.-s Velja po pošti: s
oelo leto naprej .	K 28-—
za pol leta » .	» 13-—
za četrt » » .	» g-50
■a en meseo » .	> 2-20
ta Nemčijo oeloletno	> 29-—
■a ostalo inozemstvo	» 35'—
es V upravništvo: =
la oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . » 11-20 n četrt » » . » 5-60 ■a en meseo » . » 1-00 Za pollljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
: Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
ia enkrat......po 15 t
sa dvakrat.....> 13 >
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratneiu objavljanju primeren popnst.
Izhaja:
vsik dan, izvzemšl nedelje ln pr.aznlke, ob 5. url popoldne.
mw Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ms sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. aoa
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih nlicah štev. 6. 1 = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. ----- Opravniškega telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 4 strani.
Ha celi črti naprej!
Naši junaški slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru morejo žc zaznamovati lepe uspehe. Prvi je ta, da so iz-vojevali slovenskemu jeziku v štajerski deželni hiši ugled, ki mu gre. Dokler jc Ploj imel v rokah slovensko stvar na Sp. Štajerskem, je bila slovenščina zaničevana in brezpravna, ker so ss je Slovenci sami sramovali. Zdaj pa so naši poslanci neustrašeno nastopili za njeno enakove-ljavnost v zbornici in so svojo akcijo tudi izpeljali. Nemci so hudo hrumeli in žugali; zapretili so celo, da uzakonijo nemški raz-pravljevavni jezik in slovenščino, zakoniti deželni jezik, izženejo za vse čase iz zbornice. Toda slovenski poslanci se tudi tega niso ustrašili in v slučaju nasilja so bili pripravljeni z najhujšim orožjem nastopiti — posledica je bila, da so se Nemci premislili. Nemci dobro vedo, da slovenski Spodnji Štajer, odkar ima na čelu krščan-skodemokratiške voditelje, ni več tista ponižna deželica, ki bi se pustila samo izže-mati; spoznali so, da nimajo v slovenskih poslancih pred seboj samo jokave rodoljube, ampak deloljube može jasnih načel in železne volje.
Obnašanje edinega zastopnika slovenskih liberalcev, dr. Kukovca. je bilo tako, da se ne da z nobeno besedo kvalificirati. Medtem, ko so se naši bojevali, je ostentativno vlagal samonemške interpelacije in predloge ter itudi samonemško govoril. Pa tega mu ni bilo zadosti; pak-tiral je — slovenski liberalec — z nemškimi krščanskimi socialci in v »Narodnem Dnevniku« napadal naše zastopnike, češ, da Nemce s slovenščino po nepotrebnem nrovocirajo!
Slovenski liberalizem ima zaznamovati eno stran več v zgodovini svoje narodne in kulturne dekadence.
Naši poslanci pa se niso dali zmotiti. Ko so poudarili svoj nacionalni program, so začeli s pozitivnim delom tudi drugod. Očitek, da delajo samo demonstrativno in negativno politiko, se je izkazal za zlobno liberalno puhlico. Slov. delegacija v štaj. deželnem zboru si je priborila veljavo in dr. Korošec je 29. t. m. stavil najvažnejši predlog, ki ga more sploh deželni zbor v sedanjih razmerah staviti, predlog za uve-denje splošne, enake in direktne volivne pravice in je s tem predlogom dosegel poraz nemškega »freisinna«. Pri tej priliki se je dr. Korošec tudi odlikoval z velikopoteznim govorom, s katerim jc vzbudil pozornost vse zbornice.
Najprej je dr. Korošec protestiral proti temu, da se imenuje njegovo stranko meščansko. Naša stranka je socialna stranka, ki meri vrednost vsakega človeka po tem', kako izpolnjuje svoje socialne dolžnosti, ker pa merilo za izvrševanje socialnih dolžnosti izvaja iz najvišjih načel krščanstva, vere resnične ljubezni, bratstva in pravičnosti, zato smo krščanska, nikakor pa ne klerikalna stranka.
Že ta izvajania so silno vplivala na Nemce, ki so glede teh pojmov jako zastareli in nazadnjaški, neizvzemši krščanskih socialcev; napetost pa jc prikipela do vrhunca, ko ie dr. Korošec zagnal med zastopnike privilegovanega veleposestva besede:
j _ »Zdaj stojč na kocki Ie vaši privilegiji; če pa teh razmer ne boste odpravili, boste morali trepetati celo za vašo zasebno last!« In ko je nato Zahony zaklical, da bo v takem slučaju tudi Cerkev prizadeta, ga je takoj zavrnil s tem, da Cerkev svoje zvanje izvršuje lahko v vseh raz-merah — celo v komunistiški državi, ako J bi bila mogoča!
Nato je jel govoriti dr. Korošec o pravicah slovenskega jezika. Dejal je: ,
»Jasno in brez ovinkov izjavljam, da z rabo slovenščine v deželnem zboru nismo rameravali nobene provokacije. Naša materinščina nam je previsoka in ptesveta, da bi jo ponižali za provokater-ko. Kaj bi vi dejali, ako bi vaši bratje : Nemci ,i. pr. v kranjskem deželnem zboru
svoj jezik zatajili? Prokleli bi jih. Zato tudi od nas ne morete in ne smete kaj takega zahtevati. Naš narod je majhen, toda ljubezen naša do njega je velika, je neminljiva — v tej ljubezni hočemo živeti in umreti!«
Nobenega ugovora od nikoder! V prekipečem navdušenju izgovorjene besede so napravile tudi na večino mogočen vtis. •
Dr. Korošec je končno poštene Nemce pridobil popolnoma zase, ko je začel neusmiljeno bičati ptujskega župana Or-niga, glavarja štajercijanske stranke. Ironičen smeli je krožil na ustih nemških poslancev, ko je Korošec tega renegata do golega slekel in mu jasno dokazal, da je Ornig — žalibog — kri od naše krvi in da je zadnjič zagovarjal slovensko kmečko ljudstvo zato, ker ga je gnala slaba vest.
Ko jc dr. Korošec končal, se jc začelo glasovanje. Ker zapisnikarji niso bili glede razmerja edini, je predsednik odredil poimensko glasovanje. Za Korošcev predlog so glasovali krščanski socialci, socialni demokrati in Slovenci; glasovala sta zanj celo grof Attems, deželni glavar, in grof Lamberg. Proti so bili slavni nemški »svobodomisleci« in veleposestvo. Ker je bilo za predlog .35, proti pa 34 glasov, je obveljal, in slovenska delegacija ima zaznamovati zopet velik uspeh.
Smešna in usmiljenja vredna je bila pri tem vloga dr. Kukovca, ki se ie oglasil tudi k besedi. Mož se je ovekovečil s tem, da ie Nemcem dokazoval, da je njegova — liberalna — stranka resnična krščanska! Motel se je prikupiti nemškim krščanskim socialcem, toda ti si že o Kuikovcu mislijo — svoje. Liberalec jc zatajil očito svoje Iiberalstvo in markiral katoličanstvo! Slovenski liberalci so s svojo pametjo pač že čisto pri kraju. Ni vredno o tem sploh govoriti.
Ko tako gledamo uspehe, ki jih izvo-juje slovensko krščansko ljudstvo na vsej črti, ko vidimo sijajni nastop naših poslancev v štajerskem deželnem zboru — onemoglost liberalcev pri nas — poraz liberalcev. ki so ga pravkar doživeli na Goriškem, kjer smo jim vrgli državnega poslanca, nas navdaja veliko zadoščenje. In blizu pred nami vidimo naš prvi cilj za bodočnost:
Vselovensko ljudsko stranko!
I
Komedija češko - nemških spravnih pogajanj jc končana. Danes se poroča, da so pogajanja oficijelno razbita.
Nemška manjšina češkega deželnega zbora vztraja na^ tem, da ne odneha od obstrukcije, ako Čehi ne dovolijo koncesij, ki bi pomenile popolno nacijonalno avtonomijo Nemcev v češkem kraljestvu.
Cehi pa upravičeno poudarjajo, da morajo Nemci preje pripustiti redno zasedanje, da se začno z večino dogovarjati glede svojih zahtev.
In res — nemška prepotenca je do vrhunca dokipela! V državnem zboru zahtevajo Nemci, da vlada ne sme nasproti slovanski opoziciji, oziroma obstrukciji, odnehati, v češkem deželnem zboru pa zahtevajft zase nagrado za svojo obštrukcijo.
Zdaj je tej grdi igri Nemcev konec. Čehi so pokazali da .se zavedajo resnosti položaja, ker so se konferenc udeležili, pokazali so pa tudi, da od svojega prava ne odnehajo in s tem podali dokaz smotre-ne zavednosti.
Vlada bo zdaj češki deželni zbor razpustila. Državni zbor se skliče 20. oktobra. Da ne bo deloval, je gotovo kot amen v očenašu. Nek odlični češki agrarni poslanec je izjavil, da začno Čehi takoj ob-struirati.
