljene z avtomatičnimi statvami." To pomeni s drugimi besedami, ds so tovarnarji potegnili 20|pan tudi Narodni svet kstolišklh odstotno divldendo, akoravno so žena. Proti kardinalu 0'Connellu Gow, ki js bil svojsčssno predsednik Združenih Industrij v Msssachusettsu, je hotel v svoji okrožnici, s kstero Je bersčil denar, da se vporabi proti vsratvu otrok, doksssti, ds Js mrs. Flo-rence Kelley, tajnica Nsrodns lige konzumentov, tujezemska radikalna agitatorica, ki Js kot politično vežarica poviročila, da Jo kongres inicljatiral amendment VValsh js pojssnil, ds je mrs, Kelley rojens v Ameriki, hči kongresniks In blvšsga tovarniškega nadzornika v« državi Illinois, Ona je prijateljica znane Jsne Adsmsove, ustanoviteljice Hull Housa Vse svoje življenje dels zs zsščlto žen in mlsdolst-nih pri delu v Industriji. Nedav* no jI je priredilo 600 odličnih dr-žavljsnov obed v New Yorku v hotelu Aator, glavni govornik Je ps bil Newton D. Bsker, "dobro znani boljševtk", Po teh sarkastičnih besedsfe Js rekel Walah, da na tej stvari prav nič n« spremeni, akoravno je socialistična stranka prva šali te vala varstvo otrok v Ameriki. Ona Je sprejela to aahtevo lota 1904 v svoj progrsm, demokratična In republikanska stranka sta pa čakali do leta 1916, da sta jo vključili v svoj program. In tako Je bilo tudi. s drugimi VValsh Je dalje naglašsJ, da je Ameriška delavska fedsrscljs sprejela varstvo otrok v svoj program že v lotu IHH4. Sedanji amerMment Je izdelal komltoj, katerega J« vodil Samuel Gom-in v katerem Je Ml saato- imeli starokopltne stroje. Kapitalisti so ps/1 dobro organizirani, delavci pa razdvojeni. Organizirani niso le v več organizacijah, ampak s« n« zedinljo tudi glede tako važnih vprašanj, kot Je sedanjo znižanj« m*uU> Dozdaj ao bile mezde aramotno nizke in pravs umetnost Je bile zs delavsko družino, da so Je prehranjevala polteno. V bodoče bodo razmere še slabojše, ako se delavci ne zedinljo na skupno akcijo proti siitftevanjij merile. Taka Je sodba V drugih organiziranih delavskih krogih v Novi Angliji o položaju v tekstilni indu- '» , - . — M« , . » iaci, . ........, .. . . le Walah navadal dr. John A. Hyana «>d katoližk« narodne univerz«, Id krepko podnirs U amendment. COOLIDGE FOKMAl.NO IZVOLJEN, WsaMogt«n. D. C. — Coolidge In Dswes sta bila 12, t. m. for-"»alno izvoljena pradeednikom. ln podpredsednikom. Ekktorji, ki so bili izvoljeni 4. novembra, so a« tega dne eošli v svojih državah ia oddali glasove sa svojs kandidata.. Kloktorjl v WlssoO< nu so glasovali sa U FolieHa iH KLMSKE HOVfCL Zurnallati so dobili poviAek. Seranton, Pat — Tukajšnja u-nija časnikarskih poročevalcev in uredniških nameščencev je zmaKal« v prvi bitki z lastniki čanopiaov. Izvojtvala je za svo-jt» liane dva do Aest dolarjev po-viAka iedenttke i>lače. Po novi lestvici imajo i*>ročevalci • petletno izkušnjo $52 tedenske plu-če, pomožni ur« dniki, ki delajo po dnevu $54 in oni, ki delajo ponoči, pa $58. Unija ima 38 čla-nov. V»i poročevalci in urodniftki nameščenci v Hcrantonu no v organizaciji. Hoj proli redukciji Mezde tekstilnih delavcev. FaJI Kiver, Mu**. — Voditelji organizacije tekstilnih delavcev delajo načrti? za boj proti zniževanju mezde tekntUnlh delavcev v Massachusettnu In aoaednjlh državah. Samo v Kal Riverju je prUadetih 25,000 delavcev. Unija United Teztiie Worker» of America bo skuAala dobiti čim ve* delavcev v svoje vrate, da potem lažje nastopi proti delodajalcem. v Hi. I tiuniatc. Paulu Amerika zniža dolfove za polovico? Iz Parisa poročajo, da |e ameri-x Ška vlada angeetlrala "zelo trene rožen načrt." Pariz, 18. jan. — Tuknj poročajo, toda ne uradno, da je vlada Združenih driav pripravljena znižati avoja vojna pospjlla Franciji približno za polovico, o-ntanek naj se pa plačuje iz prejemkov nemške odškodnine. Plačevanj* naj bi pričelo leta 1920. Na ta način bi bilo odplaČovanje vojuih dolgov pogojno od Nemčije in zavezniki morajo skrbeti, da bo Nemčija redno plačevala avoje dolgove po Daweaovem načrtu. Po istem proporcu je Amerika baje privolji znižati posojila Angliji, Italiji, Belgiji in Rusiji. Načrt stopi v veljavo po 4. marcu, ko Coolidge i m m topi avo-jo novo adminiatrativno dobo. HMRT V VIHARJU NA GORAH. Delavska zbornica izključuje komuni« gt, Paul, Minn. — Strokovno-unljska In delavska zbornica v tem mestu je pred par dnevi izključila dva delegata, ki pripadata komunistični stranki. Izključitev je sledila ljutemu boju v organizaciji. Izključena »ta bila Julius F. Kmme in O. R. Vo-taw. Rudarji v lUinoisu sprejeli pokojnino. Springfleid. 111. — Jllinoiski (12.) distrikt rudarske organizacije je sprejol na referendumu pokoj ni nitki načrt za stare člane. Po tem načrtu člani pla&ujejo en odstotek svoje mezdo v sklad pokojnine In ko član doseže leto, prejema $25 mesečne pokojnine, dokler je Živ, Kotalka predloga spet straii. Chicago. — Predloga za uvod-»>o državne »»licije (konžtablar-Jev kakor v i,ennsylvaniji) v 11-linoisu se j* spet pojavila v legi * lat uri v Springfieidu. Državna delavska federacija opozarja člane, naj ae pripravijo na nov boj. Hllčna predloga je bila že trikrat izražena v illlnoiaki legl-siaturi. toda kapitalisti, ki hoče jo za vsako ceno Imeti državne kozake za razbijanje Atrajkov, se nočejo utruditi. , Ktavka krojačev. New York. — Organizirani krojači, ki izdelujejo deževne plašče, so sastavkali v delavnicah U. B. Ralncoat Co., ki Je prelomila pogodbo s delavci s tem, da je oddal^ veliko svojega dela v neunljske delavnice. Hfe... » ' ' M'' ' r, Delavci tolljo lesne barone. Butta, Mont. — Sodem tožb je bilo uloženih zadnje dni proti Bonners Ferry Lumber Oompa-ny, ki obratuje v Montani in Ida-hu. Toibe so v imenu večje sku pine delavcev, članov I. W. W. ki so bili lani a silo odvedeni iz goadarskih naaelišč omenjen*• družbe v Ulahu, ko Je izbruhnila •tavka. Kden delavcev zahteva $186,000 odškodnine radi telesnih poškodb, katere so mu pri-sadjali pobojniki družbe, ko so ga pretepli do krvi in od vleki čez mejo. * tiompemu bi radi postavili apo- Denver, Celo. — Waiter Kie-ner in gdčna. Agnee Vaille, pod-tajnica tukajšnje trgovske zbornice, sta napravila izlet na Long's Pešk. Ko sta doapela na vrh, ju je zajel ailen »nežen vihar in temperatura je padla 50 mtopinj pod ničlo. Pričela sta stopati nizdol, a na potu je Valile-jeva kmalu opešala in tako se je napotil Kiener sam po pomoč. Medtem ae je pa že organiziral rešilni oddelek. Organizirali so ga njiju prijatelji, ki so vedeli, da sta kljub svarilu odšla v goro. Rešilni oddelek je dospel vprav do zadnje koče, ki stoji, Ljer preneha gozd, ko je dospel llener napol zmrznjen in povoda],, kje je zapuatil Vaillejevo, ker nI mogla več naprej. Rešilci so odšli, da poiščejo Vaillejevo, katero so našli po trudapolnem «kan'ju zmrznjeno. i *. H h 4 h A Z K N Z A l*A RJE. i Chicago, IU. — Skoraj rfeset let je poteklo, preden je bila izrečena sodba nad štirimi glavnimi voditelji razglašene Florida Everglade Land korapanije. Izravnava te obravnave Je zavita v misterij. Kaznovane so bile štiri osebe in sicer; VVilii-am A. Ottis, predsednik zem-Uiščne kompanije, $2,600; Ha-rold J. Bryant, miljonar in ne* kdaj zelo poznan v "višji družil," v Lake Forestu, $2,500; Percy A. Hagerman, drugi pod-predsednik, $1,600; William F. Grt-envvood, $1,000. . .Sleparija, ki jo je uganjala ta družba in katero so odkrili postni nadzorniki, je bila ena najbolj obširnih zemljiščnih sleparij, ki e bila kdaj izvršena z zlorabo pošte. Ogoljufanih je bilo več ko pet tisoč oseb. Kompanija je dejala, da lastu-e 65,000 akrov sveta, ki je bil razdeljen v 4,860 velikih parcel, ci so bile prodane z obljubo, da bo družba potrošila $1,250,000 za razne napravo na svetu, Ljudje so šli pogledat svet. Vonašli so, da je pod vodo. Nekateri so se vozili v čolnih, drugi zopet v motornih barkicah, da so prišli na mesto, kjer je bil njih svet, seveda tudi pod vodo. Družba je prodajala močvirje pod vodo in sleparija je šla skozi pet let, preden jo bila ustav-jena. Sleparji so spravili lepe vsote denarja. _ „ 13. jan. — Iz Kaira Berlin, 18. jan^ — Dr. Hans jav|jaj0# ^ Howard Carter, a- " " meriški egjptolog, odpre grob 8AN FRANCIBCU NI BILO DRUGAČE OB PRAZNIKIH KOT DRUGJE. Charleaton, W. Va. — Tukaj šnje strokovno unije so predložile načrt za apomenlk Samuela (Jompersu, umrlemu predsedniku Ameriške delavske federacijr Spomenik bi alal v Washlngtonu in mora biU izključno d*lo'unij akih delavcev. Priapevke bi dale samo unije, posamezniki |n» ne amejo prispevati več ko lOc. Na črt je predložen ekaokutivi federacije. JAPONKK\ TK V Sistem je povaod enak, zato ao pa tudi razmere. BREZŽIČNI TELEFON PONB-SKL GLAH S SKVKRJA. I ladija ae nahaja 3,000 milj od i don.ii. Norfolk, Va. — Tukajšnji sta-novnik, ki se izredno zanima za radijo in ai jo izdelal izredno močan aparat, pravi, da je ujel glas o neznani ladiji, ki Je jmmrznjo-na nekje v Severnem morju. Glas je povedal, da se ladija nahaja 3,000 milj od doma in da živila pohajajo. Moštvo lovi mrože. da se prehranjujejo z njih mesom. Ko Je govoril, je moštvo ujelo mroža, ki tehta 1,800 funtov. NAPAD Z BOMBAMI NA H ido. - Po zavzetju hiše ae Jo izkazalo, da je pravi ptiček le Izletel. Chicago, III — Policijska jk>-staja na ulici Decring je prejela obvestilo, da ae pobojnlk Herman Ziegler, katerega iščejo, ker jo obstrelil dva detektiva, nahaja v neki hiši na FaireUovi ulici PoaUja jo hitro obvestila detek tivakl biro in v nekaj minutah so ae pripeljali detektivi, da pri mejo pobojnika. Potrkali so na vrata in zahtevali, da ae odpro. Toda neki glas odznotraj jim jo rekel, da naj bodo previdni, če no jih ozdravijo avinčenkt. Detek tivi ao ubogali in so od daleč zdrobili šipe v oknu. Nato so vrgli v hišo bombo, napolnjene s plinom, ki povzročajo solzo. Trajalo Je pet minut in na oknu je bilo videti znamenja, da ae ata novniki podajo. Policij« je bila vesela, ampak bila je kmalu lo razočarana. Med jetniki so bil trije otroci, njih oče Walter Frankowskl in neki attftek. Pti čok, ki ao ga lakali, je že izletel Vaeetto ao pa odvedli jetnike na postajo, da jih Izprašajo. komuni Sadoul prod nodlščvm PRIZNA SOVJE KRATKEM. Luther, finančni minister v Mar-xovem kabinetu, je včeraj ponovno poakusil z organiziranjem vlade in danes javljajo, da je sestavil kabinet s pomočjo nacionalistov. Streaemann ostane zunanji minister. Ako se ta vlada vzdrži. tedaj je bila zmaga republikanskih strank v decembru brez coristi in Nemčija dobi monar-libtično vlado prvič, odkar je kajzer ix>begnil v Holandijo. Republikanske .stranke ae mbl^če združijo v močno opozicijo v par-amentu. San Franciaco, CaL—Cas ve« selih praznikov je minil tudi v San Franciucu in vračati so »e pričeli enakomerni dnevi. Ob traznikih so se odigrali dogodil, ki govore jasno kot beli dan, da prazniki niso bili voasli za vse. Neko deklo jc skočilo ,v vodo, ker je bilo brez centa d iepu ob BožMu. Neki delavec so je ustrelil, ker je zastonj iskal de-o. Nekemu jetniku, ki je isvftil prav malenkosten prestopek^'niso dovolili, da se udeleži pogreba Hvojfrtiiotetu. Bil je sevOdal^ siromak in ni spadal med promi nentne melčane. Neki dobro poznan igralec za denur, ki sedi zakadi tihotapstva z opojnimi pijačami, jo NAfcNANILO. pa smel domov ob Božiču na kosilo, da jo praznik'preživel v krogu svojcev. Novoletna zabava v državn joči v San Quentinu je potekla brez 160 zamorskih jetnikov Ostati so morali v avojih celicah ker sta se dva izmed njih sprla v jedilnici, novi jetničar pa misli, da je treba na tak način ustvarjati zglede,-$ Teden je bil izredno mrzel. Brezposelni delavci, ki so na cesti, nimajo strehe, ne jela, «o silno trpeli. Dronjall so se m Howardovl ulici okrog posredovalnic za delo v nad i, da dobe delo in zaslužek. ProhlblcijonUtični detektiv je bil ubit. ko se je udeležil gostije z opojnimi pijačami. Nekatero verske sekte so naznanile poseben molitveni Union. Novo leto Jo pričelo za siromake in delavce s tistim trpljenjem, kot druga leta. Cleveland, Tezas. Članom Proletarian Diamond Otl Assoclation! Dne 29. decembra se je vršila etna seja zgoraj omenjenega podjetja. Seje se je udeležilo 12 tu živečih Članov, ki so zastopali člane, kateri ho nam i>oslali pooblastil-ne listine. Prečitan je bil letni račun? ki e bil soglasno sprejet. Podjetje obstoji iz 32 Ustnikov zemlje, ki lastujejo 2626, akrov zemlje, 90 članov, ki so se nam pridružili finančno, 16, ki imajo v najemu lease) zemljo pri tem podjetju. Skupaj 138 članov. Finančni iz-taz je sledeč: Denarja za vrtanje na bankah $1,171, podpisanega tod mestnih mož $1600, skupaj $1671. V banki za razvitje $28.00. Zahvaljujemo se vsem članom, ci nam pomagajo pri agitaciji. Le tako naprej za razvitje tega velepomembnega podjetja. Z vstrajnostjp lahko dosežemo le-po prihodnost za boljši življenaki obstanek. Odkar so rojaki spoznali na& namen, nam pisma dohajajo v taki množini, da nam ni mogoče točno odgovarjati. Na rokah imamo še par sto cirkular-je v, v. Katerih so navedene Vse glavne točke naših pravil. Kdor SAm postati član tega podjetja, naj nanf pošlje naslov in za dva con ta znamko za poštnino in mu pošljemo na* cirkular. Za vsa nadaljna pojasnila ae obrnite na: Proletarian Diamond Otl Assoclation, Box 336, Cleveland, Tez. Odbor za leto 1926: Predsednik F. B. Henderson. Tajnik C. N. Smith. Blaagjnik Osne Anderson. Nadzorniki: Frank Zimnpfc man, H. A. Weeren, *L. jf. Slone kralja Tutankamona še te dni. Carter je sklenil pogodbo z egiptovsko vlado za nadaljno razla-kavanje Tutove grobnice. ANGLEŠKI JEZIK j« zelo potreben vsakemu Slovencu v ti 4t*«li. Mi vai naučimo govoriti, čiutl bi pisati angleško v'kratki dobi. Ne odlagajte, pričnite takoj. Ako ti-v nafto ftolo po dnevu aH ob večerih, vite v Chicagu lahko pridete osebno AH »amo v nedeljski razred. Ako ii-vite zunaj na deilN se lahko pričnete uliij potom poslanih nalog po poiti. Hočemo vas prepričati. Plača se le $3 na deset nalog. Piiite na naslov: Slovensko-Aagleika Šola. SS*9 Wcst 22nd Street. Chlesgo, III. (Cor. Mil lard Ave.) Sji- a, , t SJO?6BSKl T zavod F. OBLAK 4905 BUTLliR 8TREBT. I*|TTSBt'R(iH. PA. Slovencem in dmgim Jugoslovanom v Pittsburgu in Okolici naznanjam, da asm preun dil in na novo opremil svoj fo-totrmflčni atelje, ki odgovarju vsem modernim svrhara. Posebno prikladno je za slikanje večjih skupin, poročnih, družinskih slik itd. Kadar se torej i< obrnite se na domače podjetje, ki vas hoče brezdvomno v vseli ozirMi zadovoljiti. t RAZPIS SLU2BE! Družba "Slov. Nar. Dom" La Salle. IU., potrebuje hišnika (Janltor),. Ponudbe sa to alužbo pošljite ali izročite podpisanemu do dne 24. januarja 1925. Pogoj In vsa natančna pojasnila dobite pri tajniku družbe. Seja delničarjev bo vae ponudbe pregleda la na seji dne 2S. jan. t. L ob 2. Uri popoldanf ter določila hišnika. Lee Zevnlk, tajnik Slov. Nar. I>«ma, First & Crosat St„ U Salle. IU. (Adv. Jan. 14.) PRIJATELJI SE SPOZNA JO V ČASU POTREBE. AM BODO NA DEČKU IZVRŠILI SMRTNO KAZEN? fitlrje adravniki ao lajavlll. da je MNlt ... Pari*. IS. jan. J*quea Ha <|oul. čaatnik franctiake armade. I ki je 1. 