Leto LXXV., it. 113 ^petlizio"' in at>y»onanient<.) postale Poštnina oiacana v gotovini. LJubljana, «rsđa i?, maja 1? :~ !32 Cena 50 cent. UKiuDNlBl VO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDOJKVA UUCA • — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO mm o^iue is Knujevme Italije ta CTNlONir PT BBI.ICITA fTALIANA 8. A— BfTLANO Uii incrociatore nemico TKLJEFON: 51-22 SI-IS. 51-34. 51-25 in Zl-M — ELMitani pri poštno će k o vnem »Todn: LJubljana atev 1C-351 emn opoldne — M—Ca a naroćnln« IX.— Dr, CCNCBSSIONAKIA ESCLUSIVA per Is pubblidta (9 provenlenEa EtaB&lM ^ CTNIONE PUBBLJCITA ITALIANA S. A-, MILANO eatera silurato Cuattro apparecchi av> ersari abbattutl II Qnartiere Genera'e delle Forze Armate eomunica in data di 18 maggio il seguente bollettmo nr 1088: Nostri aero-siluranti in ricognizlone of-fcnsiva lungo le coste dell'Africa sctten-trionale siluravano un incrociatore leggere nel'a rada di Bougie ed un piroscafo di medio tonne'Iaggio in navigazione. Una formazione nemiea ha lanciato bombe su A'ghero (Sassari) causando in crolo di alrune ab»ta^?on» civili e facendo vitti-me tra la popola/ione. Due appareoch; sono stati abbattuti dal-le batterie del'a difesa. Un velivolo av-versario veniva pure distrutte in Mediter-raneo da una corvetta mentre on altro col-pito dalle batterie contraeree precipitava nelle acque dello stretto di Messina. A seguito deH'incursione citata da! bol-lettino odierno si de pl oran o ad Alghere 11 morti e 50 feriti. Sovražna križarka torpedirana štiri sovražna letala sestreljena SLAVNA DEDIŠČINA PRVE ARMADE Dnevno povelje šefa Glavnega stana Vojske ob zaključku junaških bojev prve armade na afriških tleh Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil lanes naslednje 1088. vojno poročijo: Naša torpedna letala so na izvidniškem ofenzivnem poletu vzdolž obale m-verne Afrike torpedirala lahko kri/arko, zasidrano v Inki v Bougieju, in pirnik srednje tonaže v plovbi. Sovražni letaNki oddelek je metal bombe na Alghero (Sassari) ter povzročil uničenje nekoliko civilnih bivališč ter nekoliko žrtev ni«-d prebivalstvom. Obrambno topništvo je sestrelilo dve letali. Nadaljnje sovražno letalo je na Sredozemskem morju [pokončala neka korveta, dočiin so neko nadaljnje letalo pogodile baterije, da se je zrušilo v vodo v Messin-ski ožini. Med sovražnim napadom na Alghero, u i je omenjen v današnjem vojnem poročilu, je bilo 11 ljudi ubitih in 50 ranjenih. Ogorčenje vsesa olikanega sveta R'm, 17. maja s. Po sovražnem letalskem na pci cl u to noč ny področje dolnjega Te-vera so našli en eksplozivni svinčnik. La- hko se domneva, da so sovražna letala take naprave odvrgla tudi v drugih krajih področja Madrid, 18. maja. s. Objavljajoč vest o bombardiranju Ostie, pišejo listi, da približevanje vojne nikakor ni izpremenUo vedrosti in trdnosti italijanskega prebivalstva, ki daje čudovite zglede discipline in moralne strnjenosti. Enodušno se obsoja odmetavanje polnilnih peres in drugih eksplozivnih predmetov iz sovražnih letal. Letalska, vojna s takimi sredstvi, pišejo li.sti, je nesramno morenjc in vzbuja ogorčenje vsega olikanega sveta. Helsinki, 18. maja. s. Kfiielski list vKa-rajaiac: žigosa z žarečimi besedami divje napadanje anglo-: meiiškega letalstva na italijanska mesta, ki ne predstavljajo za sovražnika nobenega vojaškega. objekta. Posledica takeg-a zadržanja, ki se ne more opravičiti med omikanimi narodi, so uničenje umetniških spomenikov in številne žrtve med neoboroženim civilnim prebivalstvom, zlasti žrtve me 1 ženskrami in otroki. Če upa sovražnik s tem streti odpor italijanskega naroda, si je izbral popolnoma zgrešeno pot, kajti na to nesramno spekulacijo je dala vsa Italija svoj meški in ponosni odgovor. Druga obletnica rimskih pogodb Hrvatski listi o p&roenu italijanskega prijateljstva za Nezavisno Država Hrvatsko It;m, 18. maja s. »Le Forze Armate« objavljajo naslednje dnevno povelje šefa Glavnega stana Kr. vojske z datumom 13. maja 1943-XXI.: Na Ducejev ukaz je junaška prva armada danes prenehala z odporom. Ko so izčrpali strelivo, živež in gorivo po nadčloveški borbi, ki je zavzela legendarni ;zraz. so morali preostali iz številnih bitk, ki so ob nenaklonjeni *reči vedno obdržali živo slavo našega orožja, podleči odločni premori na ljudeh in sredstvih. Sovražnik lih ni uklonil, razbila jih je usoda, ki preko najvišje žrtve najbo'jš'h potrjuje pravico do življenja narodov, ki verujejo v krepost žrtvovanja. Preden je izpolnil dobljeni ukaz. je junaški poveljnik armade maršal Italije Giovanni Me?se izdal na svoje Čete naslednjo poslanico: »V trenutku, ko nepremagana prva armada zadnja snema svoje slavne zastave pred ogromno premočjo sovražnika, naslav'jam poveljnikom ter italijanskim in nemškim četam svojo ganljivo zahvalo in najlepšo pohvalo. Epična junaška dejanja prve armade bodo ostala za vedno čudovit doka/ hrabrosti in vneme italijanskih in nemških vojakov. Slava jim! Vzkliknite z menoj: Živela nesmrtna Italija! Živela Nemčija!« Tako so preš'i v zgodovino dogodki te dolge in hude afriške vojne, ki je trajala 35 mesecev. Istočasno se zaključuje z eptč-nim odporom, ki je vzbudil občudovanje sveta in samega objestnega sovražnika, stran nevcnljive slave prve italijanske armade. Čast padlim jn preostalim, ki so se borili do zadnjega za čast svoje zastave! Zvesti so bili zapovedi v popolni predanosti in brez pridržka prepričani, da bo v krvavi bi'ancj vojne njih postavka zabeležena med aktiva. Niih žrtev ni in ne bo zaman. Ostalim edinicam naše Vojske, ki so ostale, da nadal.iuiejo borbo, prepušča prva armada dediščino svoje slave, svoje vere in svojega vrgleda. ki potrjuje kaj zmorejo sposobnost in hrabrost šefa. žilavost in junaštvo čet. odločitev, upirati se preko mej človeških možnosti. Ta stran svetlega junaštva, ki ie zopet posvetilo zemljo Afrike za naše pravice, naj bo p'o-den vzgled, iz katerega črpajo veterani povod za upravičen; ponos v preteklosti in za svečano obvezo za bodočnost, mladi vojaki pa krepost žrtvovanja kult dolžnosti in moško trdnost v sklepih. V težki uri. ki jo preživljamo, ni mej v dolžnosti vsakogar. Ena je naloga za vse: prekaliti voljo za zvesto borbo do zmage. Sef g'avnega stana: Ros}. ia! Živela Nemčija!« Sef g'avnega stana: Rosi. Nemški prikaz ogromnega in slavnega deleža junaške prve armade Bcrlm. 18. maja s. DNB poveličuje v svo- Tako se je končala borba, ki se je pr m poročilu hrabrost prve italijanske ar- čela šest mesecev prej pr- El Alemaim ade v Tunisu Dod vodstvom maršala Borba Drve italijanske armade je omosc Zagreb, IS. maj?., s. Tukajšnji Tsti se obširno bavijo z drugo cbletnico podpisa rimskih pogodb med Ital jo in Hrvatsko. »Nova Hrvatska^ piše: »Rimske p:godbe imajo cdloč lno važnost za prihodnjost hrvatske države in predstavljajo bistvo prijateljstva obeh narodov, ki je zlasti prisrčno zadnji dve ieti, odkar so Hrvati v borbi za neodvisnost našli polno razumevanje n podporo pri fašistični Italiji. S svoje strani je Hrvatska takoj spoznala da je morala za svojo b-rbo iskati pomoči edmoie pr: Italiji, s katero jo vežejo tradicijonaJ-ne vezi vere in kulture.« člankar se spominja preteklih !et. ki so jih prebdi hrvatski politični emigranti v Italiji in nadaljuje: ^Italija se ni samo udeležila uničenja ječe hrvatskega naroda, gnile Jugoslavije, ver-sajske tvorbe, marveč je na najbolj odločen način potrdila prijateljstvo do Hrvatske, ko ae je z ustsško revolucro proglasila za nezavisno in svobodno Rimske pogodbe, podpisane mesec dni po ustanovitvi Nezavisne Države Hrvatske dajejo to jam- stvo in tvorijo trdno obljubo za nadaljnji razvoj v sklopu novega reda. List »Hrvatski narod« piše v svojem članku, posvečenem istemu predmetu, o težkočah pri ustanovitvi nove države in pravi: »Poglavnik je gledal prav. ko je oprl vse svoje nade na fašistično Italijo in je bila v resnici neizmerna sreča za Hrvate, da so v onih zgodovinskih trenutkih našli v poglavarju Italije enega izmed največjih državnikov vseh časov. Benita Mussolinija Z rimskimi pogodbami, ki jamčijo politično neodvisnost in neokrnjenost ozemlja Nezavisne Države Hrvatske, ie Ita'ija zapečatila listino o rojstvu nove Hrvatske in ji zagotovila nadalnji razvoj Hrvatsko ljudstvo je dokazalo, da zna ceniti nrave prijatelje, in je pripravljeno zastaviti vse svoie najboliše sile za organizacijo nove Evrooe. v zavesti da tako vrši svojo zgodovinsko poslanstvo Njegova edina želja je, vzdrževati to obveznost, in sodelovati s svojimi silami pri zmagi Osi.« Berlm. 18. maja s. DNB poveličuje v svojem poročilu hrabrost prve italijanske ar made v Tunisu pod vodstvom maršala Italije Messeja. Prva italijanska armada, pravi DNB. omenjena v dnevnem povelju z dne 13. maja zaradi svojega junaškega zadržanja, je opustila svoj srdit odpor spričo neprekinjenih koncentričnih napadov premočnih anglaameriških sil šele tedaj, ko je tako ukaza1 Duce. Ko se je 24. oktobra 1942 pri El Alameinu pričela odločilna bitka za Afriko, so italijanski in nemški, v tej armadi uvrščeni vojaki vztrajali ramo ob rami pred naraščajočim pritiskom nasp:\ inih sil. Branili so vsako svojo postojanko v etapah proti zapadu, se zoperstavljali cele dneve nasprotnemu priti5ku ter onemogoči i angleške obkoljevalne poizkuse, dokler si niso čete t Osi utrle poti, ki jih je po vedla v Tunis. ' Tu je imela prva taiijanska armada nalogo držati južni odsek, katerega je dejansko trdno držala navzlic ponovnim poizkusom proboja osme angleške armade, ki je utrpela ob svojih slanih napad:h tako pri Talviuni, kakor pri Enfidav;llu hude izgube. Ko je kasneje Angležem zaradi premoči uspelo prebiti srednji odsek tuniške fronte, je angleško poveljstvo lahko poslalo na sever nadaljnje močne sile, ki so napad'e italijansko prvo armado za hrbtom, medtem kp je general Messe nudil hraber odpor spričo čelnega napada osme angleške armade. Čeprav so bile hude borbe po bojnem napadu dne 11. in 12. maja vedno hujše, je general Messe še vedno odbijal nanade. Položaj prve armade, katere zaloge streliva so se izčrpavale, je pa postal nevzdržen. Kljub temu se je general Messe trdno od'očil odbiti sleherni predlog za predajo, s katerim ne bi bila zagotovljena popolna ohranitev vojaških časti. Nato ie prišel Ducejev ukaz. naj se operacije prekinejo. Vendar so se vojaki prve armade borili še do zadnjega naboja. Opustošenje v Londonu Naraščajoče vznemirjenje prebivalstva — Pomanjkljivost londonske protiletalske obrambe Stockholmf 18. m?Ja. s. Posebni dopisnik lista »Afton Ti lningenc iz Londona piše. da prizorov opustošenja v raznih okrajih mesta in zlasti v središču ni mogoče opisit: z besedami in celo fotografije ne dajo prave predstave o dejanskem obsegu škode Strahu pred bombardiranjem se je pri Liondončanih zdaj pridržil nič manjši strah prel lastnim protiletalskim topništvom, ki povzroča ob vsakem sovražnem napadu veliko škodo in številne žrtve. Draginja je postala prava šiba božja. Zarsdi pomanjkanja službenega osebja si morajo v lokalih gostje sami streči. Glede prebivalstva poudarja dopisnik, da vojna močno vpliva na živce prebivalstva Ljudje so vedno bolj razburjeni. Čuti se tudi pomanjkanje listov in revij, včasih je treba iskati več ur, da se najde kak inevnik. Tudi ameriški Usti so redki in že več tednov start Stockholm, 18. maja. s. Dopisnik lista »Svenska Tagebladet« poroča zanimive podrobnost; o najnovejšem ty-m bard'ran ju Londona po nemškem letalstvu. Kakor je znano, so Londončani še preden je bij dan letalski alarm slšali strahovite detonacije katerim vzrok ni bil znan. Nato seje izvedelo, da je enemu nemškemu bombniku uspelo neopaženo prodreti letalsko zaporo Londona m odvreči bombe na objekte. Z raznih strani so se slišale silovite kr tike glede učinkovitosti londonskega protiletalskega topništva. Letalski alarm ob tem napadu nemškega letalstva 'e bil najdaljš' odkar nemška letala napadajo. Stockholm. 