Št. 132.
VGorici, dne 14. novembra 1901.
Tečaj XXXI.
Isshaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ajntraiije iz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pcfiii prejemam*  ali v  Gomi   na dom poŠiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
";.. pol leta-.';....... ,r. \^3 « m.   .    ,   3-30
Setrtleta......'. '3', 'tlS^-^T*m—
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici vcGoriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČilu brez doposlnue naročnine *e ne oziramo
„PRIS10»EC" izhaja- neodvisno od «Soc"e» vsak petek in stana vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO.
«8oca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-fcakarni Schwarz ""* Šolski ulici in Jeilersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni kavrenSiS na trgn deli* Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
[Večerno izdanje.)
VredniStro
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do IS. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Stil.'
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne fSipadajo  v  delokrog uredništva,  naj  so  pošiljajo le 'OnpravuiStvu,'             ____
Oglasi In poslanic«
f$o računijo po petit-vrst&h, če tiskano t-krat 8 kr., 2-krat ¦ * * kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — )čje črke po prostora.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»GorlSkn Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «So5e» in »Primorca* Se -Slovansko knjižnico**. katera izhaja mesečno t snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* so računijo po 20 kr. potit-vrs&o«.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
tGor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Klerikalni kandidatje.
Hvalu Bogu! Imamo jih. No, vendar sme se enkrat zmotili, ko smo pisali zadnjič, da kdo ve kdaj postavi «'r. Gregorčič svoje kandidate v luč javnosti. Njegov oklic .volivcem" v sobotni »GorLi" je pisan ocividno pod vtisom, da nima Se zbranih kandidatov ter da jih predoči strmečemu svetu kedaj pozneje, ker po njegovem mnenju kandidatje niso glavna stvar, ampak le na Cel a! No, čez nedeljo pa si je le premislil, najbrže je spreVidet, da le ne gre več odlašati, ker tt preklicani »liberalci* so zbrali take kandidate, da jim ni moči ničesar oporekati j torej wi bo drugače nego spustiti v predale »Gorice" kandidate, katere je nabral in katere si je sam izmislil. Nabral je namreč Klavžarja, Berbuca, Grčo, Černeta, Klaneiča in Tonkliji', dr. Abr&m in Jakončič pa sta prišla v to lislo »Sloge" kakor Pilat v »Gredo." Gregorčiča smo označili od gotovih slranij danes v posebnem Članku, Berbučev kvinlal smo »zvagali" zadnjič, ostanejo nam torej le: E. Klavž ir, Blaž Grča, Anton Čeme, Klančič in vitez Tonkli.
Ernosta Klavžarja, tisto malo ali do skrajnosti prefrigano človeče, poznajo naši somišljeniki po deželi le predobro. Spoznavajo ga v zadnjem času pa tudi na tukajšnji okrožni soduiji, ker je v preiskavi radi po-neverjenja in goljufije. Pravda Ječe imenitno in razkrivajo se razne »interesanlne" strani Klavžarja, novih »slučajev", katere nam do-našajo ljudje od vseh vetrov, pa noče biti konca. Obravnava bo jako zanimiva. Ali mož bi se rad odtegnil obravnavi s tem, da kandidira v deželni zbor. Ako bi bil izvoljen, potem bi morala sodnija šele predlagati deželnemu zboru, da ga jej izroče, kar pa bi se bržčas ne zgodilo! Dr. Pajer ščiti svoje ljudi. V slučaju izvolitve bi se torej Klavžareek odtegnil sitni obravnavi za 6 let. Klerikalci ga torej hočejo rešiti. — (Dr. Pajer bi ga bil vesel v deželnem zboru !) — Dr. Gregorčič pozna dobro in natanko preteklost Kiavžar-jevo, on sam je naravnost svaril rodoljube pred njim in dr. Turni je bilo 1. 1895. od »narodnega vodstva* nara-nost naročeno, naj gleda na prste temu možicku, ker je bilo le predobro znano, kake nedovoljene reči, da ne označimo njegovega »delovanja" s pravim
imenom, uganja Klavžar v deželni hiši. Dr. Gregorčič ga pozna natanko, in vendar se druži ž njim. Tako nizko je padel »ljubljenec naroda"! Klerikalna stranka pa si je zadela s to kandidaturo tako moralno zaušnico, da ni mogoče večje. In v družbi s Klavžarjern hoče sedeti c. kr. profesor Berbuč in katoliški župnik Grča. Kakšne pojme le imata ta dva gospoda o osebni časti ?! Toda o Klavžarju tu dosti, prepustimo ga rajše državnemu pravdništvu, naj ga preiskuje na dalje.
Z\ njim pristopi Blaž Grča. Grča je župnik v Šempasu, kjer je znal s svojo na-vihanostjo zmešati ljudi, jih nagnati drugega na drugega, da si je vstvaril svojo stranko, s katero si je pridobil odločilno moč v županstvu. Dela pač po vzorcih polilikujočih duhovnikov. Tudi kos ».narodnega gospodarstva" je bil uvedel v Šempasu s svojim kmetijski m društvom in zavarovalnico za govejo živino, pri čemur mu je pomagal znani skopitar Hrustja tako, kakor smo že opeto-v.uio pravili. Ali vso to gospodarstvo je zašlo na rakovo pot in ljudje so začeli še pravočasno spregledavati, kam jih pelje Grča, ter se odvračali od njega. Njegovo slavo in upliv v občini odnese kmalu burja čez šempasko polje. — V deželnem zboru je mož včasih odprl usta, ali navadno le za to, da se je blannral. Za, trebuh pa so se držali poslušalci, ko so culi njegov predlog o davku na tičke v kletkah. Grča je dalje zvest pristaš Gregorčiča, torej kakor on pokoren deželnemu glavarju, vladi in kardinalu, kateri trije činitelji ne pripuste, da bi se kaj storilo za Slovence v narodnem oziru, za jednako-pravnost. Blaž Grča je današnji dan prav tako škofov in Pajerjev hlapec, kakor Gregorčič. In kot tak ne sme v deželni zbor. — Končno je pa tudi — čujte in strmite! — ta šempaska grča iz kranjskega lesa. Gregorčič toliko bobna po »Gorici" o Štajercih, akoprav ni nit d našimi kandidati nikakega Štajerca, ter o domačinih, katere treba voliti; čudno torej, da mu je ta kranjska grča tako imponovala, da jo je vzel v listo kandidatov! — Kako so smešni v takem pogledu! —> —
Kandidat Gerne je posestnik in župan v Tomaju, kjer pa ne vživa preveč ugleda. Tomajci na sploh ga ne marajo, kar so mu že večkrat očitno  pokazali.  Drugače je mož
neznatna prikazen v našem javnem življenju. Kar je sploh znan, ima pripisati premoženju. Mož ziu za silo podpisati svoje ime, tudi kakšen naslov na okr. glavarstvo »spravi skup«, potem rsmo pa pri kraju z vednostjo. Kmetovalec utegne biti dober, ali, moj Bog, to morasti vsak, kdor ima zemljišče. Toda pustit*) moža, ker ostane le •— kandidat!
Antona Klančič a, veleposestnika in župana v Podgori, poznamo kot dobrega človeka, proti kateremu nimamo nič. On po svojih nazorih ni klerikalec, ali, kakor se vidi, je mož te misli, da ne snu; bili nikdar drugače, kakor je bilo »po starem". Vsa čast njegovi osebi, toda tega pa naj nam nikari ne zamer, ako rečemo, da današnji dan, ko se goriški Slovenci resno pripravljamo na delo za osvobojeuje izpod laškega jarma, mora biti vsak poslanec cel mož! — Kot poštenjak od glave do pete pa bi moral končno pač tudi pomislili, da v Klavžarjevi družbi ni prostora zanj.
Poglejmo si sedaj še končno dr, Tonkli jo I Klerikalna stranka ga jo izvlekla izmed stare šare, kamor ga je bil dr. Anton Gregorčič pahnil, da vtone v pozabljivosti.
Čudimo se tej gorostasni kandidaturi, pospeševani po dr. Ant. Gregorčiču samem. Spoštujemo dr. Jos. Tonklija kot zasebnega človeka, ali to, kar se je zgodilo ž njim v naši deželi, to je bilo dovolj, da se g; doktor ni mogel dati zlorabljali na stare svoje dni, da ni smel skupaj z dr. Ant. Gregorčičem in Ernestom Klavžarjern pred svet. Gospod dr. Josip vitez Tonkli, roko na srce, pa recite, ali je častno za Vas, da ste sprejeli kandidaturo po tem, kar se je zgodilo, in v laki zvezi?! —
Toliko na resno stran o kandidaturi dr. Tonklija. Sedaj pa še nekaj. Pravijo, da se ne gode več čudeži l In vendar se je zgodil čudeži Ali pa ni morda to čudež, ako vidiš skupno v listi kandidatov imeni: dr. Gregorčič in dr. Tonkli. In glejte tu vmes igra najvažnejšo vlogo zopet A. Gabršček. V prilog Gregorčiču je izbojeval A. Gabršček boj, po katerem je padel Tonkli v pozabljivost, in kitajski zid je bil vzgrajen med tema dvema možema. Ali odkar je počil razkol, je začel pokati tudi kitajski zid, in »Prim. List" je skozi »špranje" privlekel na dan že pozabljenega dr. Tonklija.   Strašil je
ž njim že ob dopolnilni volitvi v državni zbor. Kakor se vidi, se ga drži se vedno, in današnji dan velja dr. Tonkli kot kandidat »Prismojenca|* G. doktor, kam ste prišli?! — Cim bolj pa je rastel razkol, tira bolj se je približeval dr. Gregorčič »Prim. Listu*, in po njem dr. Tonkliju. N6, sedaj ju vidimo po tolikih nasprotjih in sovraštvu združena pod praporom »Sloge", in angeljci v nebesih pojejo hosano nad tema dvema spreobrnen-cema. — Tempora mutantur et nos mu-tamur in illis J — Gabršček ju je razdružil v razkolu I. 1899., v sedanjem razkolu pa ju je zopet združil. Tako je vse poravnano in vsi trije dobijo odvezo!