1018 poselil Ruaijo i vo-jaiko misijo In potem oatal tam kiij ter vodil komunistično propagande. je bil včeraj poatavl)en pred vojno eorfUče. 8adoi||v ki ae 1 'oi/ imI I mi med Mtakevako in (o* (je sadnji mesec vrnil v Francijo kljako vlado bo podplaaas v I v spremstvu sovJoUkega poala-nekaj dneh. nika Kraaina kot njegov uradnik. jo bil ie I. 1919. obeojen na smrt Tafcijo, U. jan. — Zunanji u po vojnem sodišču. V svojem ca- rad javlja, da bo nova }>otrmoč v »lučajih bolezni v te-lodcu. Čisti črova in okrepi ve« sistenf, ker je narejeno iz činto-ga naravnega kalifornijskega rdečega vina. katero zopet urav na vaše telo. Tudi ženske ga imajo rade. Mrs/ H. Jssfek nam je pisala od Wolf Lake Corner-ja, Muskegon. Mich . na 16. dee.: Teško najdemo dovolj beaed, da pohvalimo Trinerjevo gn-nko vino. Kako dobra odpomoč je!" Kupite steklenico pri lekarnarju ali prodajali u H,- ?hk*oja»nMa. 133—2nd Ato., New York, N. Y. Defiarn« polil jatve, dolar j« — Dinarje! — OiMvIvk m hranilo« vlo*« I — Javni notarski uradi ROUC 2A PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobita edino pri Navinshek-Petoksr 331 Gretve 81.. CoMmaugh, Pa. Pl&ita po cenik. IJMMi B0 Hrbtena bol je predznak obistne neprilika |, In nikakor se ne sme ranama- ^ riti. Vzemite B LEDSVL ki je izvrsten stlmulant za dice. Pomaga naravi popraviti obstoječi nered. Ur olajfca bolečine v hrbtu vsted obistne neprilike. Cana Tfc in f 1.26. Zahiav^|ta v vv f. srvf HA CIDAR H A PID S l< le. | PRIDITE - IZ 8EVERA PRIDITE KfNAM • •• PRIDITE IZ ZAPADA želite pričeti hranilno ulogo ali varno Investirati vafte prihranke. Izposodite ai denar na povoljne pogoje na dobro ohranjene in na novo dovrieno hifte. Pofiljite denar v Jugoslavijo ali druge evropske dežele. Kupite ai pri naa parobrodni li-stek na katero koli črto. Ako potrebujete nasvetov v lu-kortai koli denarnih atvareh — na*e zanimanje bode vaš napeh. TOREJ, PRIJAVITE SE na banko priznano po vseh Združenih državah. KASPAR AMERICAN STATE BANK in kenaertetivno banko MAm «14199 AT*. \oira| It. rike saaja vaitfi " >r|e. CHICAGO. IIJJNOI8 PRID1TK n JUGA PRIDITE IZ VZHODA ' Razprave o prayiKh ( h ics fo-Clareadon H.lk, IIL— je »q drug potreben nauk, ki bi morala S. N. P. J. uvesti ux podučevanje mladine. To je nauk o spolnosti, ki Je potreben, da člani poznajo sebe, iz kaj obstoje, kako funkcijonirajo in kaj ,, naravno življenje. Ta nauk lahko jednota najboljše širi, ako sodeluje z vlado, ali Če kupi pri , ujigotridb knjižice take vrste, kot jih izdaja Julius-Haldeman kompanija v Girardu, Kans., in jih razdeli med mladoletne in od-raščene Člane, kadar dosežejo gotovo starost, ko jim taka literatura koristi. Javna zdravstvena služba Združenih držav, divizija za ve-uerSSa bolezni, 228 Mirst Street, N. W., Washington, D. C., vlad-, na agencija, oddaja brezplačno glede spolnega vprašanja sledeče spise: Zbirka A za mladeniče. Zbirka B za splošno javnost. Zbirka C za dečke. Zbirka D za stari še otrok. Zbirka E za dekleta in mlado žene. Zbirka F za učitelje. Mi stremimo zatem, da postane naš narod idejalen. Ne moremo pa imeti idejalnih ljudi brez Ostalim talentiranim dijakom naj se ne daje podpora v denarju. Dijakom ,ki se poslužujejo ko-respondenčnega kurza, da postanejo delavski voditelji, naj se plača polovica stroškov za kores-pondt nčni kur«, ko dijaki dokončajo kurz. In zakaj naj se te vrste dijaki podpirajo? Jednota bo imela največ koristi od dijakov, ki postanejo delavski voditelji in zategadelj naj najbolj spodbuja tiste svoje člane k študijam, ki hočejo postati delavski voditelji. Uprava za izplačevanje denarne podpore dijakom naj se podredi izobraževalnemu depart-mentu. V ta namen naj se ustanovi poseben sklad, v katerega gre iz upravnega sklada in od vsakega člana po en cent v ta namen. Z drugimi besedami to pomeni,, da naj. se razdeli sedanji sklad za izredne podpore: en cent' naj gre za izobrazbo, en cent pa za izredne podpore. Izobraževalni depuriment naj ostane v trajnih stikih z dijaki na učiliščih in na univerzah. 0-pominja naj dijake, da je njih dolžnost, da z /moralnega stališča vedno podpirajo jednoto. To ahko stort, da pišejo članke za raine publikacije, ki jih izdaja jednota. Ko je dijak dokončal svoje študije in je minilo že pet idejalnih razmer in prave kon- tet, «frar je zapustil učilišče ali univerzo, naj izobraževalni de-partment nanj apelira, da daruje za dijaško ustanovo sto dolarjev ftli več. Z ustanovitvijo trajno naraščajoče dijaške ustanove, od katere se naj porabijo le obresti za izobrazbo prvič talentiranih članov, v drugi vrsti pa drugih, se ustanovi stalni sklad, ki postane skozi več let tako trden in močan, da jednota lahko odpira vse svoj« talentirane člane, ki žeie štumrati. Neki član je pisal v 'Prosveti', da je bilo iz nekega newyorškega učilišča poslanih 300 dijakov stavkokazit in da je to vzrok, zakaj naj jednota ne podpira Članov, da gredo na učilišča. To je zelo zmotljiv argument in nelogičen, in nima s to sugestijo nobenega stika. Zakaj? Jaz lahko naglašam, da je v zadnji jeklarski stavki v Penn»ylvaniji stav-kokazilo okrog devetnajst članov jednote. Nihče ne more reči, še manj pa dokazati, da so y*i čla- struktivne izobrazbe in poduka. Kolikor preje bo jednota pričela s konstruktivno izobrazbo, toliko preje bo na potu, ki vodi do idejalnega naroda. Vprašanje posebne Izobrazbe.— Talentirani člani. Moje sugestije glede podpore dijakov na učiliščih se pridružujejo sugestiji brata Gardena. To pomeni, da naj Slovenska narodna podporna jednota podpira najbolj tiste dijake, od katerih bo imela največ koristi in podpore. Ako se vzpostavi tak program za širjenje izobrazbe, tedaj mora človek zagovarjati, da se podpora deli na razne načine: Največ podpore dobe tisti dijaki, od katerih dobi jednota ali njeni člani največ koristi, manj podpore pa dobe oni dijaki, od katerih nima jednota ali njeni člani koristi. Ako se poglobimo v to vprašanje, tedaj spoznamo, da so naši •o^fti večini sami de* aopeVvSSa teh je strokovno organizirana. Iz- tega sledi, da naj jednota podpira najbolj one dijake, ki nameravajo postati voditelji delavstva. Za dijake, ki se vpišejo v delavska učilišča, naj jednota plača vso šolnino, celo knjige, seveda se tO razum«, ako, dijak potrebuje finančno podporo in se ne more sam vzdržati na delavskem uči-lišču. Jaz priporočam, da se takim dijakom, ki se vpišejo na delavska učilišča in imajo namen postati voditelji dejstva, da tri sto dolarjev podpore na leto in sicer za dobo dveh let, a ko so potrebni take podpore. Bratje, naše. članstvo tvorijo po ogromni večini delavci. Zato premislite, v kakšni poziciji bi se delavstvo nahajalo, ako bi i-melo tako duševno zmožne voditelje, kot jih imajo kapitalisti. Delavci lahko le na ta način pridejo do boljših in zmožnejših voditeljev, da odpošljejo talen tirane člane iz svojih vrst v šol< "i či^poftgr* luvci in aope ni jednote, ki živa in in jim dajo tako izobrazbo, ki razvije in rool )ljša njih zmožnosti kot voditeljev. Druga važna skupina z jedno-tinega vidika so dijaki, ki študirajo upravo in trgovino in pravo. Tem naj bi se dala podpora, ako bo jo potrebni, do sto petdeset dolarjev na leto skozi tri leta. Zakaj je ta skupina druga najvažnejša? Jednota ima zdaj o-krog dva miljona dolarjev premoženja, ima svoj dom, svojo ti-nkarno in iz priporočil od strani bratov in sester v "Prosveti" je razvideti, da se bo pričela pečati kmalu fc drugimi gospodarskimi vprašanji, ki že trkajo na njena vrata. Rešitev takih gospodar skih vprašanj je v interesu Članov absolutna potreba. Ako hočemo voditi svoja podjetja uspešno, tedaj moramo imeti svoje ljudi, ki imajo potrebne tehnične in gospodarske zmotnosti in ki razumejo taka vprašanja. Da pa jednota doM take člane Iz svoje Krede, tedaj mora mladino spodbujati, da se oprime takih štu dij. To pa najuspešnejše vrši, a-ko jih gmotno podpira. Bližnja skupina naj sestoji iz jev in učiteljev. Ta skupina je na tretjem mestu, kar se tiče važnosti sa jednoto. Za to skupino priporočan po sto dolarjev podpore na leto skoči tri ali šti ri leta, ako fiRfi SiVjS E A " - rr-n mi —l—um natelja in nastaviti se mora Sten urednik, ki dela s polnim časom. Po zakonu države Illinois je o-ficijelni jezik ameriški. Pismo, ki sem ga prejel od mr. Alex J. Johnsona, zavarovalninskega komisarja, z dne 5. avgusta 1924, razlaga ta zakon, da se morajo vsi oiicijelni zapiski bratskih organizacij objaviti v ameriškem jeziku, dasiravno as lahko objavijo v vsakem drugem tuje aemskem jeziku, kot določajo pravila organizacije. Ker mora jednota priobčevati svoje oftei-jelne zapiske v ameriškem jeziku, kar vključuje zapisnike, priporočam, da jednota izdaja mesečnik v ameriškem jeziku, ki lahko služi kot sredstvo za iao-brazbo odraščenih in v Ameriki rojenih Članov. Književna Matica naj se tako reorganizira, da se bodo njupc knjige prodajalo izpod petdeset centov komad. Večinoma naj bodo prevodi ameriških mislecev in pisateljev, da se odraščeni člani uko seznanijo z mislimi ameriških mislecev in dobrih pisateljev. Naobratno naj se pa najboljša jugoslovanska literatura prevede v ameriški jezik, da bodo v Ameriki rojeni člani poznali jugoslovanske mislece in najboljše pisatelje. Te prevode jugoslovanskih mislecev in dobrih pisateljev naj prinaša oficijelhi mesečnik, ki bo izhajal v ameriškem jeziku. Le na ta način je mogoče seznaniti v Ameriki rojene Jugoslovane z jugoslovansko kulturo. "Mladinski list" naj se reorganizira v soglasju biologičnih, fi-zijologičnih in psihologičnih zakonov in se naj deli v tri oddelke. Ena sekcija naj bo za otroke do 12 leta, druga za otroke do od 12. do 16. lety in tretja, obstoječa iz štirih strani, naj obsega slovensko čtivo. Odraščeni člani,, ki govore in razumejo slovenski ali srbo-hr-.vutski jezik naj prejemajo "Prosveto" dvakrat v tednu in na osmih straneh. V dveh listih na osmih straneh bi bilo dovolj prostora, da se izvaja sistematič na konstruktivna izobrazba. Ta izobrazba je potrebna, ker veliko članov ne podpira svojih misli s fakti, logičnimi argumenti, pni omenijo samo stvar, ne podpirajo jo pa z logičnimi argumenti in Razprave o inieijativi društva ŠL 1 o v izpuste lakte, t Kako 123. INICIAtiva-Za SREDO Aiirora, Mlnn. — Društvo št 43 S. N. P. J. se je po daljšem razmotrivanju izreklo proti iniciativi. Po našem mnenju je točka v pravilih, ki je bila sprejeta s splošnim glasovanjem, na iniciativo društva št. 338 popolnoma pravična, ker kdor hoče hiti zavarovan za visoko bolniško podporo, naj tudi plačuje. Trditev, da se s tem krši prindp bratstva in enakopravnosti, je neresnična. To bi bilo prej, ako bi moral Član, ki je zavarovan za $1 ali $2 in se tudi ne more za več zavarovati radi starosti, plačevati doklade v višji bolniški razred. Da bi pa bilo to neizogibno, so pokazale izkušnje. Nesmiselno je tudi priti s iniciativo tik pred konvencijo, ker če bi bila tudi sprejeta, bi bila v veljavi samo par mesecev do konvencije, S tem bi ne bilo drugega kakor veliki izdatki v u-pravnem skladu. — Društveni odbor. Sloveatka Narodna GLAVNI STAN: MS7-S« HO LAWNl>AI.K A V K.. CIIH ACO. II.I.INOIH. Iavršcvalnt odbor: l PRAVNI (UMU Predaednlk Vincrnt Calnkar; |»od|»rodacdnik Andrr* Vidrick. R. K. D. T. Hox 103. Joknatovn. Pa.; gl. tajnik Matih«* Turks tajnik kolnldkrgn ofklcIkO Itlaa Novak; g L biaKajnik I« kn V obrteh; utvda »k itkulla Joto /.avorlnik. upravi t al j I kulis Filip (tudlna. POROTNI OUHKK: Martin fc*lr«nikar. pradurdalk. Hox 27S. Ilarbvrtmi. Oklu; Prsneoa A. 1817 g. RMg«way Ava.. Ckirago. III.t Jokn. Kritwan*i#. 13111 Mf nington. A v*.. Weat Park. Oklu t Mary Udov Irk. M*3 H. Itldg«way Av®„ CM* rago. XII.; John TerfolJ, Ho k SI. Htrabane, IV ■ S* - BOLNIŠKI ODHKK:' :J8 OHRBDNJK OKROŽJI!: Ulaa Novak. prodaednik, S0II40 8, Unndale Ava„ Ikiengo. 1U. V&HODNO OKROŽJE: Jacob Ambroil*. Rus ISO, Moon Run. I»a. Joa»|»k Zorko, RKI). 