17 maja s. Dopisniki Šved skih listov v Londonu poudarjajo, da je bil zadnji napad nemških letal na angleško glavno mesto izredno hud. Bombe so padle v razne kraje mesta in povzročile znatno škodo. Bili so štirje letalski alarmi in med prebivalstvom ie nastala panika Med bombardiranjem se je začula strašna eksplo-rija, katere niso povzročile bombe, tem-več ie nastala iz nepojasnjenih vzrokov Londonski listi poudarjajo da je nemško letalstvo energično odgovorilo na nedavne napade ang'eškega letalstva na Nemčijo. Angleški vojaški kritiki poročajo, da se nemški bombniki poslužujejo nove napadalne tehnike Nemška letala slede angleškim letalom, ko se vračajo s kakega napada na kontinent, in se na ta način izognejo zaporam nad južno obalo Anglije Ta postopek ie rodil od'ične uspehe in londonski tisk obžaUne nezadostnost protiletalskega topništva, ki je bilo brez moči spričo takega načina napadanja. Nešteti požari v Cardlffu Berlin, 18. maja. s. Glede napada nera-h težkih bojnih letal na pristanišče Car-diff ob južno zapadni obali Anglije, o katerem je Junaški Rim« objavlja direktor 1 sta »Po-runca v remi« dclg članek o junaštvu Italijanov v tej vojni. Po prikazu vseh faz bitke v Afriki, navdušujoč se za uspehe bratov in tovaiišev Italijanov opisu e junaštvo tun ške epopeje. Navidezno se lahko zdi kot poraz, tcda prav tako kakor v Stal*ngradu je delež, ki sta ga Italija in Nemčija dali, v obeh primerih ogromen. Po afriški tragediji se je večni Rim s svoj mi velikimi in junaškimi tradicijami dv gnil še svetlejši in s še večjimi pravicam* zaradi svoje tisočletne slave. Od leta 1935. je Italija v neprekinjeni vrsti težkih vo.n od eksped:cije v Abesinijo. ki se je zaključila s kapitulacijo Neguševili tolp, do španske vojne preti komunistični anarhiji, ki jc bila prva vojna sovjetov proti Evropi. Italija ni bila v Španiji navzočna samo s svojo tehnično popolnostjo, s svojim močnim letalstvom, temveč tudi z žrtvijo najboljših fašistov in s krvjo številnih junakov. Brez odločne intervencije Italije bi se španska boliševLška revolucija, katero so skrivaj podpirale židovsko plutokratične vlade Francije, AngUje in Amerike, i-azsirila že teiaj na vso celino. Zadnja tri leta so za Italijo nadaljevanje žrtev, ki so se pričele v tej dobi. To so leta resnične naivišj-h žrtev, nepopis- nega odrekanja in žrtvovanja na vseh frontah. Od junaškega odpora preko človečkih mej garnizij v Et opij: In Somaliji, ki *> bile popolnoma ločene od domovine do radni jh legendarnih borb do zadnje kaplje kr~ vi in zadnjega požirka vodet so se ttau-janski vojaki v 35 mesec h obupne borbe v Afriki dvignili v zvišenost, zoperstavljajoc se številčni in gmotni premoči nasprotn ka ter kruti sovražnesti zr.vratne narave. — Kolikšno čudovito junaško življenje, kakšen globok dvig v notranjosti, kakšna volja je bila potrebna, da so italijanske divizije nrpisale ^.fnšlco ef>-lpejo, ki se je zaključila v Tuni^u- Poslanica marsela Messeja in odločitev njegovih vojakov za žrtvovanje življenja kažejo rimsko veličino italijanskih vojakov, oživljaj«, nesmrtno stavo vodnega mesta^ so ganljiv lokaz zglednih kreposti naroda ter so uvod v stoičnost, s katet>o bo polotok obvladal pogansko orgijo svojih da-n šnjih sovražnikov. Ni drž .ve, ki bi bila bolj preizkušena in ob lana z vsakovrstnimi nevarnoertmi, kakor je zdaj Italija. Bestialni bes pu.'^to'ovcev džungle hoČ€ predvsem terorizirati Italijo z letalskim bombardiranjem, da bi potem o«reiotoči3 vse sovraštvo ži lovske plutokracije pod s*'lnčnim nebom polotoka. Toda današnji Rim je Rim kakor vedns. Rim, ki so ga težkoče in grožnje narodih* za jeklo. V vseh odl^iilnih trenutkih zgo>-dovine je Rim vedno našel v svojem junaštvu in ponosu tisto moralno silo. a kar tero lahko kljubuje vsem nesramni »stim zgodovinskih obrekovalcev. Motijo se torej trgovci, ki so današnji D -o • ir.iki Italije, ko si predstavljajo, tla ta.-.-stični RLm lahko prekiče slavno tia.icijo svojih gigantskih prednikov. Cim bolj se bo an^L^aska nesramnost divje zonala proti Italiji, tem bolj silovito se bo uveljavljala evropska aoli-aaraost okrog večnega Rima- Kakor v drugih dobah je Italija vnaprej odločena, da d? je v tej vojni še več rimske veličine, Evropa, ki je dolžna toliko za svojo omiko italskemu geniju, gleda zaradi te. a z nr-s končni m ponosom na Rim, na faš-etična Rim, ki je s svojimi plemenitimi izniči h žrtvovanja za človeške i le ie opravičilo nase neomajne vere v zmago. Umrla fe mati m rti T s tra Eksc. Bigginija Sarzana. 18. maja s. Po dolgi bolezn,'. katero je potrpežljivo prenašala, je vedro umrla ga. Marija Blazini, mati mni^tra za narodno vzgojo. Eksc. Bisgini se je nahajal ob zglavju ljubljene matere, ko je umirala. Ljudstvo Sarzane globoko žalu i<-za gosoo Biggini, kt je bila žena vel'kih kreposti. Vedno je kazala globok patrioti zem ter storila mnogo dobrega. Umrla je v starosti 58 let. Pokopana bo v četrtok zjutraj. Duce je poslal ministri 1 Bigganjju sožalno brzojavko. Pogreb akademika Marcolzrga Rim, 18. maja. s. Davi so pokopali akademika Italije Roberta Marcolonga. Navzočih je bilo mnogo odličnikov iz političnih in kulturnih krogov, zastopstva ustanov in številni akademiki Italije 1 predsednikom Federzonijem, ki je opravfl fašistični obred. javno aanes nasie .nje poročilo: Na kubanskem predmestju so bili v uspešnih bojih zopet privedeni številni ujetniki. Na ostali vzhodni fronti je bila včeraj samo nezn-tna krajevna bojna delavnost. Letalstvo je z vidnim uspehom bombardiralo za vojno važne naprave v Petro-gradu. Velike letalske in ladijske izgube Anglosasov Na Atlantiku potopljenih 8 lađi] z Sl.o^o t — Na zapadu uničenih 30 sovražnih bombnikov — Nadaljevanje uspešnih bzjev pri kubanskem mostišču Dnevni letalski napadi sovražnika na nekatere kraje zasedenega zapadnega ozemlja so povzročili med preb valstvom hude izgube, predvsem v mestu Bordeaux. V leta'skih bojih m po protiletalski obrambi je bilo uničenih 17 pr^e^nn večmotorath sovražnih letal. V obrambi pred angleškimi letalskimi napadi na nemške konvoje in na Nizozemsko so zaščitne edinice sestrelile 4, protiletalsko topništvo pa z morp 6 sovražnih letal. Nad Atlant'kom m uničila nemška bojna letala 2 angleška bombnika, med njimi veffko pomorsko letalo. Izgubljeni so bili štirje lastni lovci. Posamezna angleška letala, izmed katerih "je bilo eno sestreljeno, so priletela zadnjo noč nad zapadno in južno nemško ozemlje. Letalstvo je nadalje obstreljevalo važne posamezne cilje na področju Londona tudi v noči na 18. maja več nr nepretrgoma in napadlo z močnim oddelkom težkih bojnih letal važno preskrbo valno luko Cardiff ob Bristolskem prekopu. Podmornice so potopile pri posameznih lovih na severnem Atlantiku 8 ladij s skupno 51.000 br. reg tonami, med njimi 12.000-tonsko veliko hladlno ladjo, ki je b'la do vrha naložena z mesom za Anglijo. Razen tega so sestrelile še 3 napadajoče vecmo-torne bombnike. I Noč za nočjo nad Anglijo Berl»n, 18 maja. s. Nemški bomnlk- so f tudi to noč, kakor se doznava iz vojaškega vira preleteli periferno področje Londona, kjer je trajal alarm več vt geometrična. Tako jim je uspelo izslsliti ebjekte in cd vreč' nanje svoje tovore b«mb. Večkrat so nemika letala preletala tvornice za vojne potrebščine in pomole v Cardiff u ter so j'h napadla z bombami velikega kalibra. Ko so sovražno protiletalsko topništvo in nočni love* stopili v akcijo, so nemška letal že opravila svojo nalego in se pripravljala za povratek aa svoja opor šča. TaKo so se odtegnila reakei'i ki ni dosegla nobenega uspeha. V primeri s kratkotrajnostjo nemškega napada — napad je trajal okrog 30 nvnut — je bil učme^ izreden. O tem pričajo ogromna razdejanja, ki so T-h nemški piloti opazovali v sovražnem pristanišču. G gantski plameni so se dvigali proti nebu zlasti iz nekega industrijskega podjetja, katero so številne bombe zade'e v polno, tn iz sklad-šč v napol porušenem pristanišču. V veliki razdalji od mesta *> nemški p"loti l?hlto opazili še 20 drugih velikih požarov, katere je bilo zaradi obsežnosti lahko razločevati med tisoči majhnih požarov, ki so izbruhnili na vseh krajih. Bombe velikega kalibra, katere m piloti odvrgli so zadele važne vojaške objekte. Ugotovljenih je bilo več silovitih eksplozij. Vsa napadajoča letala so se nepoškodovana vrnila na oporišča. V prvih jutranjih urah je nemško letalstvo danes napadlo silovito tudi pristanišča in ladjedelnice ob Bristolskem kana. lu. Podobnosti o tem napadu bodo še javljene. Udejstvovanje angleškega letalstva se je danes ponoči omejilo na nekaj nad-logovalnih poletov nad južno in severoza-padno Nemčijo. Bombe niso Mle odvržena Angleški strah pred veliko nemško ofenzivo v Rusiji Stockholm. 18. maja. s- Kakor pišejo nekateri švedski dopisn ki iz Londona, se v Londonu boje vsak trenutek velike nemške ofenzive na vzhodni fronti, usmerjene proti Petrogradu, Moskvi in kotlini Donca. Angleški vojaški strokovnjaki opozarjajo na ogromno osredotočenje nemških sil na ruski fronti, ne meneč se za vse grožnje napada in »druge frente«, ki prhajajo z angleških in ameriških odgovornih mest. Ne brez skrbi se vprašujejo tudi v Londonu, kaj lahko Rusi zoperstavijo tej bližnji veliki nemški akciji. V sovjetski akciji vidijo eno Izmed najbolj šibkih tečk vsega obrambnega in napadalnega sistema vzhodne zaveznice. Izgube ameriške mornarice na Pacifiku Buenos Aires, 18. maja s. MomariSko ministrstvo Združenih držav izjavlja, da so japonske sile na Tihem morju potopile 97 severnoameriških vojnih ladij. »Herald Tribune« obžaluje, da propaganda podcenjuje sovražne uspehe ter ostro kritizira zakaj ljudstvo ni poučeno o resničnih izgubah »združenih narodov« ter posebno napada Churchilla in angeško admirau-teto, ker oni v glavnem odgovarjajo za to* da ljudstvo ne zve resnice. Stran 2 -SLOVENSKI A U O D*, sreda, 19. maja 1943-XXT. Stev. U3 Življenje na živilskem trgu Začenja se tuđi že sezona, ko je posebno cenjena druge zelenjave domaća glavnata solata — vpraševanje po domačih pridelkih po* Ljubljano, 19. moja. Lani je bilo na živilskem trgu prodane Vse leto izredno mnogo domače giavnate late, Trnovska salata je sicer sloveia že prejšnje čase — ne le v Ljubljani, temveč tudi v letoviških krajih na Gorenjcem, pa tudj ob morju. Reči smemo, da lepše salate ne pridelujejo nikjer. Po kakovosti je trnovska salata upravičeno najboljši pridelek naših zelenjadarjev. Lani se je pa kljub temu zdelo, da so Ljubljančani šele odkrili trnovsko salata Sicer so jo kupovali že prejšnje čase radi, vendar ni bilo povpraševanje po nji nikdar tako živahno. Gospodinje so se gne-t.e pri prodajalcih domače glavnate salate vse leto. ne glede na razne sezone in vreme. Prejšnje čase je bila kupčija z zelenjavo najživahnejša med vročino, ko so meščani opuščal; mesno hrano ter pomnožili vrste vegetarijancev. Vendar so salato kupovali skoraj še bolj v času, ko so uživali več mesnih jedi. Ne moreš vselej tako lahko razumeti, čeprav se zdi. da je to najbolj preprosto, zakaj se gospodinje oprimejo tako nekaterih določenih jedilnikov ter kupujejo dan za dnem ena in ista živila s posebno vnemo, ko ie naprodaj še nekaj drugega, prav tako uporabljivega blaga. Ti;cii letos se je začela sezona za živahno kupovanje salate. Zadnje tedne je domača glavnata salata najbolj cenjeno blago med domačimi pridelki na živilskem trgu. Nekatere gospodinje prihajajo nalašč zarad; trnovske salate posebno zgodaj na trg. Čeprav ie druge zelenjave, n. pr. berivke in špinače mnogo več. ni skoraj nobenega zanimanja za njo. Zdaj glavnata salata ne utegne še dovolj hitro rasti, da bi io zelen jadarice lahko dovažale na trg že dobro razvito. Toda v denar gre prav tako dobro mlada, ki še komaj začenja delati g-lave. Pride'ovaike bi je lahko prodale še mnogo več. Menda b se nekatere go- spodinje ne pritoževale, če bi bila na ze-lenjadnem trgu zdaj naprodaj sama glavnata. mehka salata, ki je zdaj »kraljica zelenjadnega trga«, ne le po svojem imenu »kraljica majnikac. Vendar ne smete misliti, da zdaj gospodinje drugega sploh ne kupujejo kakor domačo saiato. Prav rade takoj pokupijo takoj povsod, kjer koli jo opazijo — zeleno kolerabo. Vemo. da so jo kupovale tudi lani vse leto, pa tudi prodajalke se dobro zavedajo, s čim najlaže ustrežejo