Sveta pomagalka! Ako rešetaS in re-šetaš te klerikalne kandidat«, ako jih prelagaš na to in ono stran, povsodi pač porečeš: Za nič, nifi za nas, »ifi z& deželni zbor!
Nič drugega ne preostane nego to, da jim naši volilci na dan volitev zupojejo libero ter jim ob tihem žalovanju vskliknejo: Be-quiescant in pace!
Vitez Gregorčič,
kandidat v gorah.
Včasih ni bil vitez, sedaj pa je, pa včasih tudi ni bil zaveznik dr. Pajerja in vlade, sedaj pa je, včasih ni bil klerikalec — celo z Lutrom so ga zmerjali! — sedaj pa je, in še kakšen! Imenoval je bil v svoji na-pihnjenosti sam sebe celo »ljubljencem naroda" in bahal se je po „Gorici" s svojo lepo postavo. N6, minilo ga je to in ono — ali vitez pa je le še!
Mož se je jako spremenil. Zato je bilo več vzrokov. Bili so notranji in zunanji. Glavni vzrok med notranjimi, da se je spremenil, je bil ta, da je mož jako če stih) e-pen in ne trpi poleg sebe nikakega nadarje-nejšega človeka. Zunanji vzroki pa so bili: delovanje klerikalcev »Primorskega Lista" in dr. Missia.
Znano je vsem onim, ki poznajo dr. Gregorčiča podrobneje, da on ne trpi poleg sebe zmožnejših ljudij, zlasti ne, ako hočejo le količkaj samostalnc misliti ali nastopiti, marveč narava dr. Gregorčiča je taka, da hoče blesteti le on, bodisi v tem ali onem pogledu, pred vsem pa je hotel ta vitez sedaj
Quo iraclis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Pogledal je torej Se enkrat Subrija Flavija, cen-turijona Schevina, prvake sonata in vojake in, videč povsod naježene obrvi, razvneta lica ter va-se uprte ' oči, jo dal znamenje milosti.
Takoj je zagromelo silno ploskanje od zgoraj navzdol. Ljudstvo je bilo zagotovljeno, da bo obsojencem prihranjeno življenje, kajti oni so bili od tega trenutka pod njegovim varstvom ter bi si niti sam cesar ne bil drznil, znositi se nad njimi.
XXIV.
Štirje Bitinci so previdno nesli Ligijo v Petro-nijevo hišo. Vinicij in Uršo sta šla poleg njih. Vsi so hiteli, da jo izroče* čim najpoprej v roke grškemu zdravniku. Šli so molče, kajti po dogodkih tega dnč niso bili sposobni za razgovor. Vinicij se še doslej ni popolnoma spametoval. Ponavljal si je večkrat, da je Ligi j a rešena, da ji ne preti več ječa, niti smrt v cirku, da je njuna nesreča končana za zmerom, da jo odnaša sedaj v svojo hišo, kjer se nikdar več ne ločita. — In zdelo se mu je, da je to poprej začetek nekega novega življenja nego prava resnica. Sedaj pa sedaj so" je sklonil nad odprte nosilnice, da pogleda ono ljubljeno
lice, obsevano od mesečine, katero je bilo na videz zazibano v sladko spanje, ter si ponavljal v duhu: To je ona! Kristus jo je rešil!« Spomnil se je, daje r ,spolarijS kamor je bil Uršo odnesel Ligijo, dospel neki nepoznan mu zdravnik ter ga zagotovil, da deklica živi in da ostane pri življenju. Pri pomisleku na to, mu je taka radost napolnila prsi, da je časih povsem onemogel ter se je naslanjal na Ursovo rame, ker ni mogel hoditi brez tuje pomoči. Uršo je gledal v zvezdnato nebo ter molil.
Šli so urno po ulicah, v katerih so se novo postavljene hišo lesketale v mesečni svetlobiv itesto je bilo prazno. Samo tu pa nam so majhnelolpe ljudi, ovenčane z bršljanom, prepevale in plesalo pred ste-bričjem ob glasovih piščalke, veseleče se krasne noči in prazniškega časa, ki je trajal od začetka iger. Še le takrat, ko že niso imeli več d«Ieč domu, je neh.«l Uršo moliti ter dejal tiho, kakor bi se bal, da ne bi vzbudil Ligije:
»Gospod, sam Odrešenik jo je rešil smrti. Ko sem jo zagledal na rogovih zubra, sem čul v svoji duši glas: * Brani jo S« In to je bil brezdvomno glas Jag-njeta. Ječa mi je odvzela moč, toda On mi jo je zopet vrnil v tem hipu. On je navdahnil to surovo ljudstvo, da se je potegnilo za njo. Naj se zgodi Njegova volja!«
A Vinieij mu odvrne:
»Bodi hvaljeno Njegovo ime!«
Toda dalje ni mogel govoriti, kajti začutil je, da se mu jok nabira v prsih. Prevzela ga je nepremagljiva želja, vroči se na tla ter zahvaliti se Odrešeniku za ta čudež in usmiljenje.
Med tem so dospeli domu. Služabniki, obveščeni že naprej po sužnju o tem, kar se je bilo pripetilo, so
prihiteli skupaj., da jih počakajo. Pavel iz Tarse je že v Anciji večino teh ljudij spreobrnil na krščansko vero. Vinicijeva nesreča jim je bila dobro znana, in ko so sedaj zagledali žrtve, izpuljene iz Neronovih rok, je bilo njih veselje neizmerno ter je postalo Še večje, ko je dejal zdravnik Teokles, pregledavši Ligijo, da nima na sebi nikake težke poškodbe in da se ji vrne zdravje, kadar se otrese vročnice, ki jo je mučila v zaporu. —
Zavest se ji je vrnila še to noč. Sprebudivši se v zalem kubikulu, osvetljenem s korintijskirai svetil-nicami, duhtečem po kadilu, ni vedela, kje je in kaj se godi ž njo. Spomin jo je zapustil v oni hip, ko so jo privezali na roge bivolu, zvezanemu z verigami, in sedaj, zagledavši nad seboj Vinieijevo lice, osvetljeno z nežno barvnato svetlobo, si je mislila, da nemara že ne bivata več na zemlji. Misli so ji rojile po njeni zbegani glavi; zdelo se jej je povsem naravno vsled njene slabosti in utrujenosti,da sta se sešla nekje na poti v nebo. Ker pa ni čutila nikakih bolečin, se je nasmehnila Vinieiju ter ga hotela vprašati, kje sta, toda iz ust se jej je izvil samo tih šepet, v katerem je Vinieij komaj utegnil razbrati svoje ime.
Pokleknil je poleg nje ter položivši lahno roko na njeno čelo, dejal:
»Kristus te je rešil in te vrnil meni.*
Iz njenih ust se iz vije znovič nerazumljiv šepet, toda čez trenutek se ji trepalnice zapr6 in prsi se ji v lahnem vzdihljaju dvignejo, na kar se je zopet polasti spanec, katerega je zdravnik Teokles pričakoval, govoreč, da ji ta Čim najpoprej povrne zdravje.
(Dalje pride.)
tako žalostne postave blesteti na našem po- i liučnem poljn kot svetla zvezda-vodnica, s katero ni mogoče ničesar primerjati.   On je hotel imeti vse pod seboj,  zlasti pa pridne narodne delavce, ki bi delali za njegovo firmo, j
Najboljši delavec v tem oziru mu je bil j Andrej Gabršček. Noč in dan se je pehal j za njegovo slavo, in kadar je s svojo eneržijo I kaj dosepel ter je videl Gregorčič vspeh, pa I je rekel s patentiranim hinavskim nasmehom J na žegnanih licih: To smo dosegli! — j Slava za to je sla v javnosti dr. Gregorčiču, j Gabršček je bil v svoji priprostosti zado- | voljen, da je le res dosegel ono, kar si je j želel doseči. Tako je bilo dolgih 10 let, in j tačas je Gabršček delal in delal za slavo dr. j Gregorčiča. Vse mandate in ona mesta, na J katera je bil toliko ponosen, mu je pridobil j agiini, sposobni in energični Andrej Gabršček. » Veroval je hinavcu na besedo, zanj se je mučil in je trpel, no, ko je počil razkol ter t sta se razšla, je »plačal« Gsbrščeka s tem: .Gorica*, katera je list dr. Gregorčiča, ga je nesramno obrekovala ter mu kradla celo j osebno čast in vrhutega mu je v .strahu*, I da ne bo slabo plačan, izposloval še dva me- I seča ječe. — Dr. Gregorčič, ali morete mirno j spati, ali nikdar v sanjah ne preletite dolge j desetletne dobe ter ne vidite poštenega Gabrščekovega lica, v katero ste vsekali toliko J gorja, Vi, katoliški duhovnik, menda po naukih ljubezni do bližnjega ?!