1. Roa 114, Waat Noeton, Ps. KAPA DNO OKROfcJK: Anton Hular, Bo* 104, (irooa Kana„ sa lugoaapad. Frank K lun. Bog 3«t, Ckiaholm. Mlnn.. as a#v. aa«. Jokn Golob. Ro« 144, Ročk Hpringa. ,Wyo. Nadzorni odbor: Paul B*rg*r, pr«d*«dnik. SI« Wlllow Ht.. Ckirago. III. s Rkkard J. vorlnik. R. No. 1, Uinadal«, 111.; Frank Zajr. 3ftS» W. J«tb Ht.. ( hkavo. Universsl, Pa. — Društvo it. 141 je prišlo na seji 4. januarja do zaključka, da ju boljfte, če o-atane glede razredov in skladov kot smo odglasovali aa iniciativo društva it. U33. Konvencija je pred durmi. Tudi č« hočemo <>-stati enakopravni, naj se vsak sklad deli t&ase. Kdor hoče biti zavarovan za visoko podporo, naj visoko plača. — Paul Kukal, tajnik. Chlcago, 11L — DruAtvo it 86 ne podpira iniciative, ker v splošnem ni v korist članstvu. Godi la bi se krivica članom, ki so zavarovani v nitjih razredih in ne bilo bi enakopravnosti kakor vaja druitvo it. 128. Društvo it. 86 je prišlo do zaključka, da o-Htane za naprej kakor so^aj, da se vsak razred vzdržuje zase. 0« je član za več zavarovan, naj tu di v slučaju primanjkljaja v njegovem razredu sam plačuje, ne pa kdo drugI za njega. — John Drikh, tajnik* Pennsylvaniji stavkokazi, ker je nekoč tam stavkokazilo 19 članov jednote. Te besede veljajo tudi o dijakih na učiliičih in univerzah. Ako gre nekaj učiliičnih dijakov stavkokazit, še ni to dokaz, da so vsf učiliični dijaki stavkokazi. Jaz se interesiram za to, koliko dijakov, ki so prejeli pooporo od Slovenske narodne podpore za svoj« študije, je stav-kokazev. Prepričan sem, da ni niti eden dijakov, ki je kdaj prejel podporo od S. N. P. J., ni postal stavkokaz. Sam sem prejel dve leti podporo od S. N. P. J. Zavedafri se, da je majhna podpora, katero sem prejel, povzročila, da sem se pričel veliko bolj zanimati za jednoto in njeno delo. Seveda hodim ie v iolo, ampak prva pomoč mi je pomagala, da zdaj toliko zaslužim, da izhajam brez te podpore in da lahko nadaljujem svoje itudije in plačam sam učiliične stroške. Ko sem to dosegel, sem podporo odklonil, kajti tu so ie drugi člani, ki so talentirani in so podpore potrebni. Prepričan sem, da je večina u-čiliičnih dijakov poitena, kajti mladina je polna idejklov in se Je pripravljena tudi zanje žrtvovati, kar pričajo vsa velika gibanja. Drugi učiliični dijaki imajo take moralne nazore, kot jih i-mam sam, zato sem prepričan, da n« bodo zlorabili podpore, ki jo prejmejo od S. N. P. J. V prihodnji seriji dopisov bom razpravljal o zavarovalnem oddelku, postavah za zavarovanje v državi Illinois in o upravi zavarovalninskega departmenta. Splošni pregled izobraževalnega V tej seriji člankov o izobraževalnem delu sem pokazal pri dobitve, katerih bomo deležni, a ko se vse izobraževalno delo o-sredoioči v izobraževalnem de-partmentu, katerega vodi izobraževalni ravnatelj. Ta preosnova bi znižala stroške, kajti ker obenem odpravlja stare službe, ko ustvarja nove. Odpravljena bi bila služba glavnega urednika, in nadomeščena k ravnateljem izo- .k intelegenca naših članov, se naj-ložje prepričamo iz kolon pod napisom "Javna govornica". Ako bodo člani prejemali dvakrat ofi-' cijelno številko na teden, jih bo spodbujalo k čitanju in tudi pisanju. Vsaka vaja pa spopo! nuje sposobnosti posameznika. In če se bo to sistematično nadaljevalo, bodo Slovenci in drugi Jugoslovani zavzeli tako stališče v ameriški javnosti, da bo-do priznani in poznani kot najbolj izobražena skupina ameriških državljanov, ■jfazaj od Časov Platona, Sokrata in Aristotela pa do danes priznajo misleci in učitelji, da vse zlo v človeški družbi prihaja od pomanjkljive izobrazbe. Ako hočemo zgraditi idejalno človeško družbo, zakaj ne pričnemo graditi na dobrem in zdravem temelju s sistematičnim konstrunktivnim izobraževalnim programom, da se nekega dne doseže idejalna jednota, idejalen narod, idejalna država in idejalna človeška družb«. — Rlchard J. Zavertnik. New Duluth, Mlnn. — Naš« društvo Št. 205 j« vzelo,v pretres iniciativo na redni seji ttye 21. visoka je dec. Prišlo j« do zaključka, da je sploh nesmiselno sprejemat spremembe ali iniciativo tik prod konvencijo, ki s« bo vršila po pretoku šest ali sedem mesecev Drugič naj razredi ostanejo deljeni ali se vsak vzdržuje zase. Za društvo št. 206. — Odbor ■ . -rlrnvntkoTffri&mtrjcv. časnikar- toražcraii**« uddt lka, ki bi imel več odgovorno«!i In več ftmkri Odpravljen bi bil untlnlk "Mls dinakega lista" in odpravljeni bi bili prtspevateljl Književne Ms tiee. V«« to d«lo p« prid« pod Jo-riodikcijo (Jebo, Wyo. — Na redni seji je druitvo it 480 S. N. P. J. razpravljajo o bodočih pravilih, ki jih bo sprejela konvencija. »Po našem mnenju bi bilo dobro, da se tiska ena ali dve strani Pro svete v hrvaškem jeziku, ker j« veliko število članstva S. N. P. J. tudi Hrvatov, ki ne znajo čits-ti slovenščine. Tako bi s« tudi list ProsveU pričel bolj širiti, bilo bi v«č naročnikov po slovenskih in hrvaikih kolonijah. Pro-svetin sklad bi na ta način ra* s tel v korist članstva J«dnote. V naši naselbini Gebo In Cros-by, Wyo.f mi J« dosti naših ljudi pripovedovalo, da J« Pro«veU najboljši slovenski list, ker pis« za blagostanj« in pravice «loven-nkega delavstva v splošnom. Nadejamo s«, da bo prihodnja konvencija 8. N. P. J. vzela to resolucijo v poitev. Za društvo M. 480 8. N. P. J. — Obre« Hlellea. tajnik. Dnevnik "ProaveU" prl-'!licv kralketa prinašati p* drobna navodila fMe norih določb dohodninskega dar-ka. AH ste naroteni M Hroughton, Pu. — Društvo št. 62 je na seji 4. januarja sklenilo radi iniciativ«: 1.) Točka gl«de bolniških skladov naj ostane kakor je bila sprejeta s splošnim glasovanjem. Čemu bi se mlatila vodno ena in i sta slama. Članstvo j« odločilo a splošnim glasovanjem in isto naj ostane. 2.) Prihodnja konvencija se bo vršila v tekočem letu. Ona naj odloči, kako naj s« vzdržujejo bolniški razredi v bodoč«. Delati stroške v tem ozlru, bi bilo odveč. Za društvo št 62. — Odber. UaUnovljona i. aprila ' 1M4. iR! —■ I PoJporaa JaAiata | lnkorp. IT, Innljs 1HT. V dr lavi Illinois. Združitveni odbor: Pmdaadnik: Prnnk Air*. 1114 ( rawford Ava.. C klrasa. 1U.| Ovan. S«3t W. S6tk 8t.. Oilrago, III.; Jokn Ollp. 24M Ho. CUtlun Park Av»„ rhicaff«, Ul. VKHOVNI ZDRAVNIK: Dr. F. i. Kcrn. tllSl Ht. Clalr Avn., Clavtland. Oklo. PbfOR! * Koraapondcnea a Klavnimi udbomlkl. ki dals|u v slavna« uradu, aa vrši takole: VHA IMHMA. ki m nanašalo na poale r1. |trrd»«dnika aa Matov«*. I*rsd-nadnlitvo 8. N. P. K »M7»8I Ho. Uwndal* Are., Cklraso. III. V8R ZADRVR ROLN1&KK IHU)IH)RK 8K NAHl.OVK: UnlnlŠkn tajni, štvo R. N. P. J.. mi>M Ho. Lawndalo Ava.. t kiratfo. Ul. DRNARNR POdlUATfK IN 8TVARI, M ao tU«jo «1. lavršova! Mif.ll Ho. i I»o4llja}o naalov: RlagajnUtvo g. N. P. i., Ho. Uwndslo Ava.. Cklca«^ III. odbora la Jadnota voMa a« naalov*: Tajništvo H. N. P. J dal« Ava.. Chicas«. lil. V8K ZADEV K V ZVKZI Z Bl.AUAJNlHKIMI PUHLI a« Vsa pritožba gladr poalovsnin v |l. lavršavslnant odbors a« naj Paul Rarfarjs, pradaadniku nadaorsaga odbora, llgsr naalov-is asnr.4. , Val prlalvl na gl. porotni odaak aa MiVšIlJnJo na naalov t Martla nikar, Ros IT«, Rarbarton, Oklo. Val dopiai In drugi apial, naananlla, oglaai, naročnina la aptok vse kar J« v avaai a glnallom iadnota, naj m pošilja m »aalovt "PROHVKTA", mr-ftl) Ho. Lawndal« Ava., Ckieago, lil. Človeku nehote pride nu misel, kje je vzrok in kaj ni v redu. Kdor hoč« le malo rabiti svoje možgane, mora priznati, da tega je kriv današnji krivični druftab-ni sistem. Po mojsm bi moral l>odpirati bolnika tisti, za koirar je bolnik delal za časa. ko j« bil zdrav. Toda ker to nu *i>ada |>od našo MjurisdikcijoM, jo boljše, da molčim, ker dokler bo ljudstvo tako kratkovidno kot je danda-nen, tli upati no kako izboljšavo v našo korist. — Martin Kovač. Javna govornica. (ilasovi čiauov S. N. P. J. in čitateljer ProsveU. Aguilar, Colo. — Južni Kolo-rado mora biti jako na dobr«m glasu. Dokaz temu j«, ker skoraj n« mine teden, da n^ bi kot tajnik društva pr«jel eno ali dve prošnji za podporo. Vsled tega apoliram na bratska društva, katera imajo bolnik« v svoji srsdi, naj n« pošiljajo prošenj na nas, ker j« bilo sklenjeno na ««jf, da prošenj n« upoštevamo iz razloga, ker nam ni mogoč«. V«člna J« takih, da komaj zmagujejo ta svoj lastni asesment, kako naj torej Člov«k pomaga drug«mu, ko š« sebi n« mor«? 2«letl bi bilo, da N prihodnja konvencija nakaj ukrenila v tem oziru. Mislim, naj bi m ustanovil poseben sklad za tek«, ki so v resnici potrebni podpore. I Jo U*čena vsota na j bi s« plačevala vsak m**«c v ta sklad. Toda, ako bi kaj takega storili, bi Ml zopet jMA iŠaa asesment. Česar bi članstvo oš maralo. Ampak hočnš no-češ,' moraš, nekaj se bo moralo ukreniti, da m odpravi n«do«ta. tek pn j<-rtno'i (i"*sšrtae«lft stori« ko čHa taiu» pro*nj«; če ss lahko odzove g dolarjem. )• lažje, ako pa nima, da bi ku pomagal i denarnimi *md stvl, j« teftko. l)etrolt, Mich. — Pri Ford Motor kompaniji smo tudi dobili za božične praznike deset dni počitnic kot darilo za celoletno delo. Drugega tako nismo pridobili v minulem letu kakor da smo za leto starejši in bolj Izmučeni. Pričakovati nimamo botjš*ga tudi v tem letu, a upanj« gojimo, da bo vendar prišel kmalu čas, ko se bomo ločili izpod kapitalističnega jarma in stopili skupno v delavsko vlado, ki bo odgovarjala za delavce. Organizacija za slovanski dom še ves čas lepo naproduj«, zato priporočam vsem tistim, ki Š« nimate delnic, da jih čii*pr*j mogoče vzam«te in s tem v«llko pripomorete, da pridemo prej do pravega vilja. Ne delajte prašnih izgovorov, s čemur s« samo odtujujeU. C« smo Hlovsnci, si bodimo kakor bratj«, ki delajo v slogi za napredek. Društvo Daljnoglod 8. N. K J, prav lepo napreduj« v vseh o-sirih na blagajni kakor članstvu. Ce bo šlo tako naprej, bo društvo kmalu Štelo 200 članov. In društvo bo š«l« drugi mesec sta-w eno leto. Delujmo tako naprej. Vsak naj bi pripeljal na sejo An kaj novih lutndidatov, saj tukaj j« š« dosti rojakov, ki Š« niso pri nobenem društvu. . Za božične praznik« s«m bil na obisku v Penn«ylvuniji In videl sem slučaj, ko j« mol ponoči za večno zaspal ravno v naselbini, ki s«m jo obiskal. Mn«nj« j« bilo. da j« najbrž zmrznil. Ni ni znano, kak« narodnosti j« b$ a fo^i u*lin«. Hn-x truda pa kajpada tovo j«, da j« bil brez vsakih' sredstev, Prvi dait, ko j« umrl, m nI nihče brigal za njega; kakor j« umrl, tako j« lašal. Drugi dan so prišli ponj šiirj« motj« s kodaro, položili so notri truplo in ga drsali po snegu s hrib« v dolino. Navzoč« j« pri srcu zaljolcl prizor In vsak si j« mislil, k*-ko s« godi s človekom, ki nI pri m>b*nl organizaciji. Rojaki zato pristopajte k organizacij I, da se vam n* Ijo godilo gorje v slučaju boi«ft«i ali -JfaJMliaalco* večer sem " dotična naselbina zelo ga mišljenja in d«lu za nai Med rojaki vlada najlepše ga, imajo svojo dvorana malo, ki pa odgovarja njih trebam za sej«, Samo pri večjih prirodltvah j« dvorana malo premajhna. Prijatelje po Pennsylvatiijl pruv lopo ^»zdravim in se Kahvalim aa po-strotbo skozi božičn« praznik«,—. Frank Tthovnik. Onall Cooperstown, N. Y. -naselbini se malo sliši, I j« prillčno velika in so še ix>maiem mnošl. Za današnja gospodarske razmero j« napredek med tukajšnjimi larmarjl povo-Ijen. Tudi nas farmarje namreč tlači kapitalizem prav tako kakor mezdno delavca. Ifidino je dobro, da nam ni truba nprašovati sa delo, ki ga nikoli no zmanjka fn tudi nam ni treba poslušati piščalka industrijskega podjotja. Farmar zdaj povečini sodi pri peči in časopis« Uro. Zadnjič »om čital od doplao. valke iz P«nn«, ko s« huduj« čez naAo hribe, n kamenjem iskrite, ter da so tu n« da nič«aar ti. Dam ji prav, da j« padel takorekoč na ničlo v prav tako j« z drugimi ali nad glavni posal j« v ralakar« stvu in kokošjeruji, iz česar so naši glavni produkti sa trf, Mlako In Jajca pa se vsaki dan prodajo in večinoma vs« gr« v m«-sto New Vork, 8mo blizu dobrih cest in železnic ter imamo svoj« miškam«. N« hudovati s« čez farm« v tah krajih; dopisovalka najbrž ni bila tu dosti čas«, d« bi ji bile razmer« znan«. Dasi so razmar« slabo za farmar/« imajo slov«aski kmetovalci vendar po iH)% avtomobile irudrugačo s« življenjske razmere izboljšujejo. Dopisovalka Iz OaksviiU ima prav, ko piš«, da Imajo kmetovalci tu poin« kisli pridelkov. Pridelki tu s« tudi lahko f ' jo po isti osni kot v«činoma drugih krsjlh, zlasti pa je| dober trg za jajca, kokoši In di pri nai« nI kruha. Pozdrav *av«dnim Klov« posebno jm farmarjem, — Krinrh. Psn I« polirsj "Gospod, gospod I |mm nlmu imguUnika? ulfci poliCiij nekemu "Kskien |»ns T" Vf "No, ved iws r pravi kaže na dčeno, ki leti dom. •*To ni moj p«s, m« gs," m hreni moi __"HmJ vendar vm dei<*žil vraelke, ki jo j« liTiredPrvmirta^/' Offelefttri lo društvo št. 14A H. N. P. J Prav lepo s»o m zabavali potno v noč in tudi m Aejm* In lečne j« bik> vsega dovolj. Moram rUi, ds j« ■"Vi to4l mHI j«te, im »late moj r spod polkni« ter sekati I 1 ■ f 13 F. ..... PROSVETA SREDA. U. JANUARJA 1925. PROSVETA • OLAlt 11X1 SLOVENSKE NARODNE PODPOSNE JKpPOTt LASTNINA SLOVENSKE NA KODNE POPPOKM« /EPNOTE ZDAVNIŠK1 NASVETL Pile vrb. zdrav. dr. F. J. Kern. O KUGI. Spisal dr. Ivan Robida. Cana oglmov po m m vraŽajo. VpraSanja in odgovor). j Kugo smatramo dandanes ta "Vaše članke redno prebiram J boleiton. ki jo provtročajo speci Nanrfatna: SL *i.v. •**> na SS^^Inisem pa6ebrala o IM pol Uu in $i.25 za tntneM«; Chlc«*o in Cfearo »5.60 na Urto, |3.26 ta pol | imenujemo oslovski kašelj. Moj | ^ ^ Nailov m vm, lur ima »tik » lbt«a: "PROSVETA" 2«57-5t Ho. UwmUU Aveaae. Cfckafa, IlllnaU. otrok ima to bolezen že tri mese-, * f .. 