Naj se zgodi, karkoli hoče. slovenski poslanci bodo neomajno stali na strani Čehov. Vlada se za nove volitve že pripravlja. Ni daleč čas. ko bodo Hribarji in Ploji dali odgovor za svojo Slovanom škodljivo Dolitiko.
•Ljubljana, 30. sept. 1909.
Včerajšnji »Slovenski Narod« očita predsedstvu kranjskega dež. 'zbora nepravičnost. nelojalnost in pristranost. Priporoča. naj bi določale program konference 'klubovih načelnikov. Piše, da se določa dnevni red. nc da sc vpraša manjšino. Glavarju očita, da jc postavil na dnevni red torkove seje popolnoma protizakonito celo različna ustna poročila. List, ki hoče biti »nobel«, rabi o deželnem glavarju dvornemu svetniku pl. Šukljeju sledeče fraze, ki so gotovo nobel v krogih liberalne frakarije: »ošabni dež. glavar«, »poza dosluženega šaušpilarja« itd. Z ozirom na včerajšnje »Narodovo« čvekanje smo se glede na stvarni položaj obrnili na pristojno mesto, kjer smo dobili potrebna stvarna pojasnila, ki kažejo »Narodovo« resnicoljubje v najlepši luči, tako da 'smo še mi, ki smo navajeni na »Narodovo« objektivnost, bili presenečeni.
Posebno čudno se vidi, da piše »Narod« tako, kakor da ni nikakih konferenc načelnikov. Saj je bila po deželnozborski seji konferenca klubovih načelnikov, v kateri je bila na razgovoru sestava delovnega programa deželnemu zboru. Konference so se udeležili načelniki vseli treh strank: posl. dr. Ivan Šusteršič, posl. baron Sclnvegel in posl. dr. Tavčar. Takoj uvodoma je izjavil deželni glavar o delovnem redu, ki mora biti deželnemu glavarju svet kakor Mojzes in preroki, da pripušča deželni red izključno njemu razvrstitev predmetov za posvetovanja deželnemu zboru in da je postavno edino glavar upravičen, da sestavi dnevni red. Ne-kvarno navedenemu postavnemu določilu je glavar pripravljen, da se vedno ozira na želje posameznih strank, seveda v mejah. ki jih določa delovni red. Čudom se je čuditi, da prihruli zdaj »Narod« ter očita, da glavar nc zmeneč se za manjšino in zlasti za prečastito liberalno stranko čisto avtokratično sestavlja dnevni red. Saj se je v navedeni konferenci doseglo glede na delovni program popolno soglasje, ikar je koncem seje konstatiral deželni glavar. Da je bil pri drugi torkovi seji deželni glavar primoran sestaviti dnevni red. izročen mu po načelnikih odsekov, je samooibsebi umevno in se tudi popolnoma strinja s prakso vseli kranjskih deželnih glavarjev počenši s prvim dnem kranjske deželne ustave.
Osvetliti hočemo tudi §§ 21 in 29 delovnega reda. vsled katerih jc deželni glavar, poznavajoč opravilnik za deželni zbor. ugodil dr. Tavčarju, naj se za vsako točko dnevnega reda sestavi pismeno, t. j. tiskano poročilo. Po S 29. opravilnika mora biti tiskano poročilo 48 ur prej v rokah poslancev. Deželni glavar je v torkovi seji očetovsko opominjal poslance slavne liberalne stranke, naj izvolijo pomisliti, koliko nepotrebnih finančnih bremen naprtijo s to zahtevo deželi. Ko je deželni glavar to izustil, se je glasno zasmejal vitez krvave manšete dr. Oražen in sa-mosvestni smehljaj je tudi razbistril prijazne poteze gosp. Josip Turkovega državniškega obraza. Očividno gospodje prevzvišenc narodno - napredne stranke niti pojma nimajo o tem. da nobena tiskarna. niti »Narodna tiskarna« nc, noče za božji Ion tiskati deželnozborskih poročil in prilog. Ali tiskarski stroški so šc malenkost proti temu, ker bi vsled izvrševanja te zahteve nastalo toliko zamude pri rešitvi dotičnih predlog, da bi moral deželni zbor trajati dvakrat toliko časa, kakor siccr, ako sc držimo dosedanje prakse. Vzdržujemo trditev, da bi račun> ski sklep deželnega zaklada za 1. 1909 v zaporedni številki 1 »troški za deželni zbor« kazal zvišek najmanj 50.000 kron, ako se izvrši naravnost nori nasvet dr. Tavčarja in tistih deželnih očetov, ki tvorijo njegovo spremstvo.
Zastopniki slovenskega ljudstva bodo skrbeli, da liberalne nakane oškodovati deželo in zavirati važni socialno-politični in gospodarski program ljudskih zastopnikov, nc bodo niti najmanj uspele!
Košut, ki zdaj, ko jc Wekerle odstopil od politiškega pozorišča, namerava cesarja pridobiti zase in ogrsko krizo rešiti, razglaša sledeč program, katerega bo cesarju predložil:
1.	Vladar izroči državne posle ministrstvu neodvisne stranke in bo v kabinetu zastopan po enem zaupniku.
2.	Ta kabinet bo provizoričen in bo imel nalogo izvesti volivno reformo, dovoliti vojaške in aneksijske kredite. Vojaška vprašanja ostanejo nerešena.
3.	Bančni privilegij se podaljša za tri leta in store se vsi pripravljavni koraki za samostojno ogrsko banko.
S tem. programom najbrže ne bo nič. Prvič Košut ne more garantirati, da bo mogel posle v tem smislu voditi, ker nima vse neodvisne stranke za seboj, drugič pa, kar bo on cesarju predlagal, ne pomeni nobenega »razvozljanja«. Ali ni to narobe svet, če mora cesar imeti v kabinetu enega zaupnika, ko mora vendar ves kabinet biti zaupen organ vladarjev?
Rešitev je le-ta in bo prejalislej nastopila: Volivna reforma in uničenje sedanje mažarske oligarhije.
Ljubljanski občinski svet bo jutri razpravljal o poročilu župana Ivana Hribarja glede najetja mestnega posojila proti izdaji delnih zadolžnic. Župan navaja v svojem poročilu:
1.	Po sklepu občinskega sveta je naročil pred leti profesorju češke politehnike v Pragi .lanu Vladimirju Hraskemu, da je izgotovii splošni kanalizačni načrt, ki ima biti vodilo za izvrševanje 'kanalov v p o s a m e z n i ih delih mest a . V tem okviru je bilo izvršen h že nekaj kanalov. Vsled osuševanja Barja se bo Ljubljaničina struga za dva metra poglobila in izdatno zožila. Ker se bode po pro-vedenem osuševanju mnogo vode odvajalo po Gruberjevem kanalu, bode tekla skozi Ljubljanico manjša množina vode, kakor dosedaj. Jako zelo se bo to poznalo ob suši, ki navadno nastopa o poletnem in o zimskem času. Tedaj se utegne zgoditi, da, če se tudi kanalom ustja znižajo ter v bodočo kuneto sredi Ljubljanice speljejo, ostanejo vidna. Vsled tega je potreba, da mestna občina misli, da se napravijo, kakor je v načrtu prof. Hraskega, vzdolž Ljubljanice po obeli straneh zbiralna kanala, v katera bi se ustili vsi ostali 'kanali in po katerih bi sc potem odvajale pre-padne vode v Ljubljanico. Že sedaj se je lotiti izvršitve zbiralnikov in sicer po eni strani Ljubljanice od Gradaščice dalje, po drugi strani od Prul do sv. Petra mostu. Pod sv. Petra mostom bi se mogla zbiralnika izpeljati v Ljubljanico. Oba zbiralnika bi stala okroglo 360.000 K. Na Tržaški cesti bo treba novih kanalov od novega poslopja državne obrtne šole do kanala na Tržaški cesti. Ta trošek iznaša približno 67.000 K. Treba bo kanala v podvozu Martinove ceste in do tovarne Kolinske delniške družbe za kavinc primesi. Ti troški so proračunjeni na okroglih 37.000 K. Za kanalizacijo na ulicah bivšega vojaškega prcskrbovališča bo treba 13.000 K. za kanal v Simon Gregorčičevi ulici 13.000 K. Za vsa ta dela bo treba izdati okroglo s v o t o 500.000 K.