Tako je delal dr. Gregorčič s svojim j najboljšim delavcem in s svojim rojakom.      [
Hudobija Gregorčičeva proti dr. Turni J se zrcali v vsaki številki »Gorice*. Ker je dr. J Turna izredno sposoben in delaven rodoljub, J zato ga je začel sovražiti.                              I
Dr. Gregorčič ne trpi poleg sebe drugega človeka, ki bi bil sposobnejši od njega, j zlasti ne, ako ne bi hotel delati za njegovo J firmo, tako, da bi imel on trud, sitnosti in j težave, dr. Gregorčič pa — vspeh in slavo, j Lumparije, katere uganja Gregorčičeva »Go- j rica* z dr. Tujiio, so le predobro znane. Vse | iz zavisti in iz hrepenenja, biti vedno na vrhu j kakor olje!                                                    j
Poleg teh slabih slabnoslij so ga prisi- i lile do spremembe tudi zunanje okolnosti. I Klerikalci s »Primorskim Listom" so se po- | časi dvigali, in ko je prišel M i s s i a, se jim j je veselja topilo lice, dr. Gregorčič je bil pa | v škripcih. Missia ni Zorn. V Missiji je čutil j nekoga nad seboj. Kaplan Dermastia je raz- i ložil nadškofu, česar ta baš še sam ni vedel, j in novi nadškof je povabil dr. Gregorčiča k 1 sebi ter mu zabičal, da mora krenili na pota | »Prim. Lista* ter zavesti na ista takrat v j »slogi* speče goriške Slovence, kar bi bilo j agilnejših in »nevarnejših* živijev, ako j se ne dajo pridobiti, pa odstraniti. Kako je J prišlo to Gregorčiču prav! Dr. Turna se mu J je zdel premalo pokoren. Češ, dajmo po njem, Gabrščeka premotim, dr. Turna pade, jaz, dr. j Gregorčič, pa bom v milosti pri kardinalu, J ker druge .trote" potegnem s seboj brez I težave v objem klerikalne stranke                  j
Počil je razkol,  ki je pa kruto varal I nade dr. Gregorčiča.   Njegovi   svitii gradovi so bili zidani v oblake. Jelo mu je zmanjkavati j tal, ljubijenstvo pri narodu je šlo rakovo pot i in moral je začet:  iskati zaslombe.   Od kar- j dinala je imel  tudi  nalog,   omogočiti v j deželnem zboru redno delovanje. J Kako se to napravi in kako  bodi  to delo- J vanje, mu je pokazal za izgled kardinal sam, J ki je šel parkrat lepo v zbornico ter orno- I gočil zborovanje brez  Slovencev.   Sedel je lepo mirno v svojem fotelju in ravnodušno poslušal, ko je laški  poslanec Venuti v neki J interpelaciji naravnost žalil Slovence. Exempla j trahunt! Gregorčič je sicer odobraval takratno I nekoliko   ostrejšo   pisavo   »Soče*,   ali to le navidezno, ker v svoji notranjščini je čutil že j kardinalov »ekserapelj*. —                            j
Kakor Damoklejev meč je visela nad J njim moč kardinala, Gregorčič je čutil vedno I občutneje to moč   nad  seboj, zona ga je I spreletavala, kadar se je spomnil, da v go- i tovih slučajih bi ne bilo drugače nego po- I vrniti se v semenišče, razkol se je širil — in j nekega  dne je stopil k dr. Pajerju ter se j zvezal ž njim. Od takrat pa je začel delovali deželni  zbor  kakor   stroj.   Kar je hotel Pajer,   tisto   srne   dobili,   in  česar niso hoteli gospodje Lahi, tistega pa nismo  dobili.   Dr. Gregorčič  pa je sedel lepo mirno na stolu in se uril s conte j Valentinisom v laščini.   Postal je  v-tez,  dr. Pajer  mu je  pomagal   pri   volitvah v peti kuriji, daje postal »ctipntato friulano*, vlada pa mu sedaj ob dett .ozborskih volitvah gre J na roke tako kakor *: vemo in čutimo.         |
i          In ta laški   ^cavaliere*  hoče  biti :
I sedaj   deželnozborski  poslanec za tolminski
okraj.   V peti kuriji je  propadel t gerah, j j propasti  mora tudi sedaj, ker vrli prebivalci v naših gorah vendar ne morejo poslati v j deželni zbor človeka, katerega ni bilo sram, j sprejeti mandat za peto kurijo i; laških rok pod sramotnimi pogoji, dane  stori ničesar proti absolutizmu dr. Pajerja j in vlade.   To  se pravi: dr. Gregorčič I ima   vezane roke, on ne more storiti j nič vspešnega za Slovence, od njega morete I dobiti kot  »vspehe* le take reči, o katerih [ je umevno   samo   po   sebi, da  jih   dobi J j dežela. —                                                      j
j          Vse tiste zahteve,  katere je  svoj čas
j stavljal dr. Gregorčič, mu je prečrtal kardinal, in današnji dan je dr. Gregorčič; j edino le slepo orodje kardinala in j | vlade, katera pa oba hočeta nas tiščati k J j tlom v ponižni odvisnosti in sužnosti. — Dr. | j Gregorčič ne more storiti nič. Kdor bi ga j volil, tisti bi škodoval samemu I j sebi. In ako bi prišli klerikalci v deželni J j zbor v celi desetorici, pa bi jih vodil vitez J Gregorčič tako, kakor bi želel dr. Pajer, to [ I je: lepo tihi bi morali biti, kakor j i učenci v šoli, in sprejemati za j j dobro vsako drobtinico, katero bi f j jim pahnil dr. Pajer z bogato oblo- | i žene mize.                                                 I
i          Ali bodi dovolj!  Sicer bi skazali temu |
j »vitezu* preveč časti. Naši gorjani so ra-| zumni ljudje in zato ne bodo volili v deželni j J zbor dr. Giegorčiča, kor za svoja poslanca I J hočejo dva moža iz svoje srede, ki poznata j I potrebe v goratem delu dežele, ne pa hlapca j I Lahov in vlade!                                         1
j          Gorjani,  pokažite   temu   »vitezu*,  da |
I med Vami ni več prostora zanj!                    j
DOPISI.
Iz Jclšan v Istri, 4. nov. — Prete-čeni četrtek spravili smo k zadnjemu počitku bivšega našega župana, o katerem se je v zadnjem času mnogo pisalo, a še več govorilo. Mi nimamo vzroka za njim žalovati, vendar mrtvih nočemo buditi: Smrt je poravnala vsa nasprotstva.
Odšel je mož v deželo ljubezni in miru; tisti pa, kateri je provzročil med nami so-vražtvo in prepir, je ostal in skrbel bo tudi za naprej, da ne pridemo do zaželjenega miru in' medsebojne ljubezni. Ali svet je začel spoznavati tega moža in kadar našega župnika Velhartickega popolnoma spozna, takrat bo konec njegove slave, takrat se zopet vrnejo v našo občino oni stari lepi časi, katerih se tako radi spominjamo.
Tega se pa naš župnik boji, zato je njegova prva skrb, da ostane neomejeni gospodar naše občine, kakor je bil do sedaj, da bo mogel tudi za naprej v motnem ribariti. Naravno je torej, da še ničesa bolj ne boji, kakor da bi izbrali za župana moža, ki bi kaj razumel in bi znal s svojo glavo misliti.
Kako se postopa, da bi se to ne zgodilo, pojasniti hočemo s sledečimi vrsticami. Ker smo proti zadnjim občinskim volitvam vložili priziv, je še vedno na krmila stari občinski odbor.
Kakor začetkom povedano, smo župana izumili. Njega bi moral sedaj zastopati njegov namestnik, namreč prvi svetovalec do izvolitve novega župana. Pred petimi leti je bil izvoljen prvim svetovalcem g. Val en či č, drugim pa g. Prebilič. Ker se je Valenčič odpovedal odborništvu, postal je Prebilič prvi svetovalec in torej tudi namestnik županov. Temu ni skozi celih pet let nobeden prigovarjal; zdaj pa, ko bi imel za nekaj dni po zakonu sam občino prevzeti, so se menda zbali, da se ne bi morda razkrilo kake skrivnosti farovžkega gospodarstva. Zdaj šele po petih letih so »pregruntali*, da Prebilič ni bil zakonito izvoljen, ker ni župnikov podrep-nik, ampak mož naprednega mišljenja, ki je večkrat pokazal, da zna koristi občine dobro zastopati. Ali na to se ne gleda. Mož, ki hoče zastopati koristi občine bolj kakor župnikove, ne more biti njegov prijatelj; zato proč ž njim, tak ne sme biti naš župan! Le tisti je pri nas za župana sposoben, ki se zna župniku lizati in je poleg tega več ali manj neveden« Takih ljudij pa ni težko dobiti. Tak župan po župnikovem okusu bil bi mož, ki se nam sedaj vsiljuje za župana. Skromnosti ta mož ne pozna, zato ga ni nikakor sram, da se je hotel po sili polastiti vodstva občine, četudi je najmlajši med svetovalci in mu vsted tega ta čast zakonito ne pripada. O njegovem značaju in dvomljivih zmožnostih priča tudi
: vse njegovo delovanje. V dokaz bočemo na- ;
j vesti samo par izgledov:                                i
i           Danes je  imela  biti  volitev   župana.
Župnikov kandidat, naš sladki Janezek, je ves
na »fedrih*. Od prevelike sreče, da bode za
župana izbran, ne ve, kaj bi počel.