4I , ce; je nekaj časa boljše, a se zo>* okuiljvosti^jako lutro širi pet povrne/Ne vem, kje se pre-1 ugonabljajoč 70-90 odst vseh ter se navadno vsled svoje izred- "THE ENLIGHTENMENT" Organ of ■ . AHy?rtHil* rim m iflFimnrti , -— Subacription: United HUk« (amcapt^ Chlcago) and Can»4a »6.00 per y«ar; Cklcago »6.60, and f«irMgn co«nlri«» $9.00 par EUPRE88 UNION LABEL APPLIED POR Patom » ukl»paja%Tpr. (Bit. ti .14) pala* valata imaaa hladi, ker ga vedno Čuvam. V starem kraju wo stare ženice rekle, da mati otroka prehladi, jaz pa nikdar ne grem ž njim na mraz. Star je šele trinajst mesecev in še doji. Jaz pijem včasih malo domačega vina. Ali morda to škodi otroku? Ali bi smela ■kuhati otroku eho sveže jajc« na dan, ker je otrok veliko zgubil na teži? Ko je bil star devet n.ileni I mesecev je tehtal 25 funtov, pasiml. da vaai J« » Uai dnevom potekla naročnina, da aa tm n« aatavi lUi. Ponovit« Jo prav... S. N. P. J„ NJENO DELO IN NJEN RAZVOJ. zdaj pri trinajstih mesecih pa tehta le 23." o a a Oslovski kašelj (Pertussis, VVhooping Cough) je nalezljiva . bolezen, ki hc navadno o- Clen XI., druga točka na strani 39 se glasi "Glasilo Urok, a tudi odrasli niso izvzeti, mora biti urejevano v duhu načel naprednega, politično Povzroča jo gotov bacil, ki po-in strokovno organiziranega delavstva in v duhu prvega I {JJ^J^ odstavka*načelne izjave Slovenske narodne podporne jed- mo ^ dobe. dobo katara, dobo note/' Ta odstavek precej jasno odgovarja na vprašanje: naduhe in riganja ter dobo poje-" Kakšno naj bo ti) politično izfcolanje članov bratskih m^^tS^^M pomih organizacij V;'\ ( • | nega prehlada, edino tla je kašelj Se jasneje o političnem izftolanju članov bratskih pod- hujši ponoči. Navadno ima otrok pornih organizacij pa govori resolucija, ki je bila prvikrat nekaj vročice in suh kašelji, ki se sprejeta na peti redni konvenciji v Milwaukeeju in je bila I ^^^^^^ kjasneje potrjena na vsaki redni konvenciji do danes fn ki kU tretjega tedna prične otrok pričenja z besedami: "Člani in članice Slovenske narodne "vriskati".^Napadi kašlja traja-podpome jednote, ki z malimi izjemami tvorimo del ^ nega delavstva, priznavamo moderno delavsko gibanje | ^^ ^tikrat med napadom na temelju razrednega boja " Ta resolucija pa konča postane zaripljen v obraz fi z besedami: .in pri vsaki priliki zagovarja in pripo-j roča socialistično stranko, ki se bori za svitlo bodočnostjo otJQ ttH deget ^p^v vse človeške družbe." dan, v hujših pa tudi po 20 do človeka. svojih žrtev. Sama ob sebi ni nastala v Evropi nikdar nobena kuga. Vsaka epidemija, in naj je bila še tako razširjena in smrtonosna, je bila k nam zanesena, in sicer posredno ali -neposredno iz Azije. Učenjaki, ki so se dosti pečali o pravi domovini te bolezni, so dognali, da nastopa južno na m^Ji med Nubijo in gorenjim Egiptom, zapadno do Tuipsa, Madeire in Teneriffe, vzhodno preko cele širine azijske, na severu pa do Kaspijskega morja ako navadno. Epidemično, rekli bi doma, tako da nikdar popolnoma ne ugasne, pa je na obeh straneh Evfrata, na Bagdadskih višinah in deloma v Indiji. Delitsch, Rawlinson in Wetz-stein naravnost uče, da je pravo gnezdo kuge vprav iskati v onih crajih, kamor postavljajo biblijski historiki — svoj eden. V plodnem so preiskave dognale, da kuga ne prinaša niti posebno visoke, niti ne posebno nizke topline: plus 20 stopinj R in —10 stopinj R so primeroma meje njenega razširjanja. Tako se ni kuga tudi nikdar še pojavila v ekvatorialnih krajih, kakor je .udi navadno v hudih zimah prekinila zločesto svojo pot. Ker je bolezen možno zanesti * neokužen kraj, je tudi nalezljiva. Sedaj seveda sili vprašanje na jezik, kako, po kakih potih in sredstvih se prenese kal bolezni z kraja1 v kraj, od človeka do ŽARK0MET. Prvi odziv. Cenjeni K. T. B.l — Ne morem se premagati, da ne bi poslala cel koš čestitk onim konte-h tac Lom, ki so pogruntali tako izvrstno ime za tvojo kolono. Zbirno, da bo "Žarkgraet" res metal žarke na vSe temne kotičke od onih gori, v katerih se skrivajo visoki cilindri, do onih doli, v katerih strižejo ščurki kutarji. Tebi, cenjeni K. T. B., pa gre tudi vsa čast, ker si izmed kolikih izbral najboljše ime. Kdor zna, zna. Živel "Zarkomet"! — M. S., Woodward, lowa. Prvemu vprašanju ne bo težek ^odgovor. Izkušnje o prejšnjih cepidemijah kakor tudi sedanjega stoletja so pokazale nebrojno-krat, da so kupci, ladje, blago in ----.. ------popol- pa Nafta jednota je s tem povedala, kako se naj politično 30. v par tednih jx>stajajo napa-izftola in izobrazi njeno članstvo; dala je s temi zaključki ^oUtS^i rSt , nalog uredniku glasila in gl odbornikom, kako morajo teP pitane slab in onemogel, vršiti izobraževalno delo in politično izftolanje članov. Oslovski kašelj je zlasti za do- Zakaj sta tako politiino izio.anje in pcrfuk potrebna?_ Današnji gospodarski sistem je kapitalistični m je | pobere ta bolezen vsako leto nad odgovorimo na drugo vprašan je, ^^Btijig * ' 1—11----------* kako zanese kugo od človeka na &loycka, moramo poseči nekoliko r neko pomožno stroko medicine — v bakterijologijo. Raziskavanja so dognala, da e pravega vzroka* kugi kakor rugim infekcloznim boleznim is-cati v najniže razvitih" rastlin ikih organizmih, v bakterijah, ^e-te se plodijo, ako so jim ugodi nI in prospedni življenski od noša jI, jako, da, neizmerno hitro. Nekatere bakterije so same na sebi strupene, pri drugih so sa^ mo njih razpadni ali snovnopre-tvorni produkti otrovni in pro-vsročajo bolezni. Skoro vsaka nam znakih nalezljivih bolezni ima svoj poseben mikroorganizem, takisto ku ga. Od drugih sorodnikov-bacil odločil In kot provzročevalca ku ge ga je spoznal prvi japonski arof. Kitasato na univerzi v Tokiu in drugi skoro isti čas dr. Yersin v Pasteurjevem zavodu v Parizu. Po obliki se ne loči kužni bacil dosti od svojih sodrugov; značilna je samo njegova umetna plodiiia ' (kultura) in njegova premnožica v krvi in organih o* kuženega telesa. Ker se jako hitro in brezštevilno plodi, in kor so njegove razpadline tako otrov-ne, odtod Izhaja tudi velika ne varnost tega bacila. Kakor sem že omenil, pa ne pretrpi kužni bacil dosti preme-njav v toploti; takisto je jako občutljiv do najnavadnejšlh des infekcijskih sredstev; karbol, U-sol. sublimat ga umore hitro in popolnoma. Kjer pa mu prijata temperatura in vlaga, ondi raste čudovito hitro v krajih svoje BBBBBBBPv^SBSBI nikdar popolnoma iz tal in zemlje; ondi okuži pred vsem miši in podgane. Te pa ga zaneso zlasti ob povodnjih v človeške naselbine In jih okužijo. Poleg tega trde nekateri, da muhe, žulki, bolhe itd. zaneso, ne da bi same obolele. kar bolezni na človeka; to je povsem umljivo, ako premislimo, da sedajo te živali čestokrat na najostudnejšo mrhovino, ki je poginila za kugo. Nesnažno**,' prenapolnjena bivališča, nedosta-tek vsake kulture in zdravstvenih naredb. revščina, lakota itd. fte bolj razširjajo bolezen. Poleg tega naleze! pa tudi kugo naravnost od bolnika, bodisi da sope vate ali da se te dotakne. Posašerri pljunci, ki jih voter razprši kot prah po vzduhu, in katane ljudje vdihavajo, niso manj nevarni nego majhne, ne-epatene ranico na koti, skozi katere najdejo bacili svojo pot v telo. Jasno je. da tfei sad manchesterskega liberalizma, ki je vedno oznanjeval 10,000 otrok. Otroai preko šest "svobodno igro sil". Tisti, ki imajo korist! od tega gospo- M starosti jo navadno lahko darskega sistema, in nevedneži,- ki se ne zavedajo, k^01 Zdravljenje oslovskega kašlja škodljiv je ta gospodarski sistem za vse človeštvo, posebno j© j>n0 dozdaj povečini neuspe-ps za delavce in produoente va^h vrstna za|:ovarj^io, ka- šno. Običajna zdravila in sirup kor so čuvali in zagovarjali svoječasno fevdni gospodar- aki sistem oni, ki so imeli koristi od njega in nevedni lju- več UBpehft z Vakcinami (Vacci-•dje, ne vedoči, kje so vzroki /a vse nadloge, ki jih tlačijo, nes) narejenimi iz Bordetovih Največjo korist od sedanjega gospodarskega sistema klic. S umi se da brez dvoma imajo lastniki produktivnih in razdelitvenih sredstev in I naravnih bogastev, njih ožji podporniki in zagovorniki; ku, ki Je bil izpostavljen okužJ-' delavci in producenti, pa naj bodo ročni ali duševni, so iz- nju. Pomagajo tudi prvih pkr korlManl ln optenJ.nl zajadove njih dela. fc^ ^ t^^St Boji za ohranitev sedanjega gospodarskega polja se no vbrizgati bolnikom po tre4 odigravajo med lastniki produktivnih in razdelivnlh sred- tjem ali četrtem tednu, stev in naravnih bogastev in delavci in producenti, ki s V našem slučaju je »vetovat svojim umskim in ročnim delom ustvarjajo vsa bogastva! umu g^grig na svetu, na političnem, strokovnem in gospod$r«kein po- per slabokrvnost. Posredno bodo lju. Ti boji se ne vrše z orožjem in krvavimi prekucijami, vplivala na kašelj. Naši dopiso-ainpak z uma svitlim mečem. V teh bojih odloča P™et>^ zdrav človeški, dobro izšolan razum. . - f, lodide of iron in da otroku po tr Pripadniki In zagovorniki kapitalističnega sistema kapljice sirupa po vsaki jedi vpregajo v svojo službo šolo, cerkve, znanost, ianajdbe sploh vsako sredstvo, ki so jim zdi, da varuje, ohranjuje L^ treba vgftlj dan ne8ti na in čuva gospodarski sistem. Dostikrat ti pripadniki inUrak, in spalna soba mora bit zagovorniki sedanjega sistema udarijo tudi čez mero in d°bro prezračena. Sf poslužijo sredstev, ki so z moralnega in aovelkega «U-Ug v&^k^l jT lišča vredna obsodbe. ca, močnate jedi, sok, kruh itd Politika igra veliko vlogo pri ohranitvi sedanjega go- seveda po previdnosti, spodarskega sistema. Zagovorniki in pripadniki sedanje- Lg^^ ~^ ga sistema so organizirani politično v svoji deželi in mednarodno* akoravno zadnje dejstvo taje. To tajenje najde mogoče poslušna ušesa pri politično nezrelih ljudeh, ki ne vedo, da na tajnih diplomatičnih sejah uravnavajo in do-1 baU o t^r^i ^Mia Uktika ločajo smernice za ohranitev kapitalizma po vsem svetu.1 delavske stranke Amerike kori Gospodarski sistemi se ne spreminjajo čez noč. Zgo-|«tna za ameriško delavstvo" se dovlna sedanjega gospodarskega sistema in prejšnjih go- ^ v. !,cdc,J® J^uarj^pravč domojtosjij » t .l i a i . « * • j 1 ® • dopoldne v So. Slde Turn spodarskih sistemov nam pove jasno in določno, da vaame1 »ali na »rd in National Ave. IV stoletja, preden se gospodarski sistem spremeni. Z iznajd-1 sitivno stran bo zastopal Frank bo parne sile in drugih strojev, ki so pričeli revolucijoni-rati produkcijo v človečki družbi, je fevdklni sistem prejel prvi sunek in se je pričel drobiti. Kljubtemu pa Še danes ni po vsem svetu uveden kapitalistični gospodarski si-^istem, medtem ko na vrsta sedanjega gospodarskega sistema že prav močno tiks socialistični gospodarski sistem, ki pomeni skupno lastništvo vseh produktivnih in razdelivnlh sredstev, naravnih zakladov in zemlje, v katerem bo lahko vsak posameznik' razvil svoje duševne zmožnosti do najvišje stopnice. Zgodovina iir sedanji čas sta naš učitelj v prvi vrsti. Iz njiju se učimo, ksj je bilo v.preteklosti, kaj jt sedaj; na podlagi tega spoznanja lahko gridimo in se pri gradnji zopet učimo. V Pripadniki in zagovorniki sedanjega sistema se učijo ravno la teh virov, kot vsi oni, ki delajo za svitlo bodočnost vsega človeštva. alja pHMMM MILWAUKEEJl) BO V NEDELJO 18. JANUARJA. a a a Novice iz Kazimirjeve fare. Cenjeni K. T. B. — Evo spet nekaj novic. Odkar se je Koretz poslovil, je Kazimir začel busi-ness z delnicami Vsa društva K. S. K. J. so bila bombardirana _ fermani: Toliko in toliko delnic kupite! Naše društvo sv. Štefana št. I K. S. K. J. je pa te dni zaključilo — o čudo božje! — da ne kupi niti ene delnice. Ta očiten punt sv. Štefana je strašno razkačil Kazimirja in naslednjo nedeljo je v cerkvi ozmerjal društvo s hinavci. Tako gre pri nas vedno lepše. Zakaj Kazimir ne objavi zadnje božične kolekte? Prihodnjič pa še kaj. Pozdrav ljeni! — Neizpovedan grešnik, Chicago.' * * a * Ekspedicije. Field muzej v Chicagu je poslal 14 znanstvenih ekspedicij razne kraje sveta, da poiščejo novih zanimivosti. Ekgpedicije posetijo razne puščave in džungle., Čudno, da ne gre nobena ekspedicija v Jugoslavijo — naj interesantnejši džungel na sve tu. v 4 * a a a Kje je Big BiU? Nekdo poroča, da je $ig Bil Haywood pobegnil peš iz Rusije v Armenijo. Nekdo drugi poroča da je pobegnil na biciklu v Indijo. Nekdo tretji poroča, da je ušel v avtu v Franc Jožefovo deželo. I bet you, da se Big BiH smeje, ko v Moskvi čita vsa ta poročila. « r a a a Novak, član jugoslovanske sek> cije W. P., in negativno Frank Zajec, član Jugoslovanske socialistične zvece. Predsedoval bo Frank Punccr. Vstopnina prosta. Za to debato vlada veliko zanii man je in se pričakuje velike u-deteibe ne samo it to, ampak tudi it okoliških naselbin. Tisti, ki bi se pripeljali po progi North Shore, ki voti it Chicaga skozi VVaukegan, Kacine. Kenoslto itd., naj isstopljo, ko pridejo v Mil uaukee, na National Ave., orlnj(s, Wyo. Kapital In prebitek 3 $150,000.00 Vam je vedno na raapo- lago v vseh denarnih zadevah in se vam priporočamo na obisk. ■.vizija računov in seja glavne-*a odbora S. N. P. J. Po pravilih S. N. P. J. je doli-„o4 glavnih nadzornikov, da urejfledajo jednotine račune in pjgo poslovanje organizacije vsaJ dvakrat na leto, in tq v me--cu januarju in mesecu juliju. Vded selitve nam je poslovanje leto« precej zaostalo in računov gismo še izgotovili, pač pa bodo jiti pripravljeni za gi. nadzornice zadnji teden tega meseca. [ Kakor običajno, se bo vršila 'po reviziji računov seja celokupnega glavnega odbora, to pa zato, da bo gl. nadzornikom mogo-& na seji poročati -o rezultatu pregledovanja. Dan, kedaj se pridne letna seja, je torej določen na pondeljek dne 2. februarja t. 1. Vsi člani glavnega odbora, ki 8te bili izvoljeni s splošnim glasovanjem lansko leto in ki ste nastopili svoje službe s 1. januarjem t. 1., izvolite to vpoštevati. Imamo veliko važnih stvari za rediti, zato se potrudite, da boste vsi navzd® na letnem zborovanju. In člane gl. nadzornega odbora opozarjam, da pridejo na revizijo vsaj tri dni pred počet* kom letnega zborovanja, tako da se bo revizija lahko začela v Četrtek dne 29. januarja 1.1. Vincent Cainbar, predsednik S. N. P. J. ' VSTOPNINA ZA MOdKB 50c. &BNSKE PROSTE. ZAČETEK VESELICE TOČNO OB 7. URI ZVEČER. Uljudao vabimo rojake in rojakinji« domače tn bližnjo okolioe, da so v obilnem itevilu udvloie plesne vesolioe. Zabavo bo v vseh odrih dovolj m va«; aa lačne in ftojne bo lavrstno preskrbljeno In ta p le talce bo igrala domala Slov. Maxhom godba pod vodstvom Wm. Joo Rogeljna. Toroj na svidenje v soboto večer, dno IT. jan. t. L Vam kU6o In vabi ODBOR. i NOVI NASLOV J ■ UreSn« ute m>i i»WM «4 11—S m | soeuiSii«. mMK ' ■ MeSo le aokoie n«tw eš • | f. fcl t»S. | ■ DR. JOS. V. GRAHEK ■ > Phjrairlan and Sargooa ■ B 303 American Stato Bank Bldff. 