2.	V zvezi z osuševanjem ljubljanskega Barja projektovana je v Ljubljani naprava razširjenja obrežij ob o b c h s t r a n e h Ljubljanice in sicer na desnem bregu od Zatiške ulice do Francovega mostu, na levem bregu pa od Brega do Francovega mostu. Žc površen pogied na načrt mesta Ljubljane pokaže, da sc z napravo teh obrežij izvrši neko delo, ki ostane nepopolno in da bode pogled na ti zidani obrežji, ki bosta na enem bregu reke daljši, ko na drugem, silno neugoden. Mestna občina seveda nima nikake pravice zahtevati, da se v zvezi z osuševanjem Barja napravite daljši
obrežji, kakor je bilo prvotno v načrtu. Vprašanje pa nastane, če ne kaže. da bi ona sama izvršila ob obeli straneh one dele obrežja med sv. Jakoba in Jubilej-sktm mostom, katerih ni v prvotnem načrtu, ne v proračunu. Ljubljanica sicer po regulaciji ne bode široka; vendar se bode o normalnih časih toliko vode po njeni strugi pretakalo, da bode osvežujoče in na oko oživljajoče vplivala. Zato je želeti, da se obrežje kolikor mogoče dozida. Poročilo opozarja na druga mesta, ki imajo obzidana obrežja sredi mesta in lepo uravnana z drevesi zasajena in obzidana sprehajališča na obrež-jih rek. Da se to izvrši, naj s e v t a namen najame posojilo 800.000 K.
3.	Po osuševalnem načrtu se imajo razen Hradeckega in jubilej-s k e g a mostu podreti vsi m o -s t o v i v L j u b 1 j a n i ter nadomestiti z novimi. Za napravo novega Francovega in šentpeterskega mostu ter s popravo mostu črez Gruberjev kanal na Poljanski cesti je postavljena v proračun ■vsota 110.257 K. Razume se samoposebi, da se s to vsoto absolutno ne bode izhajalo. Prišla je v proračun le vsled tega, ker se svoje dni, ko se je ta proračun sestavljal, po zastopnikih mestne občine niso zadosti temeljito varovale koristi njene. Po načrtu in proračunu, katera je mestna občina prejela od raznih tvrdk za napravo novega Francovega in šentpeterskega mostu v železnobetonski konstrukciji, bosta stala samo ta dva mostova več k o 175.000 K. tedaj okroglo 65.000 ,kron več, kakor je proračunjeiio v zvezi ■z osuševalnimi deli.
Poleg tega bode morala mestna občina prispevati k gradbi državnega šentjakobskega mostu. Račun iti je tu pa z naj-snanjšo vsoto 20.000 K, ker je mestna občina zavezana pešpot ob obeh straneh napraviti na lastne stroške.
Končno postane vprašanje naprave jnostu črez Ljubljanico ob podaljšanju .Opekarske ceste vsled tega, ker se bode »zidala na Prulah III. mestna deška ljudska ■šola, pereče. (To je pred volitvami na magistratu vsako leto »pereče«. Ur.) Za ta most, ki bode v železno-betonski konstrukciji stal okroglo vsoto 100.000 kron, bode imela mestna občina leta 1910 prihranjenih 50.000 K. Treba je torej skrbeti za. pokritje še ostalih 50.000 K. Poleg tega >pa bode treba skrbeti še za direktno zvezo mostu s Karlovško cesto ter v ta namen odkupiti od bratov Koslerjev od njihovega vrta za napravo zvezne ceste potrebni svet. Stroške tega odkupa ter napravo ceste računim na 30.000 I<.
'Končno bo kazalo napraviti na Poljanski cesti nov soliden most čez Gruberjev kanal, ker je ta most sedaj v tako slabem stavbnem stanju, da bode v najkrajšem času potrebno napraviti vso vrlino nosilno konstrukcijo novo. Tudi oporni zidovi so že izbočeni in jako slabi. — Nov most bi stal 70.000 K in bi se dalo od barjanskega osuševalnega zaklada izposlovati k gradnji njegovi vsaj 15.000 K prispevka, tako da potrebščina za mostove, katero bi bilo treba pokriti s posojilom, iznaša 190.000 K.
4.	Jako zanimivo opisuje župan, kako ga -je ujel Bilinski, da se je država otresla dolžnosti in obljube zidati na svoje stroške državno obrtno šolo v Ljubljani. V svoji seji dne 20. julija 1909 je sklenil občinski svet zidati poslopje za državno obrtno šolo. Kakor sem v svojem poročilu z dne 15. julija t. 1. navel, bo ta šola stala okroglih milijon kron in sicer stavbišče s pristojbinami vred okroglo 50.000 K, stavba sama okroglo 850.000 K, ograja 30.000 K, za nepredvidne troške. dalje za inter-kalarne obresti, troške za načrte ter za vodstvo in nadzorstvo stavbe 70.000 K. Za delno pokritje stavbnega troška poslopja državne obrtne šole je dovolilo c. kr. finančno ministrstvo odpis 900.000 K 3% državnega za regulacijo mesta vsled zakona z dnč 8. julija 1896 drž. zakon št. 132 dovoljenega posojila. Ta odpis 'je vreden za mestno občino 754.605 K 54 h. Po vsej pravici je sicer pričakovati, da glede na važnost državne obrtne šole, kakor tudi na večkrat izrečno pripravljenost, podpirati ustanovitev take obrtne šole kar najizdatneje, deželni zbor dovoli toliko prispevka, da se pokrije ostala stavbna glavnica; vendar je treba mestni občini najeti posojilo 750.000 K. ker te vsote država ni v gotovini plačala, temveč mestni občini Ie odpisala gotov v 40. letih vračljiv dolg.
5.	Po županovem dogovoru z južno železnico bode imela mestna občina prispevati 30% k stroškom podvoza na Martinovi cesti, ki so proračunjeni na najvišjo vsoto 344.000 K. Ta podvoz bode v kratkem gotov. Nastane torej za mestno občino potreba, svoj prispevek, ki bode znašal približno 10.3.200 K. plačati. Ker za to vsoto ni pokritja, ga bode treba iskati s posojilom.
6.	Dekliškemu liceju je za šolo »Mladike« dozidati prihodnje leto nov trakt. Za to treba posojila 70.000 K.
7.	Pod to točko omenja župan tujski
promet v Ljubljani:
Uspehi so očividni; v tem, ko je namreč v letu 1905. prišlo v Ljubljano 39.946 tujcev, ki so prenočevali po hotelih in drugih javnih prenočiščih, bilo jih je leta 1906. že 45.982, leta 1907 48747 in leta 1908. 51.866. V prvih osmih mesecih letošnjega leta pa se >je tujski promet v Ljubljani v primeri z istimi meseci lanskega leta povzdignil za S981 oseb ter iznaša 41.960 oseb.
'Kako važna je Ljubljana v turistov-skem oziru postala, je vidno iz tega, da se je Baedeker v Lipskem obrnil pred nekaj dnevi iz lastnega nagiba do mestnega magistrata ljubljanskega s prošmo, naj mu dopošlje mestni načrt, ker ga hoče odslej zanaprej priobčevati v svoji — kakor znano — po vsem turističnem svetu najbolj razširjeni knjigi.
Zupan predlaga, naj se za 200.000 K napravi električno železnico na Grad. Za okroglo 40.000 K naj sc napravi na Gradu restavracijski prostor z veliko dvorano z galerijami, obširno razgledno verando, na kateri bi imelo prostora 500 oseb. Vpeljati je treba tudi vodo in elektriko na Grad. Vse to bi veljalo 270.000 K.
7.	Za napravo lesene poletne gledališke arene, ki naj bi se za poletne gledališke predstave zgradila v bližini podturn-ske graščine, odnosno novega hotela »Tivoli«, naj bi se najelo posojilo 100.000 K.
8.	O napravi novega magistratnega poslopja se izraža župan: Imel sem misel, prepustiti skrb za napravo mestne hiše »Mestni hranilnici ljubljanski« ter sem si že tudi približno izračunil, da bode tej hranilnici povodom praznovanja njene 25-letnice mogoče tako mestno hišo sezidati ter jo mestu podariti. Dogodki meseca septembra 1. 1. pa so ta račun temeljito prekrižali: »Mestna hranilnica« je namreč dobila vsled teli dogodkov tako veliko novih vlog, da njen čisti dobiček ne bode kmalu dosegel 5%, odnosno 10?^ teh vlog, v katerem slučaju bode »Mestna hranilnica« šele zamogla svoj letni prebitek obračati v korist mestu ljubljanskemu. Očividno je zatorej, da ob času praznovanja svoje 25-letnice »Mestna hranilnica ljubljanska« nikakor ne bode vstanu izvršiti nasproti mestni občini one naloge, katero sem ji pripisoval. Zupan pravi, da z napravo novega magistratnega poslopja ni čakati. Po njegovem mnenju je najpri-pravnejši prostor oni, na katerem stojč sedaj poslopja št. 1, 2 in 27 na Mestnem trgu. namreč sedanje magistratne urado-valnice. Ce se imenovana tri poslopja do tal podero — ter eventualno, bo bi bila za dobiti dokupi še hiša št. 26 na Mestnem trgu — bi se dalo poslopje postaviti s srednjim delom fronte proti Stritarjevi ulici. Nasvetuje, da naj se za sezidavo nove mestne hiše najame posojila 800.000 kron. Končno pravi župan o tem: O tem, v kakšnem slogu naj bi se nova mestna hiša postavila, meni ne kaže govoriti, ker bode to stvar projektanta; vendar pa moram reči, da bi meni slog, v katerem je bila postavljena prvotna mestna hiša, jako ugajal, ker je to nekak zgodovinski slog ljubljanski.