ku-povalkam in letos pridelujejo mnogo kolerabe. Razumljivo je. da zdaj ne more biti na trgu še mnogo zelene kolerabe, saj doslej še ni mogla zrasti na prostem Priznanje zasiužijo zelenjadarke, ki so doslej že pridelale tako lepo kolerabo, kakršno vidimo v zadnjih dneh na živilskem trgu. Tudi davi je bilo naprodaj nekaj tega zgodnjega pridelka. Zdaj kolerabo prodajajo še v šopkih Zgodnji pridelki, ki prihajajo zdaj na trg. bude upanje, da bo kmalu mnogo več tega blaga ter da bodo vse gospodinje prišle na vrsto, čeprav bodo prihajale na trg pozno dopoldne. Četudi se zdi. da se je težišče tržnega življenja premaknilo na zelenjadni trg, kjer prodajajo domače pridelke, se gospodinje vendar še ustavljajo pri branjevcih ter se zanimajo za uvoženo blago, kolikor ga je pač. Zelenjave zdaj ni toliko. Med uvoženim blagom je bilo danes nekaj arti-čok, ki so po liri kos. Hitro so se gospodinje navadile na uvoženi bob. ki ga je bilo tudi danes še nekaj naprodaj. Zadovoljivo le bil trg danes tu in tam založen z oranžami. Zadnje Čase se zdi, da je večje povpraševanje po citronah. menda pod vplivom nastopajoče poletne vročine. Danes ni bilo posebno živahno na trgu, ker mnoge gospodinje ne prihajajo med tednom na trg. a tudi blaga ni ob sredah toliko kakor ob sobotah. Zavod za italijansko kulturo javlja: Evgen Dupre-Theaeider, profesor stolice za italijansko zgodovino na Kr. univerzi v Ljubljani, bo imel v petek, 21. t. m., ob 19. I na sedežu Zavoda za italijansko kulturo ; (Napoleonov trg 6) predavanje pod naslovom >Sv. Katarina Sienska v zgodovini svoje dobe«. Prelavatelj, ki je v Ljubljani že znan po svojem delovanju kot docent, je eden izmed najglobljih poznavalcev tega predmeta in mu je posvetil mnogo let raziskovanja. Profesor Dupre-Theseider je tudi priredil veliko narodno izdajo pisem omenjene svetnice. Zato bo predavanje izredno zanimivo. Vstop vsem prost. hude nuje, ker živita v težavnem položaju. Kuriva si drugače sploh nista mogli nabaviti. Iz ovadbe je bilo razvidno, da so oškodovancu posekali večje itevilo hrastov, jesenov, jelš, vrbovja in leščevja. Obtoženki pa nikjer v ovadbi nista neposredno obremenjeni. Za njuno kmdo ni bilo nobenega pravega dokaza. Prav zato so ju sodniki oprostili vsake krivde in karni, Čeprav je bil podan prestopek, storjen v nuji, pri čemer je bila vrednost ukradenima vejevja manjia kakor prfijšniih 300 c!m. Za oprostitev je bilo zlasti odločilno dejstvo, da ni bilo dokaza, da bi bili vzeli drva s parcele oškodovanca in ovaditelja. Izpred okrožnega sodišča Kovaški paničen ik Jcs'p Berlot obsojen zaradi dveh velikih vitima v na 1 let 3 in 5 mesecev robije ter 3 leta izgu&e častnih pravic Ljubljana, 19. maja. Mali kazenski senat v sestavi: predsednik sos Jos p Baričevič in votanta sos Ivan Kralj ter sodni pristav Mstevž Mohorič ;:e včeraj sodil štirim obtožencem. Obtcžn'co je v vseh primerih zastopal državni tožilec Sever. Mod drugimi je sedel na zatožno klop tudi kovaški pomočnik Josip Berlot, ki nam je po svojem jecljajočem govorjenju ostal v spominu še z razprave, ko je nastopil v isti dvorani kot priča v procesu proti sveji ženi, ki ga je denuncirala. Tokrat pa Berlot m bil priča, temveč obtoženec v zadevi treh velik'h, drzno izpeljanih vlomov, pri kater'h je bilo skupne škode 9 000 lir. Kakor mož težko govori, tako je, kakor je pokazala razprava, zelo iz-vežban v uporabljanju svojih prstov v ne- ■ 'one namene. Posebno obremenjene prelo sti sicer še nima, saj je bil samo en-krat kaznovan z večjo kaznijo, vendar tokrat ni prišel na zatožno klop tako, da bi si mogli zamisliti, da je zašel v kriminal po nesreč'. Pri svojih tatinskih podjetjih je vere;'tno imel izkušenega tovariša, ki ga je kril s svojim molk cm. Kakor je na razpravi proti svoji ženi tej odpustil, da ga .je denuncirala in jo celo povab'1 zopet k sebi je tudi redaj sprejel vso krivdo in kazen nase. Da bi imel komplica na razpravi ni hotel priznati, čeprav je bilo malo verjetno, da bi bil sam prenašal ukradene težke predmete. Tudi razni sledovi v snegu na kraju tatvin so govoril zato, da mu je nekdo pomagal. Berlot je po rodu iz šmartna pri Litiji in je tja tudi pristojen. Mož zelo težko govori. Njegovo jecljanje je tako nerazumljivo, d i so se morali »odniki, če so se hoteli sporazumeti z njim, omejiti na vprašanja, na kat?ra je lahko odgovoril z da ali ne. Obtožnica je dolž'la Berlota, da je 20. de-cembra lani vlomil v prostore tovarnarja Ivana Bernika in mu. odnesel razne predmete v skupni vrednosti 20.250 lir. Med tatinskim plenom je bilo 5 pogonskih jermenov, smirkova plošča, električne škarje za rczan;'e. jekleni noži za struženjef električni motor, svedri za rezanje navojev in drugo. Dne 11. februarja letos je vlomil v shrambo tvrdke Jerneja Jeleniča pri Leoni-šču in odnesel elektromotor in dva pogonska jermena v vrednosti 10 000 lir. Končno ga jc obtožnica dolžila, da je 13. januarja vir mil v prostore tvrdke Lavrenčič in Komp. pri g:renjskem kolodvoru in odnesel večje število pogonskih jermenev v vrednosti 24.000 1 r. Ze v preiskavi in tudi na včerajšnji razpravi je obtoženec pr;znalt da ;e vlomil v prostore Ivana Eeinil«. in Jerneja Jeleniča. Zanikal je vlom na škodo tvrdke Lavrenčič. Ponovno je trdil, da je vlome izvršil sqm in da mu ni nihče pomagal. Za žago tvrdke Lavrenčič ve, kje je, bil pa še ni n'koli tam. Kot priča je bil zaslišan poslovodja tvrdke Lavrenčič "inž. Zupančič. Opisal je, kako so odkrili tatvino p:gonskih jermenov, šest jih je zmanjke.lo iz prostora, k' ni bil zakljenjen, vendar pa je ograjen z 2 metri visokim plotom. Sedmega je storilec odnesel iz zaklenjene mehan čne delavnice. Tatvina je bila izvršena pci.oči. Zjutraj so opazili v novem snegu jasno v'dne sledove. Vodili so na Kcbaridsko cesto. Pri ograji so našli še lestev. Sledov- so kazali, da je šel čez ograjo samo en storilec, zunaj Pa ga je moral čakati vsaj še eden. — Obteženi Berlot se ;e zdel pr:č! znan po postav1-. Družba ni dobila nazaj nobenega ukradenega predmeta. Tudi med korpora delikti, ki so bili razstavleni na klopi v sodni dvorani, ni mogel spoznati nobene stvari za svojo. Druga prič?. Ivan Bern'k je prav tako cpisal, kako so odkrili vlom. Motor mu je obtoženec odnesel iz klet1. Pri pregledu zaplenjenih predmetov je ugetevil, da je njegovih 10 jeklenih nožev za struženje železa. Nekaj predmetov je prejel vrnjenih že prej. tako da ima škode še 2600 lir. Kos jermena, ki je b'l med korpora delikti, ni bil odrezan od n:emu ukraden h jermenov. — Tretji oškodovanec Jeleniča je dobil vrnjen motor in en jermen ter ima škode Še ckoli 1000 lir. Elektromotor, ki ga je obtoženec ukradel pri njem, je bil zelo težek in ga je odnesel sam le. če je imel vozček Večino ukraden"h predmetov je obtoženec skušal prodati zanlmancem. Spisu so bile priključene izpovedi vseh. ki so bodisi kupili ali pa se «pogojali z njim za nakup ukradenih predmetov. Pri prodaji je sodeloval Še nek mo.ški, ki je posebno sumliiv da je obtežencu pomsgal pri vlomih. Detektiv, ki je vodil preskavo o vlomu pri Bern'ku in tvrdki Lavrenčič in Komp. je ugotovil, da so bili sledovi v snegu naprav-ljni v obeh primer h po enakih, težkih čev- ljih, ki so merili v dolžino 31 cm. Ze med posvetovanjem senata je b'l zaslišan še skladiščnik tvrdke Lavrenčič in Komp., ki je a'cer spoznal m°d korpora delikti majhen primež kot docela enak tistemu, ki je bil njim ukraden, z vso gotovostjo pa ni mogei potrdHi, da je last oškodevanke. — Berlot je vztrajal, da je primež njegov. — Imel ga je v svoji delavnici. Po krajšem posvetovanju je predsednik razglasil sedbo, s katero je bil Berlot spoznan za krivega vlomov pri Berniku in Jelenieu, oproščen pa zaradi pomanjkanja dokazov krivde za vlom v prostore tvrdke La\renčič & Komp. Obsojen je bil na 1 leto in 5 mesecev robije. Častne pravice izgubi za debo 3 let. Oba oškodovanca sta bila s svojima odškodninskima terjatvama zavrnjena na pot civilne pravde. Obtoženec si je pridržal tridnevni rek za premislek, ali bo kazen sprejel ali ne. Dve oproščeni obtoženki Apolonija in Angela stanujeta v znani koloniji Sibiriji na Cesti dveh cesarjev. Včeraj sta se obe znašli na zatožni klopi zaradi podobnega kaznivega dejanja. Zadeva jc prav za prav odmev večje afere, v katero je bilo zapletenih 32 obtožencev iz iste kolonije. Kakor mno^okje so se tudi prebivalci te kolonije lotih sekanja drevja na bližnjih gozdnih parec-lah v Mestnem logu. Nekateri so se zadovoljili s količino lesa, ki jim je bil potreben za domaČo kurjavo, drugi pa so izrabili priložnost in si nasekali toliko drv, da so jih potem še prodajali. Proti vsem je sodišče že postopalo, ostali so še trije: Apolonija in Angela m neki moški ki je sedaj iz Ljubljane odsoten, ter je bilo postopanje proti njemu izločeno. Obtožnica je dolžila Apolonija. da 6i je nasekala okoli 1 kub. metra drv, Angtia pa okoli pol kub. metra drv na »kodo zapuščine Janeza Bizjaka. Obtoženki sta priznali, da sta prinesli domov večjo ko!:č:no drv. Zanikali pa sta. da bi bili sekali. Pobirali sta Nuno veje ;n odpadke, ki so jih pustili tisti, ki so sekali in odvažal' drevesa. Zan kali sta tudi. da bi bili po« birali veje na zcmljifču oškodo-vanega ovaditelja. Obe sta izjavili, da sta drva nabirali iz Spodnja štajerska — Peti simfonični koncert v Mariboru. V petek 21. maja ob 20. bo v Gbtzovi dvorani v Mariboru zaključek letošnjega glasbenega življenja s prireditvijo petega simfoničnega koncerta, pri katerem sodeluje pomnoženi gledališki orkester. Koncert organizira vodstvo mestnega gledališča skupno z vodstvom mariborske glasbene šole. Artistično vodstvo na je v rokah dirigenta Hermana Frischa. Kot solist nastopi pianist in klavirski pedagog ter učitelj na graški glasbeni visoki šoli dr. Roman Klasinc. Na sporedu sta poleg Beethovnove druge simfonije Listov koncert za klavir in orkester in Bizetova suita. — Ljudsko gibanje na Spod. Štajerskem. V Rogaški Slatini ter v okolici so umrl: 64-letna Marija Škrabel, 74-letni Franc Kupnik iz Spod. Kostrivnice in Terezija Hernaus. Na Pragerskem sta se poročila Josip Maičič in Štefanija Rodoscheg. V Teharjih sta se poročila Eduard Schmidt iz Celja ter Matilda Schmidt iz Creta. V Pečovju je umria 48-letna Josipina Sitar. — Smrtna kosa. V Grajski ulici 40 je preminula v Mariboru zasebnica Terezija Bratosch, ki je doživela častitljivo starost DO let. — Nezgode. Na cesti proti Lehnu v občini Ribnica v Dravski dolini je padel z motocikla 37-letni glavni stražmojster orožništva Jurij Pavšer. Levo nogo si je poškodoval pri padcu 7-letni stražmojstrov sin Jakob Šobcr iz Sv. Lenarta. Pri delu si je porezal žile na levici 33-letni čevljarski mojster Leopold Romih, stanujoč v Mariboru, na Ptujski cesti 112. Ponesrečenci so bili prepeljan; v mariborsko bolnišnico. — Ponesrečenci v celjskem okrožju. Pri izletu na Pečovnik je padel 15-letni Anton Pogačar s skale in si zlomil nogo. 3-letni posestnikov sinček Ivan Fajdiga iz Tehar.ia si je pri padcu s postelje zlomil nogo. Marija Plevnik iz Vrbna je pad'a s kolesa in si je zlomila nogo. Na gozdnega delavca Ignacija Krenkerja iz Pake pri Vitanju je padlo deblo in je nesrečnik ob obe nogi. Anton Polir iz Sopč Sj je pri j padcu zlomil nogo. Ponesrečenci so dele žni zdravniške oskrbe SPORT Na Portugalskem |s nogomet KajparilJuMjsne^! sport Sedaj se Portugalci zelo zanimajo tudi za tabletenis — Za spzrt so splošna nadarjeni Portugalci so dobri tekmovalci v več športnih panogah. Kakor pn mnogih drugih naro-d h je tudi pr. njih nogomet najbolj priljubljen. Znani so nam še iz leta 1928. ko so na olimpijadi \ Amsterdamu premagati državno predstavništvo bivše Jugosla\ije z 2:1. Portu-tugalci so pozneje sie enkrat leta 1932. porazili bivše jugoslovansko predstavništvo, in sicer v Lizboni s 3:2. Večino svojih mrddržavnih tekem igrajo s svojimi sosedi Spanci. Francozi, redkeje z Itaiijam. Slednji so leta 1928 izgubili v Portu proti Portugalcem 4.1. V portugalski nogometni zvezi je včlanjenih 190 moštev, katerih dve tretjini imajo svoja igrišča. Lep sodoben stadion imajo samo eden Graditi so ga začeli v zadnjih let.h v L-zbon* in še m popolnoma dokončan. Sprejel bo lahko okoli 50.000 gledalcev Državno prvcnst\o je na Portugalskem razdeljeno v dva dela: pokrajinska tekmovanja in ligaške borbe. V to zadnje tekmovanje se uvrsti 10 do 12 najboljših moštev Borba za prvo mesto se vedi običajno med trem: najboljšimi moštvi. SC L sabona Un'\ersitanu in FC Porto. Tudi letos :ma FC Porto naiveč izgledov da s' pnbon prvenstvo V tem moštvu igra rud' Hrvat Petrak, Profcs'onizem je na Portugalskem skoraj ne znan leraici dobvajo sicer manjše nagrade vendar ne živijo samo od teh dohodkov Tud Portugalc igraio sodobni \V-s;stem. Igrajo neobičajno nagle ostro in ognjevito PoTtuaafska moštva «o skora: 15 let vežbah madžarski :n srednjeevropski učitelji. Razen v nogometu so Portugalci močni tudi v atletik-. košarki in nam;zncm tenisu Znni-m:vo je da ima ta zadnji sport na Portu^ai KOLEDAR Dane«: Sreda, 19. maja: CeleMln. P A M A • M J E P K E 1> S T A V E Kino Matica*. Nočni metulj. Kino Sloga: Rothschild. Kino rnion: U&Uva. Razstava mladih «*ioTcn'*kih Mikarjev hi kiparjev v Jakopičevem paviljonu. Razstava Edo Der/ »j v Oborsuelovi jrti-lcriji odprta od 8. dVlS.30. X. produkcija gojencev sole Glaabcne Matice ob 18. v mali filharmonij ni dvo-raaii. DEŽURNE I. E K A K N E Dane«: dr. Kmet. Bleiwelsova cesta Trnkoczv ded.. Mostni trg 4, Ustar. 