1 * 60« (irsat 8t. at Slath Avs.. J a PirrSBURGH, PA. g Worthiagton, Pa! — Rad bi Isvedel za člana Milana Kučida, ki te ni plačal dva meseca prispevkov, sa december in januar, če misli oatati član na> prej, naj se oglasi in polije prispevke za december, kakor tudi $1 is rodnega, kar je plačal vsak član. Čo s« iskani na oglasi do februarja, bo črtan, kakor določajo pravila. Iskani je po narodnosti Primorec in se nahaja nekje v Pennsylvaniji. — Malt Osanich, tajnik, Worthington, Pa., R. P. D., Box 70. NAJLEPŠA ZAVEST sa vsakega človeka jo, ako ima sa slabe čase in svojo starost kaj prihrankov, S trdno in dobro voljo si |>a to lahko vaakdo omogoči, ako hrani in četudi pomalem vlaga svoj« prihranke v sigurni sa* vod, kjer mu "denar dela denar". ..; _ Taka prilika nudi ae Vam pri nas, kjer sprejemamo vlogo na "SPEC1AL INTEREST ACCOUNT' in jih obrestujemo po 4% na Teto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljstev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na raspolago ter jim vsled naših dolgoletnih skušenj lahko ceno in dobro postreiamo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland Street 1 New York, N. Y. tri- In Itiri vrstne, dva*, tri* In lUrlkrat, nemlko ta kranjsko uglašene kakor tudi kromatična In pa kovšoko. Harmonik« se najboljšega dola ln optti*U«M ■ zaporu aa sap roti. Imam v salogi tudi I« rab* Ijene hramonike vsakovrstnih izdelkov po nisklh cenah. ALOJS SKULJ 323 Epelloa Pl., Hrookljn, N. T. katero priredi DRUŠTVO "ZDRUŽENI SLOVENCI" 8T. 282, S. N. P. J., v lastnem domu v Little Kalin, N. Y., DNE 17. JANUARJA 1025. Društvo najuljudneje vabi rojake in rojakinje domače naselbino in it bliinje okolice, kot iz St. Johnftvllle, Coopertowna ln Hy Creeka, da se udeleiijo te nale veselice v obilnem Atovilu, Zabavo bo dovolj; Jsvrstna ln točna postrešba sa vso. Igrala bode slovanska godb« I« Little Fallsa. Pridite vsi in s« zabavajte a nami, kliče in vabi ODBOR. ■ ■ ■ ■ ■ ■ m,m ■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■ " NAZNANILO. ! Cenjenim rojakom uljudno na* " 1 snanjsm, da ««m a dnem 1, do- ■ g oombra proaoHI svojo notarsko | B pisarno na No. 4005 Butler It., . " 1'ittsburgh, Paw kjer bom »pro- i jomal v izvršilo vsakovrstno no* I i tarske posla, bodisi sa Ameriko g . ali atarl kraj. Torej pridite aU . ' pilite v bodočo nas ! ANTON ZBAflNIK. ! ' taval notar, ■ • 4tO« Butler «„ Pittsburgh, Pa. ■ ■■■■■•■■■■■■a AKO STE BOLNI, PRIDITE K NAM! PROLETAREC Is s loven z An glasilo soeial i Stične stranks v Amsrikl. Vsak tfalavoo ln rojak, ki so ssnlms aa sociallsem, bi ga moral r«* dno Čltatl, ker vam kal« pravo sliko oodalliBia Naročnina snala 98.00 na Isto, $1.75 na pol lota. Naslov: PROLETAREC, lllt W, 2ltk Mt, • CHICAGO, ILLINOIS, Pišite »o na 1 realk knjig! UNITED DOCTORB — DR. DAVIH — SPECIALIST 4S1 Penn Avenue, Plttaburgb, Pa« 2nd Ploor URADNI UKK — ItM Se lliSS — !iM d« 4 ;00 - • tM So HM Ob n»d»!J»h in »naniklli e* 10 iM Se 1 iM NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA Frank Cerne 6033 ST. CLAIR A VE., CLEVELAND, OHlO. Zvez, broftke, zapestnico, diamantne prstane in lavalirje, verižice I. t. d. POPRAVLJAMO: uro In drago zlatnino po nizki ceni. PODRUŽNICA : Columbla Gramofonov In gramofonskih plošč. Slovenskih in drugih. Prodajamo na lahka mese£na odplačila. Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje broapla-ino, ali pa osebno vprašajte sa cene prodno drugod kupite. Najboljše blafo. Najnižje cene. Poloti(e to aa staro «11 reraokar m« .stalo lUlo, veliko aU auila, ia prepričali so bodete kot tleoče druglk, POŠLJEMO ZASTONJ, DA TO DOKAŽEMO. Skupaj..................$50.61 Stroškov aadnjo konference je.f20.00 • ______ Ostane lo premoženja ...,.$30.51 Jakob Kotar, Ujnik konference J. S. Z. Virginia, Mlan. — Naznanjam društvu Smarnica št. 8S$, S. N. P. J., kakor je mano vsaki članici, da smo Imeli veselico v korist društvene blagajne. Bilo jo sklenjeno na seji me-seca decembra, da vsaka članica plaia 50c v društveno blagajno. Članice, ki se niste udeležile sojo dne «. januarje, torej pomnite, da smo sklonile, da članica. ki tega no upošteva ter plača 60c, bo suspendirana sa 10 dni bolniške podpore. Članice, ki ao mi plavalo aeesment meseca decembra sa januar, morajo to poravnati meseca februarja. Prosim članic«-, da M se meseca februarja kolikor mogote vse udeletilo sojo, ker imamo na dnevnem rodu nekaj vainega. — K. Matko, taj- ClKAdKA OPERA. Dane« ob dveh pop. HOtelk>'\ zvečer ob osmih "Martha". V f< trtek "Werther". V petek "Bori« Godunov" (Saljapin). V »*>to ob dveh pop. "L/Amoro dci Tre Re", zveder ob oamlh "Han-and Gretel". V nedeljo ob ondeljek "Mefiatofelc" (8a-Jjapin). ChUholm. Mlan. — Opominjam člane društva štev. 110, da ne posabite sklepa glavno eeje dne fl. decembra 1934, da so bo odeodaj naprej dvakrat pobiral aaeement vsaki meooc, vsako tretjo nedeljo t mesecu in vsake prvo 2catks društvo "NsJs" It 102, S. N. P. J. | DARJA 1925 V DVORANI S. N. P. J- 2SS7-SSS«. UmMU Aw. to Hm * F' .Ti Budalo Spisal Ivan Cankar. Žalostno je, da j« poginil, toda bila je božja volja. Kakor ne utrga kamen na planeti, zdrči v globel In utone; ml vzroka, tiho, L rez spomina. V ho noč so se poslavljali fantje, jmtli ho in plenil; Martina je sedel za pečjo in jim je godel. Otj zori ho se napleaall in ho ne hii-pli ter razšli. Tudi Mart je vzel harmoniko in je stopil iz zatohle krčme na cesto. Tisto not je pil kakor nikoli, pa se ni upijanil. Mirno ho glodale njegove oči, njegove misli »o bile jasne. Tiha je bila noč, le zvezde# se niso genile. Nekdo je zaukal na hribu kakor bela roka iz te-me. Martinec je stopal skozi vas, po položnem klancu, mimo koč, ki so spale fhiho spanje brez sanj. V temi je letala vas, nepremično kakor na dnu vode. Martinec pa je miiUl v »voJvm Hali, liartinec je godel; srcu: "Prišel bo dan nekoč, ves harmonika je živela v njegovih svetel izza gore — vas pa se ne bo sdramila, nikoli več se ne bodo odprle mrtve oči." — Resnično, zs goro je vzdlhnila zora v nemirnem jutranjem snu,tras pa Je spala. — "Strah Je človeka v tej tišini, umrl bi. Kakor da bi ležal sam na dnu vode, uklenjen; šumi voda nad njim, hiti v daljavo, v prostrano, solnčno tujino ; on ne more." Martinec je legel v seno, zaspati pa ni mogel. Ležal je na hrbtu ,roke pod glavo. V durih se je zasvetila razpoka, zmerom svetlejša je bila, zasijal mu je v lice pramen jutranje hiči. In za-iarila so mu Hca, trepalnice so vztrepetale, v srcu mu je zaklju-val sladek nepokoj. Vzdignile so se misli, zletele so jadrno — z vi-hraječimi grivami dvoje belcev preko ravni. ' V Ameriko, v čudesno deželo! Tam je bogastvo, Martinec, tam so ljudje veseli in bahati, mečejo na mizo bele tolarje. Kaj je Mar-tincu bogastvo, kaj so mu beli tolarji! V Ameriki je solnce; grmeče zaglušno buči življenje, kakor silna reka pod silnim aoln-tem. O, tam bi ne ležal človek na dnu! k teme, iz tišine, v daljavo, kamorkoli! . , . Jadrno sta hitela 4 i Hiteli ii—s i JiHniiMrti na Html il , t ■rMiTii t RT belca, ima uta m penjncifLVHR čih trujwl je puhtel HOpar. "Kako dolgo sem ležal!" je premišljeval Martinec. "Kako dolgo, In nisem mogol stran. Kakor pričaran. Zdtfj pa je prišel čas, poslednja ura je že prišla! Cist« sam bi ostal drugače, med starci, ki hodijo ob palici in ne morejo dalje nego do cerkve, med ženskami, ki jih Je Bog pro-klel, da trpe, umirajo od prve ure, in mad otroki, nadložniml starci v povojih. Vsi drugi so šil, vs^ ki *> imeli v žilah še kapljo grirko krvi. Naposled se je na» potila tudi oha — življenje sa» mo, edino in poslednje, se je napravilo na pot. In noč bo zdaj ob žarkem p6>dnevu." Zasopel je globoko. Tam jo je videl, pred široko odprtimi za-meglellml očmi. Videl jo je, ko je šla po klancu navzgor, čez hrib, za večen adljo. "Zdaj je prišel čas, poslednja ura je prišla, da se vzdigneš tudi ti, Mar tlnect" Martinec je bil zaljubljen. Martinec, kakor jo bil, budalo In Ob pred pustnem plesu je bilo. v krčmi, ko Jo Je pogledal s takimi očmi, kakor da Je stala prvikrat pred nJim, v nebeški glo-riji. Sedel je na klopi za pečjo, na kolenih harmoniko, poleg sebe poln Iraaaree In kos š|>ehovke Vzduh Je btl gost, da bi ga lahko rezal, poln sopare, prahu In kri MIh. pijanih gtaaov. Fantje so ■odeli goloroki, pot se jim Je avetil na raagretih obrazih, dekleta so sopla težko pod ti-snimi modrci In zmršeni kodri so jim aprijemali na sencih. Tedaj sta stala pred nJim kakor vzraat-la Is tal. On velik, močan, obraz bahat In predrzen, bela srajca na % prsih in sa pestjo pisano vezena. Vrgel Je desetleo na harmoniko "Godi, Martinec!" Martinec je gledal in se ni ganil. Prod njim Je stala. Rdeča ruta ae Je bila odveaala na prsih, svetil se Je beli vrat. Njen obraz je bil širok, krepak« malo kozav. tako malo, da je bila polt Kakor od mot nor javefa, rahloraakavega žameta. Močne« rdeče ustnice jo bile poiodprte, šiv ogenj Je sijal le njenih oči. prsi so kipele, da ae Je paral modre. Martinec je vsdlgnll obedve MggL »*U se Je in iteknil. da je udaril z glavo ob peč, nato je bu- til na tla z vsem telesom in usta so se mu zapenila. Tisti večer je bil Martinec od Boga obsojen, nikoli več ni o-zdravelo njegovo srce. Obsenčilo ga je spoznanje še ob tisti uri; kakor v ogledalu je ugledal tebe in svoje življenje . . . Dolgokrok, grbav, debeloglav; v suhem, »ivopoltem obrazu« pod silnim čelom dvoje vodenih, plahih oči. Ne otrok, ne fant, ne starec — komaj človek. Ker ni bil za močno rabo, so ga poslali v mesto, da bi Študiral; čez leto In dan se je vruii in kakor tudi so ga tepli, ni maral vel v mesto; skočil je z vezs, bežal Je preko i*>lja in se je skril na svisIL Poslali so ga v sosednjo vas, da bi se učil krojaštva; čea mesec dni se Je vrnil. Kakor pes — U-pen in izgnan se vrne po noči in tuli pred durmi. Martinec je o-Ktal doma, vzel harmoniko in je godel; sedel je za pečjo, kolena visoko glavo po- vešeno, oči polzaprte, brez misli v daljavo strmeče. Drugi so plesa m o rokah, on sam je bil mrtev, nikomur drag, nikomur zoprn — kakor klop pod njim > . . Ležal je v senu, spanja ni bilo. Nft rumenih žarkih, ki so ,lill Izza razpoke v durih, je jipoznal. da je zunaj že jasen dan. Jasen dan je bil, na ulici pa se ni ge-mk>; ne koraka, ne glasu, kakor opolnoči. L,'i 'Kako bi ostal sam?" je pomislil Martinec. "Komu bi še godel? Kakor da bi godel v mrtvašnici." , Spoznanje je bilo zrelo v njegovem srcu in videl jc svoje živ-IJehje tako jasno, kakor ob url groze, smrti pred obličjem. Peljal se je v mesto, mladega upanja poln. Preko holmov, preko ravni, v svetlo daljavo. Jutro je bilo — zmerom za solnccm! Zasvetili so se stolpi, zaftumelc so ulice. Tam Je življenje. Martinec ae je opotekal v življenju, kakor da bi bil stopil v deročo vodo; njegove noge so bile še nerodne in slabotne, l?a je prišel mrak, utihnile so ulice. Martinec je bil truden, malodušnost je legla v njegovo srce in zajokal je v postelji. Po noči je vstal, oblekel se Je natihoma in se je napotil* "Kam, MartinecVJejakllcal a izbe fcaipan gjaa, Martine* je vztrepotal, odpiral je duri kakor tat in je bežal po stopnicah, po samotni ulici, iz mesta. Nikamor se ni ozrl, nikogar ni povprašal; njegovo prestrašeno srce je poznalo pot; naravnost preko polja, nila. preko močvirja, Čez hrib. Noge ho se udirale v mokro prst, padal je na strmem klancu, strah gA je bilo v gozdd; toda ob zori Je ugledal vas pod seboj in je je vzkliknil od radošti. "Zakaj sem pobegnil takrat?" je pomislil Martinec. "Ip zakaj a#fb tako brž vrnilo koprnenje v Moje srce?" Resnično, ni se bil le nagnil tinti dan, in Martin je zajokal od hrepenenja, ^Budalo, čemu pa si pobegnilo?" Voznik ga je nalošU in ga je pi i|>eljul v mesto. "Kdo pa te je gonil stran, budalo?" so ga pozdravili v mestu; !