Po dosedaj povedanem je razvidno, da bi se za obrazložene naprave potrebovala vsota 3,583.200 K Zupan pravi, naj bi se najela pod deželno garancijo na ta način, da mestna občina izda delne za-dolžnice, ki se kotujejo na borzi in potem prodajajo.
Če se že ima mestna občina odločiti, da si najame posojilo za nove naprave v delnih zadolžnicah, kaže, pravi župan, najbolje, ako unifikuje vse svoje dolgove razen onega, ki ga tvori mestno loterijsko posojilo. Teh dolgov bode imela mestna občina 6.262.866 K 23 vin. Vsega skupaj z unifikacijo dolgov in amortizacijo bi skupno posojilo znašalo ! 0.500.000 kron.
V kritiko županovih projektov se za danes ne spuščamo. To storimo po seji občinskega sveta. Čakamo, kaj bodo pri posameznih točkah izmodrovali naši občinski očetje.
Dnevne novice,
+ Državni prispevek. C. kr. poljedelsko ministrstvo ie dovolilo za zagradbo barjanskih hudournikov Gradaščice iti Iške 70 % melioracijskega prispevka v znesku 133.000 kron.
+ Torkovo parlamentarno delovanje kranjskega deželnega zbora. Od 9. do pol 11. dopoldne je zboroval klub poslancev S. L. S., sledila je do 12. ure 15 minut javna seja zbora, takoj po javni seji jc bila konferenca klubovih načelnikov, ki je trajala do pol 2. popoldne. Sledile so odse-kove seje Od % na 5. do pol 8. je imel deželni odbor sejo z jako razsežnim dnevnim redom. Od pol 9. zvečer do pol 1. zjutraj je zboroval zopet klub poslancev S. L. S. Med odsekovimi sejami je bila vele-važna in zanimiva bančna razprava. Tale mala črtica kaže marljivost poslancev naše stranke v delu za ljudstvo, med tem ko liberalci nimajo nujnejšega posla, kakor da delajo na ogromni višji izdatek 50.000 kron, ker se morajo vsled njihove sitnosti in lenobe tiskati deželnozborska poročila in priloge.
-f Kranjski deželni zbor ima jutri dne 1. oktobra ob 10 uri dopoldne sejo. Na dnevnem sedu je: Branje zapisnika X. deželnozbor=ke seje dne 28. septembra 1909, naznanila deželnozborskega predsedstva, po ročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga novela k občinskemu redu in k občinskemu volilnemu redu za Kranjsko z dne 17. februarja 1886, dež. zak. št. 2, poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt lovskega zakona za Kranjsko.
Ganglovi pokloni kranjskemu deželnemu predsedniku baronu Schwarzu. Liberalci se odklikujejo z veliko pozabljivostjo. Ljubljanski župan sam je priznal, da je pozabljiv, ne čudimo se zato, ako so po-zabljivi tudi kranjski deželni poslanci, da je pozabljiv Gangl, da je pozabljiv celo Turk, da je pozabljiv celo Višnikar „Narod" je neizmerno hud, ker smo zabiležili, da je delal kranjskemu deželnemu predsedniku poklone Gangl. Modro je zapisal: »Olika zahteva, da se pozdravljajo možje, ki se poznajo in ki so večkrat že občevali med seboj." „Narod" pristavlja: „Ne objavljamo tega, da bi morda hoteli Gangla opravičevati — saj tega ni treba — ampak te vrstice naj služijo v dokaz, kako nizko je privedla slepa politiška strast nekatere ljudi. Sirovi so in sirovi ostanejo." Lepo se čita to o ljudeh, ki so nasproti Schwarzu tako sirovo postopali v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora, da bolj niso mogli, o ljudeh, niso slovesno izjavljali, da s Schwarzem ne občujejo. Mi smo hoteli zgolj zabeležiti, da so liberalni Gangl, Višnikar in Turk izpre-menili svojo prejšnjo „sirovo" taktiko nasproti Schvvarzu. »Narod" zdaj sam to po-trja. Ker smo mi zapisali suho resn:co, ne znamo, zakaj, da je „Narod" zdaj tako hud na nas, ko sam prizna, da smo pisali resnico. Popolnoma nepotrebno se zaletava BNarod" tudi v deželnem odboru dr. Lam-peta. „Narod" dela dr. Lampetu krivico, ker ni dr. Lampe niti v najdaljši zvezi s kako notico našega lista, ki se tiče stvari, za katere se nad njimi jezi »Narod" v svoji notici Gangl in Schwarz. Ker sta »Narodovi" orožji laž in natolcevanje, ne pričakujemo, da popravi dr. Lampetu storjeno krivico.
+ Poglavje o baronu Schwarzu In liberalcih je jako zanimivo. Ker smo mi zabeležili, da sta se Gangl in Turk pri zadnji seji kranjskega deželnega zbora haronu Schvvarzu do črne zemlje priklonila, ju opravičuje včerajšnji »Narod«, češ, da sta mu kot kulturna bitja izrekla sožalovanje nad očetovo smrtjo. Kdo se ne smeje, če pomisli, da je v lanskem zasedanju deželnega zbora dr. Oražen barona Schwarza v svojem govoru označil kot »zver, ki pije sicer vsak dan samo kislo mleko, a je vendar tako krvi željna, da je dva Slovenca spravila v hladno zemljo?« Tako delikatno in duhovito se je namreč takrat dr. Oražen izrazil. Kako morejo zdaj liberalni poslanci nasproti tako krvoločnemu človeku biti tako silno uljudni, da žalujejo celo že za njegovim očetom? Liberalci bi šli baronu Sclnvarzu še čevlje snažit, če bi kazalo. Slabo se jim godi — zato se zdaj klanjajo, misleč da jim bo kaj pomagalo. Vun ga bomo nesli! so lani kričali, a danes bi barona Sclnvarza še notri prinesli, če bi sejo zamudil. To so politiki non plus ultra!
Liberalno zapravljanje kranjskega deželnega denarja. V torek smo kratko prlbili, da bo imela kranjska dežela ogromne, popolnoma nepotrebne stroške, ker se morajo po dr. Tavčarjevi zahtevi natisniti vsa malostna poročila zato, ker so liberalni poslanci 1. preleni, da jim pozorno slede in 2. da napravi »Narodna tiskarna" dobro kupčijo seveda na stroške davkoplačevalcev. Mi smo imeli popolnoma prav. Tudi „Na-rod" se ni upal odreči naše trditve Na popolnoma stvarno naše mnenje odgovarja s surovo hrulacijo, ki ničesar ne obsega, ki niti duhovita ni, ker je zgolj prostaška za-bavljica in sestoj iz znanih liberalnih za-bavljaških puhlic kakor n. pr. „Slovenec upije", ^klerikalni kričači", ^klerikalni sleparji", »rožljanje z verigami " Ne verujemo, da se prereka z nami dr Tavčar, ki včasih le še kako izvirno poljansko spravi na potrpežljiv popir. »Rožljanje z verigami" nam marveč pove, da je zagreSil odgovor kak „Narodov" časnikarski praktikant, katerega duševno obzorje se še ni dvignilo nad slabo slavno svobodo, miselno sanjarsko literaturo o zmišljotinah z ozirom na inkvizicijo, o kateri literaturi mora napraviti vsak svobodomiselni časnikarski vajenec po načelih svobodomiselne mladine izkušnjo, predno se razvije iz »vajenca" časnikar Vedno in vedno bomo ponavljali: Dr. Tavčar je povzročil s svojim predlogom kranjski deželi ogromne popolnoma nepotrebne stroške. Vsak davkoplačevalec naj zna, da sc liberalcem prav nič ne smilijo ubogi davkoplačevalci, ki bodo morali s svojimi davki pokrivati ogromne stroške za tiskovine, ki bi jih ne bilo treba, ako bi imel dr. Tavčar kaj čuta za davkoplačevalce.