1 lenburgova ul. 7. Sredstvo proti prehladu Začelo se je včeraj zjutraj. Prebudil sem se z občutkom, kakor da mi je glava polna žarečega oglja in da mi iz oči švigajo iskre. Počutil sem se zelo slabo in ta čas ko sem Se razmišljal, ali bi se dal v primeru smili pokopati na pokopališču ali sežgati v krematoriju, sem jel kihati, da so se tresle vse stene. Kako sem se prehladil, sam ne vem. Žena trdi, da sem prezgodaj odložil volnene spodnje hlače. Prav se mi godi, pravi. Zoni se mož nikoli ne smili. — Da. da, — me je cštevala. — Prav tak si kakor vsi moški. Cim te kaj malo zaboli, že misliš, da je smrt tu. Zakaj nisi tak, kakor jaz? Ali si me že kdaj slišal tarnati, Bože moj, večkrat mi je kakor da bom zdaj zdnj izdihn'la dušo, pa »e vendar vlečem naprej, če bi bil ti tak. Morda bi bil moral oditi k zdravniku, toda — taki so pač meški — tudi jaz sem lahkomiseln. Odšel sem v pisarno in — ki-hal. — Oh, — mi je dejal tovariS, — ali si se prehladil? Scvražim ljudi, ki zastavljajo taka neumna vprašanja. Jasno je, da ne kiham za zabavo. — Poznam sijajno sredstvo proti prehladu, — je nadaljeval tovariš. — Poskusi & H p-tabletami. Prepotil se bc$ In konec bc prehlada. Moral bi ga bil kresnlti po glavi z ravnilom ki sem ga držal v roki, toda takrat še nisem slutil, ka* se mi bo zgodilo. Vsak prijatelj ali znanec, ki sem ga srečal, mi je priporočal kaj drugega. Ko sem se popoldne vrnil domov, sem našel tam svojo drago taščo. Dobra duša je poslala takoj sosedovega otroka na svoj dom po steklenico vina za okrepitev. Dejala je. da mi bo to takoj pomagalo. Ko J3 sosedova hčerkica prnesla taščino vino, me je vprašala, če sem že poskusil najest, se sirove čebule. Njena mama pravi, da to imenitno pomaga. Kupil sem torei čebule, kaker tudi vta druga sredstva, kar so mi jih bili priporočali dobri ljudje čez dan. Legel sem v posteljo, si cvll okrog vratu staro ženino nogavico in pomislil med silnim kihanjem: bom že pokazal temu preklicanemu prehladu! Začel sem s Hip-tabletami in zal'1 jih s konjakom. Da bi se pomiril, sem popil skodelici limonade_ pa sem takoj začutil, da se mi bo nekaj pripet'lo, če hitro ne preprečili zla. In hitro sem popil v skodelici mleka še kapljice za okrepitev želodca. Pozneje so mi rekli, da sem si moral z vilicami raniti jezik — in da mi zato nobena jed in nobeno zdravilo ne diši Začel sem težko oihati in zato sem pop.i čašo vina za okrepitev, ki mi je d'šalo kakor ribje ore. Še preden sem se onesvestil, sem začel fantazirati o nekakšni luči, o ognju, ki se mi je vedno bolj bližal m končno zažgal tudi nogavico okrog mojega vratu. Vse to ni nič pomagalo. Prehlad se je razvijal in prodiral vedno globlje. Ponoči sem kašljal že tako močno, da je vsa posteljnina popadala z mene in prehladil sem se še bolj. Drugi dan sem se počutil tako slabo, da sploh nisem ponvslil na to. da bi ftel « službo. Nisem si upal poslati po zdravnika, ker bi bil gotovo opazil, kaj vse sem ponoči zavžil in moral bi me b;l ovaditi zaradi poskušenega samomora. Popoldne me je zavila žena v rjuho, namočeno v razredčeni gorčici. Dejala je. d? potegne to ves prehlad iz človeka. Mene je potegnilo to celo iz postelje — ko sem zadremal in se zopet zdramil, sem ležal m tleh pr postelji. Proti večeru je prišel sosed in mi dejal: — Slišal sem. da ste se prehladili Ali s^e že poskusili... Same moji oslabelosti se mora zahvalti. da je šc» ž;v. Zadnja kar sem poskusil, je bila avto-su^estija. Približno milijonkrat sem ponovil sam pii sebi: — Ne, n'sem prehlajen! — Naman tega je. da človek prepriča samega sebe, da ni prehlajen !n kadar to verjame, je vs-'^no ali je res prehlajen ali ne. To je bilo sicer naporno, ker sem bil ves hripav, toda znano jc da to pomaga in česa človek n* stori za svoje zdravje. Avtosugestija me je povsem izlečila, razen da me je še vedno bolela glava, kakor da bi me bil nekdo obdelal s klad'vom po nji. razen da sem silno kašljal in k4hal in da me je sploh vse bolelo. Bil sem pa globoko prepričan da sem zdrav. Izmed vseli preizkušenih sredstev je bila torej avtosugestija najboljša. Ne vem samo, dali bi ne bilo morda še bol;'še od nje sredstvo iti sem o njem čstal v neki stari kn-"igi. To je neko čarovniško sredstvo, ki se lahko uporabi razen za lečenje nahoda tudi tedaj, če človek želi. da bi se vanj zaljubilo dekle. Gre za tole: Rdečo kačo kuhamo tako dolgo, da se koža povsem odlušči od nje. Potem poberemo z nje mast, ki jo raztopljeno popijemo ob šč-pu. Nisem imel pr< rekah nobene rdeče kače in zato tega sredstva žal nisem mogel preizkusiti. skem vedno več prjatcljev in da jc poleg meta i:;ines najbolj priljubljen. Za kolesarstvo jim manjka glavni pogoj napredka — di brc dirkališče. Lani zaradi tega niso mogli izvesti državno prvenstvo. Na cestnih dirkah so se najbolj uveljavili Lourenco. Martina, Lo-pez in Raposo. Tudi v lahki atletiki je zapreka večjemu napredku pomanjkanje primernih Dubri so Portugalci v košarki. Lansko leto Si je pribr:r:!o državno prvenstvo moštvo »Va-sco de Gamma«. Sedaj uvajajo kešarko tudi za žerske. Zelo so napredovali portugalski igralci tenisa Proti Špancem sta sicer Roquete in Ricciardi izgubila vendar sta zapust !a zelo dober vtis Staro trad:cijo imajo Portugalci v sabljanju Nj olimpiadi v Parizu leta 1924 in v Amsterdamu teta 1928 si je portugalsko moštvo pr.bor:lo vstop v zaključne borbe. V splošnem je mogoče reč: za portugalski spcTt, da ima v mnogih panogah lepe pogoje za razvoj, manjkajo mu pa predvsem dobra vežba-l:?ča Prav tako pa bi mu bili potrebni ve5či učitelji ;n mednarodni dvoboji. Stanje v soodnještajsrskem • nogometnsm prvenstvu Spodn;o*tajersko nogometno prvenstvo, Ki je poleg štajerskega konkurenca zase, se bliža koncu. Vodstvo je v sigurnih rokah TrboveH ki jih praktično ne more neben drug tekmec zr:niti a rrvega mesta. S tem oo si Trboveljčani pridobili pravico sodelovanja v prvenstvu Štajerskega okr:žnega razreda, v katerem igrajo sedaj Rapid. Železničar iz Maribora in Celje. Predvideno je, da bodo Trbovlje že leseni igrala v višii skupini. Drugo mesto pripada mai iborskim Poštarjem, ki so se kljub raznim težavam zelo p:c;umno berili. Sledijo jim na naslednjih mestih BSG Westen iz Celja in Zagorje, katerih končno mesto še n: do-čeno, Ker morajo odigrati še nekaj tekem. Precej jasnosti bodo prinesli izi-M včerajšnje nedelje, ko sta bili odigrani tekmi BSG VVesten in Trbovlje ter Poštarji—Zagorje Do t€h tekem je bilo stanje v tabeli naslednje: Trb-vlje 12 12 0 0 38:8 24 Poštarji 13 11 0 2 22:17 22 BSG \Vesten 13 9 0 4 44:22 lft Zagorje 12 8 0 4 12:25 1fi Ptuj 14 7 0 7 17:10 H Hrastnik 14 5 0 9 24:18 10 Marenbarg 14 4 0 10 7:45 6 Siov. Gradec 14 3 0 11 2:12 6 * _ SK Zabjak. V četrtek 20. t. m. od 18 dalje na igrišču Marsa obvezen trening I moštva. Cemažar. Ovsenik, Kurent — sigurno- V petek 21. t. m v klubski sobi se stunek I moštva in rezerve. Vsi vabljeni* Načelnik. — Prvaka Sarajeva in Osieka. Krajevno nog-metno prvenstvo se je v Sarajevu končalo z zmago Saška. V zadnji tekmi 'e igral z Djerdjelezom. Tekma, ki ji prisostvovalo 6000 gledacev. ^e je končala neodločeno 1:1. Sašk bo sedaj DdeV-val v hrvatskem državnem prvenstvu. — Prejšnjo nedeljo je bila tudi v OsieKv odigrana zadnja prvenstvena nogometna tekma. Osješki Gradianski je sprejel v goste Hrast iz Djurdjenovca In ga brez velikih težav premagal 6:1. Tako je 1i*a-janski prvak Osieka GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 19. maja, ob IS: Jorfjeva hči. Pie- miera. Red Premierski. Četrtek, 20. maja. ob 17: V Časn obKUn- nja. Zaključena prestava za Šolsko mladino. Petek. 21. maja. ob lf>: V TPm llllW«Ji, Zaključena predstava za šolsko mladino. Oabriele D'Anunzio: »jorijcVa hi1«. Pastirska tragedija v treh de;,anjih. Osebe: Lazaro — Levar. Candia. njegova žena — Marija Vera. Alici .-'in — VI. SkrbirisVk, Splendore. Favetta. Ornclla. hčere: Starčeva. Rasber^erjeva, Levarjcva. Maria — Gabrijelčičeva, Vienda. njena hC-. — S in-cinova. Teodula — Kralieva Cinerela — Gorinškova. Mon'ca — Križa jeva, Ana — Rakarjeva. Cntalfinn — Leofiovm, M I Cora — Simčičeva. Mila di Codra — Bol-tar-Ukmaricva. Fcmo — Bratina, Iona — Peček, starka — Nablocka, kopač — Bc:tc-dičiČ. svetnik — P. Kovic, obsedenec — Podgoršek, pastir — Brezisar. /an.iei: Na-krst. Verdomk. Tiran, prva pevki — Nada Stritarjeva, prva žalovalk;i — P. Juvano- va. Režiser: M. Skrbiniek, prevod: dr. A. Gradnik. Načrti za kostume: J. Vifanova. OPERA Sreda. 19 maja, oh 16: Bfgeolj Onjceju. Izven. Zelo znižane cene od 20 lir navzdol. Četrtek. 20. maja. ob IS: MMMM BuH t-fly. Izven. Gostovanje Mat 'i- Pave X Cene od 60 lir navzdol. Petek, 21. maja: zapito. T. I. Čajkovski: »Evgenij On.i - 1 rična opera v sedmih ilikah, po PuJkis i pesnitvi. Prevod: N. ttritof, Osebe: T/*' n \ posestnica — polieeva, Tatjana — Hej* -lova. Olga — Gclobova, F lipjevna — B. Stritarjeva. Evgenij Onjegln — Jan1. Lenski — Čuden, knez Gromin — Lupi stotnik — štkabar, Zareoki Dolnič •-, Triquet — B. Sancin. Gillot — IfeaclR. D -r'gent: N. Štritof, režija in »cona: C. D.>' vec, zborovodja: ' R. Simonit'., koreogi inž. P. Golovin. (Gostovanje primadone Mafalde F V četrtek bo pela sir vita umctn.ra pari Chio-chio-sane, ki spuda P0 tOCBk n u in ] soji evropske krtka po.eg M'mi v rLi I -hemec, med like, ki jih posebno tenkern oživotarja tako v pevskem kakor v Igralskem pogledu. Gostovanje te vehko p •< je za Ljubljano največji dogodek se« Ostala zasedba: Suzuki — Golob va, K — Stritarjeva, Pinkerton — Lipu^ček, Sh ples3 — Janko. Goro — Sladoljov, Y.i deri — Doln'čar, bonec — Lupša, ko: i. — Gregorin, uradnik — ftkabar, mati škrjančeva. Dir.gent: D. 7. l.:\\ reJRJ Debevec, zborovodja — R. Simoniti, SC m >-graf: A. Foriga. Radio Ljubljana SREDA, 19. MAJA 1M3-XXL 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v siover^č :ii. 12.45. Lahka glasba. -— 13.00: Nap časa. — Poročila v italijanščini. — 13 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboro/.. Sil v slovenščini — 13.12: Orkester v dirigent petralia. — 14.00: Poročila v ta lijanščini. — 14.10: Koncert malega o: e stra vodi diriaent Stane Lesjak. 15.00 P ročila v slovenščini. — 17.00: Napoved sa. — Poročila v italijanščini. — 1- 13 Koncert dua Golob-Adamič. — 17.35: V linski koncert Jana Slajša — pri kla\ l Janko Ravnik. — 19.00: »Govorimo jansko« — poučuje prof. dr. Stanko Lci — 19.30: Poročila v slovenščini. — 1«J ; » Politični komentar v slovenščini. 20 Napoved časa. — Poročila v Italijani -- 20.20: Simfonični koncert vodi d;i Mule. — 21.30: Predavanje v slovcnš — 21.40- Orkester »Armonia« vodi d i gent Segurini — 22.15: Orkester vodi dirigent Nicelli. — 22.45: Poročila v Itali-ianščini. ČETRTEK. 