>ozdravilo ga Je žarko solnce, pozdravile so ga šumeča ulice. Toda njegove noge so bile takrat še slabotne In nerodne in utru dll se je kmalu. Tako selo se Je utrudil, da se Je vzdignil neko noč natihoma, oblekel ae ter se splazil kakor tat po stopnicah. Na ulici jt vztrepetal, neznan glas ga je poklical od daleč. "Kam. Martinec T Bežal Je Čas polja, čez hrib. njegovp srce Je poanalo i*>t. "Čemu sem pobegnil takrat?" je premišljeval Martinec. ko je letal v senu. "In Čemu se jc takoj vrnilo koprnenje v moje srce?" DrugI so odhajali in ni jih bilo več. Komaj da je prišel včasi kateri, pobahal se po krčmah ter se poalovil. Z lahkim srcem so odhajali, prepevali so In ukali, nobeno oko ni bilo aokno. Otresli so • svojih podplatov prah mrtvašnice In so šli s razprostrtimi rokami ftivljenju nasproti. Moško so stopali, in ko so «tali na hribu, se niso ozrli, še odkrili se niso, ko je pozvonilo v dolini, v tišini. Avemafijo . . . Njegove noge pa so bile slabotne, spotikale so se ob drobnih kamenih, opotekale so se kakor pijana. O-tirni se je v dolino.-v temo so bile pričarane njegove oči. Upognjen je bil njegov grbavi hrbet — komaj so nosile noge veliko breme: teftko srce, v daljavo koprneče, 41 doli no-tem niču priča- Vsi so odhajali. Vsi ki Je bila v njih še kaplja Življenja, so bežali iz mrtvašnice. Zmerom bolj tiho je bflo v dolini; le še malokdaj se je oglasilo po noči uka-nje na klancu — kakor samoten klic sove; le še malokdaj se je glasilo ob nedeljah petja iz krčem, neprijazno sredi tlllne, kakor žalostna pesem romarjev,. Kamor se Je ozrl: starikavi, pr-nteni obrazi, ki je bila že smrt dahnila vanje. "To je bilo božje znamenje!" Je pomislil Martinec. "Zdaj se je napotila tudi ona; poslednji čas Je, in jutri — jutri pride smrt." Tudi ona se je napotila in vse življenje, vse upanje, koprnenje se je napotilo ž njo. In jutri, jutri pride smrt. Pogfcdola je bila morda tudi ona na večerno nebo, ozrla se Je po dolini, pa je spoznala, da je poslednji čas. Od vzhoda so se zgrinjale sence, zmerom bolj se Je nižalo nebo; en nam dan še in vsa dolina bo utopljena v noč, za zmerom. "Odtod!" je vzkriknil Martinec. Vidi gnil se je in si je otresel seno z obleke. Odprl je duri ; svetloba se je izlila na podstrešje in Martinec je zatisnll oči. Glava mu je bila težka, v ušesih mu je zašumelo, slišal je čudno bučanje iz daljave. Počasi je zlezel po lestvi navzdol; nikogar ni bflo na ulici; v sosednji hiši ho bila okna zabita; ozrl se je po po klancu navzgor — tiho. Izpre-etel ga je streli. "Vsi so šli, OHtavili so me čisto samega; ne otrok ni Več, ne starcev, ne žensk." Napotil se jc po klancu, pogledal je skozi priprto okno. V ve-iki, nizki, očmell izbi je sedel na klopi starec, globoko sključen, molek v sklenjenih rokah. Obraz je bil siv in koščen, kakor obraz mrtveca. Starec se ni ganil; polodprte oči so gledale be-o, ustnice se niso premeknile. "Tudi on Je mrtev!" je pomislil Martinec In je šel dalje s plahimi koraki. "Ce res nikogar ni več?" Tam je bila s slamo krita koča; rdeče duri nastežaj odprte, ozko okence brez stekla. Martinec je stopil v vežo; tudi v izbo so bUe duri nastežaj odprte. Izba je bila vsa prazna; le dolge, bele klopi ob zidu in v kotu razpelo. Pod razpelom pa je sed^a fcm- v dve gube je bil sključen živojd dolge, zgrbljene roke so se oklepale starinskega molitvenika In bele oči so strmele vanj. Martin -»c je stal na pragu, ženska ae nI ge- "Tudi ona Je mrtva!" je pomislil, okrenll se je ter stopil na klanec. Solnco je stalo visoko na nebu, svetlošareče. Martinec pa se je začudil, ko se je ozrf po dolini. Zakaj vsa dolina je bila v sonci. "Resnično: še nocoj, še nocoj pride smrt!" , t S Martinec je hitel domov po harmoniko. "Čas Je! Skoro bi bil že zamudil!" Ko je stopil v izbo, je začutil nenadoma težko utrujenost; položil je harmoniko na mizo, nedel je no klop In je uprl glavo v dlani, da bi zadremal. H "Saj Je še čas! Saj še velik dani Vso noč nisem spal, zakaj bi zdaj malo ne zadremal ?" In zatlsnil je oči. Kakor da te mu je sklonil nekdo prekp rame, objel ga okoli vratu s rahlo roko, šepetal mu sladke besede, "Tako prijetno je spati .. . temi/v tišini. Ničesar si želeti, nikamor koprneti; mrtvec med mrtveci..." Daleč na hribu je nekdo sau kal. Martinec se je stresel in se je vidrami!. "Izkušnjavec Je bil pri menil" Vse! je harmoniko in je Šel. Solnce se je bilo nagnilo. Z urnimi koraki je stopal klanec, mimo mrtvih hiš. Visoko na klancu — natanko tja Je sijalo solnce — se je zableščala v luči rdeča ruta. Martlncu je vztre-petalo srce In pospešil je korake. Iz doline so hitele sence, skoro so ga že dohajale. "Samo še trenotek bi bil poslušal izkušnjavca, pa bi bilo prepoeno. Zaspal bi bil, kakor so zaspali drugI — kakor starec, ki je bil truden in jt zamudil Čas ter umri z molkom v roki .. ? Stali so vrhu klanca; Marti-nec je zamahnil z robcem. "Hej, poetoJteT Dolge so bile njegove noge, pa so sa opletale tako nerodno, da je letel kakor starec. "Stopi, Martinec. stopi!" Poten je bil in zasopel, ko je stal pred njimi. Trije taatje in Itpo dekle, vsi prazniiko oblečeni. velike cule v mkah T "Kam pa ti, Martinec V ga je vprašal fant. "Z vami!" Dekle se je zasmejaJo. ^ "Ti, Martinec? S harmoniko? "Kamor greš ti, pojdem jaz!!' je odgovoril Martinec resno, fantje pa so se zasmejal! naglas. "Glejte ga, Martinca!" "No, Martinec!" ga je potrkal fant po rami. "Pa hodi pred nami, zagodi nam na pot!" Martinec je zagodel, fantje so zapeli. . *'Hei, hej, Martinec!" je za-k lica I fant. "Kako pa godeš? Ne maramo romarskih pesmi 1 Zagodi nam poskočnlco!" , Martinec se je prestrašil. Odkod. se je bila oglasila tista žalostna romarska pesem? Prišla je v srce, prišla je v roke in nenadoma je zastokala v harmoniki. Poatal je na poti in se je ozrl. Mo dalje, Martinec, dalje!" Vrhu klanca so bili, ozrl se je v dolino. v "Kaj niso zapeli zvonovi tam doli?", "Le dalje, Martinec, mudi se nam!" , ~ Po klancu navzdol, po klancu navkreber v hrib. In kakor so hodili, je hodilo solnce ž njimi. Martinec je godel, godel je zmerom glasneje, da bi ne slišal svojega plahega srca. Zakljuvalo je v srcu, zajokalo, kakor tisto noč, ko je vstal in se obldtel natihoma ter se splazil po stopnicah na ulico. "Kaj zaostajaš, Martinec?" Nič več ni hodU pred njimi. Truden je bil, noge so mu bile kakor od kamena. "Kaj ne bi malo odpočili?" je zaprosil. "Saj smo se komaj napotili! Ne odpočijemo prej, dokler ne pridemo do štacije. Ce si tru- Rdeča ruta se je bleščal^ v Holncu pred njim. Martinec je stopil krepkeje in je zagodel fan tovnko. Po strmi rebri se je vila pot; kamenje se je luščilo pod koraki in je drčalo v dolino; včasi je postal Martinec in je poslušal: zamolklo je zastokalo spodaj, kamen je bil utonil v vodi. ■ Kje si ostal, Martinec, slabič? poklej pa še misliš z nami?" ■ "Do konca." L "Kam 7" "V Ameriko." Veselo so se zasmejali fantje in tudi ona se je zasmejala, ko st jt ozrla nanj. Stal je pod njimi, na klancu; dolge noge so se mu tresle, grbavo telo je bilo sključeno, oči so strmele neumno, prestrašeno. "V Ameriko!" je ponovil Martinec in njegov glas je. bil plah in proseč. Torej pojdi, Martinec, le pojdi 1" so se Hmejali fantje; ozira- tflsi "Prosveta" piše za blagost ljudstva. Ako se strinjaš z nimi idejami, podpiraj trgj ki oglašajo v Proeveti. — y logi imam vse blago za vsaki nje potrebšiine po zmerni! ANTON ZORNIK Hermine, Pa. T-- RAD BI IZVEDEL kje se nahajajo sedaj Ani Levstik, doma iz vasi Bukovi pri Ribnici'na Dolenjskem; J J Igu.Cumpa, doma iz va«i Sla ti pri Ribnici na Dolenjulce] Frank Zular, doma iz vasi Mj na pri Igu. S prvima dvema 1 bil skupaj v Clevelandu, O., 1915. Prvi kolikor sem izv< ee je izdajal pod in .j "Smith". Cenjene rojake pro i če kdo ve za katerega gori ■ novanih, naj mi naznani njill naslov, zakar bom zelo hvale/« Ako bodo pa sami čitali ta ogl] naj ee prijavijo meni na naslj Fortunat Sile, Box 353, A uro J Minn. (Ad\ NEVARNOST PRI V2IVj NJU PRAŠIČJEGA MEl SA, SKUHAJTE CA PRAV DOBRO. marmorja in umetniki izjavljali so se nanj in šli počasi dalje, [jo, da jo je izklesal umetnik iz Martinec je stal prikovan. "Pojdi, Martinec 1" je zaklicalo dekle in beli zobje se zasvetili. Martinec je vzdignil nogo, da bi jo izruval iz zemlje, In stopil je resnično, opotekajoč se, težko so-peč. "Ali si pijan, Martinec?" Videl je, kako se je okrenila, vzdignila krilo do gleinjev ter stopila v hrib; tudi fantje so pospešili korake.. "Zdaj so me os ta vili samega, zdaj me je ostavilb!" se je pre-Htrašil Martinec v srcu. "Postojte, ljudje božji, potr-pite, da pridem za vami!" "Brt, Martinec, mudi Se šel Skoro bo zatonilo solnce tM Tudi Martinec je čutil, da ako-ro zatone solnce. Do njegovih nog so>le segaje sence, preplavile so bile še vso dolino. Zaklicali so, toda poslali niso, tudi osrll ae niso več. / "Brez usmiljenje je njeno srce 1" Je potfclslil Martinec. 'Tako odhaja; ne ozre st name, ne reče adijo; sunila me je v stran kakor kamen; brez usmiljenja.'* Komaj destt korakov je bilo še do vrha. "Samo še teh deset korakov! je pomislil. Njegovo srce pa je bilo malodušno; še poekuail ni, da bi izrval prikovano nogo. Iz preletela ga je čudna misel "Kako, če postane tam, na vrhu, in te ozre name ter ae vrne? — Ubogi Martinec, moj dragi t — Zakaj bi bilo neusmiljeno njeno srce, če so tako lepe njene o-či? Samo št ptt korakov; zapeli to veselo pesem, ne vidijo me v senci v« č. — In ae povrne in ml ovije roko okoli vratu. Takrat lxxlo pač utonile tt sence v prelepem večernem solncu. — O tU lepa. usmiljena, ki sem te imel tako rad!— Samo le en korak. Ozrl ee Je fant "No. NAŠLI SO CEZARJEVO GLAVO IZ MARMORJA. Drugače ste v nevarnosti, da d<>| te tega parazita, trakuljo v vaft 8tem Sli pa kdo drugi v družini; nesreči mogoče, povzroči celo kihi Surovo prašičje ali pa goveje nJ Je zelo nevarno v tem letnem času, m mala jajčica trakulje zalezuj"] življenje v hudi Mni, ta zalega zaredi v živini, kravi in praiiču. I Veliko mož, b in otrok trpi in 1 zdravijo za razi bolezni med tem ] je njih prava bol zen trakulja. Pr va znamenja so motica, slab te eguba teže, smrdlj dih, rumena kož bolečine v delih lesa, hrbtu in n v trebuhu. in Utodeu, ki v grlo. bolnik nima volje ftivljttnje, nobena ambicij« Je meUnkolKen. ZHodee postane veikn kiaH in hrana rtola doli po arlu. OmHk vlčnl napad m tu in Um pojavi vaied tri kulj«. Pri potilo m Jo Mio. da j« trakulj clctJ« v Kapnik in urfavll« bolnikaHH Uva parati ta prodno va« umoil Narolito ai dovolj Laitan cdravila M lili I.ri LaaaJ Mm!., in Laiai Uit*., i- m l'ituburtf>. Piu^ dane* Ler Jut« j. i.hk I* prepoano. Za »nvarovanje suvoja poiljll 2i Mit tov v«4. ) rah. pUaenJa včasih edivuj« dela in no a« New York, N. Y. — Pri čiftče-nju in poglobijenju struge reke lludson je draga na sesalko potegnila glavo Avgusta Cezarja vrh vode, ki je ležala na dnu v ilovici. Glava je iz kararskega petega stoletja. Zdaj je ugfanka, kako Je delo rimskega umetnika zašlo v strugo reke. Po izjavi inženirjev je glava potrebovala od sto do dve sto let, da jo je lastna teža zakopala deset čevljev globoko v Ilovico. LOTA NA PRODAJ. POZOR SLOVENCI IN HRVAT JE V YOUNGSTOWN, OHIO IN OKOLIŠ. Proda se lota stavbUče v lepem in naprednem mestu, v Tod Woods Yeungstown, Ohio. Lota meri 30 čevljev na širokost, in 180 Čevljev na dolgost, nahaja se na Lorain Street in Bel grade Avenue. Lot No. 775. V lepem in velikim industrijskem mestu, kot namreč tovarne itd., med veliko število Slovencev. Na prodaj imam tudi še druge dve stavbišč-ni loti, nahajajoči se v Pi-ney Fork, Ohio, kjer se nahajajo tfije premogorovi in vsi trije dobro obratujejo in se dosti dobro zasluži. Vse te tri lote prodam zelo po nizki ceni, za ceno kakor »cm jaz sam plačal zanje, da imam te lote na prodaj. Je vzrok, ker potrebujem denar. Nahajam ee selo kritičnih In slabih finančnih razmerah, zato sem se nameni prodati omenjene lote, ker mi v resnici drugega ne kaže kakor, da jih moram prodati. Rojaki, tu ee nudi lepa prilika in dobiček, sa človeka, kateri ima nekaj denarja na strani, ki ga ne potrebuje, ker ti loti bodo vredni čez en par let več kot dvakrat toliko, kot sedaj, Jas zahtevam zanje. Toraj, ako katerega veseli kupiti eno ali drugo izmed teh lot za ceno in sa več pojasnila, naj ae obrne na lastnika pismeno ali o-sebno. Joka Novak, Box 114. Claridge, Pa. KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE a N. P. J. Književna matica Slovenske narodne podporne jed-note je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriikih frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena a poštnino vred $1.50. Slovnako-angleAka slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgina. Spisal Upton Sinclair, posloven iT Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proleta-rijata za časa velike .vojne. Trda vezba. Cena $1.10 s poštnino vred. Zajedale!. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon btognezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo pod učna knjiga, ki tolmači mnoge natur-ne zakone in pokanje, kako sa splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično In duAevno. S slikami. Trda Vfczba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema KNJIŽEVNA MATICA 2t5749 So. LatrMale A ve. Ckicaga, lil. ■ ■ II ■■■ II II II ■ M l| Ml SREDA* 14. ^— slike U«otrjena sestra Agnes -Juretu, ki je naredila apel na članice in pojasnila, da bo delala v vseh o/irih nepristransko, da bo skušala pridobiti več novih članic v društvo. Omenila je, da bo agi-tirala med članicami, da bomo skušale popraviti vse zaostalo delo v preteklem letu. Ker sestra Jurečič mogoče ni vsem znana, naj omenim, da je ena najaktivnejših sester, ki je veliko novih članic v naše društvo pridobila ter vedno podpirala predloge za napredne akcije l>odpore, za izobrazbo itd., za kar ji je napredno društvo Nada dalo priznanje, da jo je izvolilo za tajnico. Bila je vedno nepristranska, za kar upam, da bo še vedno delala naprej. Naše društvo je soglasno podpiralo izobraževalno akcijo J. S. katere član je naše 4ruštvo krepčano, kar se bo zgodilo v soboto zvečer dne 17. januarja. Na dotifcnl večer priredi naše društvo veliki karneval v dvorani S. N. P. J. Članice so razdeljene pri delu, ene so zaposlene s pripravljanjem daril, druge z li piml maskami, po§trežtx> itd. Vrle članice Nade bodo kot ebi-< a j no skrbele s vsem okusnim in iobrim«da se bodo udeleftanci res l*>čutUi veseli in zadovoljni. Vse delo je v teku v prilog iejnim in lačnim. Torej napredni Cikaiani in rojaki is aoaednjih naselbin, prijatelji in prijateljice Nade, kličemo vas. da se udeležite vesele i uredba, ki je ena prvih v tej sezoni. Krasna darila bodo dobile pomenljive maske. V nadl, da se n idimo v soboto dne 17. januarja v 8. N .P. J. ob oamili zvefiar vam klifem: Dobrodošli! — mitti, ZA NASE FARMARJE. Razni nasveti. Dobro čtivo zastonj. — Za aa- nega sina John Uvrenčiča, sta- uslrašii todT ne^rolkov,^0^ robidnic in Proiivajanje za MM > ko je šlo za korist in proč v it dru-«^TiS^lU fti štva. Prav mnogo pa je takih, ki f samo od strani opazujejo in kve- j**, * * VVa.hing1x>nu; P-Ojemu od časa dočalamulo do- 6lte Blackberry Growing", kritizirajo Farmer's Bulletin No. 1399, Uni- Jaz sem vodil svoj urad 4Uri i m limit Vit ia u(ul/> a\% .lia.itl/ii 1 i ■aiiiii^mfii, m • v,, ff VESTI GOSI. A VI JE. leta. Društvo je štelo ob začetku _ ♦ , . . ,m u 1 ara&jssrim,mui9 bu Chicago, IIL — Predkratkem se je raznesla vest po našem mestu, da je začela obratovati nova tiskarna S. N. P. J. in da se Že tiska Prosveta v lastni tiskarni. Mislil sem si: To je dobra novica in ob prvi priliki fcrem pogledat, kako izgleda ta haša tiskarna. In to sem tudi storil. Reči pa moram, da sem bil izredno vesel. Bilo je zvečer, toda delavci bo bili še pri strojih in izgledalo je, da se obratuje s polno paro. Pojasnilo se mi je, da imajo takoj spočetka toliko dela, da ga podnevi nfc morejo izvršiti in da zato delajo tudi ponoči. Ogledal sem si dobro-vsakovrstne stroje, in dasi sem kot industrijski delavec navajen gledati stroje vsaki dan, so me ti stroji vseeno izredno zanimali. Tiskarski stroj je res imenitna ln čudovita iznajdba. Zanimalo me je vse in to toliko bolj, ker je ta nova tiskarna naše slovensko podjetje. Pa ne samo to — v takem občudovanju sem se, spomnil, da so ti velikanski stroji in vsa ta moderna naprava last slovenskih delavcev. Mislil sfem si: Ko bi bili sedaj tukaj še drugi bratje in testre S. N. P. J. ter gledali vse to z menoj, pa bi se prepričali, kaj pomeni organizacija in kaj prinese delavska solidarnost! Potem sem si šel ogledat še dvorani, ki se nahajata v ozadju tiskarne. Tudi dvorani sta izvrstni za naše potrebe. Velika dvorana je nagienjena predstavam in zabavam, ta mala je pa odločena za društvene seje in domače zabave. Obe sta pa čedno in okusno dovršeni. Gotovo je, da se bo v dvoranah naložen denar tudi dobro obrestoval. V mali dvorani je ravno zborovalo slovensko pevsko in tambu raško društvo "Lira". Mimogrede sem slišal razpravo, ki se je nanašala na veselico, katero bo društvo priredilo v soboto zvečer dne 24. t. m., v isti dvorani. Društvo Je namreč prvotno nameravalo prirediti domačo zabavo spodnji dvorani, toda medtem Časom se je izkazalo, da bo spod nja dvorana premajhna. Ljudstvu Je namreč naš novi delavski dopi na "Lawndale" že sedaj jako priljubil in bo veselica, ki jo priredi društvo "Lira", gotovo dobro obiskana. Saj tako nam priča razprodaja vstopnic, ki so, kakor sem slišal, že vse razpečane. Društvo "Lira" je vselej poskusilo vstreči našemu občinstvu, ne samo s proizvajanjem krasnih pesmi, temveč tu di z vsem drugim, kar spada na take priredbe, pa hoče isto stori ti tudi tokrat. Vsledtega je spremenilo svoj prvotni sklep, ter najelo še veliko dvorano 8N P J. Najeta je tudi izvrstna godba in preskrbljeno je vse drugo potrebno tako, da bo dovolj razvedrila in zabave za vse. Društvo "Lira" je eno najbolj aktivnih prosvetnih društev, zato zaalu-ži priznanje in vsi mu želimo u-speh. — Član in opaMvalee. Meadow ' mmAm> Pa. — Res ni posebnih novic is naše naselbine, vendar se mi zdi umestno, da se od časa do časa sliši tudi od nas kak glas. Youghiogheny k Ohio Coal Co je začela z obratovanjem v enem rudniku, vendar nikomur ne svatu jem, da bi prišel sem za delom, ker se mu lahko pripeti, da bo moral razočaran oditi. Dovolj pa je novic iz društvenega življenja. Naša društvo August Bebel št. 26» S. N. P. J. si je na zadnji letni seji izvolilo vse nov«' uradnike, kar Je pravilno, saj j« dolžnost vsakega člana, da vaaj za leto dni posveti svoja profte ure v l»rttdr»-štva, ne ifti tako kakor doeedaj, skoro govora ni. Danes šteje društvo 108 Člane vzlic temu, da je bilo zadnje poletje ustanovljeno v bližini novo društvo in nam je odvzelo 16 članov. Pri tem mislim samo odrasli oddelek. V blagajni je tudi še par stotakov. Novemu odboru želim, da bi v prihodnjem letu poročati še o epšem uspehu, naj kakor do tedaj tudi v bodoče društvo št. 269 S. N. P. J. prednjači pred vsemi jugoslovanskimi podpornimi društvi na Meadow Landsu. Nekoliko moram poročati tudi o veselici, ki se je vršila dric 81. decembra. Obnesla se ie v vseh ozirih nepričakovano. Hvala jrre prvi vrsti bratskemu društvu št. 292 S. N. P. J. iz Avelle, Pa., za brezplačno nam poslano godbo. Odln-ito lahko rečem, da na jugoslovanskih veselicah na Meadow Landsu še nismo nikdar Čuli godbe kakor smo jo na Silvestrov večer na naši veselici. Dramski klub Triglav je izvr-lil svojo nalogo. Igra Zupanova Micka je bila igrana dobro. Presenetili pa so nas posebno naši mali, predstavljajoči staro in novo jeto ter mesece starega in novega leta. Dramski klub pa le naprej po začrtani poti! — Valentin. Demšar. . Seje in shodi. AUquippa, P«. —• Naumnilo članstvu društva Grozd it. 128, B. N. P. J., v prvi vrsti p* onim, ki niso bili navzoči na docuraberiki seji, da j« bilo sklenjeno no isti »eji, da ss čas zbor., vanja za redne seje spremeni v toliko, da se zboruje ob dveh popoldne mesto ob dcietfli dopoldne. Seje se vrfte« istih prostorih kot prej. — Tajnik. '•i Shod tlanatva socialistične strarft*. Socialistična stranka sa okraj Ceok obdriava splošen shod ilanstv^ Douglas Park Auditoriumu na vok»1" Ogden in Kedsie, y nedelje ob 2:30 Dopoldne. Gre ta volitve delegatov' ln narodni progresivni, odbot kakor Midi ta socialistično konvencijo. ■ •»' Calumet, Mich. Naznanjam Vsa« članom drultva Bratska sloga it. <12, S. N. P. J., da je odbor, ki ga je drii-itvo izvolilo na minuli seji, dr preskrbi, bolj gorko dvorano, najel Slovensko dvorano ta isto ceno kot je bila prej inja dvorana. Prihodnja seja dne II. januarja »točno ob dveh popoldne v Slovenski dvo» rani. Prečitan bo tudi celoletni rainn ta minulo leto na tej seji. Poživljam vse člane, da se udeleiite seje v pol nem itevilu. — Psul Mhaltz, tajnik.i Production". Izdala ga je Florida Eatension Division v Gainesvillu, Fla. Ta ji- zastonj samo za farmarje v Floridi. — Farmarji v New Jer-seyju imajo na razpolago za stonj knjižico z navodili za umno rajo zelenjave. Knjišica "Ve-K"table Yields" se dobi od New Jersey Agricultural College, New Brunswick, N. J. — Kako se porabljajo jabolka kot hrana, do-fbfte navodila v knittici z istim imenpm, ,4How to Use Applea as Food , ki se dobi zastpnj za farmarje v driavi New York od Oomell College of Agriculture, Ithaca, N. Y. Pisati je po "Ex-tension Bulletin 88. Glas farmarja iz Juine Dako-te. — Tu sem Še 17 let v Ralphu, S. Dakota, pisal pa bom samoto letu 1914, kak je bil pridelek. Pridelali smo veliko pšenice, od 25 do 80 bušljev na aker. Tudi drugega žita je bilo dovolj, lanuv rti, ječmena, ovsa, prosa, koruze in krompirja. Zemlja je dobra, valovita s malimi hribi, kjer povsod raste trava. Štorov ni, ki bi jih bilo treba čistiti iz semlje, da ima človek konje in drevo, pa lahko gre orat. Iz novic dobim, kako se ljudem jriabo godi po svetu, slasti rudarjem. Mnogi Jai si lahko Izboljšali, če Hi ne mislili, da niso za drugo kot za kopanje premoga. Tudi sam sem bil rudar 13 lot in tu sem se naučil kopati premog lignit, ki ga je idosti tu. Našim ljudem bi bilo priporočljivo, da se bolj sanimajo za far me in postanejo sami svoji gospodarji. Za tisoč ali dva se tu dobi 'koder' zemlje. V West Mineralu, Kans., mo rudarji morda še poznajo, ker bil sem tam tri leta. — Pozdrav čitateljem Prosvete. — Mstt Smolnikar k Semlčs v Beli Krajini poročajo o klerikalnem škandalu. Kmetijsko ministrstvo je dalo 20,000 kron sa prireditev vzorčnega vinskega sejma v Semiču na korist kmetijskim podrušnl-cam v tem kraju. Semlški kaplan Krašna, ki je menda vodja on-dotne kmetijske itodrulnire, je pa drtavno podporo zlorabil sa strankarske namene. Napredni kmetje sahtevajo račune od ka plana, toda čistih računov ni. Dr. Bogomil Vošnjak je izstopil is stranke kmetskih *amo» t o n u n v in se prldrušil Pašlčo-vim radikalom ter začel v Marl bor* izdajati listič "Severna straža". Dr. Vošnjak je bli med vojno v lx)ndonu iu Ameriki. V Zg. Šiški je bil ponovno iz-voljen sa šupana Andrej Perko. JjStračna neareča aa lovu. — V občini St. Rupert nad laškim sta se dne 10. dec. na lovu agri zla psa Freceja in Jošota Dfiela ka. Slednji ju je šel pomirjevat, pri tem pa se je obssil puškin petelin psu na ovratnico in se je dvignil v toliko, da se je puška sprožila in Deželaku prastrelila desno roko nad laktom. Frece ga je obvezal, Bozgovšek ga pa je takoj odpeljal v celjsko bolnico Vsled sastrupljenja krvi so mu morali odrezati roko,'da mu rešijo življenje. Park olj. povzročil smrt dečka. V Artlčah pri Brožlcah jo par< kelj strašil otroke. Neki devet-letni doček so ga je tako prentra šil, da ga jo prijel krč, kateremu Že naslednjega dne sledila kap, i je povzročila dečkovo smrt. Koruzno banko hočejo ustanoviti v Vojvodini. Kdor bi potreboval posojilo, bi zastavil koruzo, a obresti bi plačoval Istotako s koruzo. Ia Maribora poročajo, da »a strahovito mnoše dražbo i>oee-stev. Ko pa pride dan prodaje, običajno ni nobenih kupcev, ker ljudje nimajo razpoložljive^ denarja. Razun tega so takse tako ogromno, da to istotako odganja kupce. Vse skupaj pa je Jep dokaz za to, v kakšnih težkih razmerah ljudstvo šivi. RAZNO Kakšna ao nebeaa? To vprašanje je zaenkrat rešil George S. Hawea, pastor Market Square oerkve v Harrlsburgu, Pa. On pravi: "Nobesa so mesto, ki se raztesa 1600 štiri Jaški h milj. •• /.»roma 0000 milj naokrog. Kna strun mesta je 246 milj daljAa kakor cel kitajski aid. £tiriogla-to nebeško mesto je torej prave-iko, da bi ga postavil v meje Združenih držav. Mesto je obdano a zidom, ki je 280 milj visok, to jo 316,600 krat višji kakor kitajnki aid in 80 krat širši. Najhitrejši brzovlak potrebuje 50 ur ali voi ko dva dni, da pro-vosi nebeško meato. Na vsaki strani jo troje vrat ali dvanajst v oh skupaj. V meatu je proato-ra za sto milijard duš in vsaki pM k odmerjeno toliko prostora kolikor jra zavzema ena oseba v Londonu (1). V nebesih nI podzemskih stanovanj. Celo mesto je zgrajeno ia dijamantnega materljalu in ulice ao potlakano a zlatom. Vsl/nebaŠčani ao pošteni — in aato v nebeškem mestu ni ključavnic, ne policajev, niti eodlšč." — Za vse druge podrob-noatl se jo treba obrniti na pu-storja Hawesa. On ima menda "copyright" na "blue printa" nebeškega mesta. Najlepše pri vsem tem pa je, da sq nekateri veliki dnevniki prinesli to r«č pod popolnoma resnim naslovom in brca komentarja. ZAKAJ JU GRNKKAL KA OHRANITKV MIRU. New York, N. Y. — Tukaj ao mudi brigadni gšneral Thomu-aon. ki je ill minister aa pošlo zračnega oddelka v MacDonaldo* vem kabinetu. V Intervjuvu jo povedal poročevalcu socialističnega tedniku 'Now York Leader\ zakaj se jo pridružil delavski stranki. Rekel je: "Imel sem pat dobrih varokov, zakaj želim ohraniti mir. ln sicer pet vojn, katerih som se u-deletil." Teh pur bosod voč pove, kot debelu knjiga. Clanl 8. N. V. J. širite aroj Hat In pridobivajte nove člane. A" Gresaaburf. Pa. — Opominjam in le enkrat vljudno vabim vse člane druitva itev.' M'J, da se sagotovo vsak udeleži seje dne 18. januarja, Ker se vas je/premalo odtvalo na povabilo v decembru, nam ni bilo mogoče ukreniti skoraj ničesar. Zaključek je pa bil proti vsakomur, ki se ne odzove povabilu ln se ne udelefti seje v janu arju. Kaj imate storiti v korist dru Itvu na letni seji, vsak dobro ve, is-polni pa nobeden. Torej pridite vsi zagotovo! Mstt. Kajfel, tajnik. Chicago, III,—Poživljam Člane drultva Slovenski dom It. M. 8. N. K i., da se polnoltevilno udeletijo prihodnje seje dne 18. t. m. Prečitani bodo celoletni ralunl drultva In doetl drugih važnosti imamo relitl. Naznanjam članom, oziroma tistim, katerih ni bilo na decemberski seji, da sem aa naprej prevzel tajni tki posel in m bom strofo ravnal po pravilih 8. N. P. J. Asesmeht bom pobiral na seji in na domu 14. v mesecu od testih do devetih zvečer, ne poprej ne kasne J. Prosim, upoltevajte to. Drultvo je sklenilo na decemberski seji, da so novopristopli člani prosti printopnine enefe dolarja, ki gre drvttveno blagajno, in sleer zk — januar, februar in marec. Člane ln članice poživljam, da gredo na delo za pridobivanje norih članov, da home koncem leta podvojili