Celo noč se mu je sanjalo o neki veliki skrinji, katera je bila polna svetlih kronic, I do katerih  pa  ni mogel,  ker je bila dobro j i zaklenjena in poleg  tega še zapečatena. In j I danes je tisti srečni  dan,  ko  dobi naš Ja- [ I nezek težko zaželjeni ključek občinske bla-J gajnice. Da bode svoje  stvari še bolj gotov, J j kaj stori modra glavica?  On  vzame papir, I razreze ga v male listke, na katere da napi-[ sati svoje častljivo ime in jih razdeli lastno- J j ročno med občinske odbornike, češ, zdaj ne | bodo^moglr drugega i*?br»tr za župana, kakor j i ravno mene.                                                   I
j          Tako je Janezek obračal, a naši možje
I so pa obrnili drugače. Ko so videli, kara pes | taco moli, so rekli: Janezek! naših kronic I tebi prav nič ne zaupamo; drži se raji svo- 1 | jega bika, kateri se ti najbolj »sika*!! Potem J so se obrnili in šli, a Janezek je ostal z j dolgim nosom, ker zbor ni bil več sklepčen, j I          Nam se sicer mož smili, vendar mu po- j
j magati ne moremo, ker smo dolžni bolj skr- j f beti za občino, kakor pa za njega in za žup-| cika. Izvedeli smo namreč, da mož svoje delo I j pri občini tako visoko ceni, da bi ga nikakor J i ne mogli plačati, kakor bi on hotel; zato je j bila naših mož sveta dolžnost, ter so se pri j j volitvi odstranili in tako za občino škodljivo j I izvolitev onemogočili.                                       j
j          Prosim Vas, kako naj  pošten  človek j
I voli za župana moža, ki zahteva iz občinske I | blagajnice  osem kron  za   eno pot v I Podgrad in za en podpis pa celih j štiri in petdeset kron, kakor je zahte-I val ta  župnikov  kandidat  in  njegov vredni I tovariš,  znani poštenjakovič iz Dolenj.  Na- J j vedli bi še več takih lepih stvari, ko bi to ne J I zadostovalo.  —  Ali mislimo,  da že iz tega J
lahko vsakdo izprevidi, da se takim ljudem j nikakor ne more izročiti občinske blagajnice. J I          Moža se sicer izgovarjata, da sta dobila I
ta denar za pregledovanje občinskih računov, j J katere sta baje celih devet dni pregledovala, J J ako bi jim hotel kdo verjeti. Naša sreča je, j J da jih nista pregledovala devet mescev, zato j j jima moramo biti hvaležni. — Ako sta ta j J dva učenjaka re~ toliko časa gledala v ob- j I činske račune, ni s tem nam prav nič po- j j magano, ker vemo vsi, da se v občinske ra- j I čune ravno toliko razumeta, kot zajec na j J boben.                                                                        J
j          Tako delajo z našim krvavo zasluženim J
J denarjem župnikovi Benjamini, a on k vsemu j j temu molči; saj ne gre iz njegovega žepa! j I — Mi pa, ki občinske doklade s težko muko j J skup spravljamo, ne moremo mirno trpeti, [ j da nam župnik take može vsiljuje v občinsko j j zastopstvo, še manj pa, da nam hoče posili j I dati za župana moža, kateremu bi župnik j J niti svojih psov in mačkov ne izroči!.             j
Tisti, ki bi hoteli takega župana, ne j J gledajo na korist občine in so odgovorni za j J vse nepotrebne stroške, ker gledajo bolj, kako { j bi župniku vstregli, kakor da bi \>bogemu j j kmetu kaj koristili. To pa ne sme biti! Zato J j zahtevamo od naših odbornikov, j J da nam izberejo za župana takega J j moža, ki ne bo imel tako dragih | J podpisov kakor župnikov kandidat. [ J          Tistim razsodnim možem pas ki so znali
J preprečiti, da ni prišla občinska denarnica v J I tako dobre (?) roke, izrekamo svojo iskreno j i zahvalo. Župnikov kandidat naj gre svoje s J podpise k.omu drugemu prodajat; naša ob-I čina ni tako bogata, da bi mogla njegove I J čečkarije tako drago-plačevati.                        i
Domače in razne novice.
Priloga. — Današnji številki smo pri-djali imenik veleposestnikov. Poseben poduk se še razpolije,
Volllcein! — Povedati smo o naših kandidatih, kar smo imeli povedati, danes pa smo po zasluženju označili klerikalne kandidate. Voliici zdaj vidijo kandidate obeh strank. Kaka velikanska razlika meti njimi! Na naši strani možje, neodvisni veljaki, ve-ščaki v gospodarstvu, vsi imeti za blagor ljudstva, s katerim žive v vedni dotiki, na nasprotni pa škofov in Pajerjev hlapec dr. Gregorčič, kateri hoče vse druge imeti na povodcu.
Klerikalni voliici, oglejte si še enkrat kandidate, katere je postavila narodno-napredna stranka. Najdeta tam može poštenjake in veijake, na katere dosedaj ni padla senca nepoštenosti in ki so dosedaj vsi malo ali nič bili udeleženi v gnusnem prepiru v deželi.
Ako je torej le nekaj  malega razsod-
j nosti v vas, izročite 5., 7. in 11. decembra razsodbo, katero dr. Anton Gregorčič. Emest Klavžar, prof. Bcrbuč in Blaž Grča zaslužijo. Našim zaupnikom in somišljenikom pa še enkrat kličemo: »Na delo!*, da preprečimo uhod takim poslancem v deželno dvorano, kakor jih predlaga dr. Anton Gregorčič. Odstranimo sramoto, s katero hoče posuti našo deželo dr, Gregorčič, odstranimo atentat, kateri je storil dr. Gregorčič na čast našega naroda s kandidaturo Klavžarjevo —
j vsi na volišče za napredne kandidate!
j           Volitve volilnih inož. — V Bolcu
za kmečke občine je izvoljen 1 klerikalec; došlo 11 volilcev.  V Cezsoči je izvoljen
j naprednjak. Danes volita Soča in Trenta.
j           V Volčah izvoljeni 3 volilni možje za
j narodno-napredno stranko.
Osebne   vesti. —  Ravnatelj  na iu-jkajšnjem-e. k. ženskem izobraževališču gosp. Štefan   Križnic  je  imenovan strokovnim članom goriškega deželnega šolskega svela.
G.čna Josipina G r ž i n i č, učiteljica v Rotu, je napravila te dni izpit vsposoblje-nosli s slovenskim, laškim in nemškim učnim jezikom z najboljšim vspehom.
Prve  občine, ki bodo   volile   volilne J može, so bile doslej po veliki večini kleri-I kalne. Čudno! A!i se je zgodilo to name-I noraa ali slučajno ? — Ako napredna stranka v teh  občinah   kaj   pridobi,  v kar imamo j mnogo nade, se boj odloči že v prvih dneh tako, da ne bo o konečni sijajni zmagi nika-I kega  dvoma  več.  — Ako  pa   klerikalci še vzdrže svoje pozicije v prvih dneh, bo treba toliko  oprezneje   nastopiti  v onih občinah, J kjer je zmaga zagotovljena, da nas ne dolete j presenečenja. -- Črnogledi trde, da so črne I roke imele svoje prste  pri   sestavi volilnega j dnevnika, češ: ako v prvih treh dneh pokažemo veliko zmag, bo to dobro  vplivalo na klerikalne pozicije  v naprednih občinah, — j Mi to omenjamo, da bo vse jasno!!
Dr. Josip Abram. — Obudilo je morda
presenečenje, da se med klerikalnimi kandi-I dati čita — ime dr. Abrama.
Zato povemo mi, da g. dr. Abram je
z možato besedo Izjavil,  da ne sprejme
kandidature Iz rok klerikalne stranke, j          Gospodje klerikalci  so  bili torej v za-
j dregi s kandidatom na Krasu in so proti
volji moža samega istega kandidirali! j          Poznamo  gospoda  dr. Abrama. Bil je
i vedno svobodomiseln in vos čas svojega de-I lovanja se ni družil s klerikalci in je ponovno j vpričo soposkneev in javno zatrjeval, da ni j klerikalec.
Da takega moža klerikalna stranka kan-I didira, jo najbolj označuje, zlati pa to, da ga j kandidira proti njegovi volji, in m da bi se J ga vprašalo. Sa bolj jo pa označuje, da ga j kandidira stranka,  na čelu  katere  stoji  dr.
Anton Gregorčič, ki je iefa 1895. j ja vno napadal dr. Abrama po sho-I dih na Krasu, da bi preprečil njegovo j protikandidaturo.
j           Kraševci sicer ljubijo svojega rojaka in
i dolgoletnega zastopnika, kakor so lepo pove-J dali sami v dopisu s Krasa, priobčenern pred j zaglavjern »Volilno gibanje", ali današnji časi j so taki, da zahtevajo svežih močij. Kraševci j so sami vse to upoštevali in radi tega so si j izbrali že naprej za kandidata g. Štrekija,
ker v njem vidijo vrlega naslednika dr. Abramu J in moža, primernega za sedanjo dobo. Zato j pa je najskrajnejša predrznost, da dr. Gre-[gorčic vlači  sedaj  po  svoji   kandidatni  listi
ime spoštovanega moža dr.- Abrama ter kan-j didira tega vzor - poštenjaka vkupno s — J Ktavžarjem. To je prodrznost, katera presega i vse meje iti katere je sposoben edino le še j dr. Gregor«,!č. Dr, Gregorčič hoče s tako kan-I didaturo naravnost umazati ko kristal čistega j in blagega dr. Abrama ter ga imeti v de-j želnem zboru na povodcu  kakor  Črneta ali
Klančiča. Dr. Abram se je odtegnil že takoj j ob početku razkola vplivu dr. Gregorčiča, ker | je mož takoj spoznal, kdo je Gregorčič in kaj
hoče, ves čas političnega razkola je stal dr. J Abrara v strani in ni dal najmanjšega po-J voda, da bi ga smeli klerikalci proglašati za j svojega, sedaj pa se predrzne dr. Gregorčič I spraviti celo nad   čestito glavo  dr. Abrama
ter proglašati ga svojim kandidatom ! -------
J          Dr. Abram torej nI kandidat klerikalne
j stranke in sploh ne kandidira več. V ostalem j pa so bili Kraševci prvi, ki so stali z dr. J Abramom in Muho izven klerikalne stranke, f zato tudi sedaj ne bodo volili klerikalnih kan-j didato., in župan Gerne stori najbolj pa-I met no, da se odpove kandidaturi, ako noče j doživeti blaraaže, — marveč volili bodo svoja*
kandidata Štreklja in dr. Treota, dr. Abramu j pa ohranijo hvaležnost in spomin še v pozne j rodove.
Urnost Klavžar. — Najbolj značilna i kandidatura v listini klerikalnih kandidatov j je brez dvoma Ktavžarjeva. Danes je znano J v celi deželi, kaj in kdo je Ernest Klavžar. j Znano je celi deželi, da je v kazenski pre-j iskavi radi pregreška, ki izključuje vsakega i moža od zastopstva v občino ali v javne za-I stope sploh. —
J          O tem, res, da govori državno pravd-
• ništvo in konečno porotna sodnija, ali da dr, j Gregorčič, profesor teologije, nastopa s tem J človekom, bi ne bili nikdar verjeli.