20. MAJA 1943-XXI, 7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Nap . I časa. — Po!c< ila v italijanščini. 12.20: Pl u §ce. — 1230: Poročila v slovenščin . 12.45: Operna glasba. — 13.00: Nap \ časa. — Pcročila v italijanščini. — L3J i, Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obot Sil v slovenščini. — 13.25: Prenos za N< -ćijo. — 14.00: Poročila v ital'janščini. --14.10: Konce:! Radijskega orkestra d rigent D. M. Šijancc. — Lahka gla^ 15.00: Poročila V slovenščini. 17.00: N . -ved čas:\. — Poročila v Italijani ni. 17.10: Nove plodfie Ostra, — 19.^0: Pl i v slovenščini. — 19.45: Politični k m<" v slovenšč ni. — 20.00: Napoved časa. Poročila v itilijanščni. — 20.20: Ork. »Armonia.r vodi dirigent Segur ni. — 20.50 Koncert čeliata Cende Scdlb?.uor;ia — p klavirju Marijan Lirovšek. — 21.20: I cert Adcm'čevega orkestra. — 22.00: i davanje v slovenščini. — 22.10: Orlo Cetra vodi dirigent Barzzza. — 22.45: I ročila .v ita^ijanš^ni. MALI jagSl^ft ^ceV e4 OGLAS S K NE VESTE.. -ia vam oglaa v >Sio renskem Narodu« < vzame vse Vaše oi? Ce iščete sluzr ali stanovanje, če t* te karkolj kupiti obrnite na oglasm leleK »Slovenska Naroda c ki Vam ru cenenim oglasom u&-poLHi željo. Štev. 113 V n 3 čim več buč tem več maščob Zadnji čas za sajenje buč — Letos naj bi posadili čim več buč za izdelavo olja Ljubljana, 18. maja V Kmetovalcu-, v 3. 4. štev. ki je pravkar izšla, čitamo članek inž. Fr. Mikuža pod naslovom »Sadite buče za izdelavo olja!« Leto za letom priporočamo, naj bi se naši kmetje oprijeli pr-delovanja buč za izdelovanje olja. a brez oč:tnega uspeha Prejšnja leta so bili propagatorji pridelovanja buč za izdelavo olja pri nas osam ljeni. Tedaj se še tudi nso oglašali strokovnjaki. Tudi tovarne olja si najbrž niso še obetale kaj resnega od podobne propagande. Zdaj je drugače in morda bodo kmetje posadili kaj več buč letos. Zdaj je zadnji čas za sajenje buč. Buče navadno sadimo hkrati s koruzo> vsaj v krajih, kjer je pr.delovanje buč bolj razširjeno. Bučno olje je dobro Se pred leti bi slabo naleteli, če bi trdili, da je bučno olje dobro — pri naših me« : čanih, ki so cenili le »fino nam'zno olje«. Mnogi bučnega olja sploh niso poznali. Drusrm. ki so ga poskusili, se je zdelo neužitno. >štajerc:< pa. ki so bili vajeni bučnega olja ter vedno trdili, da je med vsemi jedilnimi olji najboljše m najredilnejše, so pogosto zaman iskali v Ljubljani to dobro zabelo. Odjemalcev je b lo malo, zato oe trgovci n:so radi zalagali z bučn'm oljem, ki so ga pošiljale v Ljubljano štajerske tovarne olja. Ko se se pa razmere spremenile, da se je bučno olje začelo bolj širiti tudi v Ljubljani, je blo vedno več ljiuVteljev »štajerske« zabele. Številni meščani so sprevideli, da je bučno olje. Ito se navadiš nanj, mnogo okusnejše — seveda pa np sine biti pokvarjeno, »žaltavo« — in da več izda. Jedi, zaboijene z njim, so okusnejše. zlasti salate. Krompirjeva salata dobi poseben okus ter je mnogo boljša kakor sabeljena z drugam oljem. Sicer je pa bučno olje uporabno prav tako za vse jedi kakor druga namizna« olja. Bučno olje tudi ne »smrdi«. Skratka, bučno olje je zelo dobro. Ko so se pa mnogi navadili nanj, ga niso mogli več kupovati. Zakaj ne izdelujejo bučnega olja v Ljubljani MeSČanl so se vpraševali, zakaj vendar ne izdelujejo bučnega olja tudi v Ljubljani. Zvedeli »o, da v naši pekrajmi kmetje ne pridelujejo buč za izdelavo olja, temveč le za živinsko krmo. Buče so pokrmili s semenjem vred. navadno nezrele. Posebno mnogo jih pa tudi niso nikjer pridelovali, sicer tudi niso imeli skušenj za predelovanje buč za olje. Bučam je treba precej gnojiti, a naši kmetje so jih pridelovali le kot postranski pridelek, za krmo. tako da se i\m je zdelo vseeno kaJtšne so pridelali in koliko je trio pridelka. Tudi na vrste se niso ozirali. Prav tako se pri nas ni moglo prav razširiti pridelovanje sončn'c. V zadnjih letih je bilo precej propagande za pridelovanje sončnic. Tovarna olja si je prizadevala, da bi se pridelovanje buč č'm bolj razširilo. Dokazovali £*>, da bi Ljubljanska pokrajina lahko pridelala dovolj sončnic za fTv-oje potrebe po maščobah. Toda pri nas — kakor menda tudi drugje — je zelo težko premakniti kmeta, da bi se oprijel česa novega. Drag »motor« za pridobivanje maščob Inž. Mikuž pravi v omenjenem sestavim, da so zadnje čase spoznali v vseh deželah, da je pridobivanje živalskih maščob dnftžje, prča_snejše in bolj tvegano kakor pridelovanje oljnih rastlin in izdelava olja Iz njih. Prašič 2e sovrazmemo drag »mo- : - za pridobivanje maščob. Pridelovanje oljnih rastlin se je razširilo tudi v pokrajinah, kjer prej oljnih rastlin niso gojiii. Površne, posejane z oljn'mi rastVnami, ro se povečale v naprednih kmetijskih deželah za 20—30T. Izredno se je zlasti razširilo pridelovanje oljnih rastlin v Nemčiji, tako da je zavzelo od 1. 1937, ko je obdelan- površina znašala 63.000 ha, leta 1941 225.C00 ha. • Kaj naj bi pridelovali pri nas Pri Das je med olj'nimi rastlinami najbolj priporočljivo pridelovanje buč in sončnic. Izbrati bi pa morali pr:merne vrste teh rastlin, kakršne najbolje ustrezajo v naših razmerah in dajejo največ izvrstnega pridelka. Pri tem bi naj upoštevali, da nam ta pridelka nudita mnogo tudi v mirnem času; pridelovalec bo imel tudi tedaj lepe dohodke. Pridobivanje maščob je vedno neobhodno potrebno. Postransko nam pridelovanje buč in sončnic, odnosno izdelava olja. nudi tudi izvrstno živinsko krmo. >tropinc-. ki vsebujejo mnogo beljakovina-s-ih hran 1. če krmimo s takšno krmo krave, se zelo poveča molznost krav. mlada živina pa nap-lo rase. Naše podnebje je dovolj ugodno za pridelovanje buč in sončnic, morda ne manj kakor na štajerskem in Hrvatskem. Navodila za pridelovanje buč Strokovnjak nudi ravodila za uspešno pridelovanje buč. Pravi, da buč ne sadimo pred majem, kajti buča je zelo občutljiva za mraz kakor n. pr. fižol. Buče navadno sadimo v prvi polovic' maja. V krajih, kjer pridelujejo koruzo, buče navadno sade hkrati s koruze. Za pridelovanje je najprimernejša srednje težka zemlja, dobro pognojena glob c k o. Manj primerna je peščena zemlja, tudi tu v nji buče dobro uspevajo, če ni suše. Priporočljivo ;:e predelovanje buč na Barju, kjer je zemlja primemo osušena in kjer vsebuje mnogo sprstenin ter redilnih snovi. Sicer je pa treba bučam dobro gnojiti s hlevskim gnojem. Dognano je, da buče v dobro pognojen* zemlji praj cveto in da je manj jalovih cvetov, čim prej buča cvete, tem prej dozori, kar je zelo pomembno, kajti nezrela buča nima zrelega in dovolj razvitega semenja. Najbolje je. če gnzj podorjemo že jeseni. Računajo, da je treba na ha zemlje 300 do 400 stotov gnoja. Priporočljivo je. da dodamo fosfatna gnojila, kajti rodvitnost buč se poveča g fosfrrjevo kislino in peške so težje. Na ha zemle ie dovolj za gnojenje 400—500 kg kostne moke jeseni ali 200—300 kg super-fosfata spomladi- Pridelovalci morajo vedeti da ne kaže mnogo gnoj ti s kalijevimi in dušičnom* umetnimi gnojili, kajti dognano je. da tudi najmanjša preobilica kalija to dušika zadrži cvetenje buč, tako da seme pozno zori in pogosto ne more dozore ti. Saditev in obdelovanje Buč navadno nikjer ne pridelujejo samih. Sadijo jih med krompir in koruzo, odnosno ob robovih njiv. Strokovnjak priporoča, da seme pred sadttvijo namakamo 24 ur? kar izkušeni pridelovalci tudi delajo. Lahko pa damo seme tudi, da se navlaži, v zaboj med mokro žaganje. Namočeno seme vzkali več dni prej, v toplem vremenu v 8—10 dneh. Buče ne sade, čeprav jih pridelujejo v večjem cbsegn, s kakršnimi posebnimi pripomočki, temveč proprosto z motikami v jamice. Strokovnjak priporoča, naj bi :ih sadili v razdalji po 2 metra, če je zemlja dobra, v slabši zemlji pa po 3—4 metre narazen. Nobenih izkušenj še ni, katera vrsta buč bi se obnesla, če "bi buče sadili same; v vetrovnih in suhih legah dajo buče celo kot vmesni sadež 30% več pr'delka, kakor če bi pridelovali same. pravi strokovnjak. Zelo priporočljivo je dodatno gnojenje bučam ob sajenju. To se pravi, da izkcplje-mo malo globlje jamice ter vanje vržemo nekaj gnoja ali dobrega kompesta. Gnoj pokrijemo z zemljo ter ga potlačimo. V tako pripravljene kupčke gnoja v jamicah potem sadimo buče: zasekamo z mot-ko m vržmo v zaseko po 6 do 8 zrn, ki morajo biti približno 5 cm globoko v zemlji. Ce vzklije preveč semen, pustimo na vsakem kraju samo po 4 močnejše rastline, druge izpulimo. Buče je treba okopavati in os pa-vati prav talio kakor krompir. Koristno je če j;h okopljemo dvakrat. Strokovnjak priporoča, da na vsaki rastlini pustimo le 2 do 3 buče. ker se petem hitreje in lepšo razvijejo in dozore ob pravem času. Vsa obdelovalna dela morajo biti končana že junija, kajti vsa poznejša prestavljanja ter premikanja bi le škodovala. — Buče, posajene sredi maja, začno zoreti septembra. Plod je zrel. ko se večina listja posuši in buča votlo zadoni. ko po njem potrkamo. Zrela buča ima trdo skorjo in lepo porumeni. Semenje vsebuje tem več olja, čim bolj je buča žrela, zato je priporočljivo, da buče še nekaj tednov pozorijjo, spravljene z nj v, to se Frav*» da jih ne razsekamo takoj. Buče skrbno »trebimo«, kakor pravijo na Štajerskem pobiranju semena iz buč. Seme in peške posušimo, nakar jih spravimo, dokler jih ne oddamo tovarni ali kam drugam. — Strokovnjak pravi, da bi pri nas prišla v požtev za pridelovanje štajerska navadna buča in one domače buče, ki vsebujejo največ polnih, velikh in na olju bogatih pešk. Po razumni odbiri bi vzgojil' primerno vrsto, ki bi najbolj ustrezala našim razmeram. Pridelki dcbr:h vrst znašajo okiog 50.000 kg buč na ha ali okrog 1000 kilogramov semena, ki iz njega izd?lajo 250 kg olja in 650 kg oljnih tropin. DNEVNE VESTI — Dar rimske vlade madridskemu vseučilišču. Iz Madrida poročajo: Italijanski poslanik Paol ueci de Calboli je izročil v imenu italijanske vlade književnostnj fakulteti madridskega vseučilišča zbirko 450 del najpomembnejših italijanskih piscev in avtorjev. Izročitev del je bila v okviru posebne slovesnosti, v kateri je izrazil fakultetni dekan Elov Gullon prisrčno zahvalo v imenu univerze. — Na poU'u slave je padel pionir Otto-rino Perri. po rodu iz Cremone. Bojeval se je na Hrvatskem proti upornikom, kjer je žrtvoval svoje življenje. — Topel sprejem vrnivših se vojnih ujetnikov v Barju. Z motornimi ladjami Gradišča, Citta di Tunis;' ter Argentina se je vrnilo v domovino 2411 vojnih ujetnikov, ki so se izkrcali v Bariju in ki so biLi do posredovanju Rdečega polume-seca v SrnJrni zamenjani z angleškimi vojnimi ujetniki. Ob njihovem prihodu so jih sprejeli s prisrčnim pozdravom strankin nac. inspektor pro- Dadolabo kot zastopnik ministra Scorze. poveljnik barij -skega armadnega zbora kot zastopnik vojnega ministra, nadalje prefekt, poveljnik letalskega oddelka, barsld nadškof. Zvezni tajnik in drugi oblastveni ter strankini predstavniki. Ljudstvo jih je toplo pozdravljalo. — Nemškj likovni umetniki razstavljajo v CrenKm'. V skladu z dogovorom med predstavniki nemškega tiskovnega in propagandnega ministrstva, hannovrskega gaulajterja, odbora za kulturno sodelovanje med Cremono in Hannovrom ter urada cremonskih umetnostnih manifestacij bo otvorjena dne 6. junija umetnostna razstava, na kateri bodo zbrali svoja dela likovni umetniki iz Saksonske. Vseh razstavljenih umetnin bo okoli 200. Svečani otvoritvi bodo prisostvovali gaulaj-ter in župan hannoverski ter drugi odlični rajhovski predstavniki. Razstava bo v prostorih palače Afaitati in bo trajala 15 dni. — Smrt italijanskega generalnega konzula v Bordeauxu. V Bor.leauxu je umrl italijanski generalni konzul dr. Alojz Drago. Pokojnik je bU rojen v kraju Nervi leta 1891. Udeležil se je prve svetovne vojne 1914 do 1918 v svojstvu častnika-zdrav-nUisL Po letu 1918. se je posvetil dfploma-tični karijeri, v kateri je naglo napredoval. — Sestanek lekarnarjev v Sieni. V Sie-ni je bil te dni sestanek vseh lekarnarjev iz sienske pokrajine. Na njem so poročali lekarnarjem številni vseučiliškj docenti o zanimivih znanstvenih medicinskih izsledkih v zadnjem času. Zbrani lekarnarji so ob sklepu počastili spomin lekarnarja poročnika Cesara