+ Socialni demokratje goriški ne bodo pri ožjih volitvah podpirali liberalcev. »Rdeči Prapor« piše glede na stra-• hoten poraz, ki so ga doživeli liberalci na Goriškem in glede na strankino taktiko j pri ožjih volitvah sledeče: »V porazu libc-1 lalizma ni nič tragičnega, ampak neskon-
čno kfaveni je. Do zadnjega trenotka so vodili volivno agitacijo na tako otročji način, da se jim je moral vsako smejati. Zdi se, da res niso vedeli, kako so že od vseh bogov zapuščeni in da so resnično upali na zmago; vsaj pričakovali so jo tako, kakor da jo imajo v žepu. Trudili so se res, kar se je dalo. Posebno so si prizadevali loviti naše glasove! Poraz psevdo-liberalizma je povzročil med našimi za. vednimi pristaši neprikrito zadoščenje. Najboljši sodrugi smatrajo za svojo zmago, da je strt liberalonski terorizem, in vriskajo veselja. Morda se bo to komu v drugih deželah čudno zdelo. Ampak kdor pozna razmere na Goriškem, bo razumel to radost in vedel, da je opravičena. Socialna demokracija ni imela nikjer tako podlih, farizejskih sovražnikov; nobena stranka je ni tako infamno sramotila, ka-kor lažiliberalna, dasi je vedela, da ne more brez nas doseči nobenega uspeha. Dovolj je, da se spomni goriški socialist na zadnje ožje volitve. Beračili so takrat za socialistične glasove, prisegali so, da ; nimajo nobenega stika s stavkokazno N. i D. O., kadili so socialni demokraciji in čim so jih socialno-demokratični glasovi rešili, se je svojat zagnala v socialno demokra- j cijo z obrekovanjem, z blatenjem, z naj- f podlejšimi lažmi, tako da se je moralo vsakomur zgnusiti. Zato bi bilo tudi na-ravnost žaljivo za naše sodruge, če bi jim še enkrat priporočali, naj gredo reševat to propalo družbo. Ne vemo še, ali bodo ožje volitve, ali ne, ampak če bodo (zdaj \ je že gotovo, da bodo), je že danes gotovo, da ostane naša stranka doma in prepusti nasprotnikom, naj se sami koljejo-kakor se hočejo ln znajo. To seveda še ui oficijelni sklep, a kdor pozna razpoloženje med našimi pristaši, je že danes prepričan, da je vsak drug sklep nemogoč. Tudi ne dvomimo, da ga nam izvrševalni odbor odobri.« — K temu pristavimo mi to-le: Kaj sklene socialna demokracija, je njena stvar. Mi pravimo le, da je njeno načelo, da bi bilo tudi za socialno demokracijo najbolje, ako lažiliberalizem in pseudo-svobodomiselstvo izgine iz površja, in bi si stali nasproti le dve načelni stranki, naša in socialno-demokraška, pravo in da smo mi to načelo vedno tudi v praksi izvajali, dočim so ga socialni demokratje parkrat kršili. Mi odkritosrčno liberalcem na Goriškem ne proviščimo poraza samo zaraditega, ker so protiverska, ampak tudi ker so kapitalistiška, stavkokazna in proletarcu sovražna stranka. — Socialni demokratje sklepajo definitivno o svoji taktiki danes.
+ Tudi goriška italijanska socialno, demokratična stranka je oficijelno sklenila, da se ožjih volitev ne udeleži, ampak prepusti liberalizem svoji usodi.
+ Tajinstveno. Znano je, kakšne komedije je počel goriški župan Bombig, ko i se je izvedelo, da vlada premesti sloven- j sko učiteljišče v Gorico. Pošiljal je svoje zaupnike na Dunaj, brzojavljal in se peljal v Trst k namestniku. Organiziral je tudi protestne shode in seje laških občinskih j svetov po celi Furlaniji in celo v Trstu, Poreču in Pulju. katerim pravzaprav cela zadeva nič ni mar. A en sam laški občinski svet ni protestiral, in to je — goriški! Zupan je pač aranžiral protestni shod »meščanstva« v pozni večerni uri in povzročil demonstracije, pri katerih je bilo več občinskih biričev in barab radi: iriden-tarskili vzklikov zaprtih, a enega do danes j ni storil, sklical ni goriškega mestnega za- j stopa! Nekateri laški listi ga vsak dan opominjajo, da naj to stori, če ne, bo vse skup velika komedija, a on tega noče slišati. Vrabci na strehah čivkajo, da goriški občinski svet rajši molči, ker je vsled znanih aretacij velikih laških goriških politi- • kov, 'ki so defraudirali milijone v »Banca popolare«, jako iznenaden in kompromitiran. Drugi zopet pravijo, da je vlada dovolila dva milijona za sanacijo »Bance popolare« pod pogojeni, da Lahi proti pre- s mestitvi slovenskega učiteljišča ne bodo • nič resnega storili. Tretji zopet menijo, da Bombig noče pretrgati vse zveze s Slo- ; venci, ki bi jih liberalci pri ožjih volitvah zelo potrebovali. Na vsak način je jasno, a da je bilo vse protestiranje Lahov umetno i in preračunjenp in da so na premestitev slovenskega učiteljišča bili že davnej pri- ^ pravljeni.
+ Slovensko moško učiteljišče v Go- • rici se otvori 1. oktobra.
+ Katoliško slovensko izobraže- ] valno društvo Vič-Glince vprizori v nedeljo dne 3. oktobra t. 1. na vrtu g. Pavliča (pri j j Merčniku) na Glincah gledališko predstavo [ Miklova Zala. Narodna igra v štirih dejanjih (desetih slikah) po dr. J. Sketovi povesti spisal I. Jezeršelc. Začetek točno ob 4. uri , popoludne vstopnina sedeži I. vrste 1 K; I II. vrste 70 vin.; III. vrste 40 vin. stojišča 20 vin. Pred začetkom igre uvodni govor o vsebini igre K obilni udeležbi vabi odbor < Igra se ponavlja prihodnjo nedeljo 10. okt. B t. I. ob istem času in na istem prostoru.
— »Za otroka!« Pod tem. lepim j geslom so se ob veliki dobrodelni akciji [ na Dunaju vršila nesramna sleparstva. 'j Policija jc dognala, da jc ustanovitelj prvega dunajskega društva za ^reskrbu 1
otrok, Alojzij Schmakal, vse denarne prispevke društvenikov in darove zase pri-držal. Zaprli so ga te dni, obenem pa iz istega vzroka ustanovitelja osrednjega društva za preskrbo obleke revnim šolskim otrokom, Karola Kneiselna, njegovega zapisnikarja Hankeja in sina.
—	Nemški in slovenski demonstranti. »Edinost« poroča: V Ašu na Češkem so bili uprizorili Nemci velike demonstracije proti nekemu nepriljubljenemu davčnemu uradniku. Uprizorili so bili pravi bom-barduia proti hiši, v kateri je stanoval omenjeni uradnik. Sodnijsko cenjena škoda je znašala 360 K. Naslednji dan so našli na dvorišču okoli 800 kamnov. Demonstranti so bili obsojeni od 25 ur do 14 dni. Te kazni je treba samo primerjati s kaznimi, ki so doletele ljubljanske demonstrante. Vendar s tem še ni končana ta storija! Vsi ti demonstranti so bili na Bienerthov predlog — pomiloščeni! Takrat, ko se gre za Slovence, »strenge Bestra-fung«, ko se gre za Nemce, milost!
Ij Predavanje o vinarstvu s praktičnimi demonstracijami priredi v nedeljo, dne 3. oktobra ob 3. uri popoldne v šoli v Vipavi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicki. Predaval bode o pripravljanju grozdja In vina za izvoz. Z ozirom na veliko važnost tega vprašanja je želeti obilne vdeležbe od strani vinogradnikov.
—	Zapisnik velelzdajniškega procesa v Zagrebu obseza 5094 strani! Ničnostnih pritožb so zagovorniki prijavili 2255, obtoženci so bili disciplinirani 71 krat. prič so zagovorniki predložili 824, a samo 42 je bilo sprejetih; skupno so stavili zagovorniki 1932 predlogov, sprejetih je bilo le 77. Globe braniteljev znašajo 2530 kron, razven tega je bil dr. Budisavljevič obsojen na 8 dni zapora.
—	Upokojen ]e c. kr. rečni mojster Friderik Hans v Dolskem vsled lastne prošnje.
Imenovanje. Cesar je imenoval gard-nega vicestražmojstra majorja Jernej And-rejka pl. Livnograda za stražmojstra v prvi arčierski telesni gardi.
—	Koncesijo je dobil gosp. nadinženir žužek za izvršitev svojih načrtov glede dobave vodne sile na Savi v Medvodah, oziroma Tacnu pod Šmarno goro.
-f- Zanimivo priznanje prinaša zadnja »Glasarbeiter Zeitung«, ki izhaja v Tamnvaldu. Govorimo skupen jezik, pravi. Nemci smo. A vendar govori izobraženec, ki je obiskoval višje šole, docela drug jezik, kakor delavec. Razloček je pogosto tako velik, da se zamoreta dva istega naroda le težko razumeti. Daj Nemcem, ki so obiskovali le ljudsko šolo, čitati zakone ali druge v znanstveni terminologiji pisane knjige v 90 do 100 slučajih jim bo devet desetin nerazumljivega . ..
—	Tatinska družba med šolskimi otroci. Z Bleda se poroča, da so zasledili med šolskimi, otroci celo tatinsko družbo. Med mladimi, nadebudnimi tatiči so prav obilno zastopani sinovi blejskih liberalcev.
—	Nad dva milijona sardel so zadnje dni vjeli ribiči v tržaškem in puljskem zalivu. Mreže so se trgale od teže. Blago je šlo v različne tovarne za ribje konzerve.
Schaumburg-Lippe baje noče podaljšati pogodbe s knezom Wrede radi nakupa njegovega veleposestva v Virovitici. Schaumburg-Lippe da sedaj sploh ne namerava več prodati svojega posestva, marveč bo istega razdelil v dva upravna dela in vodstvo poveril svojima obema sinovoma. Tako piše osješka »Drau«.
Vseslovanska banka. »Novoje Vrem-ja« poroča, da so podpisali že za vseslo-vansko banko v Peterburgu ruski industrijalci okroglo 20, češki pa okroglo 8 milijonov kron.
MLADOTURKI IN DRUGENARODNOSTI.
Solun, 30. septembra. Že nekaj oni zborujejo tukaj zaupniki mladoturške stranke V dobro poučenih krajih se govori, da nameravajo Mladoturki skleniti, da se raz-družijo njihova društva za ,.skupnost in napredek". Na ta način hočejo omogočiti, da se bodo lahko razdružila tudi druga narodnostna društva, ki delajo Mladoturkom veilko skrbi. V tem slučaju nameravajo Bolgari in Srbi, kot se od njihove strani za trjuje, takoj ustanovljati revolucionarne čete in začeti revolucionarno delovanje, ki bo povzročilo revolucionarno gibanje zopet v celi Macedoniji.
POŽIGI BOLGARSKE VSTAŠKE ČETE.
Solun 30. septembra. V bližini želez-zniške postaje Krivoljak na progi Skoplje-Solun so macedonske bolgarske vstaške čete zažgale celo vas, ker so bili njeni prebivalci naklonjeni Grkom. Cela vas je pogorela.
Štajerske novice.
š Suspendirani šolski vodja. Okrajni šolski svet v Celju je suspendiral vodjo celjske okoliške deške šole, gosp. Armina Gradišnik-a, za čas disciplinarne preiskave, ki sc bo vršila proti njemu, in je poveril vodstvo šole gosp. Milošu Lcvstik-u. Kakor sc kaže, se bo vendar enkrat na-
pravil red na celjski okoliški deški šoli, kar bi bilo že zdavnaj potrebno.
š Železniške zadeve. Piše se nam: Neki konzorcij v Brežicah je dobil od železniškega ministrstva dovoljenje, pripravljalnih del za železnico Rogatec-Brežice-Rudolfovo in se je na razne korporacije in zasebnike obrnil za prispevke. Ne oziraje se na to, da se gre glasom najbrže netočnih časniških poročil za ozkotirno železnico, ki bi bila nezadostna in za interesente nesprejemljiva, so temeljiti razlogi dvomiti o resnosti dela tega konzorcija. Pogajanje tega odbora v svrho nabave že izdelanega načrta g. inž. Daubachy za normalnotirno železnico Rogatec-Brežice, ki je sedaj last tvrdke E. Czeczo\viczka in sin na Dunaju, je dosedaj še vedno brezuspešno, če to sploh moremo smatrati kot resno pogajanje namesto zavlačevanje. Vrhtega se odbor ne briga zato, da bi poizvedel mnenje in želje vseh interesentov ob progi glede trase, ampak v zaupnih sejah kuje svoje načrte, mesto da bi se o tem javno razpravljalo. Ta odbor se dalje hoče ozirati edino le na koristi mesta Brežice, četudi je mnogo interesentov, ki imajo glede trase bodoče železnice vse druge želje in zahteve, pa dosedaj niso prišli do besede. K osnovnemu zborovanju tega odbora se niso povabili niti zelo uplivni interesentje niii drugi merodajni faktorji; pri sestavi odbora se je istotako prezrlo zelo delavne in upltvne moči. Sploh je sedaj cela zadeva v rokah oseb, ki imajo pred očmi le lokalne interese, ne pa važne korist' celokupnega prebivalstva. Da se interesentje obvarujejo daljnje škode in posebno prepreči daljno zavlačevanje te nujne zadeve, osnovali so se v Brežicah v Krškem in v Kozjem pripravljalni odbori z namenom, takoj osnovati novo društvo, ki naj dobi dovoljenje za trasiranje in projektiranje normalnotirne železnice Mestinje (ev. Rogatec)-Brežice-Ru-dolfovo. V kratkem času bode mogoče dobiti dovoljenje za pripravljalna dela (trasiranje etc ), na kar bode stvar že obstoječega odbora v Brežicah, ali hoče z novim odborom v stik stopiti v svrho skupnega dela. Člani pripravljalnega odbora so že stopili v ožji stik z nekim konzorcijem, ki se snuje na Dunaju od raznih stavbenih podjetij in denarnih zavodov z namenom, interesentom pomagati pri trasiranju novih prog, posredovati finansiranje železniških projektov in jih izvršiti do konca; zasigu-rana je tudi podpora dežele Kranjske. Ker se interesentje v Slov. Goricah ne morejd zjediniti glede trase železnice (Purkla-Ptuj ali Radgona-Ptuj), zato je sedaj v ospredju za finansiranje in izvršitev projekt Ptuj-Ro-gatec, s tem pa tudi projekt Rogatec-Brežice postaja čim dalje bolj aktuelen. Poživljamo tedaj vse interesente, da takoj ustavijo svoje delovanje pri starem odboru in seveda ustavijo tudi prispevke za brezplodno delo. Osnovalna zborovanja novega društva se vrše v nedeljo dne 10. oktobra 1909 popoldne ob 3. uri a) v Brežicah, Narodni Dom, b) v Kozjem, v gostilni g. Pirha. Zborovanja so javna. Prosimo obilne udeležbe, ker se bo razpravljalo in sklepalo o dale-kosežnih predlogih. Pripravljalni odbor.
š Slovenska posestva v Št. Ilju v Slovenskih goricah na prodaj. Zopet je par lepih slovenskih posestev na prodaj. Slovenci — bratje zganite se in kupite.
Korofke novice.
k Nervozni koroški Nemci. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je in-terpeliral poslanec vitez Burger radi »ponovnega upada kranjskih Slovencev v boroveljski okraj«. Burger je kar zahteval. naj deželni predsednik take izlete kar prepove. Čudna je ta nervoznost, ko vendar nemški listi vedno kriče, da na Koroškem ni Slovencev.
k Realčni zakon za Koroško ni bil sankcijoniran. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je izjavil deželni predsednik baron Hein, da ne pove vzrokov, zakaj vlada zakona ni predložila v sankcijo.
k Otroška bolezen polionielitis na Koroškem. Iz Celovca se poroča: Otroška bolezen polionielitis, ki je nastopila na Štajerskem zlasti pa v graškem okraju, se je pojavila sedaj tudi na Koroškem in je v celovški bolnici že več vsled te bolezni obolelih otrok.
VOJNA NA VZHODU?
P e t e r b u r g, 30. septembra. Zunanje ministrstvo je dobilo vznemirjajoča poročila o vojnih pripravah Japonske v Mandžuriji. Veliko ruskih trgovcev se pripravlja za likvidacijo svojih podjetij.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanski občinski svet bo
imei sejo v petek, dnč 1. oktobra 1909. ob petih popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila o prošnjah za vsprejem v občinsko zvezo ljubljansko, o ugovoru Antona Dcčmana proti nalogu mestnega magistrata glede odstopa nekega sveta v cestne namene, o dopisu županovem giede najetja mestnega po-
sojila proti izdaji delnih zadolžnic, o dopisih županovih glede potrebnega kredita za nabavo pohištva za mestno zastavljalnico in za napravo varnostnega omrežja v oknih zastavljalnice, o prošnji zadruge gostilničarjev i t. d. za prispevek za kuharski tečaj, o prošnji »Narodne delavske organizacije" za vpisnine prosto popraše-vanje pri mestni posredovalnici za službe, o dopisu mestnega magistrata glede oddaje nekdanjega prašičjega sejmišča poleg klavnice v najem, o dopisu županovem glede izvolitve še jednega člana v nadzorovalni odsek za zgradbo državne obrtne šole, o dopisu mestnega magistrata glede premembe regulačnega načrta ob stiku Vodovodne in Dunajske ceste, o dopisu mestnega magistrata glede naprave cestnega kanala v podaljšani Ciril Metodovi ulici, o prošnji prebivalcev Kolodvorske ulice glede razširenja in regulacije Predilne ulice, o dopisu mestnega magistrata glede službene reciprocitete ravnatelja in učiteljev mestnega dekliškega liceja in državnh srednjih šol, o dopisu mestnega magistrata glede izvolitve posebne komisije petih članov za pregledovanje kon-fiskovanega mesa, o dopisu mestnega magistrata glede potrebnih nujnih poprav v mestni klavnici, o pritožbi Jakoba Mi-lavca proti odloku mestnega magistrata glede vzidave vodomera, o prošnji »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem" za brezplačno uporabo električnega toka, v tajni seji se bo razpravljalo o prošnjah za razpisano mesto ravnatelja mestna hranilnice, o prošnjah za razpisana mesta uradnikov in uslužbencev mestne zastavljalnice, o dopisu županovem glede stalne upokojitve nekega uslužbenca mestnega magistrata, o nekej prošnji za podelitev meščanstva mestne občine ljubljanske, o nekej prošnji za podelitev vseučiliške ustanove, o neki kavcijski zadevi, o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za bolniško podporo, o raznih obrtnih koncesijah.