Neverjetna je bila ta kandidatura še j predno je prišel Klavžar v roko sodnije, ker
ga pozna celo Tolminsko. Skoraj vsakemu j županu je delal proti plačilu različna dela, ' kako v slučajih, že vedo čitatelji.
Pri zlati maši duhovnika P e n c i n a v Tolminu je v cerkvi o njem javno pridigoval neki visoki cerkveni dostojanstvenik: »Varujte se oseb, ki niso mogle dovršiti svojih Študij, ki so izstopili iz lastne zan iker no s ti, potem ko so dospeli komaj do 5. aH 6. gimnazijalnega razreda. Prišli so tako daleč, da so se storili dolžne kriminala, sedaj pa hodijo krog vas in vas zapeljujejo/.   .
Akd je komaj preči (TlSt? ^fetfcTOni^oS-^l-ti^ftda vi4U*s$ stojanstvenik tega moža tako  ožigosal  pred altarjem, torej smatramo, da je nemogoče, da isti človek  v družbi duhovnika   aspi-rira kot kandidat v deželni zbori
Naravnost rečeno, sramotno je za naše ljudstvo, da sittp-ff-sjrlolj-kaka stranka s tako kandidaturo na dan in ta stranka si še celo upa zasramovati učitelja-poštenjaka, hvali pa — Klav-__žarja,___....._____________________________
Ali meri sposobnost za deželnega poslanca po potencirani pre-kanjenosti in ne glede na poštenost in značaj poleg resnega znanja in delavnosti ?
Mož;c tolminski, kar je vas res možakov, oglasite se, že pred no vstopite na volišče, in protestujle proti tako sramotni kandidaturi!
Pozdravni telegram t Prago povodom zborovanja slovanskih dijakov, katerih je bilo nad 3000 navzočih, v prilog slovenskemu vseučilišču je odposlalo tudi vodstvo narodno-napredne stranke v Gorici. Telegram slove: Profesor Hrask^, tehnika
Praha.
Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke na Goriškem pozdravlja najiskreneje shod čeških in jugoslovanskih akademikov v zadevi jugoslovanske "univerze in želi, da neu.-Jonljiv nastop akademikov, pripravljenih na v ^ako žrtev, ukloni odpor avstrijske vlade proti višji izobrazbi slovenskega ljudstva. Brez boja ni življenja; zalo bodi naša aka-demična mladina pripravljena na vsako žrtev.
Erne.st Klavžar je bil v nedeljo s Suholazccm v Kačičih na Krasu. Te dve žalostni postavi je poslal don Gredolčič na Kras 3 — Gregorčiča ni nič več sram l Dasi dobro ve, v kakošni grozni preiskavi se nahaja Klavžar, ga pošilja za politične posle pc Krasu! — Možic, ki je dolgo vrsto let peharil javne korporacije, občine in zasebnike, velikansko število sorojakov v deželi za ogromne svote, — možic, ki je Živel pri tem kakor prvi kavalir v deželi, ta možic je danes še tako nesramen, da prireja politične shode in se drzne govoriti — poštenim Slovencem.
Ernest Klavžar tiče danes nekam drugam in ne na shode, ne v politično življenje, kjer je prostora za — poštene ljudi. Ker je Ernest Klavžar tako predrzen, kakor je dokazal v zadnjih dneh „Goricah" in v nedeljo z agitacijo po Krasu, — podamo preiskovalnemu sodniku celo vrsto novih slučajev, ki bodo slikali tisto čudno življenje toga malega človečka. »Padi Damoklov meč, padi I" je klical Gahejček lani v »Gorici", evo — padel je!
Proti Ernestn Hlavžarju se vodi stroga preiskava zaradi hudodelstva pone-verjenja in goljufije, — Iz Podgore so nam sporočili, da je bil ondi preiskovalni sodnik g. sodni tajnik Musina ter zaplenil pri cestnem odboru razne knjige in listine. Zaslišujejo se priče! —Jed ni priči je hotel Klavžar na cesti povrniti škodo, pa mož ni hotel, rekoč: Mi niste do zdaj, še danes nočem!
V nakelskl županljl je bi! torej Klavžar. Pri volitvah v državni zbor so bili klerikalci prehvaptli naprednjake v tej obširni kraški občini. Izvoljeni so bili takrat klerikalni volilni možje, dasi je občina po pretežni večini napredna. Letos pa jih ne vlovijo več, marveč izvoljeni bodo napredni volilni možje. To je pokazal v nedeljo tudi klerikalni shod v Kačičih. Sedaj se naprednjaki v na-kelski županiji ne bodo več zanašali, da so varni, marveč pojdejo na volišče ter bodo volili po svojem prepričanju.
Ob tej priliki opozarjamo pa tudi druge naše somišljenike, da naj se nikar se zanašajo na nobeno stran, marveč, na cian volitve vsi na volišče!
Klerikalci povsod enaki! — »Slovenec* je priobčil senzacijsko vest, da naša stranka kandiduje g. Vrtove a v kmečkih občinah in ne v trgih, ker hoče ohraniti dr. Turno; Turna je v kmečkih občinah nemogoč, Vrtovec pa tudi propade. — Mi odgovarjamo : Dr, Turna kandiduje v trgih na izrecno zahtevo iz Bolca. — Mandat v kmečkih občinah na Tolminskem pa smatra naša stranka za popolnoma golov. Ako bodo klerikalci čudeže delali z vsemi tistimi hudiči, katere so spustili z verige, potem utegnejo zmagati, po ljudski volji pa ne. Ako bo ljudstvo odločevalo, kar upamo, zmaga naša stranka ce!6 prav sijajno! — »Slovenec* je hotel malce pohujskati! Povsod so jednaki naši »kavči«!
Shodi »kobariškega krščanskega političnega društva". — Že dolgo časa sem prinaša vsaki ponedeljski »Slovenec* iz Kobarida brzojavke, v katerih se poroča, da je to in to nedeljo priredilo omenjeno društvo tu in tu shod, ki je bil sijajen. Vsi doslej so bili še sijajni. V torek smo iz radovednosti pogledali v   »Slovenca*, ali bo zopet kaka
taka brzojavka. In glej! res, zopet je tu. Poroča o shodu v Breginju, ki se je »dobro ob ne sel*. Saperlot! Smejali smo se vselej, kadar smo citali o sijajnosti shodov kobariškega kaplana, ker smo točno vedeli, kaka je tista sijajnost v istini. Breginjski pa se je le Md o b r o o b n e s e 1!" Ako je bilo količkaj ljudij, je bil vsak shod »sijajen«. Ker se je pa ta le »dobro obnesel*, kaže, da je morala biti pr*ava mizerija. Kobariški Ciril ha doplih".
»Varen** kotiček. — V proglasu klerikalnih kandidatov čitamo, da dr. Tonkli, ki je postavljen v veleposestvu, utegne pravzaprav kandidirati v trgih. Za trge »Sloga* nima kandidata. Za to bo mogoče postavljen za- trge dr. Tonkli, v katerem slučaju bi po Gregorčičevem računu ostalo prazno jedno mesto v veleposestvu. In tje notri bi se vsilil dr. Gregorčič, ako bi propadel v gorah J On Tnislirdar morar priti vHeželnlzbor ha vsak način, če ne v kmečkih občinah pa v veleposestvu. On vse tako bagatelizira in misli, da veleposestniki nimajo nikakega boljšega kandidata od njega. Ako bi mu društvo veleposestnikov ne hotelo z lepa ugoditi, pa misli razcepiti veleposestnike, v katerem slučaju bi mu priskočili Lahi s svojimi glasovi na pomoč. — Tako hoče imeli dr. Gregorčič na vrvici našo veleposestnike. — Gg. veleposestniki, spreglejte, kako igro hoče igrali v Vaši skupini dr. Gregorčič!
Društvo veleposestnikov bo zborovalo 21. t. m. »pri jelenu* ter se odločilo gledd kandidatov v deželni zbor.
Veleposestniki nastopajo glede na volitve svojo pot ter imajo svoje kandidate iz svoje srede, može-veleposestnike. Mi to le odobravamo, ker le po tej poti si bodo mogli najvspešneje varovati svoje koristi ter si priboriti novih pridobitev.
Prepričani smo pa tudi, da gg. veleposestniki ostanejo pri tej besedi ter ne bodo »šparali* kotičkov klerikalnim kandidatom, kateri bi propadli v kmečkih občinah. Dr. Gregorčič namerava nekak tak alentat na veleposestvo, ali vemo, da brez vspeha. Veleposestniki ostanejo možje ter bodo volili le svojo kandidate iz svoje srede! Za te pa naj gredo vsi na volišče, kakor en mož! Za pro-palice ni kandidatur v veleposestvu!
Po cerkvah grmi in treska, vsi hudiči iz pekla so po koncu, politikujoči nunci besnijo, da je pravcati škandal. Prosimo zaupnike, da nam natančno sporočajo, kaj nunci govori po cerkvah in spovednicah. Gotovo je, da pride v državnem zboru do velike razprave o takih ostudnih zlorabah cerkve in xsre. Odpravili bo treba kazenske paragrafe radi motenja vere, potem bodo razgrajači v talarjih kma. nehali s podobnimi škandali po cerkvah. Zdaj, ko mora vsakdo molčati, jim je lahko, a ko so bomo smeli tudi v cerkvi upreti takim lažnjivcem, bo pa drugače!
Kar je govoril oni prismojeni župnik v • Čepovanu, presega pa res vse meje! Vse naprednjake je opsoval, slabe liste in knjige prepovedaval, — le o slabih duhovnikih ne sme nikdo črhniti besede! Volileem je za-povedal, naj pridejo pred volitvijo v farovž; ondi izvedd, katera dva volilna moža bodo smele ovčice volili! — Najhujši Župnikov pri-ganjač je teletar Š u 1 i g o j, ki je obogatel v kratkem času. Po volitvah ga čepovaneem primerno naslikamo, da mu bodo še dalje pridno žepe polnili.