nale vrste. — John Drzkfc. tajnik. Leetoak TewnaMe. Mirni. *-JDru-fttvo 8loga It. 492 poživlja vee članice, da pridejo na sejo dne II. januarja, ker bodo volitve sa leto ltt*. — Ka- NOV HLOVEN8KI LUJT V AMERIKI. "Nova Doba", glasilo Jugoslovanske katoliške jednote. je iz-žla zadnje dni. Prva Iteviika ima oaem strani in velikost sedmih kolon. Priporočila In nasveti gl. •odbornikov a njihovimi slikami Ur dopisi mnogih članov »avzamejo ukor* celo žtevilko. List je tednik in »shaja v N*w Yorku, kjer Sf tlaka v Saksarjevl tiskarni. Br. Anton J. Terbovec je u-rednik. Ust prejemajo val člani omenjene jadnote, za nečlane pa stane $1.60 na leto. TISKARNA S. N. P. J. * -.Vi v^V'^' *■■'' . -'.'V sprejema ka v tiskarsko obrt spaijuoca dela. Tlaka vabila s« vcacllcc In shode, vlzitnicc, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, »lovaftketn; Mken, nemftkem, angleškem Jealku In druffIN. vobstvo tiskarne apelira na članstvo s. n. p. j., m tiskovine naroča A i j CENE ZMERNE, UNU8KO DE I/) PRVE VROTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. PUH« po Informacije m naslov: S. N. P. J. Prtet*ry, 26r>7-W So. Uwn-dale Aren Chicago, III. TAM SE DOBE NA 2EIJO TUDI VSA USTMBNA POJASNILA. H? ft EDINI SLOVENSKO t 'jOVOEKČI ZDRAV. \ NIR IfaCUAUlT KOŠKIH BOLEZNI. J* Dr. Koto i« naj-(Urejil dlovfnhU i \ idramlk lpMij*liat m** » Pittaburvbu, ki ima St-)«tno prakso UhK t adraylj«nju vtch noiklh fotoni. Zastrupljanje' krvi adravim a Klaaovltim «06. ki ga j« iaumal dr. »cof. Erlich. Če i mat« motolje ali imhurlka po tetou. v crlvi. Upadanja Xi». bolečine v koaU-h. pridite la Udiatil vam bom kri. Na tekajte, kar t« bolezen naleae. .Vaa molka bol««nl ril rs vi m po okraj-lani metodi. Kakor hitro opaaita da vam prenehuja tdrivjr. na dakajU. tekava«' pridite in Jas ram ga bom aopot povrnil. Hjroaolo ali vodno kilo oadravlm v I« arah in »tor brex operacije. Holrrnl mehurja, ki povarodajo boU-t*\t v krliu in hrbte ia vAaaih tudi pri puiianju Voda, ocdravim ■ gotovostjo. Ravmatiaom. trganja, boledine, otekli-na. srbečice, »krofi.- ia dauga kotna bolna!. ki naatanajo v»l«l nediste krvi, aadravlm v kratkem Sašu -ia ni pateabao letati. Nekateri drugi »dravniki rabijo tol-ma£», da vas ra suma jo. Jas nam la ia •Uraga kraja, sato vaa Ulj« adravim, kar vaa rasumam slovanski. Uradno ura aol Pondaljak, arada la pa-tek od 9 do I. Torek, totrtek ia sobote od • do I. Nedeljo od 9 do f. DVA RAZREDA. ft EDINI SU>VSN8KO t COVOSSČI ZDRAV- \ NIR SPBCUAUST <4 (IOSKIH BOLEZNI. Dr. Koto Jo naj. iterajli »iovenuk i \ td ravnik Ipoaijallst m** » Pittaburghu, ki ima St-l«tno prakso t sdravljaaju vseh noiklh boioanL Zastrupljanja krvi adravim a glaaovitim «06, ki ga Ja isumal dr. prof. Erlich. Ca imate mosolj« ali mahurtka po telaau. v crlvi. Upadanja 16. bolečine v kosU-h. pridite la isčistll vam bom kri. Na tekajte, kar ta bo lasen naleaa. .Vaa molka bol«sni ril rs vi m po okraj-lani metodi. Kakor hitro opašiU da vam prenehuja tdrivje. na tekajte, temvei' pridite in Jas vam ga bom aopot povrnil. H/roaolo ali vodno kilo osdravlm v M urah in sioar bras operacije. liolcznl mehurja, ki povarotejo bole-v krit« in hrbte ia vteaih tudi pri pultenju Voda, ocdravim ■ gotovostjo Jtevmatisam, trgaaja. boladina, otekli-oa. srbečice, Ikrofle ia dsuga hotna bo-tont. ki nastanejo v»l«l nsdiste krvi, osdravlm v kratkem tesu -in ni pstesbao leteti. Nekateri drugi sdravaiki rabijo tol-mate. da vaa ra suma jo. Jas snam le Is •uraga kraja, sate vas laljd adravim. kar vas rasumam slovanski. Uradno ura aot Pondaljak, arada la petek od 8 do I. Torek, tetrtek la sobote od • do I. Nedeljo od 9 do f. Od marsikaterega meičanske-kr veljaku in nevednega delavca ee pogostoma čuje mnenje, da sploh ni nikakršne razlike med delom in kapitalom. Nasprot-tstvo, ki se pojavlja med delavci in kapitalisti, je baje le umetno povzročeno. To nasprotatvo in zlasti stavke, pripisujejo taki moije bolj ignoranti obeh slojev, kakor pa drugim razlogom. Pa do danea se ni i>oarečilo niti zr pičico ublažiti nasprotstva med delom in kapitalom, marveč se godi ravno narobe: Nasprot-stvo je vsak dan večja« Zakaj? To je sedaj naloga socialista, da nam raz tolmači. Socializem zatrjuje, da je Človeška družb« razdeljena v dva raiftda, namreč v razred lastnikov kapitala in v razred lastnikov delovne sile ali moči. Ta dva razreda se sreča vata na gospodarskem polju kot nasprotnika. Kapitalizem sam na sebi ne rodi ničesar; primoran je torej stopiti na trg in delati ponudbe za delovno moč, ki je edina last, katero ima delavski razred na razpolago. Pri nakupovanju te delovne moči se poslužuje kapita-lisem Istega načina, kakor pri nakupovanju drugega blaga: kupiti jo izkuša kolikor mogoče po nizki ceni. Razred lastnikov delovne moči pa zopet na drugi strani ponuja to svojo last za mezdo, kar pomenja kruh z* njega. h tega je razvidno, da imata ta dva razreda vsak po eno prednost in oba sloja potrebujeta produkcije. Delavski razred je aktivni, kapitalistični pa je pasiv-nI faktor. Oba se takorekoč dru-ftita in preustvarjata surovino v Ijen produkt. Na ta na-•i ta dva razreda stojita nasproti kot tekmeca z diametralno nasprotnimi in tereni. Kapitalistični razred kupuje delavno moč kolikor mogoče.po nizkih cenah In posledica tega so majhne plače ter dolgi delavniki. A-ko bi posamezen kapitalist prelomil to gospodarsko postavo svojega razreda in pričel delovati v svojem podjetju pri principih pravičnosti, bi ftrtvoval samega sel><- po svojem poizkusu. Delavski rasrod pa zopet izkuia prodati svojo lastnino, delavno moč, kolikor mogoče po visokih cenah in ob krajšem delavnem času. In da se delavcem uspešneje uresničijo fcelje, se organ iiira, v zavesti, da Je v zdru-Aenju moč. * V današnjem gospodarskem aJstetnu se pripisuje vsa produkcija kapitalističnemu razredu, si lasti pravico do nje, dasiravno jo fsvriuje delavski razred. Vzrok jt ta, ker delavec, ki dela za mez-' do. takoj, ko je bil najet pod po- godbo plače, ki jo bo prejel za svoje priznava, da postane ves njegov produkt brez ozira na količino in kakovost last njegovega delodajalca. Ce se pojavi j stavka, toda j je to navadno j vprašanje, koliko produkta je ^deležen en ali drug teh dveh (razredov. Kolikor več produkta si prilasti en razred, toliko manj j ostane drugemu. Tako bijeta ta dva razreda v človeški družbi neprestan boj za ! prvenstvo. j Ali je pa tema mogoče odpo-moči? Dat popolnoma lahko, da-jsiravno je marsikomu to težko razumeti. Socializem je sredstvo za rešitev te uganke. Delavski rszred naj vzame v svojo posest mašinerijo, zemljo in ostala sredstva za produkcijo' in naj producira na svojo pest. Ta sir stem, kadar se uresniči, bo uči-nll, da postane ves svet družba pridelovalcev. Delavskih nespo-razumljenj takrat ne bo več, kapitalizem bo dokončal tek svojega obstanka. Socializem prav gotovo nastopi v prihodnjo dobi človeške evolucije in svet se že pripravlja sa to dobo. * niki vadili, kako vporabiti sano-krisin", je rekel. "Zaenkrat UTni priporočljivo dati novega seruma zdravnikom v splošnem. Dolga preiskava )e pokazala, da se mora doza za vsakega bolnika akrbno izmeriti z ozirom na težo bolnika. Zlata sol naredi tak učinek na bacile, da se pretrese celo telo/' Dr. Clemensen je dalje povedal, da zdravljenje bolnika v začetnem študiju traja sedem tednov. V danskih bolnišnicah je v tem Času popolnoma ozdravilo 40 odstotkov bolnikov. Zlata sol se lahko pridobiva in ne stane dosti. Danci niso patentirali sa« nokrisina, temveč so ga dali vsemu svetu v porabo. Amerika ga bo aaraa izdelovala in stroški bodo primeroma majhni. Pno Z#HljMil z zlito soljo bo v Cliicigu. Zdravstvena komisija izbere tri bolnike, katere bo dr, Clemensen sdravil s sanokrisinom. Chicago. — Dr. Peter C. Clemensen se je vrnil domov v nedeljo iz Danske, kjer je proučeval sanokrisin ali zlato sol, novo zdravilo zoper jetiko. Bil je dva meseca v Kopenbagenu. Seboj je prinesel toliko sanokrisina, da zadostuje za tri bolnike. Zvezni zdravstveni department mu je dal dovoljenje, da lahko obdrži in porabi zdravilo po svoji volji. Ameriški zakon namreč prepoveduje importiranje serumov. x Dr. Clemensen je ie predložil poročilo o svojem delu na Danskem zdravstvenemu komisarju dr. Bundesenu. Ako društvo či-kaških zdravnikov, predvsem pa mestni zdravstveni oddelek, sprejme njegova priporočila, se takoj odpre v Chicagu prva klinika za zdravljenje jetičnih po novi metodi. Dr. Clemensth bo nedvomno demonstriral sanokrisin ob prvi priliki in v ta namen mu zdravstvena komisija ifbore tri bolnike. Dr. Clemensemje rekel poročevalcem, da pride iz Kopenhfue-na dr. Knudo Secher v Ameriko čez kake štiri tedne, nakar bo pomagal ustanoviti klinike v Ameriki. "Izprva se ustanove štiri klinike, na katerih se bodo zdr»v- NAROČNIKI POZOR! / . -- * 'f Znamenje (Dec. 31-1924) pomeni, da vam »aročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne, ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaft list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. \ Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, .pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80.. . . f.-j Za mesto Chicago in Ci cero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo saiqo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sa mi pošljete no naslov: UPEAVNlSTVO " PROS VETA" 2657 S. Lawndale A ve., CHICAGO, ILL. F. KERZE 1142 N. E, DaOas Rd. K CLEVELAND, O. S. N. P. J. društvom: K*dar narošatc zastave, r«fa-li> in drugo, pazit« na moje Ime in naslov U kofet« dobiti aaj-boljie blago sa aajniijs orne. Načrti i« vsorci gASTOMJ. PISALNI STROJ "OUVER" pisalni stroj vreden $50.00, cena $19.50. 8 strešico za slovenske črke č, š, ž, cena 124.50. "Oliver" stroj je najbolj trpežen. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. MATH. PEZDIR Box 772, City Hali Sta. NEW YORK, N. Y. ZASTAVE Bagslij« la tm društven« potrebščine. Garsntirsmo delo ia b 1 s f o. Izdeluje po zmernih cenah vaš tojsET VICT0R NAVINŠEK, Največja slovanska tiskarna v Ameriki je NARODNA TISKARNA 214648-50 Blue Island Ave., Chicago, Illinois. ^mm—m— Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, šešlmm, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem »kovine sa društva in trgovce. Jeziku. Naša posebnost so U- Me Mladic & J. Polacek JAVNA NOTARJA 1334 West 18th Street Chicago, 111. Izdelujeva notarska dela sa tukaj in stari kraj. Delamo prošnje u dobavo svojcev iz starega kraja, kupne pogodbe. Posoju-jemo in vzamemo posojila na prve vknjižbo (Mortgage). Prodajamo hiše, lote in farme. Cene nizke, delo točno In pravilno. Informacije zastonj. mM.......M............n.....................................so—■ - - POGREBNIH JOHN A. BUDILOVSKY, I- / 2611 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Pol bloks severno od S. N. P. J. urada. Se priporoča rojakom za vsak slučaj. Telefon Lawnfjale|8030. ODVETNIŠKA IN JAVNO-NOTARSKA PISARNA F. A* BOGADEK 200-203 WAL8H BUILDING 4S4 DIAMOND STREET .f PITTSBURGH. PA. 2ENITVBNA PONUDBA Slovenec star 39 let, vdovec z\ enim otrokom, se teli seznaniti s slovenskim dekletom ali vdo. vo z ne več kot dvema otrokoma in staro od 80 do 45 let v svrho ženitve. Ce katero veseli in resno misli, qaj se pismeno prijavi na naslov: N. P. N., 1421 De Kalfo ave., Brooklyn, N. Y. _ (Adv.) KNJIGE! Za dolge zimske večere zelo primerne za poduk in zabavo. "Miljonska nevesta" kompletno 56 zvezkov cena $3.50 s poštnino vred. Druge različne zanimive knjige imam v zalogi, kdor .se zanima naj pifte po cenik, katerega pošljem brezplačno. JOSEPH BLISH, 1850 W. 22nd St., Chicago, lil. M.r,> ,.. i -- V najem se odda lepa hi&a, ki je v dobrem stanju in lepo pohištvo na prodaj po zmerni ceni, uprašajte pri: / JOHN KERN, 396 Reed Street, . Mihrankee, Wis. PATENT,Y bn^lalm m |M»iljk ilmtr*r*m /ka)l> I* a okrUI • pmUnUk. PUH* «• lUne. r »Ur. j.ziku. BRYANT & LOWRY, lUftitirrd Pitut AtttfMfl) (IS VM««^BaiUiair. V^htnirton.^D. C. Te )• tiskarski stroj kakertnega Maje 8. N. P. J. 1« na katerem a« tiska TrweUw. DR. KOLER 638 Penn AveM Pittsburgh, Pa. DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PISI PO NASE PRODUKTE. imamo v salogi slad, hmelj, sladkor in vse druffe potrebščine. Poskusite in se prepričajte, da je doma pri nas kuhani vedno le najboljši ln najce-pejii. Groeerijam, sladščičarjem in v prodajalne ielesnine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije aa: FRANK OGLAR, 6401 Superior Avenue, Cleveland. O. ) I I , r NAROČITE SI klobase iz pravega, čistega prašičjega mesa s primernimi dišavami, prekajene s Hickory lesom. Cena klobasam je 35c za funt, poštnjna plačana. NaroČilom priložite denar ali Money Order na n**k>v: Anton LlpoM, P. O. Naylorv Mo. (Adv.) PREMOGARJI PIŠEJO, da ne delajo, jaz tudi ne. Slovenci v Chicagu sedaf je čas, da si naročite premog, ker je cenejši in malo va/a. Oglasite se pri meni. Frank Udovich, 2623 South Ridgeway Ave. Tel. Lawndale, 8698 ali pa Canal 6078, Chicago, Illinois. (Adv.) KLOBASE take kot si jih more srce pošeleti. Te klobase so eedaj boljie kot le ke-dej prej, so prava delilcatesa. katerim ai para. čim več jih pojeete, tem bolj ee vam depedajo. vmaj take trdijo In mi pilejo moji Usoteri odjemalci kritem Amerike. ■Cmw ISc fuat. Pošljem od 6 funtov naprti Poštnima plačana ako je denar po«lan s naročnino. Po*C. O. D. aH >i>m poTMtJi pa vsak sem plača poštnino. Pišite te pošljite naročilo na: JOSEPH LESKOVAR, • •IO-.14tli Stresi* Bettea, Wls.