Dorija, ki je padel na ruskem bojišču. — Ogrski kralj cigan°v je umrl. Ogrski ciganski kralj Raszder 36. je umrl v starosti 84 let Skozi desetletja je bil nekronani kralj ogrskih ciganskih godbenikov in budimpeštanskeea nočnega življenja. Potoval je po vsem svetu, bil je tudi izven ogrskih meja zelo znan. V zadnjih letih se mu je slabo godilo, umrl je v revščini. Budimpeštanski dnevnik,- posvečajo umrlemu ciganskemu kralju obsežna poročila. — Sadjar in vrtnar je v svojem jubilejnem letu. po 30 letih izhajanja, začel izhajati kot zbornik poučnih poljudnih, a vendar srrokovnjaških sestavkov za sadjarje in vrtnarje in sploh obdelovalce zemlje; sadjarsko in vrtnarsko glasilo zdaj izhaja četrtletno in zdaj je izšlo za mesece april, maj in junij. Uredil ga je novi urednik, znani sadjarski strokovnjak Fr Kafol, podpredsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva. Sadjar in vrtnar je zdaj v resnici prava zakladnica nasvetov, pobud in razprav za sadjarja, vrtnarja in zelenjadarja. Na bogato vsebino se povrnemo še ob priliki, da opozorimo na nekatere koristne nasvete tudi naše čitatelje, ki se pečajo z obdelovanjem zemlje. — Nova Italijanska komedija. Gledališka skupina gledališča Querino v Florenci je vprizorila te dni novo kc medij o Edvarda Antona. Nova komedija ima naslov >Vrnitev pomladi«. Krstna predstava je loživela lep uspeh. — Uspeh italijanske drame v Nemčiji. V državnem gledališču v Braunschvveigu je doseglo lep uspeh novo odrsko delo Cezara Meana pod naslovom »Stoletja ne zadoščajo«. Omenjena krstna predstava je bila v okviru posebnega italijanskega tedna. Na sporelu so bile tudi vprizoritve Verdijevih oper ter Goldonijevih in Pirandellovih del. Nemška kritika zelo pohvalno in pozitivno ocenjuje estetično vrednost nove italijanske drame. — Tragična smrt preizkušenega planinskega vodnika. Posebna skupina planincev je hotela te dni doseči vrh ne ravno težke planinske ture s pohodom na vrhove Laus-ge. Ta planinski izlet se je končal s smrtjo planinskega vodnika Eugena Bertona. Pri vzpenjanju na omenjene planinske vrhove je bilo udeležnih 6 možkih, ki so vsi vešči plezanja. Bili so dobro opremljeni s potrebnimi plezalnimi pripravami. Znsčilno je, da ni bilo žrtve mel udeleženci planinske- V spored sta vpleteni tudi dvu deklamaciji iz šole prof. O. Šesta. Natančni spored dobite v Knjigarni Glasbene Mat ce in o t tričetrt na 6. dalje pri vhodu v malo f;l-h3rmonično dvorano. Ravnnteljstva in <*1-bor vabita vse, ki se zanimajo za g"as-beni pouk v prvi vrsti pa st:irše in : \-dino k nocojšnji produkciji. —lj Znai*: planinski motivi, ki jih je v zgernjih prostorih Obersnelove galerije postavil na ogled priznani slikar in * telj Edo Deržaj. so me.1 ljubitelji upodabljajoče umetnosti vzbudili upravičena przorn^st. Mladi umetnik je postavi: ogled 31 uspelih akvaie'ov :n 18 olj. Od teh je 2S gorskih motivov. Zamuda fce opoTerjamo, da bo razstava odprta do 30. t. m. Ogled vsak dan od 8. do 18 30 —li Ne°premljCno stanovanje z eno ali dvema sobama ter vsemi pritikl'nami no DOtrebujc mestno županstvo za m £n domačina ter zato prosi gospodarja lakih sanovanj, da ga takoj naznanijo na magistratu. Po'.e£ tcp,a pa mestno hipen-stvo za nastanitev oficirjev in uradn [k rv Še vedno potrebuje več čedno oprem je-nih sob zlasti v sredini mesta. Kdorkoli ima kako primemo itanovanj* olj lobo, naj jo takoj naznani mestnemu odpravni-štvu v sobi št. 23 v III. nadstropju ma-gistratnega poslopja za Robbovim VOdnjs-kom. —lj Nova knjiga za mladino z napeto vsebino je ' Tarzan- . kralj dSunfia, ki je ir^la v knjigarni Tiskovne zii:u_>\ A burgova ulica 3. — lj Bogato *e Vam povrne i/dat»*K. sl nabavite Slčovo lin ji g o\«\1 t\a Knjiga je primerna za obiskovalce tečaje V, slasti pa za samouke. Mladina naj ne samu 14 | ri-llke. da se nauči knjigovo '.stva, ki g* di-nes zahteva sleherni pokl.c ICn Ig v knjigarni Tiskovna aidrugl v Ljubljani. KINO UNION Telefon 22-21 Pretresljiva drama mlade nezakonske matere Učiteljica V glavnih vlogah: Maria Denis, Nino Besozzi, Enrico Glori in drugI Predstave ob delavnikih: ob 15.30. 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah ln praznikih: ob 10.30, 15.30, 17.30 tn 19.30 uri KINO MATICA Kot veša v plamenu se ženska pogubi v ljubezni... Odličen film češke produkcije s HANO VITOVO v glavni vlogi. »Nočni metulj" Krasna ciganska glasba, petje in globoka vsebina! Prestave dnevno ob 15. 17 in 19.15. 3 IvINO SLOGA Moč zlata proti vsakemu pravu krvi v velikem zgodovinskem filmu, „Rrthschild" V g.avni vlogi: Erjch Pont o. C»rl Kiihlmann. Gisela Uhlen. Pri čet ek predstav ob 14, 15.50. 17.40 in 19.30. Konec ob 21.15. ga vzpona, ki so v planinski spretnosti manj vešči, temveč da je doletela usodna nesreča, vodnika skupine, ki je imel za seboj že nešteto težjih in nevarnejših planinskih preizkusov. Berton je hotel namreč po drugi smeri preko nevarno moleče skalne točke, ko je nič hudega sluteč obstal na skali, ki se je odtrgala in zgrmela v globino. Zi njo je strmoglavil v globino 120 m tudi nesrečni Berton. ki so ga našli planinski tovariši mrtvega na dnu prepada. Berton je bil v švicarskih planinskih krogih zelo znan in priljubljen vodnik, žara a svoje zanesljive spretnosti in previdnosti. — Italijanski filmi v inozemstvu. Agen- cja »Agit« poroča: Izvoz italijanske filmske proizvodnje v inozemstvo zelo narašča. To razširjenje slovesa italijanske kinematografske umetnosti gre predvsem na račun organizacije izvozne službe, ki je osredotočena pri C. E. P. I. Italijanske fimske družbe delujejo z velikim uspehom v Berlinu, Budimpešti, Bukarešti, Zagrebu. Beogradu, Parizu, Nizzi. Sofiji. Istanbulu in Atenah. Uspehi tega delovanja so zelo lepi. V preteklem letu je izkazoval čisti dobiček italijanskih filmskih izvoznikov nad 35,000.000 lir. t— Obnova starinskega gledališča v Tra- niju. Zgodovinsko gledališče v Traniju. ki spada med najstarejša apulijska gledališča in ki je bilo zgrajeno v 18. stoletju, bo v kratkem na novo otvorjeno. Restavracijska dela bodo vrnila starinskemu gledališču prvotno obliko in lepoto. — OdkritJe dragocenih fresk. V cerkvi sv. Štefana v Empoliju so bile pri obnovitvenih delih odkrite zanimive freske. Dve, ki prikazujeta mojstrsko podani svetniški glavi, potekata od Starnine, ostale štiri iz »cerkvene legende« pa od Masoli-nija. — Nov siovaški mesečnik. Te dni bo izšla prva številka novega slovaškega mesečnika »Naš narod«. Novi mesečnik bo izhajal kot glasilo slovaško znanstvenega zavoda za inozemske Slovake. — Razdeljevanje rabljenih poljedelskih traktorjev, v smislu sporazuma s poljedelskim ministrom in s pristojnim tehničnim korporacijskim odborom je odredil Korporacijski minister, da bodo mogli imetniki poljedelskih traktorjev, ki so jih dobili na podlagi zadevnega potrdila poljedelskega ministrstva, obdržati te samo potem, ko si zagotovijo s strani imenovanega ministrstva zadevno dovolilnico. (Agit). — Bolgarska mladenka je menjala spol in šla k vojakom. Sofijski dnevniki objavljajo zelo obširno poročilo o nenavadnem primeru 201etne kmetice iz vasi Kornica v Južni Bolgariji. Ljudje so že del j časa opažali, kako je mladenka hladna napram vaškim mladeničem. V zadnjem času so se porajali na njenem telesu čudni znaki, ki so pričali o spolnih spremembah v njenem truplu. Obrnila se je do zdrav-ika, ki ji je nasvetoval, da se odloči za kirurško operacijo. Mladenka je ubogala, operacija je bila uspešna. V bolnišnico je šla kot Janka, odhajala pa je kot Janko, na sebi je imela v mladeniča pretvorjena mladenka moško obleko, čim je Janko zapustil bolnišnico, je izrazil željo, da bi ga pregledala vojaška zdravniška komisija in da bi bila uvrščena v primerno vojno formacijo. Ravno te dni so bili namreč pozvani pod orožje bolgarski mladeniči Jankovega letnika, kar ga je napotilo k tej odločitvi. — Novi (Turjaški) trg 5. Priprava trn malo ipaturo. Posebej ponavljamo z dijaki 3. »n 4. razredov gimnazij m meščanskih šol snov iz matematike, italijanščine in slovenščine. Dopoldne in pcpoldne. Honorar za 1 uro le ckoli dve liri. Nudimo dijakom in privatistom tudi pomoč v vseh predmetih. Prijave dnevno od 8.—12. in od 14.—18.: Ncvi (Turjašk;) trg 5. Instrukcije. — Nesreče. Včeraj so iskali v ljubljanski bolnišnici zdravniško pomoč na.-' nji ponesrečenci. Rnoolf Knvčnik. COlv'tiii zavirač. železničar. ?z Ljubljane, si pii padcu zlomil levo nogo. — Bernard Koželj. 4letni sin posestnika iz Trebnje gorice si je pri padcu s peči zlom 1 levico. — Franja Grm. 5oletna služkinja iz LjubSja« ne si je pri padcu zlomila levico. — Izidor Č'emažar. 301etni ključavnicir z Jeiic? *e je ranil na desnici. — Ivana Gregorm, 741etna zasebnica iz Ljubljane, si je pi i padcu s stola zlomila levico. IZ LJUBLJANE —I i Hl^mnrjva jutra. Zanmivo j\ ""a so zadnje emi jutra čedalje hladnejša. Tp-ko se minimalna dnevna temperatur znižuje postopno od nedelje, ko je znašala S° med tem ko je davi dcs?gla le 5.60. Noči so jasne in izžarevanje zemlje močno, razen tega pa ozračje? še osvežuje burja. Podnevi se zdaj ne ogreje več tako močno, pač zaradi priteka hladnega, zraka od vzhoda. Včeraj pa tudi ni bilo nebo tako čisto, da so iahko oblaki od Časa JIo Časa zastirali solnee. Maksimi ina temperatura je znašala včeraj 23°. Zračni tlak je včeraj malo popustil, ponoči je pa začel zopet naraščati. lj— Spica je pripravljena. Te dni so kakor lani uredili na špici kabine, ki naj služijo tamkajšnjim kopalcem za preoblačenje. Zeleno pobarvane lesene slačilnice stoje na obeh bregovih: na levem tri, na desnem dve. Istočasno so na obeh bregovih postavili več klopi. Po komenitem n brežju so položili lesene stopnice za udobnejši dostop k vodi. Kopalci, ki jih je sedaj že precej, so za vse udobnosti, ki se jim nudijo, hvaležni. Za klopi pa so navdušeni tu li sprehajalci. Ob večernih urah. k~> s? mnegi radi hlaMjo na zeleni trati ob Ljubljanici, so vedno zssedene. Prav bi bilo, ko bi postavili vsaj take klopi, kakor so na fipici. tudi nižje ob bregu. Zlasti bi bile hvaležno sprejete v Trnovskem pristanu. —Ij Lov na nertvko. po Krakovcm in Trnovem je te dni mnogo obiskovalcev. Meščani obiskujejo svoje znance, pa tudi neznance, in sprašujejo po berivki m po glavicah solate mnjn ške kraljice. Mnogo je med kupci tudi prekupčevalcev, ki se zadovoljijo z vsem, kar jim kdo ponudi na prodaj. N"a tmcvslrh in krakovskih vrtovih sedaj beri vite že ni več mnogo. Nekaj so jo celo podkopali in tako zemljo hitreje izrodili za drugo setev oziroma saditev Glav-nata solata se počasneje razvija. Večina lepih glav je takoj razprodana, tako da so pršil jeni ponekod, če hočejo ustreči svojim stalnim odjemalcem, rezati že napol razvite glavice. Sicer pa se vsa povrtnina lepo razvija. Nedavni dež Je zelo koristil, vendar se njegova moč že izgublja. V Trnovem že pridno zalivajo. —lj V Zvezdi kosijo. 2e prejšnji mesec so v Zvezdi prekopali štiri velike gredrce, ki so pa ostale neposajene oziroma nepo-sejane. Počasi se na njih zopet razrašča trdoživa trava. Mimoidoči, ki so z zanimanjem opazovali, kdaj se bo iz zemlje pokazala kakšna vrtnina, so bili razočarani. Druge štiri gredice so ostale nepre-kopane in na njih je bujno rasla trava. Sedaj je že tolikšna, da je primerna za košnjo. Davi so jo kosili. Za ostrimi kosami je padala prav gosta trava. To je prvi letošnM pridelek v Zvezdi, kjer je lani ob istem času bujno poganjal krompir. —lj Nova umetnostna razsta\-a v Jakopičevem paviljonu je izrazit prikaz umetnostnega razvoja šestorice mlajših predstavnikov naše upodabljajoče umetnosti. Slikarji Stane Kregar, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa in Maksim Sedej ter kiparja Zdenko Kalin in Karel °utrih so postavili na ogled 70 svojih novejših del, slik in kipov. Razstava bo odprta do 6. junija t. 1. Ogled toplo priporočamo. —lj Točno ob 6. uri rvečer se bo nocoj začela X. javna produkcija gojencev Sole Glasbene Matice v mali filharmonični dvorani. Iz klavirskega oddelka bo nastopilo 14 gojencev, ki jih poučujejo gospe: Marta Bizjakova. Zorka Bradačeva. NAPAČNO GA JE RAZI*MEL. Emilija Dernovškova Silva Hrašovčeva in — će hočem pri svoji ženi kaj d->se. i, jo g. Viktor Sonc. Violinski ->ddelek bo za- » moram nežno poljub-ti. Poskusi tudi t! t stopan po sedmih gojencih, ki jih ;ouču- i — Z veseljem! Ne vem samo, če to tvoja jeta gg. Jurij Gregorc in Avgust IvančiČ. j žena s tem zadovoljna Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev 9 ki vc ini po naredbi Visokega komisarja za Ljubi n pokrajino od 10 aprila t. l. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto tros.irinol: 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire; testenine iz enotnr* m lce 3.90 lire n kg: enotna pfcrnUnu moka 2 To lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; ri/ n v.i.iru 2 To Ure; fitol 6 lir za Kg. 2. Jedilno olje g 7 55 Mre za floro 5. Sladkor: sladkorna •'j-'a B.2S lir« ta v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, razžneana frnnk^ tkla-dioče trgovca v Ljubljani 3360 liro m itot; mehki roblanci »žamaniei n-ihliZno 1 m dolgi, franko mestno ?kln li&Ce to lir za stot; trda razlairana drva 40 lir za stot; enotno mil°, ki vsebuje 23—27% kisline, 4 10 lire za kg. Zlogovnica št, lo ?h zlogov st/davi l.S bc«ed * pomenom: ipsko gorovje 2. mesto v Siriji, 3. me s — buj — da — dal — di — for — glav — i — ja — ka — kar — ko — ko — ku — li — Ion — ms — ma — ras — mask — mož — na — ni — o — o — (.t — p.i — pe — pi — po — po — ra — re — ro — se — slom — :ck — ta — ti — rn - lo — tol — u — ust — zla. Iz teh 1. evroj sto na Štajerskem, 4. umetniki slog, 5 v Rimu, 6. jnSka epopeja, 7. ikrvcnskj p M telj in ^kof, 8. sveta podoba. 9. Ytt blizu .Šmarja na Dolenjskem, 10. pevska iyra- 11. zostom (slov.). 13. gr^ki br.-n, 13. afriška močvirska ptica. 14. enotna slu/Sčna obleka, 15. slovenski pisatelj v 16 stoletju. Prve črke navzdol in nato prcd/.idnje btanc navzgor (v 1. besedi zadnji dve črk) povedo po nase latinski rek (»Sero \cnitnt.h-n om!«) Rešitev zlogovnice št. 18 1. Palermo. 2. Liviufi. lTrach, 4. Arh^mccl. 5. Jaroslav, 6. Arkansas. 7. Kočevje. 8. uni-versum, 9. Bramante 10. Fnbos, 11. Doletij-sko, 12. Ekvador. 13. Damask, 14. Mi< »Posluh daj vsakemu, besedo redkim!" Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, hčerka, teta in svakinja, gospa Malči Stok roj. Slabina soproga poštnega pristava Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 20. t. m., ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana - Rače, dne 18. maja 1943. Globoko žalujoči: Ing. Andrej, soprog, Amalija in Jakob Slabina, starši, in ostalo sorodstvo 49 Stran 4 SLOVE X S K I KARO D«, 19. merja 1943-XXL !stev. 113 O pomladiti pasi čebel Ljubljanska okolica nima dovolj pomladanske flore — Preveliko nafcnpi&enje panjev — Pustošenje in zato potrebna zaščita rastlinstva Druga krivda slabega donosa, pri kateri ae zelo veliko greši, je pa pusto* "-nje flore, posebno pomladanske. Le poglej e tja k tromost ju, kjer so cele gore najraz ičnejšega ponila lanskega cvetja, ki ga ob količkaj toplem vremenu veselo obletavajo neumorne čebelice. Ce hočem biti se prav p<»sebno malenkosten, naj omenim, da tudi otroci narede v tem pogledu precej škode: prvi šopek zvončkov, vijolic, trobentic, rr :čic itd. mora seveda v šolo, da se otrok prikupi gosrpej učiteljici ali gospodu učitelju. Ta take šopke navadna hvaležno vzameta ter s tem nehote vzpodbudita otroke, da že in še prinašajo šopke v šolo. Razumi jiv^, da se nista v nobeni šoli vsega svojega dolgoletnega študija učila o koristih cvetja v čebe-lrrstvu. Le redke izjeme med njimi, v kolikor niso sami čebelarji, vedo, da je spomladi, ko je v prirodi tako malo cvetja, za čebelo vsaJt cvet takorekoč življenj sitega pomena. Z: kaj nihče ne trga vejic sadnega drevja, ki je v svojem polnem cvetju vendar nedosegjlivo lepo? Le oko se naslaja nad njegovo krasoto in čebele šume veselo in nemoteno od cveta do cveta . . . Zakaj ? Ker so to t^.ko imenovane kulturne rastline in vsak'o uvidi kasnejše koristi cvetja sadnega drevja, ko bo nosila vsaka vejica šop češenj, prgišče sliv ali po par hrušk ali jabolk. Pa tudi v šolah, da že celo v otroškem vrtcu uče, da se take rastline ne smejo trgati. Druge cvetke ne nudijo ljudem s;co. tako otipljivih korisli. koristijo pa ob svojem cvetenju mnogo bolj raznim žuželkam, v prvi vrsti Čebelam, s svojimi neusahljivimi viri nektarja. K.ko more vedeti oLrok, Ne trgajte mi rožice!« Popolnoma umesten napis, ker, kako bi mogel Križani v svoji neizmerni ljubezni dopustiti, da ne-lolžne cvetke umira jo ob njegovih nogah .. . On. ki je lajšal bedo, zdravil bolnike, obujal mrtve . . . Kljub mali slovnični napaki je napis docela dosegel svoj namen, ker le redko sem videval kak ovene 1 šopek rož na ograji pred razpelom. Taki napisi bi bili urnestnl pri vsaki kapelici in pri vsakem zn rr.enju in ljudje naj se nauče videti že v prh odi sami Stvarnika. Zavarovanje pomladne flore Ce Fe bomo začeli ravnati po vsem tem in pričeli čuvati i.aše rastlinstvo, ne bomo sicer dosegli naenkrat veliko, toda začetek je tu in že z začetkom discipline je zelo veliko doseženega. Z leti bodo tudi pašne rrzmere boljše: vrbe in leske b-do rasle v miru, se gesto razrasUe in obilno cvetele, oni redki travniki in livade pa bodo kaj kmalu pokriti s pisano preprogo najrazličnešega cvetja. Da pridejo na ovoj račun tudi gospe učiteljice in gospodje učitelji naj jim razedenem, da tudi njim ne zavidam šopka lepega cvetja: toda to naj bo vrtno cvetje, ker tako večinoma ne medi, posebno ono s polnjenimi. ne enostavnimi cveti; tudi vrtni šopki so lepi in za taka darila kar primerni. V pogledu zavarovanja p mladaruske flore bi oblasti napravile čebelarstvu neprecenljivo uslugo, če bi zaščitile poleg redkih, izumirajočih rastlin, tudi vse rastline, ki cveto pred majem, tako da jih ne bi smeli trgati bodisi za 1om ali trg. Te rastline so: črni teloh, zvonček, trobentača, pomladanski žefran. ocdlesna vetrnica, pljučnik, lapuh, kalužnica, leska, rasne vrbe, posebno iva, pa tudi manj važni jelša in breza. Poleg tega so pa tudi prav redke rastline v zgodnji pomladi, ki b: kakor koli ne koristile čebelam zato bi pa priporočal, da se spomlad: ne trga prav nobenih cvetk. Ali ni pogled na to b'žjo naravo v njenem devištvu. neoskrunjenem stanju lepši, kakci pa pogled na še tako lep šopek rož, ki bodo morda že za par ur ovenele, danes, jutri pa končale na smetišču? Zaslužek, ki bi revnim dVaži-nam ali otrokem odpadel raradi prepovedane prodaje cvetic, bi se lahko nadomestil na drug, ne težak, pa vendar mogoče še izdatnejši zaslužek. V Mariboru so prodajale ženske in otroci po hišah tako zvani »Kiholc«, to so bile male butarice zelo smolnatih korenin, s katerimi so gospodinje podkurile kar na hitro. Pri i-is vozijo sicer kmetje trske ah pa butarice smrekovih descic, ki so pa dostikrat tako vlažne, da jih mora gospodinja po par tednov sušiti, dokler niso dobre za svoi namen. Ali se ne bi kdo revnejših odločil in začel ponujati ali prodajati če že ne omenjenih korenin pa vsaj smrekove ali borove storže, pri katerih ba gospodinja presedila ie na prvi pogled ali so suhi ali ne. Prepričan sem, da bo gospodinja, ki bi le enkrat zakurila s suhimi storži, rada segla vedno po njih. Par takih, kot jež našopirjenih storžev v peč ali štedilnik, pa se bo vnelo še tako mokro poleno. Dolžnost čebelarjev Poleg čuvanja prirede z naše strani morajo pa tudi čebelarji storiti potrebne korake s svoje strani. Zasejati morajo primerne kraje na ljubljanskem polju, barju, po Golovcu in Rožniku z raznimi medečimi rastlinami, ker le s skupnim del:m je mogoče doseči, da bi se pašne razmere poboljšale ter približale vsaj nekoliko onim časom, ko je bila ljubljanska okolica še skoraj deviško nedotaknjena a čebelarstvo na zavidni višni, tako da po pravici trdijo stari ljubljanski čebelarji, da je takrat medil v ljubljanski okolici — vsak kol. (Konec.) Sovražnikovi tanki, ki jih je uničilo naše letalstvo v bitki v TunlMi Iznajdljiva pobuda 14 letnega dečka Grof de Chambure je še kot gimnazijec ustanovil urad za zbiranje časopisnih izrezkov Kovine ¥ človeškem telesu Baker je telesu potreben pri tvorjenju krvi — Zadostuje ga izredno majhna količina Zakaj potrebuje človeško srce baker? To se da pojasniti v nekaj besedah. Potrebuje ga namreč za to, ker sodeluje kemična prvina baker pri tvorjenju krvi. oz. pri tvorjenju rdečega krvnega baivila. Baker je nepogrešna snov tudi za snovno izmenjavo v telesu. T:, ko vsebuje kri, seveda tu Ji srce, organsko vezan baker, ki ga je največ v vranici in jetrih, kjer se vsa kii v nepretrganem delu filtrira in čisti. Pri tem delu gre za to, da se med 30 bilijoni rdečih h /nih telesc izločijo že izrabljene. Strokovnjaki so ugotovili, da je v jetrih novorojenčka v pivih treh dneh njegovega življenja llkrat tako velika količina Lakra, kakor v jetrih odraslih. Iz tega sklepajo, da potrebuje človek pred in po rojstvu posebno veliko bakra. B kru pa pripada v kivi še posebna naloga. Krvnotvorna moč v barvilu rdečih krvnih telesc vsebovanega, železa se nomreč učinkovito uveljavi šele, če je v krvi sled b ki a. Zadostuje samo najmanjši delec grama, pri mnegih telesu življenjsko potrebnih prvinah pa računajo celo z niiljvfntinkanu grama. Ali vam živo srebro ugaja? 90% vseh ljudi od dojenčka n-p.ej ima v svojem telesu tudi nekaj živega s.ebra. To ni nič ču Inega, ker vsak človek dnevno použije s svojo hrano tudi nekaj živega srebra. Tako so izračun-li, da vsebuje funt zelenjave do 35, jabolko pa od 1 do 10 rni-ljotink grama živega siebra. Zdravo telo, ki odklanja strup tudi v najmanjših količinah, pa kmalu izloči to »hranilno živo srebro«. Zlato v ovsenih kosmičih človek pa použije ceio nekaj zlata. Za kritje te potrebe po zlatu niso nujne posebne skrbi, ker ga dob-vija narava že pripravljenega za uporabo. Zlato vsebujejo razna živila, med katera prištevamo tudi vdovska jetra, lešnike in ovsene kosmiče. Pred nekaj leti so našli na ^lova^kem sledove zlata celo v rogovju, kopitih in dlakah smjadi in rogovju jelenov, živali so ga sprejele v telo s hrano, na kar ga je organizem izločil tako, da ga je naložil v že imenovane telesne dele. Tudi človeško telo izloča zlato, zdi se pa, da izrabi nekaj zlata tudi kri. Aluminij in nikelj kot živili Količina in vsebina kovin v našem telesu je pogojena po naši hrani, človek potrebuje kakor žival in rastlina aluminij za zdravo, neovirano rast svojih organov. Kakor druge kovine dovajamo tudi aluminij telesu s hrano, če sb. namažemo na kruh margarino ali maslo se pogostimo vedno tuli z majhnimi sledovi niklja. Ta je telesu potreben za njegovo gradnjo. Telo ga kopiči v jetrih in trebušni slinovki. Z m očna tirni jedrni, zelenjavo, krompirjem, lečo in mladimi gobami, predvsem pa z govejimi in konjskimi jetri, dobavljamo telesu cink, ki ga največ uporabijo naša jetra. Le majhen del ga telo posije v mišičevje in mozeg. »i ^Železno« zdravje z železom Sedaj bi L hko domnevali, da se telo zadovolji s to izbiro kovin in da drugih ne potrebuje. Temu pa ni tako, ker vsebuje telo še več takih prvin, ki so mu potrebne v zelo skromnih količinah. K že naštetim moramo dodati še svinec in železo. šele pred nekaj leti je nek raziskovalec ugotovil, da vsebujejo naši a>bje svinec, čim starejši je človek, tem več ima svinca v zobeh, »železno* zdravje zahteva končno še nekaj uvoza železa, ker ga potrebujejo rdeča krvna telesca, kakor tudi krvni serum, železo se v glavnem kopiči v vranici. Zopet gre za količine, ki jih računamo z miljontinkajni gTc.ma. Te težko predstavljive majhne množine, s katerimi je moška kri bolj založena kakor ženska, so tako življenjsko važne, da oboli organizem na posebni boezni, Če odtegnemo krvnemu serumu le 20 del potrebnega železa. Z običajnim hranjenjem preprečimo tako pomanjkanje, ker je narava sama poskrbela za to, da vsebujejo vsa glavna naša živila, posebno pa listnata zelenjava, organsko vezano železo. Vsak človek dobi po naravni poti »železni« obrok, ki ga potrebuje za svoje zdravje. Ni dolgo tega, ko je poteklo 65 let, kar je bil ustanovljen znamen'ti pariški urad za izrezke časopisov. Ta urad nosi naslov »Argus