Porotne Obravnave. — Za prihodnje zasedanje porotnikov, ki prične 25. t. m., so določene doslej 4 obravnave: 25. proti Jos. Delzotto radi umora; 26. proti Fr. Cepiču radi težke telesne poškodbe; 27. proti Jos. Krieglu radi tatvine; 29. proti »Gorici" radi žaljenja časti. (Vršila se bo namreč druga obravnava na svoječasno tožbo A. Gabrščeka).
Nesreča. — Včeraj pod noč sta vozila drva Jožef Lasič in Andrej Cerne iz Gor. Vrtojbe. V Perčevi dolini se je voz prevrnil \a podsul oba. Andreja Gemeta je poškodovalo, Jožef Lssiča pa umorilo. Jožef Lisic je ravno prišel po triletnem službovanju od vojakov, torej je velika žalost za očeta, za brate in sestre.
»Sadjarsko društvo za okraji ko-menskl* bo imelo v nedeljo 17. t. m. svoj redni letni občni zbor v Komnu po popoldanski službi božji v občinski pisarni. — K obilni udeležbi vabi odbor.
»Slov. Čitalnica* v Reucah. priredi dne 24. t. m. veselico s plesom. Med veselico in k plesu bo sviral vojaški orkester. Pri veselici nastopi prvikrat domači mešani zbor. Vspored se objavi pravočasno.
Okrožnica vsem županstvom, gospodarskim svetom in cestnim odborom v po-kneženi grofovini Goriški in Gradiški. —- Opazilo se je, da občinske uprave in cestni odbori »ni sestavljanju proračunov nikdar ne sklepajo doklad k dohodarimi od večjih službenih dohodkov zasebnih uradnikov.
Uvažujd, da odgovarja načelu pravice in enakosti, da se porazdeli doklade na vse neposredne davke, izvzemši one, glede katerih zakon to prepoveduje, se vabijo cestni odbori in občinske uprave, naj pri porazde-Ijevanju naklad na neposredne davke jemajo ozir tudi na one od večih službenih dohodkov zasebnih uradnikov, ki se odmerjajo v smislu zakona z dne 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220. § 233. in sledeči.
V  ogib napačnega tolmačenja se opaža, da so oproščeni od doklad davki od osebnih dohodkov v smislu zakona z dne 10. novembra 1898. drž. zak. št. 27 in pa davek od večih službenih dohodkov javnih uradnikov v smislu Najvišje odredbe z dne 16. februvarja 1853. drž. zak. št. 48. in 25. novembra 1858. drž. zak. št. 220. — Deželni odbor.
BrpjMž..,— t,Na večer 10. t. m. okoli polnoči so vlomili'neznani tatovi v prodajal-nico g. Vinka Podgornika na Sv. Petra cesti št. 68. Denarja niso dobili, ker ga gospodar ne pušča v prodajalnici, pač pa so odnesli nekaj jedilnega blaga. Domači so začutili kmalu ropot in vstali, ali predno se je to zgodilo, so jo tatovi že popihali.
Neka tuja družina Angler, mož, žena, sin in hčerka, so razgrajali pijani v neki -gostilni.- Ker niso imeli r čim plačati,"jimjY pobral krčmar klobuke in mantilje ter jih vrgel na cesto. V zahvalo za to so mu pobili okna. Odvedli so jih v zapor, kjer dobe svoje plačilo.
V  Šempasu jo prišlo neko dete 2 let v bližino ognja ter padlo vanj. Ogenj je ožgal dete tako, da je ponoči umrlo.
Razgled po svetu.
Držami zbor, — Proračunski odsek je nadaljeval v torek generalno razpravo o proračunu.
Posl. Lupul (Rumun) je izjavil, da bodo Rumuni glasovali za proračun, ker se nadejajo, da vlada ugodi njih zahtevam.
Posl. Fort (Mladočeh) je obžaloval, da se hoče v proračunu zakriti resnični reficit ter jo povdarjal, da je notranjepolitične razmere mogoče ozdraviti le z energično spremembo sedanjih, nevzdržljivih razmer.
Posl. Wolf (Vsenemec) in dr. Menger (nemški naprednjak) st« izrekla svoje soglasje z mislijo, da so uvede monopol na žganje ter sta nasprotovala zahtevi Cehov, da se v nemških mestih uslanovljajo češka učiliščn. Mladočeh Kurz je odločno pobijal očitanje Nemcev, da bi Cehi sledili izsiljevalni politiki,
V državnem zboru je v razpravi o nujnem predlogu maloruskega poslanca Ro-mančuka glede zlorab o zadnjih deželno-zborskih volitvah v Galiciji, da so se nasitatva pojavila v mnogo manji meri, nego nekdaj ter da so se pojavili izgredi samo na dveh krajih, kjer so pa oblastva hitro in energično posegla vmes.
Obljubil jo, da se vse pritožbe proti zadnjim volitvam — katerih je 46 — natančno pregledajo in se bo, kjer se najdejo prestopki, najstrožje postopalo.
Debate so se udeležili posl. Klofač, Nikolaj Vasilko, David vit. Abrahamovviez, Pacak in Daszvnski, kateri je ostro napadal poljski klub in gališkega deželnega maršala grota Potockega in je bil radi žaljivih izrazov pozvan k redu. Na to se je razprava prekinila.
Ogerska in trgovinske  pogodbe. —
Zadnji listi budipeštanski prinašajo Falkov načrt adrese v odgovor na prestolni govor. Načrt opozarja na neugodno stanje ogerskega poljedelstva in priznava, da je sklep carinske in trgovinske zveze z Avstrijo koristen obema državama, ako se ista uredi tako, da se Ogerska s primernimi ugodnostmi odškoduj? za Žrtve, katere trpi s tem, da se odreče carinski avtonomiji. Adresa zatrjuje, da se bo upoštevala želja, izrečena v prestolnem govoru, naj se o sklepanju zveze postopa pravično. Ako pa ne bi prišlo do zveze, po-služiti se bo morala Ogerska svojo pravice, da proglasi samostojno carinsko ozemlje. Gledč carinskih Urifov zahteva adresa, nsj se v prvi vrsti upoštevajo koristi poljedelstva in naj se iste v carinskem larifu v prvi vrsti vzamejo v zaščito. Glede trgovinskih pogodeb povdarja adresa, da ne smejo iste škodljivo upljivati na obstoječe politične zveze ter se nadeja, da bodo te zveze blagodejno uplivale v poravnanje nasprotslev, ki so nastala na polju trgovinske politike.
Kako Ogrl vzdržujejo Hrvatsko? — Leta 1899. je bile po skupnem proračunu dovoljenih v imenu investicij za gradnjo cest in mostov, za razna prometna sredstva na železnicah in v svrho povzdige gospodarstva, naposled za uravnavo rek: Izvanredni izdatki: I. skupnemu finančnemu ministru a) za Ogrsko 3,185.135 gld., b) za Hrvatsko nič; skupnemu trgovinskemu ministru a) za Ogrsko 2,955.350 gld., b) za Hrvatsko nič; skupnemu poljedelskemu ministru a) za Ogrsko 1,341.751 gld., b) za Hrvatsko nič. Investicije skupnemu finančnemu ministru a) za Ogrsko 1,666.207 gld., b) za Hrvatsko nič; skupnemu trgovinskemu ministru a) za Ogrsko 6,037.065 gld., b) za Hrvatsko 50.000 gld. za most pri Va-raždinu, 35.000 gld. za ulrjenje obale pri mostu v Varaždinu; skupnemu poljedelskemu ministru a) za Ogrsko 4,081.352 gld,, b) za Hrvatsko nič. K temu še kakor posebna investicija za mrežo ogrskih državnih železnic a) na Ogrskem 10 milijonov gld. b) za Hrvatsko nič.
Japonci proti Rusiji. — Znano je, da bi bil Li-Hung-Cang rad sklenil z Rusijo znano pogodbo gledč Mandžurije in da je bila vsa stvar v najboljšem tiru, dokler se je sam mogel pobrigati za stvar'. Po poročilih
is Carigrada je bilo treba zadnji dan pred smrtjo Li-Hung-Cangovo pritisniti na pogodbo le še državni pečat, ki ga je hranil on. A to so znali preprečiti v prvi vrs^ Japonci, ko jim je kitajska vlada po svojem zastopniku sporočila o tem. Japonci so si znali pridobiti na svojo stran podkralje južnih pokrajina^ in ti so poslali cesarici odločen protest proti pogodbi z Rusijo. Li-Hung-Čang je potem prejel brzojavno obvestilo, da cesarica odreka podpis, in s tem je bila ravno ob Li-Hung-Cangovi smrti zadeva pokopana. — Kaj bo Rusija sedaj ukrenila, seveda še ni znano, jasno pa je, da tega "koraka Kitajske vlade mirno ne prinese.
Za slovensko vseuSillSce. — K poročilu o zborovanju visokošolcev v Pragi imamo še dostaviti, da je shodu prisostvovalo 34 slovanskih akademičnih društev. Debato je otvoril rektor Hraskv s slovenskim in češkim govorom, v katerem je povdarjal, da Slovenci prebivajo v štirih deželah in je njihovo število večje, nego ono Lahov, Povdarjal je, da so zahteve po slovenskem vseučilišču stare in da smo že imeli slovenske stolice. Govoril je dalje visokošolec Stare, ki je dejal, da je ednakopravnost v Avstriji samo na papirju, Slovenci nimajo nobene visoke šolo, nobene slovenske srednje šole in so le gostje v drugojezičnih šolah. Apeliral je na slovansko vzajemnost. Govorili so še zastopniki Cehov, Hrvatov, Srbov in Rusinov. Sprejela se je resolucija, ki poziva vse slovanske klube v državnem zberu, da nastopijo pri vladi za ustanovitev slovenskega in moravsko-fieškega vseučilišča in da se pripoznajo skušnje na zagrebškem vseučilišču tudi za tostransko državno ; ^vico. Resolucijo je podpisalo 34 slovat. :.a akademičnih društev.
V  torek je prišla depulacija slovenskih hrvatskih in srbskih visokošolcev iz Gradca in z Dunaja v poslansko zbornico ter izročila poslancem dr. Ferjančiču, dr. Ivčevieu in Povšelu »pomonico, s katero se zahteva vseučilišče v Ljubljani in veljavnost v Zagrebu dobljenih spričeval. Ob jednem s spomenico je bil vložen protest proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu. Ti poslanci s tovariši so tudi takoj stavili nujni predlog glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani,
Vsa slovanska akademična drultva na Dunaju so zborovala včeraj ob ogromni udeležbi. Navdušenje v vseh slovanskih dijaških krogih velikansko.
Poročilo dunajske deputacijo v Gradcu je bilo sprejeto z navdušenjem.
Spor Francije s TurMJo je docela poravnan. Turčija se je udala ter izpolni vse zahteve Francije. Francosko brodovje je že zapustilo Metilene. Francoski poslanik Con-stans se vrne v kratkem v Carigrad.
Železniška zveza med Petrogradom in Ncw-Yorkom. — V Severni Ameriki je prišel v razpravo projekt, po katerem bi se železniški tir raztegnil preko vse Beringove ožine, v kateri leže trije Diomedovi otoki. Amerikanski inženirji mislijo, da bi zgradba železniškega mostu preko te morske ožine, ki je globoka 40—80 metrov, pri sedanjem stanju tehnike ne napravljala nepremagljivih zaprek, vendar menijo, da bi bil tak most cesto v nevarnosti vsled ledenih gora, zato pa predlagajo, naj se pod Beringovo morsko ožino napravi železniški tunel. Neka železniška družba je že prevzela zgradbo železnice od Alaske do Beringove morske ožine.
V južni Afriki. — Težko gre Angležem za vojake, kajti vseh vendar ne morejo in ne smejo poslati v južno Afriko. Zato pa iščejo prostovoljcev in ne vprašujejo nič po narodnosti. Vsakdo je dobrodošel, ako le ni docela slep, gluh ali kruljev. In obljubljajo jim izvrstno plačo, lepo uniformo, in — plen! Celo z Inserati love prostovoljce. Sram jih ni že prav nič. Bojevnike za čast in ostanek /ingliie v južni Afriki iščejo Angleži po :nse-ratnih prilogah listov, kakor bi iskali dekle ali hlapce. Tako je priobčil te dni list »Natal VVilness* inserat, ki vabi prostovoljce v južno Afriko tako-le: »70 odstotkov plena se razdeli med častnike in moštvo. Gotcv, dober zaslužek!" Seveda je plen med Buri jako majhen, a izgubljene eksistence in delavci brez kruha gredo sedaj ob pričetku zime tudi na take limanice.
V  Guildhallu je imel lord Salisburv, ministerski predsednik, govor. Dejal je, da je sedanji položaj težavnejši kakor že leta in leta. Vendar je svetovni mir v splošnem nemoten. V sredozemskem morju se je pač pojavil oblaček, ki pa se je rozpršii, kar je velikega pomena. Pred 50 leti bi tak dogodek ne zapustil teko neznatnih sledov. Anglija napreduje vsak. teden. Zato ostane angleška politika neizprernenjena. Ničesar si ne želimo bolj — reke! je Sa!isbury -- kot da zavladata v onih krajih, kjer je sedaj vojna, mir in svoboda ter da dobe čim preje avtonomijo. Toda neodvisnost Burov je z našo varno.Htjo nezdružljiva. Angleški narod mora preprečili nevarnost, da je v onih krajih še kdaj ponovi vojna in storiti se mora vse, da se odstrani v onem kotu angleške države za vselej opasnost. Ali tudi v južni Afriki napreduje Anglija, Konec vojne sicer še ni tako blizu kakor se je mislilo, toda tudi v drugih vojnah v Evropi so trajali guerillaboji dalje, kot seje mislilo. Sališburv je zagotavljal, da se vojna nadaljuje vztrajno in vspešno ter da je končni vspeh končna zmaga Angliji' zagotovljena.
Poročilo ravnateljstva  »Trgovsko»obrtne Kadrage" v Goriel t neomejenim jamstvom  na opravilni mcaee oktober 1001. 1. Število zadružnikov dne 1. oktobra 1901   .  .   1714
Naraslo tekom meseca za........      28
Padlo tekom meseca...........        6
Štev. zadruž. dnel. novem. 1901. je znašalo 1736
2. ŠtevBo deležev dne 1. oktobra......3564
Priraslo deležev tekom meseca......      76
Odpadli
Število deležev dne 1. novembra je znašalo .   3631
Kron
:. Svota vplačanih deležev do 1. oktobra . 461165*65
,           ,              ,     tekom mesena .    13859*32
.     izplačanih      .         »         »         •      1578*—
Svota vplačanih deležev dne 1.  oktobra 4734t6;97 Svota podpisanih deležev po 300 kron dne 1. novembra...........> .OS9300 —
t. Predujaiovjebao izplačanih dnel. ofct. 1.00196473
Priraslo tekom meseca......   .       38773*64
OdplaTalu..........10646-81
Stanje predujmov dne l. novembra   .   . t.< 130091*08
"i  Dopolnilni zaklad je znašal 1. oktobra   . 13->408'13 Tekom meseca m je doplačalo   ....     5651*26
Stanje dt»polnilnepa zaklada dne 1. novem, 139059*39 K. Do konce meseca je prosilo 2226 prositeljev
zr predujme v zneska .   ,.....178641218
Dovolilo se je v znesku.......1396607*15
Izplačalo       ,         ,      .......1309283*90
7.  Hranilne vloge so znašale dne 1  okt.     157375 27
Vložilo se je tekom meseca.....     14765*50
Izplačalo    „     ,           ,        .....      8421*7*
SUnje hranilnih vlog dne 1. novembra
8.  Gotovine v blagajnici dne 1. oktobra Svota prejemkov tekom meseca ...
,    izdatkov         ,         „        ...
Saldo v blagajnici dne I. novembia .
9.  Denarnega prometa blagajnice v mesecu julrja do 1. oktobra ...
Lastna glavnica v uplačariih deležih . Zaupana glavnica v hranilnih vlogah . Razmerje
163719*03 ' 86H-72 13869452 141850*51
5456*73
. 289157*75 . 473446*97 . 16371903 47:16 Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/9%. — Predujmi se vračajo v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je vsak petek ob Se3li uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan.
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclmonnen-Apoteke, Fritiik-fort A. M.
Gorla ljiska posojilnica
registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici.
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje
v lastni hiši.
Hranilne vloge se sprejemajo, od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 478 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Fosojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57s%.
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje kan. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. PoštDO-hran. račun štv. 837.315.
Anton Potatzky v Gorici.
5Ja sredi Baltelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberskega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetinj ice. — Rožni venei. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35 -8
je otvoril
COTIČ PETER
v Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka
po ugodnih cenah.
KADILCI!
1   ZAHTEVAJTE   POVSOD
QQflRETNE PAPIRČKE
\f KORIST DRUŽBI SV (TRIU IN flETODA.i
LKATCRl SO NAJBOLJŠI 05 vSCti OftUOI« i
GLAVNA^ALOGA"
sStokaTrst^
Jos:
Zastopstvo za Gorico in okolico ima
Ant. Jeretič v Gorici.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je otvoril
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Dra&dek),
kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej.
Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi nučmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo.
V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah.
RojakoM z mesta in dežele se toplo priporoča udani
Anton Pucelj,
lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo.
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! NajneMstejši obraz in najgrše roke dobijo bitro aristokratsko linost in obliko z uporabo »Feeoluut". »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »FeeoMna« brez s'?du gubo in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrriti, če bi ne bil kdo s »Feeolinoni« popolnoma Zadovoljen Cena komadu K 1.—. 3 komadom K 2*50: 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzelje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. F«ith, Dunaj, VIL, Mariahilferstrasse 38, 1
Rlatno pnlrotiino 1Z svetovnoznane tovarne dvornega UldUd lUKdVIbS zalagateija J.  E.   Zaeharias   na
D-.siaju. MndpPPP -z tovarne Federer & Fiesen v Pragi, odli-HIUUCI w kovane na parižki rastavi.
jedino prave ruske z znamko „ruski drž.
orel" iz Petrograda.
Galoše Dežnike
za dame in gospode po vsaki ceni.
i dame,
Zimsks poMleke L•*L«&*
Cepiče za otroke, krasno svilnato blago za bluze, posamenterije, čipke, predpasnike, volnene In svilnate §erpe za dame. — Vsakovrstno perilo za gospode, kravato, nogavice, volnene rokavice itd. itd.
Vse potrebščine za g. šivilje in krojače, najceneje, v najlepši in največji izbeii najtopleje priporoča .svojim. rojakom.-v.Jtneslu-in-na-deželi---------------------
nova   tvrdka   modnega   blaga
J. Zornik
v Norici, Gosposka ulica štev. 7, tik •Krojaške zadruge".
Nar*očila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem času ter razpošiljajo proti povzetju.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr  drž. svetinjo No IvovkIm razslavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDY&-J&,
v Prog"! na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili In šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil-j o čili spričal domačih in inozemskih
Zagotavlja jedno leto. Cene ze!6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave jo vedno y zalogi.
Ceniki,  proračuni  in  načrti  za {.opolne  telo adniee  pošilja   na  zahtevo   brezplačno in  poštnine -3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
Gostilna
»Alia citta d i Gorizia"
v Gosposki ulici št. 19.
toči izvrstna bela In črna vina vseh
vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani
—-------Fric Šimenc.
lz:& 1381. v Gorici ustanovljena ivTdka   -
E. Riessner, y Nunsld nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preC, duhovščini in slav, občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Lefewna
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna mofi teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vrodijo rodno prebavljatije, če m» jih dvakratna dan po jedno Žlicico popije. O kropo po-
(Vantvona inamk.).   toflj*/*«/  ŽOlodOO
stori, da zgino v kratkem času
omotica in životna lenosf (mrtvost).
Te kapljice tudi store1, da človek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic <& Zsjee
(prej G. Darbo)
2.
pred nadškofi jo šiv. 5. Podružnica konec Ilaštela Štv
Zaloge v nlici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični niši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-sLevine» orodja za razne obrti in ponižnega, stedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnlka, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
BO             Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.    f>
Prvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fomirja.
Spošt. podjetnikom mizarstva, trgovcem s furnirjem in gg. mizarjem, tolarjem naznanjam, da sem pričel
z rezanjem in žaganjem fornirja
kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in kakovosti lesa.
Izrežem in izžagam ter dobro sparim tudi dopoljane hlode na fornlr po nizki ceni ter popolnoma suhega odpošljem na dom. — Izdelujem tudi gladke fino izdelane profillrane lajšte vseh vrst in oblik.
Priporočam novo podjetje v obilna naročila, katera natančno in točno izvršujem. Spoštovanjem
Ivan ZakOtnikp tesarski mojster v Ljubljani.
7433
Prilan „$Gtt" il 132, z ta H. iw. Mil,
Volilci iz veleposestva.
A j d o v š e i n a : Casagrande Angelo Godina Danijel Kovač Ignacij Leban Anton Predilnica.
A v b e v: Pegan Jakob llkmar Maksimifjau.
A v 6 e : Makarovič Janez.
B a n j š i e a: Pertovt Andrej.
Bate: Stanič Valentin.
Bilje: Nemic Janez pok. Franca Nemic Franc pok. Franca Saunig Anton pok. Josipa.
Bovec: Huber Domicijan Jonko Matija Sorč Alojzij.
C i r k n o: Ravnikar Alojzij.
Cepovan: Kofol Anton pok. Petra.
čr niče: Bolko Ana
Bolko Leopold Antonov Kosovel Josip Pignatari Franc.
D e s k 1 e: Gabrijelčič Andrej (Plave) Ivančič Anton Kodelja Franc Konjedic Andrej (Plave.) Stekar Josip pok. Štefana (Plave.) Veitiščik Josip (Plave) Veluščik Anton (Plave.)
D e v i n: Hohenlohe knez  Friderik,  Marija por.
kneginja Thurn-Taxis, Karola Gigina
por. grofica Schlick Ples Friderik.
Doberdob: Peric Ivan pok. Matije.
D o 1 e n j o:
de Questi Josip pok. Antona in Co-ciancig Tereza, žena Antona Zamar, Josipina, Jena Mihe de Q,uesti.
Fabrizio Lo\ro in Karol Josipov (Hru-ševlje.)
D o r n b e r g:
Sfiligoj Josip Josipov. Bizjak Jakob pok. Luke.
D r n o v i k : Sfiligoj Josip pok. Janeza Zucchiati vd. Katarina pok. J.
G a b rije : Čehovin Florjan (Branica.)
Gorica:
Bassa de Ernesto
Bolko Anton pok. Josipa
Boschetti Tereza roj. c.sa delia Torre
Bosizio pl. Janez
Gomel Josip pok. Franca (Rosenthal)
Ooronini-Kronberg grof Alfred
Coronini grofica Karolina roj. Ritter
Ooronini-Kronberg grof Kari Alfredov
in Olga roj. grofica West]5halen Ooronini-Kronberg  grof Kari Alfredov. Cumar Viktor, Oskar in KarolinaPitamitz Delmestri vd. c-a Ivana roj. b-sa Degrazia j Doliac de Cipriani Kari pok. clr. Karla Dorfles Erminio Fabris de Corrado Federicis Jernej Ferrant  Anton   pok. Janeza in  Ivana,
roj. Beef. Formentini b-sa Ernestina Flego de Tereza roj. b~a Codelli Gasser Ivan Ivanov Ghitter Anton pok. Ivana de Gironcoli Franc de Gironcoli Josip Jakončič Anton pok. Franca Jakopič vd. Amalija Lantnieri grof Kari Lanthieri grofica Klementina Ličen dr. Josip
Madon vd. Karolina roj. Ropper Nardini dr. Emilio Obizzi marchese Anton pok. Karla Pauletig Franc pok. Valentina Pečenko Anton Puppi grofica E. Resen Alojzij Uršulinski samostan Simčič Janez pok. Josipa
Stabile vd. Karolina, Bozzini Carolii^a, Batiggi Sofija in Stabile Ernest in Emilija
Sfiligoj Ferdinand pok. Josipa
Strassoldo grof Franc pok. Antona
Strassoldo grofica Ana
Thurn-Valsassina grofica Serafina, Frančiška roj. b-sa de Grazia
Verizzo Katarina, Janez in Leopold
\Vetterlo de Wiederbrunn vd. Lucija in Kromer vd. Marija
Winkler b-sa Emilija.
Grgar: Doljak Franc pok. Antona Povsič Anton pok. Štefana (Ravnica.)
Gorenja vas: Dr. Josip Golmajer.
Gorj ansko: Štrekelj Ludovik.
Kanal: Malnig Franc.
K o j s k o: Kristančič Anton pok. Antona (Kozana) Oblubek Franc pok. Janeza (Krasno) Persolja vd. Marija (Imenje) Prinčič Štefan pok. Luka pl. Reja Anton (Imenje) Simčič Franc pok. Josipa (Imenje.)
Kožban a: BlaziČ Anton pok. Matevža Erzetič Peter pok. Janeza Kavčič Franc pok.  Janeza (Golobrdo).
Ljubušnje: Sturm Janez.
Lokavec: Hmelj ak Franc.
Lokev: Muha Anton.
M e d a n a: Perin Josip pok. Josipa Toros B>anc pok. Mihe Toros Leopold pok.  Franca  in  Marije
roj. Kurtin Toros Leopold pok. Franca Toros Kari pok. Mihe Zucchiati Anton pok. Antona Zucchiati Franc pok. Antona.
' Miren: Drufovka Anton Faganelli Janez pok. Vincenca Faganelli Janez pok. Janeza
FaganeUi Janez pok. Vi licenca in žena
Karoiina roj. Pauletig. Naklo: Magajna Anton (Divača). Podgora: Attema grof Žiga
Fiegl Anton pok. Antona (Pevma) Fogar Alojzij (Pevma) Klančič Anton pok. Janeza Kocjančič Andrej pok. Andreja Kocjančič Franc Andrejev Teuffenbachbar-sa Adriana pokojnega
Zigmunda por. baronesa Tommel in
Teuffenbach  vdova  bar-sa  Antonija
(Pevma.) Fonzari Janez pok. Josipa Teuffenbach bar. Avgusta.
Povir: Kocjan Antonija (Žirje.)
Renče: Culot Franc pok. Antona Degrazia Josip vit. pl. Claudio Kebat Franc pok. Ludovika Leban Andrej pok. Josipa Marinčič   vdova    Antonija,   Kerševani
Ulrih in Mozetič Otilija Pahor Janez pok. Mihela Visintin Anton pok. Gregorja Žnidarčič Josip, Rajmund pok. Jakoba Župnijski beneficijat.
Rihenberk: Ličen Maksimilijan Lisjak Anton (Lisjaki) Pečenko Franc, Josip, Leopold.
S ežana: Ostertag dr. Josip Šuligoj Anton.
Skopo: Živic Josip.
Solkan: Doljak Katarina pok. Matevža Lorico Jernej pl.
Lenassi Oton pok. Blaža Mozetič Anton pok. Antona Puppi grof Viljem.
S o v o cl n j e: Bianchi bar. Lenart (Rubije) Pavletič Josip pok. Franca (Gabrije) Pavletič Josip pok. Andreja      « Tomšič Janez pok. Josipa Tosi cav. Gaudenzio.
Sv. Križ: Mrevle Tomaž Rovis vdova Eliza (Vel. Zabije.)
Sv. Lucija: Kovačič Ignacij Lapanja Blaž (Slap) Leban Peter Pavi (Slap.)
Šempas: Batič Miha pok. Franca Monari Anton Štrukelj Andrej (Št. Mihel) pl. Zuccatto Peter (Ozeljan.)
Šmarje: Furlani vdova Alojzija (Svino) Gruntar Franc Poljšak Filip.
Šmartno: Jaconcig vdova  Karoiina pok. Antona,
roj. Gasparini. Musič Josip pok. Josipa.
Š t a n d r e ž: Nanut Josip pok. Janeza Zavadlav-Nanut Franc.
Š te ve rja n: Ootič Josip pok. Josipa Stekar Josip pok. Josipa Tacco b-sa Josipina vdova roj. grofica
Attems in b-ssa Berta Terkuč Miha.
Št. Peter: Locatelli bar. Jurij.
Temnica: StepanČič Kari.
To maj: čefuta-Ukmar Anton, černe Amalija.
T o m i n: Cazafura Jeronim Gabršček Oskar
Gabrijelčič Tereza in Pallisca Marija LipuŠček Josip (Zatomin)
Vrtojba: Koglot Janez pok. Andreja Lasig Ivana pok. Zottig, Oarolina pok. Saunig in Josip pok. Janeza (Dol. Vrt.) Maraš Jakob pok. Franca.
Lo č n i k : Zottig Janez pok. Andreja.
M a r j a n : Dilena Anton in Ivan Krstnik,
K o r m i n : Jaconcig Janez Josipov Jaconcig Josip Janezov.
Sv. L o v r e n c p r i M u S i: Follini-Tomaj Lavora.
Trst: Coseianeig Ivan Josipov Ootič Alojzij pok. Ivana,  učitelj poljedelstva Ipavee Anton
Urbančič Miha pok. Josipa, c. ki\ predsednik dežel, sodišča v Trstu.
V e r t o z z a : Pagani Viljem, Henrijeta in Edvard.
Gradec: Ricabona Angiolina Ritter bar. Henrik in Viljem pok. Ivana.
Dunaj: Lempruch b-ssa   Alice  roj.  Pober, dr.
Carlo, Rodutta in Mavricij Levkam-Josephsthal, akcijska družba.
.1^1 "~ -^^*««h«