Ij Izredni občni zbor „Slovenske filharmonije" vrši se jutri dne 1. oktobra 1. 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih hotela „Štrukelj\ Dalmatinove ulice. Volitev predsednika in odbora. Prosi se udeležbe.
lj Komfoijonalni ogled deželnega gledališča se je ob navzočnosti vseh prizadetih strank vršil povodom začetka letošnje sezone včeraj popoldne.
lj Umrljivost v Ljubljani. Včeraj je bil mestnemu mrliškopopisnemu uradu naznanjen tisoči smrtni slučaj, medtem ko se je lani doseglo šele 27. oktobra enako število smrti. Če se pomisli, da hite vsi bolniki z dežele v mesto, kjer imamo obilo zdravilišč, hiralnic, ubožnic in bolnic, je to število lahko umljivo, 'kajti dobri dve petini tega števila je vnanjih bolnikov, ki so umrli v tukajšnjih zavodih. Ljubljančanov, to je stalno tukaj živečih, umrje ■vzlic temu, da se mesto živahno razširja in prebivalstvo množi, razmeroma le malo.
lj Ljubljančan prijet v Monakovem. Leta 1888. v Ljubljani rojeni in semkaj pristojni čistilec oken Franc Novak je mi-noli teden ukradel svojemu sostanovalcu Franu Parklju 72 K vredno obleko ter mu poneveril 41 K denarja in se odpeljal na Bavarsko, kjer ga je včeraj monakovska policija prijela in dejala pod ključ.
lj Pričetek šolskega leta na Rakovniku. Jutri se začne redni šolski pouk v salezijanskem zavodu na Rakovniku. Novo šolsko poslopje, ki je v zadnjem stadiju končne dogotovitve, odgovarja v vseh ozirih najmodernejšim higijenskim in pedagoškim zahtevam, tako da lahko služi za vzgled ne samo kranjskim, ampak celo tudi drugim avstrijskim šolam. Celo poslopje tvori zanimivost prve vrste.
Ij Z Viktorjem Rohrmannom na njegovo »Poslano« v »Slov. Narodu« nc bomo polemizirali. Slovensko narodno je •res, da Rohrman Slovencem slabše plačuje kostanj kot nemški podjetnik. Čast takemu narodnjaštvu! Ob priliki se z Rohrmannom pomeni Boltatu Pepe, ki je vsekakor boljši stilist kot dvojni gostilničar in podjetnik za pobiranje kostanja gosp. Viktor Rohrmann.
lj Trpinčen e živali. Ko jc včeraj delavec Bernard Zerovta prignal iz Grosupljega tri vole, so se bili tako upehali, da niso mogli dalje. Zerovta jili je začel na Dolenjski cesti tako neusmiljeno biti z bičem ter jim kriviti repe, da so očividci •glasno izražali svojo nejevoljo in je šele došli stražnik napravil konec temu početju. Zerovta sc bode moral vsled tega zagovarjati pred pristojnim oblastvom.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Za deželne zbore po narodnostih.
Gradec, 30. septembra. Včerajšnje utemeljevanje dr. Koroščevo je med strankami vzbudilo veliko zanimanje. Danes je utemeljeval dr. Schacherl svoj govor glede spremembe štajerskega deželnega reda. Izjavljal je, da jc stališče socialno dcmokracijc, da se deželni zbori delijo po narodnostih, kar jo. tudi stališče poslancev »Kmečke zveze«, ki so dr.
Schacherlu klicali: »To je tudi naše stališče!« Socialni demokrat Jodlbauer je govoril v istem smislu. Nato So utemeljevali Schoisvvohl, Hagenhofer, Wagner svoje predloge o gospodarskih zadevah. Poslanec »Kmečke zveze« Ozmec je stavil predlog za razširjenje hiralnice in boU niče v Ptuju, dr. Vcrstovšek za ustanovitev trsnice v Št. Andrežu pri Polzeli. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri dopoldne. Glede dr. Kukovca se splošno odobrava odločen nastop slovenskih poslancev v včerajšnji seji, ker jc dr. Kukovec brez vsakega vzroka izzival poslance »Kmečke zveze«.
VLADNA IZJAVA O LEX KOLlSKO-AXMANN-DR. LUEGER.
Dunaj. 30. septembra. Vlada bo v; nižjeavstrijskeni, deželnem zboru prihodnji teden podala avtentično izjavo o lex KoIisko-Axmann-dr. Lueger.
POROTNA OBRAVNAVA PROTI LINHARTU.
Maribor, 30. septembra. Obravnava Ogrizek-Linhart je preložena.
OGRSKA KRIZA.
Dunaj, 30. septembra. Cesar še ni izročil danes dr. \Vec'kerlu svoje odločitve na njegovo demisfjo. Izključeno je, da bi se cesar odločil do 5. oktobra. Wecker-lova vlada ostane še nekaj časa; pred dvema tednoma nova vlada ne nastopi. V bližnjem času bodeta od vladarja sprejeta v avdijenci grof Julij Andrassy in grof Štefan Tisza.
MED NEMCI IN ČEHI.
Praga, 30. septembra. Listi danes konstatirajo, da so poizkusi za delozmož-nost češkega dež. zbora razbiti, lc glasilo čeških agrarcev pravi, da sc šc vrše pogajanja in da seja dež. zbora ni napovedana na jutri, ampak na prihodnji ponedeljek za slučaj, ako bi pogajanja vendarle imela uspeli.
ODLOČILNA BITKA V MAROKU.
Madrid, 30. septembra. Španska armada je včeraj ob 7. zjutraj zasedla goro Gurugu, na kateri jc bila utaborjena glavna moč Kabilov. Hrabri španski vojaki kraljeve brigade so prvi zasadili špansko zastavo na najvišji vrh. Gromeli so v počast topovi. Madrid je ves v zastavh.
Madrid, 30. septembra. Mesto je v zastavah. Veliko veselje vlada radi vzetja. pogorja Gurugu, ki tvori temelj vsemu strategičnim operacijam. V vojaških krogih se sodi, da bo vsled teh uspehov kmalu končana vojska.
PREKRASNE RUSKE RAZMERE.
Peterburg, 30. septembra. Računski dvor jc pregledal stroške za japonsko vojsko. Znašajo l miliardo in 10 milijonov rubljev. Našel pa je. da je od te svote po-neverjenih in državi ukradenih pol milijarde rubljev!
MLADOTURŠKA PROPAGANDA.
Solun, 30. septembra. V zadnjih dneh je turška vlada naložila v otomanski banki 181.009 turških funtov. Uradno se je izjavilo, da je denar namenjen vojaškim potrebam. A gotovo je, da je mladoturški odbor sklenil da se ta denar porabi v agiiacijske namene med Felahi v Egiptu proti Angležem in za turško propagando v Bosni in Hercegovini.
Izvid g. privatnega docenta dr. Karla Walko, primarija notr. odd. bolnice usmiljenih bratov v Pragi.
Gospodu J. Serravallo.	p
Rade volje Vam potrdim, da uporabljam Serravallovo kina vino z železom, že mnogo let v zasebni praksi in v bolnici z najbolišim uspehom.
Praga, 14. julija 1909. M 292 (33)	Dr. W a 1 k o.
Višina n. morjem 306 2m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
1 g | Čss opa-q | lovanja	Stanje baro-metra v mm	Temperatura po Ctlziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah j v mm |
29 9. zvefi.	73.3 9	131	sl. jug	pol obl.	93
| 7. zjutr 30 o 2. pop	32 1 323	9 0 17 2	sl. jug sl. vzliod	megla oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 13'4', norm. 13 0°.
TRŽNE OFC1NE.
Cene veljajo 7.a 50 kg. Budimpešta 30. septembra.
Pšenica za oktober......14 08
Pšenica za april 1910.....14 06
Rž za oktober I. 1909............9 60
Oves za oktober.......7 41
Koruza za maj 1. 1910.....7 02
Efektiv:---
Več sto kilogramov lepih, finih
obranih, ima na protlni Ivan Theuerschuh, trgovec, Tržič, Gorenjsko. 2723 5-t
Velik punf.
(.Kmečka zgodba iz 18. stoletja.)
». . . Zato prosimo Vaše rimsko cesarsko Veličanstvo za božjo in 'Kristovih ran voljo -najponižnejše, naj bi Vaše Veličanstvo hotelo vpo-števati naš prežalosten položaj in naj bi ne verjelo našim sovražnikom.«
Navedene besede zaključujejo obširno pritožbo, katero so tolminski kmetje okoli leta 1704. na Dunaju izročili tedanjemu vladarju Leopoldu I. Dolga vrsta krivic, kamere so tolminski grofi prizadjali ubogim tlačanom, je te vnovič prisilila, da so na najvišjem mestu iskali pravice. Tudi to pot zastonj!
'.Krivična tlaka je tlačila kmeta, silni davki, katere je država vsled španske na-sledstvene vojske (1700 do 1714) nalagala, so prizadejali v gospodarskem oziru goriškemu prebivalstvu grozovite udarce, ki so bili tembolj občutljivi, ker je medtem v sosednji1 Benečiji vladal mir in so on-dotni kmetijski pridelki -obdačenim goriškim kmetom delali vedno občutno konkurenco.
Razne naklade so se po Goriškem -vpeljale šele 1706. Začetkom -je pobiranje prevzela dežela, ki je gotovo premilo postopala. Silno slabe posledice je imelo, da •se ni takoj spočetka povsod začelo naklad pobirati in se je državna avtoriteta uklonila Tolmincem, ki so se upirali plačevanju naklad, sklicujoč se na stare predpravice.
L. 1709. je prevzel zasebni zakupnik pobiranje naklad in je že v prvih 3 letih napravil lep dobiček, dasi tudi on na Tolminskem ni mogel v teh prvih letih pričeti s pobiranjem. Ob obnovitvi pogodbe 1. 1712. je vlada zakupniku obljubila vso potrebno pomoč državnih oblastnij in tudi vojaštva, j da bi prisilili tudi Tolmince do plačevanja; i vkljub temu je zakupnina ostala ista — j prav majhna svota (6300 gld.). Surovost -podzakupnikov pri iztirjavanju je že prej •vzbudila -nezadovoljnost po celi1 deželi. Signal za javni upor je dal dogodek v Gorici, kjer je dal glavni zakupnik naklad Jakob Bandel tolminskim' trgovcem zapleniti blago in konje. Do 7000 kmetov iz •gora je pridrlo v Gorico in s silo popravilo to krivico. Ta dokaz kmetske moči je zbudil željo po večjih uspehih in — dva meseca je po celi goriški deželi, od Predila do Trsta, gospodoval kmet-upornik.
V to razburkano dobo je posegel A. Remec, ki ga med našimi mladimi pisatelji-•pesniki pogosto srečavamo, in nam podal njeno sliko v »Velikem puntu«. Pisatelj •se glede tvarine na mnogih krajih skoro •dobesedno naslanja na zgodovinske akte. -To povzroča, da cela zgodba nekaj preveč razpada v posamezne sličice. Za enotnost skrbi v prvi vrsti oseba voditelja kmečkega punta 26-letnega Ivana Gradnika in -geslo: Stara pravda. Dovršena tehnika bi sicer zahtevala malo bolj določno risanje •značajev. Težko si moremo predočiti osebo Ivana Gradnika in še težje Anice, njegove neveste. Ako bi bil pisatelj malo popisal kraje, njih krasoto in zlasti še posebnosti tolminskega dela dežele, bi bil ustregel onim čitateljem, katerim imena ne povejo nič, ker krajev ne poznajo.
Naravnost mojstrsko pa so naslikani nekateri prizori, kjer pisatelj opisuje duševne muke glavnega junaka in ljubke Anice. Pretresujoče vpliva prizor na •str. 82. in zadnja večerja glavarjev upornikov.
Gotovo je kn-jiga važna pridobitev za naše ljudske knjižnice. Naša izobraževalna društva naj bi 'si knjigo v več izvodih na-
in druge prsne bolezni, na katerih trpe mladi in stari se hitro olajšajo in premagajo s Scott -ovo emulzijo. 2e kratka vporaba Vas bo prepričala o tem na Vašo veliko zadovoljnost. Najboljši učinek
se opira na čistost in redilno moč njenih sestavin in predela-vanj po SCOTT-ovem ravnanju, vsled če*ar je ista lahko prebavna celo za najslabši želodec.
znamko1-5/)- )G neprekosna in velja za nepre-bicem - jiot kosno vzor emulzijo.	2615
garancilsliim	. .
znakom^	Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
ga°ravna°njaj Dobi se v vseh lekarnah.
ročila. (Naroča se pri Narodni tiskarni v Gorici, ali pa naravnost pri založniku Al. ■Filipi5, bogoslovcu v Gorici. Cena 1 K 70 vin.) Kmetsko ljudstvo po celem Slovenskem bo z zanimanjem čitalo to zgodovino svojih bojev, svojega trpljenja v nekdanjih časih.
Morda boste slišali iz te zgodbe klic, kaj je vredna zlata prostost, kaj velja lastna domačija, lastna gruda, kjer je kmet -sam svo-j gospodar!	Dr. K. C.
Zahvala.
i-i
Povodom bridke izgube iskreno ljubljenega soproga ozir. očeta, brata in svaka, gospoda
Franc Eostoharja
izražamo najtoplejšo zahvalo p. n. občinskemu odboru, c. in kr. topničarskemu oddelku v Zadovinku, slavni meščanski gardi, blagorodnim gg. uradnikom in učiteljem, vsem sorodnikom in znancem za krasne vence in mnogobrojno udeležbo na njegovi zadnji poti.
Krško, dne 29. septembra 1909.
Žalujoči ostril.
nižji ceni edino
2629 1
Prodaja
najnovejše iihlnbfl jesenske ln narejene UUlKflU* zimske, za gospode, dame, dečke ln deklice po naj-
konfekcijska trgovina K LOKIC, Prel školilo 19.
Proda se dobro ohranjeni
z 8 spremeni in pedalom. Pripraven za kako nialo cerkev, ali onega, ki bi se hotel pedala temeljito učiti. Pojasnila daje Leopold Gostič, organist na Homcu, pošta Badomlje.
iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—400, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni
FraFi raerin LWana> šeien-I iil MlelfUlU bnrgove nlice 6.
2720
Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam tako v obilni meri doSli povodom smrti naše preljube matere, stare matere
Terezije Faidiga
izrekamo najiskrenejšo zahvalo prečastiti duhovščini, vsem ljubim sorodnikom, gospodom in gospem za obiln udeležbo pri pogrebu, in slavnim gospodom pevcem za ginljivo žalostinko v najbritkejših urah, ter sploh vsem ki so se udeležili pogreba ali nas tolažili v prebritkih dneh.
Postojna, dne 29. sept. 1909.
(dobra za tele) en polpokriti in en tovorni voz, z vso pripravo za oba konja in
iciuuji sistem (9), skoro nov, proda
J. Grobelnik, Ljubljana. LinWiaaa' Marlle Terezi|e
Hotel ,pvoli,
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2534 t
Ugodna prilika!!
en do dva vagona izvrstno ohranjenih, zelo močnih
skoraj novih, enkrat rabljenih, od 300 do 400 litrov in od 600 do 700 litrov, za vino zelo priporočljivih odda takoj po jako nizkih cenah tvrdka
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
W W W
za krojaško obrt sprejme pran. ŠouEta!, n krojač, Ljubljana Pred škofijo štev. 12. 2678 3-1
Kupim več vagonov
Mmnnagsasa
Ponudbe na naslov: Janko Klun, trgovec Škofialoka. 12-
2716
Naznanilo. O
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in :::	deščic (parket)	::
različne vrste od priprostega do naj-finejšega izdelka, naslonjače, gugal-nike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za glasovir i. t. d.
Imam vedno veliko zalogo bukovlb in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.)
Na zahtevo poSljem moj ilustrovani cenik zastonj in
franko.
Ivan Bahovec
tovarnar na Duplici p. Kamnik
krasne £ločhi£e za dame,
fiafior iu6i za če/tlica in ofrofie, najnovejše mode, v največji izSiri priporoča po zeto ugodni/i cena/t
modni salon tMagdič
JŽjuBljana, nasprofi glavne pošte, J2ju6ljana.
2643 20-1
I
saHSffSa:
V odvetniško pisarno v Celju
se v kratkem sprejme
koncipijent (prednost ima substitut), solicitator, steno-
graf in eventualno strojepisec. Naslov v upravništvo.


Splfet, Celovec
In Trst
Delnl&ka glavnica -K 3,000.000.
Ljubljanska kreditni banki v Ljnbliani Stritarje
sprejema vloge na knjižice in na te- gzgj |/ q/ koči račun, ter je obrestuje po čistih	Aj /g
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Splfet, Celovec ln Trst
Rezervni fond K 300.000.