de la Presse«. Ustanovitelj in dolgoletni lastnik tega časopisnega urada je bil grof de Chambure, ki se mu je že kot 14 letnemu dečku perodila genialna nrsel ustanoviti poseben urad za časopisne izrezke. Povod za to je dobil tedanji mali ginana-zjec Chambure, ko mu je nedostajalo denarja za nakup slaščic in drugih otroških predmetov. Naključje je hotelo, da je b*la v Parizu etverjena razstava slik ravno V času, ko ni imel mali Chambure niti beliča v žepu. Pri sebi ;e imel še ravno toliko denarja, da si je lahko kupil vstopnico ter s' ogledal razstavo. Ko si je ogledoval slike, ga je nenadoma obrnila misel, da se razstavljajoči slikarji nedvomno zanimajo za vse ono, kar so razni časopisi objav'li o njih ter njihovi umetnosti. Zaradi tega je z izposojenim denarjem pokupil najrazličnejše čr.sopise. ki so objavil' krajše ali daljše članke o omenjeni razstavi. Pridno je izrezaval poročila in 'u-itike ter jih poslal posameznim razstavljajočim slikarjem, k1 so bili v izrezanih poroč lih ocenjeni ter omenjeni. Podjetni Chambure ni pozabil priložti primernega računa. Pokazalo se je, da je bila zamisel zelo posrečena. Uspeh ni 'zost l. Slikarji »o bili dečku zelo hvaležni in so predložene raOun« radi plačevali. Mladi gimnazj.v Je Tf^tmil. da je po tem njegova ideja zrlo dobra. Posrečilo se mu jc pridebiti za svojo pobu io starejšega gospoda, k? jc posodU 14 letnemu dečku 20.000 frankov. S tem mu je bila omogočena ustanovitev posebnega urada za časopisne izrezke. Grof Chambure je tako postal »pcslovnt človek«.. Urad se je silno razvil, nešteti politiki knjiž-jvn ki." umetniki, mženjerji izumitelji so postali stalni naročniki u*ada »Argus de la Pressc knkor je bil Chambure nasval svoje novo podjetje. Na t soče in tise če najrazttcneji h ca opisov je prt- hajalo na naslov omenjenega urada. Grof Chambure je moral nastaviti množico ljudi, ki so mu izrezovali v poStev prihajajoča poročila .n jih pošiljati stalnim odjemalec:.:. Med prvimi m najb i; znanimi odjem ilei grofa Chamburja je bil 'nž. Gustav E iel, zgraditelj slavnega p~rškega železnega razglednega stolpa, o katerem so pisali časopisi po vsem svetu. Princ Roland Bon^-parte je s pomočjo grofa Chamburja zbiral 42 let vse časopisne izrezke, ki p še.o o usodi in slavi družine Bcr. . — pisni izrezki so pr lep!,eni v 1200 obsežnih zvezkih, ki predstavljajo za o 1 dru- žino dragoceno zbirko. Merjenje toplote z barvami Zan rruvo je, da se za merjenje toplote iahko uporabljajo barve, ki imajo to svojstvo, da se menjujejo, čim naraste toplota preko določene stopnje. Te barve so sestavljene iz razn-h kovin, kakor iz bakra, kobalta, kroma, urana itd. To menjavo barvnosti v naraščajoči toploti je začeta nemška tehnika uporabljati zelo uspešno, ko je hotela na zelo prepr3st način kontrolirati toploto raznih strojev ter njihovih sestavnih delov. Tako imamo navadne barve za merjenje toplote od 40 do 45° ter sestavljene barve za določanje toplote od 65 do 275°, nadalje pa še skup no posebnih barv za višje stopnje. Te zanimive barve se proizvajajo v prašku! Iz njihove mešanice se lahko napravi tekočina, a katero je potem mogoče pobarvati stroje aai njihove sestavne dele. Umetna svila iz bičevja Japonska je znala nadomestiti zaradi vojne na Pacif ku izpadle dobave srovin s tem, da je preusmerila svojo industrijo na druge sirovine. V japonskih tekstilnih tvornicah v Mandžuriji izdelujejo zdaj sta-n dno volno in umetno svilo iz bičevja. V jugovzhodnem delu Mandžukua stoje tvornice, ki zalagajo Japonsko s surovinami za njeno naglo razvijajočo se mdustrijo umetne svile. Ker ni na razpelago bombaža, je Japonska vedno bolj navezana na umetno svilo, za katero pa zaloge domačega lesa ne zadostujejo več. Približno 65% srovin mora japonska industrija uvoziti. Slučajno opazovanje ravnatelja tvornic Kanbo na Japonskem nekega 35 letnega. Korejca med poletom je dalo v Mandžukuu zanimivo in koristno pobudo. Ob izlvu reke Liacho se razprostirajo velika močvirja, kjer raste bičevje. Družba East Manchuii.i Raycn Companv je kupila že 38.000 ha tega zeml/šča, kjer porežejo dvakrat na leto in sicer v oktobru in januarju do 2 m visoko bičevje in ga predelajo v celulozo, ki pozneje v tvornicah dobro prestane predelovanje z vedo. Uporaba bičevja za izdelovanje umetne svile nudi posebne ugodnosti. Ce porežejo bičevje pozimi, zraste spomladi zopet Gozd pa potrebuje najmanj 20 let, da je zopet goden za poseko. Na en hektar pride nri močnih rasti nah 7 ton, pri šibkejžih pa 3 tone bičevja. Dobra četrtina b;čevja da porabno sirovino. Prodajna cena znaša 350 jen za tono. Trikrat okrog sveta Gledališki vlak znane nemške organizacije »»Kraft aurch Freude«, namenjen vojakom v zabavo in razvedrilo, je prevozil lani tako dolgo pot, da bi bil lahko vozil trikrat okrog sveta. Igralci so posetil 342 mest in krajev in vprizorili mnogo gledaliških del. Predstavam je prisostvovalo nad 256.000 vojakov. V zrcalu anekdot Šaljapin Na neki prireditvi, kjer je bilo na sporedu tudi več arij, ki naj bi j.1i bil zapel Šaljapin, so predstavili slavnemu pevcu ! damo, tako navdušeno za njegov glas, cia I se je nikakor ni mogel odkriž-iti. Minilo je četrt ure — oboževalka je |e vedno govorila. Minilo ie še četrt ure toda Šaljapin je moral še vedno poslušati • izlive njenega občudovanja. Ko je pristopil fotograf in naprosil 9a-j ljapina. naj mu dovoli fotografirati -;a. i je izkoristil priliko in se obrnil k dami, • rekoč: I — Oprostite, gospa, da sem primoran ' obrniti se proč. Napraviti moram prijazen obraz. Hofmann Dr. Hofmann, znan svoj čas v Beri mu kot izvrsten zdravnik, je štel med svoje paciente tudi nekega berlinskega slikarja. Nekega dne je prosil slikar svojega zdr;iv nika. naj mu da račun. Hofmann mu je odgovoril, naj mu podari eno svojih s ik, pa bo račun poravnan. Slikar mu je prinesel sliko, toda Holmann je ni hotel sprejeti, ker se mu je zdela vredna mnogo več kakor njegove zdravniške ordinacije med slikarjevo boleznijo. Ker pa slikar le ni hotel odnehati, ie Hofmann končno pri-i stal, rekoč: I — Dobro sliko sprejmem, toda na njen račun imate pravico še do enega lečenja pljučnice. Bernard Shavv Neka mlada dama se je seznanila v dni/bi z Bernardom Shasvuni 'n takoj ga |e vprašala: — Ali bi mi hoteli odkriti tajno, kako pišete tako dobre komedije? Shawa to neumno vprašanje ni prav nič presenetilo. Brez pomisleka je odgovoril; — Najprej sedem. p«.tem se pa začnem ns *es glas krohota ti. Ko me od smeha že vse boli, vzamem v roko pero in opišem to, kar sem doživel. [georges ohxet7| 83 @ PRODAJALEC STRUPOV ROMAM — Ah, mademe Vernierova, gospod Vernier in doktor Augagne, — je bral na glas. — Odnosite te vizitke gospej grofici in povejte ji, da bom zaenkrat jaz sprejel goste. Grof niti slutil ni, da bi uteginl imeti ta nepričakovani poset zagonetno ozadje. Ime doktorja Au-gagnea kot spremljevalca gospe Vernierove in njenega tasta mu je v celoti pojasnjevalo ta poset njegovih sosedov in njegovemu plemiškemu ponosu se je zdelo povsem naravno ter samo ob sebi umevno, da morajo navadni zemljani storiti prvi korak, če se hočejo s kom seznaniti. Vstopil je torej samozavestno v salon in že na pragu je prijazno nasmejan podajal svojim gostom r^ko. Glasno si je čestital na tako nepričakovani časti, ki da so mu jo izkazali s svojim posetom. Vernier ga je prekinil, da bi mu pojasnil, kaj jih je napotilo k njemu. — Naš prijatelj doktor Augagne je nar. • v ial gospod grof, kako plemenita in radodarno prispevate k razvoju bolnice v Saint-Rcmy... Želel serr. torej — in to željo je gojila tudi moja sinaha, ki ji je še posebno mnogo ležeče na procvitu tega zavoda, — da bi se vam mogla osebno zahvaliti... — Ah, dragi moj sosed, — je vzkliknil grof navdušeno, — čutim se zelo počaščenega... in vaše besede so me globoko ganile. Doktor Augagne je bil nama všeč takoj na prvi pogled, grofici in meni ... In prosim vas, kaj pomeni nekaj denarja ... 2e se je hotel razgovoriti in opisati svoje zaničevanje bogastva, da bi tako naznači! Vernier-Mareui-lu, kako velika je razdalja med grofom Steingelom in navadnim meščanom, čeprav je bogat veleposestnik ali veleindustrijalec — toda tisti hip so se odprla vrata salona in na pragu se je pojavila žena, ki se je nazivala grofica. Ni se ji zdelo potrebno preobleči se za sprejem tako nepričakovnih gostov. Pričesana je bila površno, zato so bili pa njeni bujni lasje podobni zlatemu vodopadu. Njena obleka je bila iz sivkasto modre volne in je lepo pristojala bivši manekinki. S prirojeno eleganco in mirno je vstopila v salon, dostojanstveno in samozavestno je pokimala Genevievi v pozdrav, doktorju se je nasmehnila, Verniera pa niti pogledala ni. Grof Steingel je hotel začeti medsebojno predstavljanje. — Ah, draga moja. dovolite, da vam predstavim gospo Vernierovo, ki je naju počastila s svojim... S poveljujočo kretnjo roke ga je prelcinila in dejala resno: — N* treba, saj poznam m a dame Vernierovo in ona puzna mene. Kar se tiže gospoda Vernier- Ma- reuila sem pa že imela priliko seznaniti se z njim . .. Nič bi ne moglo opisati posmeha, s kakršnim je izgovorila besedo »priliko«. Siknila jo je doslovno Kristijanovemu očetu v obraz. In svoje prave misli bi ne bila mogla izr* žiti jasneje, tudi če bi mu bila rekla kar nara vnos;: — Ti stari tepec! Mar si mislil ,da se me bcš s pomočjo svojega denarja odkrižal in da boš lahko potem mirno spal? No, dobro, te pa zbudhr. Enkrat si že imel opravka z menoj, zdaj se pa pričenja to znova. Pozorna na vse, vi je Genevieva tako tudi razlagala smisel njenih besed in spoznala je, kako velika nevarnost jima preti v Etiennettinem sovraštvu. Toda pogum ji ni upadel. Če je bila ta ženščina bojevita v svoji mržnji, je bila mlada žena neustrašna. Znova sta si pogledi li v oči in obe sta opazili v njih trden sklep, da ne bosta vrgli puške v koruzo. Zaničljiv nasmeh je skrivil usta Etiennette Dharie-love. Spoznala je, da ima zdaj rivalinjo, ki je vredna nje. Ta drobna meščanka, ki se je delala, da jo prezira, je naenkrat zrasla v njenih očeh v vzvišeno postavo. Pomislila je sama pri sebi: — Kai je ta bedasti Kristijan re* imel toliko sreče, da je že prvič srečal v Življenju tako pametno in odločno ženo. ki bi ga mogla spraviti na pravo pot in mu zajamčiti srečno bodočnost? Ta hišnica Mauduitova, ki navadno vse dobro ve mi jo je opisala drugače. Mar je lagala? Ali pa j» to ženšče doslej skrivalo, kaj prav za prav tiči v nji. No dobro, bomo že videli. In ta čas, ko sta se obe ženski molče gledali, je grof glasno hvalil ves kraj in njegovo prebivalstvo ter izjavljal, da še nikoli in nikjer ni bil tako srečen kakor v Dammarie. Da bi tudi on kaj rekel, je Vernier vprašal Steingela, ali ga mika v Monte Carlu igralnica in grof se je razgovoril o svojih občutkih med igranjem trente-et-quarante, toda Etiennetta ga je prekinila s poveljujočim glasom: — Upam, da ne ostanete tu v zaprtem prostoru. Prepričana sem. da bi se madame Vernier raje izpre-hajala po parku. Genevieva ni odgovorila, pač je pa s hladnim pogumom duelanta, ki so mu dali v roke orožje, stopila k steklenim vratom in drugi so ji sledili. Genevieva in Etiennetta sta stopali molče doli po stopnišču, ki je bila njegova ograja okrašena z glicini-jami, potem sta pa krenili v drevored. Hodili sta dobrih dvajset korakov pred ostalo družbo in ko sta bili prepričani, da ju nihče ne sliši, sta začeli svoj boj. Prvi udarec je hotela zadati Etiennetta. — Madame, časti, ki mi je bila izkazana z vašim obiskom, nisem pričakovala... verjemite mi, da sem zelo počaščena. Ne delam si pa nobenih utvar o njegovem pravem povodu in prepričana sem, da ie mi zanj ni treba zahvaliti niti vašem 1 ■*» ^*~ii-stvu, niti vaši radovednosti. Povejte mi torej, prosim, čemu se moram prav za prav zahvaliti za vašo prisotnost ? — Bože moj, madame, či3to naravno da samo previdnosti, — je odgovorila mlada žena. — Ah. torej vas morda kaj vznemirja? — Da. skrbi me, kaj bo z vami. — Z menoj? Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za Jnscralni del liitta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani