r CJREDN1BTVO Uf UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDOJBVA
■KLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije m
UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. /U MILANO
ulica a
51-24, SI
pri postno čekovnem Ljubljana ste-r. 10-901
OOHC
Vit—Wtj ffl
NARIA BSCLUSIVA per te patfttfidU dl
UNIONE PUBBLICITA ITALIANA & A-,
MILANO.
Vivaoe attivita di pattuglie e di artiglierie
Sensiblfi perdite del neimco — Nel Mar Nero, trn Mat ha
affondato un piroscaSo sovietieo
n Quarrler Generale delle Forze Armate comunica in data dl 7 settembre 1943-XX il scguente bollettlno dl guerra n. 833:
Nella zona centrale del fronte egriziano al & svolto leri un oombattimento, durante 11 quale sono state inferte airavveraario sensibili perdite. In duelli aerei, 15 appa-reechi sono stati abbattuti dalla caecia te-desca, due da batterie contraeree delle unita terrostri ed un altro e precipitato nel pressi di Bardia, colpito dal tiro dt Ha difesa di Tobmk. Snll'isola di Sira (Cicla-di) tre bomhardieri nomici venivano di-strutti. Nel Mediterraneo eentrnle, durante 1'attacco ad un nostro convojrlio la pronta reazione della soorta faeeva preripitare in mare quattro aerosiluranti inglesi.
Un sottomarino nemico, colpito da no-
stre onita navali, si e capovolto e Inabls-
sato.
II Qnartler Generale delle Forze Armate coni u niča In data dl 8 settembre 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 834:
Vivace attivita di pattuglie e delle artiglierie nel settore meridionale del fronte egiziano.
Nostri cacciatori In croclera di protezlo-ne sulle posizioni avanzate hanno intercet-tato una formazione da bombardamento nemira costringrendola ad Invertire la rotta.
La eaccla tedesca ha abbattuto quattro velivoli avversari; un altro e stato dlstrutto stil Mediterraneo centrale.
Nel Mar Nero un nostro MAS ha silurato ed affondato airalba del 6 settembre un piroscafo sovietieo nel pressi di Novorosijsk.
živahno delovanje patrulj
topništva
Občutne sovražnikove izgube — MAS na črnem morju
potspU sovjetski parnih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 7. septembra naslednje 833. vojno poročilo:
V srednjem pasu egiptske fronte, je prišlo včeraj do bitke, med katero je sovražnik utrprl občutne izgube. V letalskih dvobojih s onemški lovci sestrelili 15 letal, 2 letali so zbile protiletalske baterije s kopnega, eno pa je strmoglavilo v bližini Bur-dije, zadeto od obrambe v Tobruku.
Na otoku Sira (Cikladi) so bili trije sovražni bombniki uničeni.
V srednjem delu Sredozemskega morja je med napadom na neki nas konvoj takojšen odpor spremstva sestrelil štiri angleške letalske torpedovke, ki so se zrušile v morje.
Neka sovražna podmornica se Je potopila, zadeta od naših pomorskih enot.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil jc objavil dne 8. septembra naslednje 834. vojno poročilo^
2ivahno delovanje patrulj in topništva ▼ južnem odseku egiptske fronte.
Naši lovci, kj so bili v zaščitnem križarjenju nad prednjimi postojankami, so prestregli skupino sovražnih bombnikov in jo prisilili, da se je obrnila.
Nemški lovci so zrušili štiri nasprotna letala. Nadaljnje letalo je bilo uničeno nad srednjim  Sredozemskim morjem.
V Črnem morju je MAS torpedi ral in potopil ob zori 6. septembra pri Novorosijsk u en sovjetski parnik.
Važni s
res
epi o prehrani, rfei in cenah
Pod predsedstvom Ducefa sta bili dve seji medminlstr-
skega koordinacijskega odbora
Rim, 7. sept. s. Medministrski odbor za koordinacijo oskrbe, razdeljevanja in cen se je sestal v Beneški palači pod predsedstvom Duceja od 17. do 19. ure dne 5. t. m. in od 17. do 19. ure dne 7. t. m. Navzoči so bili Tajnik PNF, finančni, poljedelski, prometni, korporacijski minister in minister za devize in valute, podtajniki notranjega ministrstva in ministrstva za vojno proizvodnjo, podtajnika Pascolato in Amieucci, generalni komisar za ribolov, Sef inspektorata za obrambo vlagateljev in za kredit. Inspektor PNF Fabrizzi, predsedniki fašističnih zvez delodajalcev in delavcev poljedelstva in trgovine, predsednik fašistične zveze industrijskih delavcev, direktor fašistične zveze industrijcev in predsednik  zavoda za  s od 31 ovan j e.
Odredbe za zbiranje žita
Minister za poljedelstvo in gozdove je ©bširno poročal o stanju prehrane in se je zlasti pomudil pri poteku zbiranja žita in pri izvajanju uredb o mletju. Odkor je ugotovil, da razne trasportne težkoče preprečujejo proizvajalcem, da bi naglo izročili proizvode v žetvena skladišča. Odbor je določil, da se podaljša do 30. septembra termin za podelitev žetvenih nagrad. Odbor je nadalje, da bi zagotovil italijanskem poljedelstvu kar največji proizvajalni produkt, določil, da v letini 1942-43 ne bodo zmanjšane količine žit, ki so nakazane proizvajalcem za družinsko in podjetniško porabo. Ta odločitev odbora je sama po sebi tudi poziv vsem Italijanskim proizvajalcem, naj v celoti izpolnijo svojo dolžnost glede izročanja žita v zbirališča.
Poenotenje cen umetnim gnojilom Odbor je v skladu z navodili s prejšnjih sestankov, da je treba uravnovesiti in po možnosti zmanjšati stroške v poljedelstvu, da dobi politika blokiranja cen trdnejšo - podlago, sklenil poenotiti cene umetnih gnojil ter odstraniti razlike glede na področje in dobo porabe. Poenotenje bo izvedla federacija poljdelskih konzorcijev, ki ji je bila nedavno poverjena razdelitev umetnih gnojil v Kraljevini. Poenotenje se bo izvršilo s finančno intervencijo države na temelju nižjih cen, kakor so bile dosedanje. Cene bodo znatno znižane, velike koristi bodo pa imeli poljedelci tudi zaradi poenotenja umetnih gnojil in dosežene stalnosti nabavnih cen. Določene so bile enotne cene za vse kraje Kraljevine in sicer: za rudninski perfosfat 2.55 lir, za a m oni a-kov solfat 90.52 lir za stot, za kalcijev nitrat 93.90 lir, za 13.50% kalcijev nitrat 84 lir, za amoniakov nitrat 83.90 lir, za kalcijev cianamit 83.25 lir, v vrečah po 75 kg.
Tipizirana proizvodnja obleke In >butve
Podtajnik Amieucci je očrtal odboru delo ministrsva za korporacije glede ustanovit-, ve tipiziranih proizvoden j. Odbor je ugotovil, da je mogoče samo s tipiziranjem ve eh
manufakturnih zroizvodov kontrolirati cene ter je dal navodila za izvedbo tipizira-nja vseh tekstilnih in oblačilnih proizvodov. Zmanjšalo se bo do skrajnosti število vrst tipiziranega blaga. Ustanovile se bodo prodajalne samo za tipizirane proizvode. Nadzorovala se bo proizvodnja. Potujoči prodajalci tekstilnih proizvodov bodo smeli prodajati samo tipizirano blago in jim bo dobava olajšana, da bo s temi proizvodi zajamčena oskrba poljedelskega prebivalstva izven mestnih središč. Odbor je nato z zadovoljstvom vzel na znanje, da jo ministrstvo za korporacije poskrbelo za proizvodnjo tipizirane obutve, ki se bo prodajala na oblačilne nakaznice.
Dodeljevanje kruha in testenin
Med ministrski odbor je končno po poročilu ministra za poljedelstvo o sistemu določitve cen kruha in testenin odobril načrt, s katerim bo dosežena strožja in natančnejša kontrola potrošnje moke in kakovosti kruha. Minister za poljedelstvo bo načrt takoj izvedel.
O raznih vprašanjih so poročali m govorili še Tajnik PNF, rninistra Pareschl in Ricci, podtajnika Pascolato in Amieucci, inspektor PNF Fabrizzi ter nekateri nacionalni svetniki.
Prihodnji sestanek odbora bo 28. septembra ob 17. uri.
Poziv maršala Goringa
Berlin, 8. sept. s. V pozivu, ki ga je z velikimi naslovi objavil danes ves nemški tisk, je maršal Goring, ki mu je poverjena izvedba štiriletnega načrta, pozval nemške gospodinje, k še večji štednji električne energije, plina in kuriva, katerih vojna industrija ogromno potrebuje. Potrebe vojne industrije morajo biti popolnoma zagotovljene, da se pospeši zmaga. Maršal Goring omenja, da so bile v sovražnih državah že izvedene glede tega drastične mere. To ni potrebno v Nemčiji, pravi maršal Goring, kajti pri nas zadostuje budna narodna zavest za zagotovitev uspeha ter čut za odgovornost nemškega naroda. Poziv se zaključuje z geslom: vse energije za zmago.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 8. sept. s. šef tiskovnega urada japonskih oboroženih sil. ki operirajo na Kitajskem, ie demantira! po radiu vesti sovražne propagande, da so Kitajci zopet zasedli nekatera mesta pokrajine Čekiang. Očitno hočejo An £lo-Američani prikriti svoje poraze s tem. da se poslužujejo lažnih kitajskih zmag in čimkmške propadan-de ter objavljajo najbolj nesmiselne vesti. Zastopnik ie rekel, da je sicer treba pritiskati na čunkinski režim z gospodarskimi in političnimi sredstvu, vendar je Japonska odločena, čunkinski režim tudi vojaško razbiti, za kar je japonska vojska pripravljen«.
Ujetniki in vojni plen v Novorosijsku
letnikov 6758, topov 90, tankov 14» več lađi] in številne drage voji potrebščine — Pri Stalingradu zavzete višinske postojanke
Iz Hitlerjevega slavnega stana, S. sept. Vrhovno po vel jrrišivo nemške vojske Je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
V hudih borbah okrog pomorske In celinske trdnjave Novorosijska je bilo zajetih še 6758 ujetnikov, skupno s številnimi vojnimi potrebščinami. Izredno krvave so izgube sovražnika. Po doslej dobljenih vesteh je bilo zajetih 14 tankov, 90 topov vseh vrst, en oklopni vlak ter več ladij.
V okolici Novorosijska še trajajo borbe preli sovražnim skupinam, ki se srdito branijo. Nemška rušilna letala so uničevala iz nižine sovjetske kolone v kretanja. Na obalni cesti južnovzh od no od mesta ob Tereku je bilo uničenih pn*i sovražnem protinapadu, ki ni imel uspeha, 65 do 109 sovjetskih tankov. Lovska letala so zrušila 27 sovražnih letal, pripadajočih napa-dajočim skupinam.
V utrjenem pasu Stalingrada so nemške čete kljub trdovratni reakciji zavzele nadaljnje višinske postojanke. Močne skupine bojnih in napadalnih letal so podpirale borbe vojske. Mostovi čez Volgo južno od mesta so bili bombardirani noč In dan.
V osrednjem odseku vzhodne fronte so bile samo krajevne borbe. Na obkoljevalni fronti Petrograda je bilo več sovražnih napadov odbitih, deloma s protinapadi ob sodelovanju letalstva.
Dne 6. in 7. septembra je sovjetsko letalstvo izgubilo v letalskih dvobojih, katerih so se udeležili tudi italijanski, hrvatski in madžarski letalci. 125 letal. Protiletalsko topništvo je zrušilo 40 letal. 3 letala so pa bila uničena na tleh. Izgubili smo 5 svojih letal.
V severni Afriki so nemška vojna letala v polno zadela zbirališča sovražnih tankov in motornih vezi! ter angleška letališča južno od Aleksandrije in v področju Sueza.
Pri napadih na zasedeno ozemlje na zapadu in pri posameznih dnevnih nadlego-valnih poletih nad zapadno Nemčijo so bila sestreljena tri angleška letala. V borbi proti Angliji je nemško letalstvo v pretekli noči bombardiralo z bombami velikega kalibra vojaško važne naprave v Angliji.
Ponedeljkova vegno potrošilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je padla včeraj celinska in pomorska trn java Novorosijsk, zadnja po- i membna vojna luka. ki je še ostala so- ' vjetski mornarici v Črnem morju po padcu Sevastopolja. \Vurtemberške, baden-ske, frankovske in hessenske divizije so s sodelovanjem rumunske konjenice Po večdnevnih hudih trdnjavskih bojih in v težkih terenskih prilikah Jzvojevale ta ponosni uspeh z orožjem. Plena še ni mogoče pregledati.
V bitki za Stalingrad so nemške in rumunske čete v hudih bojih dalje pridobile na terenu. Sovražnik je ponovi] s uporabo močnih pehotnih in oklopnih oddelkov svoje hude razbremenilne napade s severa proti nemškim postojankam. Vsi t} napadi so bili krvavo zavrnjeni in je bilo pri tem uničenih 108 sovražnih tankov. Oklopne in motorizirane pehotne divizije so ob podpori letalstva ter protiletalskih oddelkov imele odločilen delež pri zavrnitvi teh napadov. Podnevi in ponoči je letalstvo napadalo za vojno važne cilje na mestnem ozemlju, razen tega pa so bila v teku noči bombardirana tudi letališča in prometne zveze vzhodno od Volge.
Severnozapadno od Medina so bili ponovni sovražnikovi napadi deloma v proti-sunkih zavrnjeni. Pri ponočnih poletih so letala bombardirala letališča severnoza-padno od Moskve z dobrim učinkom.
Južno od Ilmenskega jezera so se Izjalovili krajevni napadi Sovjetov. Južnu od Ladoškega jezera so ostali prav tako brezuspešni sovražni napadi, pri čemer je bilo nad  1200 sovjetskih  vojakov ubitih.
Na Ladoškem jezeru sta bila z. bombo potopljena 1 straž ni čoln in 1 vlačilec 1 stražnj čoln in 3 vlačilci pa poškodovani.
V srednjem odseku egiptovske fronte so potekali boji uspešno. Tudi včeraj so letala s dobrim učinkom obmetavala angleške topniške postojanke in zbirališča motornih vozil ter potopila v Arabskem zalivu eno petrolejsko ladjo. Lovci so sestrelili 15 sovražnih letal v letalskih bojih, 1 nadaljnje letalo pa je bilo zrušeno na morju južno od Krfa.
Po posameznih brezuspešnih podnevnih poletih, ki so jih angleška letala b /edla nad zapadno Nemčijo, so v pretekli noči metala bombe nad istimi kraji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih je v več mestih predvsem v Duis-burgn, nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Po dosedanjih vestih je bilo 11 Izmed napadajoč in letal sestreljenih, nadaljnjih 7 letal pa je sovražnik izguba pri poletih na<" zapadnim zasedenim ozemljem.
f Ahka nemška bojna letala so obmetavala v teko včerajšnjega dr. va za vojno važne cilje v južni in srednji Angliji, kakor tudi na severu ovzh od nI obali Anglije s bombami. Hud letalski napad je bil naperjen tudi na ladjedelnica v Sunderlandu. Opaziti je bilo številne eksplozije.
Kakor je bflo javljeno že v posebnem poročilu, so podmornice potopile lz konvojev aH na posameznih vožnjah ob vzhodni obali Amerike, v Atlantiku in pred zapadno obalo Afrike v trdih borbah 17 ladij s skupno 108.000 tonami.
lovskega odreda
Berlin, 8. sept. s. Doznava se iz vojaškega vira, da je odred lovcev pod povelj-ništvom majorja Trautlofta, odlikovanega z železnim križem, dosegel na vzhodni fronti že 3000 letalskih zmag. Odred je operiral tudi na drugih frontah.
Pregled položaja
Berlin, 8. sept. s. Glede vojaškega položaja pravijo v berlinskih vojaških krogih, da se kljub žilavemu odporu Rusov in silnih razbremenilnih napadov z novimi snlami. ki so ;ih Sovjeti poslali na fronto severno od Stalingrada, operacije nemških in zavezniških čet v tem pasai redno nadaljujejo. Sovražniku so bili zadani nadaljnji zelo hudi  udarci  in  Nemci  so zavzeli nadaljnje
vaine postojanko. V področhj No^nronJj-sk* se upora to samo Se poaimezne alcupdme. Letalstvo učinkovito sodeluje un napada neprestano sovjetske kolono, ki 9c premikajo vzdolž oframe ceste, ki vod* v Tuapse. Posebno zanimiva je vest voimejja poročila glede operacij na fronti Tercka. Zadostuje p*.*rled na zemljevid za spoznanje, da so bcijševiki sprožili svoje s'1nc napade, da bi ustavili nemško napredovanja, ki resno o*?roža petrolejska ležJšća na področju Gromejja.
Rusi izgubili v enem tedna 676 tankov
Berlin, 8. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so boljSeviki v hudih borbah na vzhodni fronti od 2. do 8. septembra izgubili 676 tankov.
Izreden pomen zavzetja Anape in Novorosijska
Podrobnosti o zmagoviti bitki za Novorosijsk
Kavkaska fronta, 8. sept. s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani:
V preteklem tednu je v severnem odseku Kavkaza nemškemu poveljništvu uspelo ustvariti tako kritičen položaj za Fovjete, da je bilo sovražniku popolnoma onemogočeno izvesti kako proti ofenzivo. Z drznim rumunsko-nemškim izkrcanjem slavne 11. armade, ki je triumfirala na Krimu in v Sevastopolju, na obali polotoka Ta-
rnanja, ter s sledečo osvoboditvijo tega ozemlja in z zavzetjem glavnega pristanišča ob vzhodni obali Črnega morja Ana-pe, so bili doseženi uspehi, katerih pomembnost je znana samo zasnovalcem velikega strateškega načrta. Ti uspehi Imajo Izreden pomen in bodo pomagali k rešitvi obsežnejšega problema. Treba jih ie zato ocenjevati v celoti in ne v posameznih epizodah.
Ko so čete osi neprestano napredovale proti jugu v smeri Novorosijska se je zdelo, da se je v izredno težavnem odseku
Brezupni sovjetski
za
Berlin, 8. sept. s. Vesti z vzhodne fronte, ki so prišle v zadnjih 24 urah, vedno bolj kažejo kako brezuspešni so napori Sovjetov za osvoboditev Stalingrada iz klešč nemških in zavezniških čet. Srditost, s katero boljševiško poveljstvo pošilja v boj vedno nove ogromne množice, kaže, kakšna važnost se pripisuje Stalingradu tako s strateškega kakor s stališča vojne proizvodnje za južne rdeče armade. Boljševi-ki se z obupno srditostjo zaletavajo proti nemškim postojankam na vsej obkoljevalni fronti okrog Stalingrada. Očividno upajo pridobiti na času v pričakovanju nihče ne ve kakšnega čudeža. Dejstvo, da se nemškim vojaškim oblastem ni zdelo primerno objaviti podrobnosti o razvoju operacij proti Stalingradu, je sovražni propagandi dalo povod, da si je izmislila vrsto smešnih trditev in med drugim tudi to, da napadajoče čete v zadnjih 24 urah niso prav nič napredovale.
S takimi malenkostnimi »dokazi«, podcrtavaj o v Berlinu, hoče anglosovjetska propaganda prikazati svoji javnosti položaj pri Stalingradu kot ugoden za Timo-šenkove armade. Nasprotnik rožnato vidi, kjer bi moral videti najbolj črno. Kadar gre res slabo, pravijo v tukajšniih političnih in vojaških krogih, si London in Moskva natakneta naočnike, skozi katere lahko opazujeta dogodke v barvah iluzij.
Kakor vedno se pa tudi to pot pojavljajo protislovja. V pozivu moskovskega radia branilcem Stalingrada se ti vzpodbujajo, naj se upirajo do zadnjega moža in sovražniku preprečijo dosego Volge ter ponstitev bogastev Kavkaza. >Od te bitke — navaja poziv iz Moskve doslovno — zavisi obstoj ruske domovine. Ne umaknite se niti za korak !c
2e ti stavki zadoščajo, da človek spozna katastrofo, ki grozi Sovjetom. Voditelji v Moskvi vedo, kaj bodo izgubili 9 S tal in gradom. Zaradi tega je razumljivo, da pola-
Krasnodara vse ustavilo. Boljše ikl, ki so bili potolčeni v bitki za Krasnodar, niso več hodili po stezah proti morju in tudi z nemške strani ni bilo sporočeno nic no, vega. V resnici pa se je prav med Krasno-darom in predgorjem, ki brani dohod proti Novorosijsku pripravljal veliki udarec, 1 katerim je bila sovjetom odzveta najvažnejša trdnjava ob črnem morju za Seva-stopoljem. Gete izredne kakovosti, kakrSna so nemške hessenske, fronkovske, wiirten-berške in badenske divizije, ki so domač« v gorah in vajene trdega življenja, so pre^ koračile strašne gorske prehode in so. pii-hajajoč s področja Krasnodara, dospele pred utrdbe Novorosijska, katerega so z mm unsko konjenico obkolile. Po dovrSeni obkolitvi se je pričela bitka z vso silo, dokler rdeči niso bili premagani.
Bitka za Novorosijsk je bila izredno broda, kajti kakor Sevastopolj so tudi to pomorsko in celinsko tri n javo branile obrambe v skalovju, ki obkroža mesto. Bila jo prava trdnjavska vojna. Sovjeti so se skrbno pripravili na obrambo že pred meseci in so se žilavo upirali, končno pa so doživeli krvav poraz. Bila je bitka, katero so Rusi izgubili, čeprav so bili znanto močnejši. Zdi se, da so bile razen oddelkov, ki jim j« uspelo pobegniti po porazu pri Krasnodaru v Novorosijski, tam tri divizije mestne gar-nizije ter številni oddelki mornariške pohote, ki so prišli v mesto po porazu v Sevastopolju. Zdi se tudi, da je bila obramba Novorojska poverjena sovjetskemu admiralu, ki je branil Sevastopolj, pa ga je zadela enaka usoia kakor prvič.
Novorosijsk je bdlo zivrstno opremljeno rusko pristanišče tako z vojaškega kakor z gospodarskega vidika. Z njim so Sovjeti izgubili ne samo oporišče, temveč tudi pribežališče za svojo vojno mornarico, ki ada j stalno križari v vodah okrog Batoma. Sovjeti se nahajajo torej pred izredno te^Utimi problemi zaradi odličnega manevra, ki so ga izvedle nemške in rumunske čete v zadnjih, sedmih dneh in s katerim je bil zaseden Novorosijk. Obširen strateški načrt proti Sovjetom se bo pa od tu še na 1 al je razvijal.
napori
rešitev Stalingrada
kusajo nemogoče stvari, da bi mesto ra* šili. Zaradi tega, podčrtava »Zvvolf Uhr Blatt« je bitka res precej huda za nemška in zavezniške čete, ki so pa vendarle po odbitju silnih protinapadov spet pridobile na terenu. Jutranji listi spravljajo resnost položaja Sovjetov na južni fronti v zveni z objavo energičnega poziva za takojšnjo otvoritev druge fronte v listu >E>aily Wor* cker«. Angleško glasilo, ki je satelit Rrsnv« lja, poziva k akciji brez odlašanja in brea obzirov. Treba je vse storiti za kakršnokoli ceno in poslati vojne potrebščine In čete kamorkoli na evropsko bojišče in doseči zmago nad sovražnikom.
Helsinki 8. sept s. V zadnjih dveh dne*i je bojno delovanje na vseh odsekih fronte znatno ponehalo. V zadnjih 24 urah je finsko topništvo uničilo nekaj sovjetskih ofenzivnih gnezd, oteievalo poljska urrjcvaina dela sovražnika ter zadelo zveze oskrbova/U nega prometa. Finska pehota je odbila pou skuse vdora sovjetskih parroL
Angleške letalske izgube nad severno Francijo 1
Berlin, 9. sept. a Iz vojaškega vira se doznava, da je mešana skupina angleških letal včeraj popoldne napadla obalno področje pri Le Havru. Celiri5ka in letalska obramba Nemcev je preprečila sovražniku dosego uspehov. Odvržene so bile same posamezne bombe, ki so povzročile neznatno škodo.
V letalskih dvobojih z nemškimi lovci je sovražnik imel nadaljnje hude izgube. V, sedmih minutah je bilo sestreljeno 8 en-« gleških letal. Vsa letala so padla v morje. Nadaljnje letalo je bilo zrušeno nad morjem zapadno od Bresta. Od dveh ariglesTcfh letal, ki sta včeraj kasno popoldne v velik višini preleteli nemško ozemlje, je bilo eno letalo tipa »Moskito« sestreljena
fitran 2
»SCOVENSI! NAROD«,   sreda, 9. septembra 1942-XX
Btev. 205
Uprave občin Totnišelj, Stari trg ob Kolpi« Mozelj in Črnomelj • okolica razpuscene
T.iubl iana. 9. 5vntem.bra     rpvine unrAVA nHArao nrr»Toi -i 4n .u M
Ljubljana, 9. septembra Upoštevajoč potrebo, da se ukrene razpust redne uprave občine Tomiseij in da se imenuje izredni komisar, gle le na člen 3. Kr. zakonske uredbe z dne 3. maja 1941-XIX, št 291, odreja:
Cl. 1. Redna uprava občine Tomišelj je razpuščcna.
Gl. 2. Za izrednega komisarja imenovane občine je postavljen Josip Modic.
Ljubljanski okrajni komisar je poverjen z izvedbo tega ukaza.
Ljubljana, 17. avgusta 194 2-XX. *
Upoštevajoč potrebo, da se ukrene razpust redne uprave občine Staj-i trg ob Kolpi in da se imenuje izredni komisar, glede na Člen 3. Kr. zakonske uredbe z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291, odreja:
CI. 1. Re Ina uprava občine Stari trg ob Kolpi je razpuščena.
čl. 2. Za komisarja imenovane občine je imenovan Josip Mihelič od Ivana.
Crnomeljski okrajni komisar je poverjen z izvedbo tega ukaza.
Ljubljana, 26. avgusta 1942-XX. *
Upštevajoč potrebo, da se ukrene razpust
Važno obvestilo kmetovalcem
Ljubljana. 0 septembra.
Združenje kmetovalcev v Ljubljani obvešča kmetovalce, ki so prosrili za prrvpusrt-nice v svrho obdelave svoj;h n-*lj. ki jih imajo izven k on trpine črte da je vojaška oblast agodUa prošnjam onih od katerih je dobila odobritev Kr. Kvcsture in nekaterih karabin jerskih postaj.
K temu daje združenje naslednja pojasnila:
1. ) Rešene sto samo prošnje onih kmetovalcev, za katere je bila obljubljena rešitev že 27. avgusta.
2. ) Niso še rešene prošnje onih. za katero je združenje objavilo, da naj ponovno vlože pcosnje.
3. ) Rešene niso tudi prošnje nnih kmetovalcev, ki so prvič vložili prošnje v teku zadnjih 14 dni.
4. ) Dovoljenje za prehod je zaenkrat odobreno' do vštevši 15. septembra. Po tem roku se bo dovoljenje po zatrdilu oblastva poda' i lo.
5. ) Blok Studenec-Tt; ie zaprt, zato ni nihče dobil dovoljenja za prehod tega hloka.
6. ) Vsi, katerih ne zadenejo gornje pripombe, naj se zglasc pri Združenju kmetovalcev, da dobijo potrebna pojasnila in izjavo v odobritev. Združenje bo jutri poslovalo v ta namen od 7. ure naprej.
Delo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani
Ljubljana, 9. septembra Pred nekaj dnevi je bila sklenjena važna kolektivna pogodba za nameščence zavarovalnih zavodov. S to pogodbo so bile plače znatno zvišane s 1. junijem 1912 ter se je tudi na nameščence zavarovalnic razširila trinajsta plača, kakor je veljala za nameščence v Italiji. Pred podpisom pogodbe so se vsi uslužbenci zavarovalne stroke zbrali na skupščino v veliki dvorani Zveze. Na tej skupščini je glavni strokovni svetovalec Zveze tov. Dal Pra podčrtal važnost in pomen strokovnih organizacij, ki imajo v Italiji bolj kakor v kateri koli drugi državi neomejene možnosti za socialno skrbstvo in zaščito delovnih slojev. Očrtal je kratko pomembnost sedanjega zgodovinskega trenutka poudarjajoč, da se zdrave evropske sile bore zato, da jih ne bi uničila jalovost demoplutokracij in barbarsko preživelega in upornega sveta, ki pričakuje od držav Osi nov pravičnejši red. Bila bi nesmiselna vsaka iluzija, je dodal strokovni svetovalec, kajti narodna gospodarstva majhnih narodnostnih edinic se morajo nujno nasloniti na velika narodna gospodarstva, če nočejo bit! uničena, temveč usmerjena v novi ev-roposki red, ki bo moral sprejeti od sil Osi trajni pravični mir. Zapirati oči pred temi resnicami bi pomenilo isto kot hoteti vzdržati se na površju v papirnem čolnu na razburkanem morju.
Zatem so predsedniki Zveze, oddelka delojemalcev bančne in zavarovalne stroke ter sindikata delojemalcev zavarovalne stroke pojasnili udeležencem skupščine vsebino pogodbe, ki jo je skupščina sprejela na znanje s popolnim odobravanjem.
Postavitev Glasbene Matice v Ljubljani pod nadzorstvo
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ne podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1°41-XIX, št. 291. in smatrajoč zo umestno, da to ukrene, odloča:
Glasbene matica v Ljubljeni se postavlja pod nadzorstvo Visokega kornaasriata za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem od poslancu.
Komisariatski odposlance ima na!osjo nad-woccrWuta m usmerjati delovanje društva, vzporejati različne umetniške prireditve, kakor tudi skrbeti za finančno ureditev društva £lcde na ozemlje, na katerem sedaj deluje.
Brez odobritve kom isari a rslcesja odposlanca se ne morejo izdajati ukrepi, presega toči redne upravne po^ie.
Za komrsariatske^a odporne« 9e imenu ;e   fašist prof. dr,  Attilio BudTOv-ich.
Ta odločba je takoj ir\T>na m s»e objavi, v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 2. septembra 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
statuta bivšega OUZD glede zavarovalnih dajatev sezonskim delavcem
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. gksde na svojo naredbo z <ine 16. avgusta 1941-XIX. št. 88, o preureditvi socialnega zavarovanja, glede na člen 126. zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 14. maja 1922 o zavarovanju delavcev, glede na odločbo ministrstva brv še kraljevin© Jugoslavije za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 20. maja 1933. glede na predlog Zavoda za socialno zavarovanje z dne 18. maja 1942-XX, št. 6, smatrajoč za
redne uprave občine Mozelj in da se Imenuje izredni komisar, glede na Člen 3. Kr. zakonske uredbe z dne 3. maja 1941-XTX,
št. 291, odreja:
Cl. 1.  Redna uprava občine Mozelj Je
razpuščena,
čl. 2. Za izrednega komisarja imenovane občine je imenovan Sebasrti jan Pas ter k.
Kočevski okrajni komisar je poverjen z
izvedbo tega ukaza, Ljubljana, 1. septembra 1942-XX.
Upoštevajoč potrebo, da se ukrene raz-pu-Tt redne uprave občine Črnomelj-okolica, in da se imenuje izredni komisar, glede na člen 3. Kr. zakonske uredbe z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. odreja:
čl. 1. Redna uprava občine Črnomelj-oko-
licr. je razpušcena,
ČL 2. Za izrednega komjsarja imenovane
občine je imenovan Klemene Pavel od pav-la.
Crnomeljski okrajni komisar je poverjen
z izvedbo tega ukaza..
Ljubljana, 25. avgusta 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
potrebno, da se zavarovalne dajatve sez.niski m delavcem  prilagodijo njihovemu de-i janskemu zaslužku in po zaslišanju prizade-1 tih sindikalnih združenj odreja:
Člen 1. Razveljavljata se odstavka 3. *n 4. člena 200 statuta bivšega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Zavarovalne dajatve sezonskim delavcem se računajo tako kakor za vse druge zavarovance, po mezdah, ki jih dejansko prejemajo, v smislu določb čienov 21. in 93. zakona z dne 14. maja 1922 o zavarovanju delavcev.
Člen 3. Določbe te naredbe stopijo v moč z veljavnostjo od 1. septembra 1942-XX.
Ljubljana, dne 1. septembra 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Na trgu prevladuje sadje
Danes ]e Mio tudi precej paprike — Domačega
Nav delovni čas za denarne zavode
Ljubljana, 9. septembra
Visoki komesarijat je odredil z veljavnostjo od 7. septembra 1942 naslednji delovni čas denarnih zavodov: blagajniško poslovanje od 8.30 do 12.30. upravni uradi: od 8.30 do 13. in od 16. do 18.30. Se v naprej ostane v veljavi popoln nedeljski počitek.
Z Gorenjskega
— Sestanek strankinih voditeljev v Medvodah. Pod vodstvom krajevnega skupinskega voditelja Sch\varza je bil pred dnevi v Medvodah sestanek vseh voditeljev. ki jim je Schwarz razložil ustroj in nadaljnji širši razvoj nemške nacionalne socialistične stranke, fiota ie trajala dve uri.
— Smrt ugledne žene na Bledu. Dne 31. avgusta je na Bledu umrla ugledna Katarina Rusova. roj. \Vcstrova v starosti 74 let. Zadela jo je kap. Pokopali so jo ob veliki udeležbi prebivalstva.
— Dva smrtna primera. \a Jesenicah sta umrla tovarniška mojster Matija Aschauer, star 66 let. in tovarniški upokojenec Ludvik Modre, sttar 72 let. Pogreba obeh se je udeležilo veliko ljudi in je igrala tovarniška godba.
Iz Spodnfe štaferske
— Nesreče in smrti, 41 letno pri tvrdki
S\vaty v Mariboru zaposleno pomožno delavko Marijo Ferkovo iz Nove vasi pri Slovenski Bistrici je podrl avto tn jo težko poškodoval po vsem telesu, posebno pa še na ramenih. Prepeljali so jo v mariborsko splošno bolnico. — V Mariboru so umrli: 52 letna Sena krojača Roza Pocajtova. 66-letni posestnik Jožef Kekec iz Pekla, 69-letna Sena upokojenega železničarja Terezija Svejdova, 58 aetni Jožef Miki, 59 letna hišna posetnica Rozalija Benke - Blum lz Maribora in 791etr.a vdova železničarja Antonija Gendisova. — V nekem mariborskem podjetju zaposleni 62 letni mizarski pomočnik Franc Stark :"z okolice Maribora si je pri delu poškodoval desno roko. 38 letni pomožni delavec Anton Satler iz Folaore pri Framu je odnesel težje poškodbe, ko ga je podrl nek ošabni avtomobil. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
— Obsodba zaradi poslušanja tujega radia. Kazenski oddelek mariborske varnostne policije je obsodil 68 letnega Rajmunda Topolnika iz Šoštanja zaradi poslušanja inozemskih radijskih oddaj na 5 let zapora. Topolnik je poslušal inozemske radijske oddaje redno delj časa in je vsebino teh oddaj pripovedoval  drugim osebam.
— Xovi grobovi. V Mariboru so umrli posestnica Josipina Kekec, stara 66 let, uraclnikova žena Marija Prosenek, rojena Hinek, stara 82 let, zasebnica Marija Re-bemak, rojena Mohorko, stara 41 let, železni čar j eva žena Neža Leschnigg, rojena \Vindisch. stara 78 let, vpokojenčeva žena Terezija švejda, stara 69 let, vpokojenec Janez Mikel, star 78 let in posestnik Franc Fec.
— NemSka pesem. V petek 4. t. m. je imelo mariborsko pevsko društvo obcjsi zbor. Zbralo se je mnogo pevcev in pevk. K društvu je pristopilo več novih moči.
Predsednik dr. Karel Hieser je v pozdravnem govoru omenjal tradicijo že blizu 100 let starega društva, ki je storilo zlasti v letih 1918 do 1941 mnogo narodnega in kulturno političnega dela. Za njim je govoril pevovodja prof. Herman Frisch o načrtih v novem poslovnem letu. V oktobru priredi mariborsko pevsko društvo v Mariboru velik koncert ob priliki okrožnega dne, potem pa še koncert v Gradcu.
— 10 kg jabolk za vsakega prebivalca.
Letošnja sadna letina je bila tudi na Štajerskem izredno dobra. Obrodile so vse vrste sadja. Oblasti so uredile tudi vprašanje razdelitve sadja na vse prebivalstvo tako, da ga ne bodo Imeli eni v izobilju, drugi pa nič. Vse kosčicno sadje se lahko kupuje neposredno pri pridelovalcu. Takozvana industrijska jabolka so pa v celoti zasežena. Mošt, odnosno sadjevec se sme izdelovati samo iz hrušk in črvivih jabolk* ki odpadejo sama. Vsak prebivalec pa dobi * 10 Kg zimskih jabolk.
Ljubljana, 9. septembra
Čeprav je že znatno krajši dan, začno prodajlci precej zgodaj prihajati na živilski trg. Tako je bilo davi živahno že pred osmo. Tudi prodajalci domačih pridelkov so bili na trgu zgodaj. Najskrbnejše gospodinje hodijo na trg že ob 7., tako da Jih srečujemo težko obložene na cestah, de preden se začne pravo tržno življenje.
Zdaj prevladuje na trgu sadje, zlasti med uvoženim blagom. Branjevci se najbolj zalagajo z grozdjem, imajo pa tudi mnogo jabolk. Zadnje dni so naprodaj debele breskve, ki jih ljudje kupujejo s posebno vnemo, ker se nekaterim zde poceni (6.5 L). Med uvoženim sadjem je tudi še precej hrušk, vendar ne toliko kakor jabolk. Tu in tam je bilo danes celo breskev več kakor jabolk. Med tem ko je med sadjem naprodaj tudi blago druge vrste, je grozdje vselej najlepše in doslej še ni bilo nagni tega. Naprodaj je belo in črno grozdje, tu in tam res namizno blago.
Prejšnji teden bo gospodinje zelo povpraševale po papriki. Danes so se pa lahko zopet zalagale znjo do mile volje. Skoraj vsi branjevci so bili dobro založeni z njo. Bilo je samo lepo blago. Upanje je, da bomo zdaj nekaj dni založeni z njo za vse potrebe, čeprav je posamezni kupoval ci kupujejo nenavadno mnogo. Zdaj je tako veliko zanimanje za papriko, ker jo postala polnjena z rižem zelo priljubljena jed. Precej je bilo tudi jačevca (melan-
Športni pregled
Po plavalnem dvoboju v Genovi
Tesno toda zaslužor.o zmago svojih re-prezentantov plavalcev proti močnemu nemškemu plavalnemu moštvu je vse italijansko športno časopisje sprejelo z velikim zadovoljstvom. Komentarji pa so. če jih primerjamo s komentarji o dogodkih z drugim športnih polj, razmeroma skromni. To je zgovoren znak, da plavalni sport v Italiji ne uživa tolike popularnosti kot drugod in je to mnogo krivo, da doslej Italija v plavalnem sportu ni dosegla tiste stopnje, ki bi ji šla po vseh odličnih naravnih pogojih za razvoj plavalnega sporta. Verjetno bo nedeljska zmaga odjeknila tudi v tej smeri in bo dobra propaganda in Izpodbuda za napredek plavalnega sporta, ki je pač eden najlepših. Sedaj pa še nekaj konkretnih podatkov kot dopolnilo k našemu prvemu poročilu
Tehnični rezultati nedeljskega dela prireditve so naslednji:
100 m hrbtnO: 1. Krebs (N) 1.13.3. 2. Angeli (I) 1:14.5. 3. Dellino (I) 1:17.2, 4. Manike (N) 1:17.8;
1500 m prosto: i Močan (D 20:31.8, 2. Schipizza (I) 21:31.6. 3. Deubler (N) 22:11.6. 3. Besohtold (N) 23.42;
Skoki z 10 m stolpa: 1. Haase (N) 117.30 to*k, 2. Cozzi (I) 116.47. 3. VVitzig (N) 106.77, 4. Marianetti  (I) 102.53;
Štafeta 4x200 prosto; i. Italija (Costa, Signori, Schipizza, Žižek) 9:24.2 (nov italijanski rekord) 2. Nemčija (Reinhardt, Schluricke.  Deubler,  Laskowski) 9:41.2i
PrijateljsHa waterpOl0 tekma: Italija— Nemčija 3:3.
Največji uspeh je Italijansko moštvo doseglo vsekakor v štafeti 4x200 m. kjer je bil prejšnji italijanski rekord zboljšan za 4.6 sekunde, časi posameznih plavalcev so bili: Žižek 2:18.9. Costa 2:19. Signori 2:22.7, Schipizza 2:23. Žižek je startai istočasno kot njegov nemški tekmec Laskovv-ski. Takoj s prvimi zamahi je prešel v vodstvo in do cilja pustil za seboj Laskovv-skega za dolžino pol bazena. Bučen aplavz razigranih gledalcev je pozdravil njegovo zmago. Žižek bi bil nedvomno dosegel še mnogo boljši čas, ko bi mu bil Laskowski enakovrednejši partner. Pri tem je treba vedeti, da je Laskowski trikratni olimpijski zmagovalec in petkratni nemški prvak.
Tudi Močan na 1500 m ni imel enakovrednega konkurenta. Oba Nemca sta kmalu zaostala, Schipizza pa je tudi zaostal za celo minuto.
sGazzetta dello Sport« prinaša o dvoboju dve izjavi, in sicer posl ^vodečega podpredsednika italijanske plavalne zveze Corba-rija in vodje nemškega moštva ter tajnica nemške plavalne zveze dr. Brevitza. Cor-bari je med drugim dejal:
Žižkov čas v štafeti je nedvomno izvrsten in bi mogel biti še boljši, če bi bil Laskowski sposoben nuditi našemu prvaku več odpora, kakor ga je nudil. Zadovoljen sem tudi z Močan ovi m časom na 1500 m, ki ni daleč od že 12 let veljavnega Costo-lijevega rekorda 20:25.5. Izvrsten je tudi Žižkov čas na 400 m. toliko bolj, ker gre Za najboljši čas, ki je bil do danes dosežen v Italiji v sladkovodnem bazeiu. Co-stol'jev rekord (4:54 8) je bil namreč leta 1935 dosežen v morskem bazenu. ZnP.no pa je. kako velika razlika je med obema vodama.«
Na vprašanje, kateri italijanski plavalci so napravili nanj največji vtis, je dr. Bre-vitz odgovoril:
»Posebno Žižek po svojem popolnem slogu, za njim Costa. Izvrsten je tudi Močan.«
>Gazzetta dello Sport« pa pravi V zaključni oceni:
»V resumeju je treba ponoviti, da poseduje danes italijanski plavalni sport z vključitvijo obeh prestižnih ljubljanskih prvakov, s spontano dozor-tvijo naših najboljših plavalcev poleg trdovratnega in izvrstnega odpora mnogih starejših, skupino ljudi tolikšnega individualnega in celotnega razreda, da se lahko enači tudi z močnimi nasprotnika kakor na primer danes z nemškim in prihodnjo nedeljo v Milanu z madžarskim.«
Tenis: Italija—Švica 15:3
Teniški dvoboj med Italijo in Nemčijo v Montreueu se je končal z visoko zmaga italijanskega moštva. Rezultat je boljši kakor oba, ki so jih Italijani dosegli pred 8 oziroma 10 leti v dveh dvobojih proti Švicarjem. Zaradi primerjave naj navedemo, da je francosko teniško moštvo pred enim mesecem premagalo Švicarje 15:9,
cani), ki ga pa gospodinje ne kupujejo tako zelo kakor paprike. — Zelja zdaj branjevci nimajo več toliko kakor so ga imeli nekaj časa prejšnje tedne. Med uvoženim blagom naj omenimo Še posebnost, "'amerikanski krompir«, ki ga menda prodaja le en branjecev. Precej je podoben topi-namburju, a gomolje ima bolj gladke in bele. Baje je zelo dober in v primeri s tem ne predrag po 6 L kg.
Domačini zdaj precej dobro zalagajo trg s sadjem. Na kmočkem sadnem trgu je ob jutrih še posebno živahno, ker je domače sadje malo cenejše od uvoženega in se skuša vsak najprej založiti z njim. Danes so prodajali precej lepa jabolka po 3 do 4 L kg. Naprodaj je bilo tudf nekaj domačih rumenih češpelj po 3.5 L kg.
Na zelenjadnem trgu danes ni primanjkovalo paradižnikov, ki so tudi zelo cenjeno blago. Na vse zgodaj je bilo tudi malo stročjega fižola, k: je bil kmalu razprodan. Posebne pestrosti na zelenjadnem trgu ni. Naprodaj je pa nekaterih pridelkov precej več, v sorazmerju z drugimi, kakor bi pričakovali ob tem času. Tako je bilo danes precej letne salate, ki je šla letos tako dobro v denar. Precej jo bilo tudi pese, ki pa ni posebno priljubljena. Tem bolj so kupovnlke posegale po korenju. Prodajalka zelo lahko proda zdaj buče, ki jih včasih naše gospodinje niso znale tako ceniti. Tudi kumar ni treba ponujati, a zdaj so že zelo redke.
(Be/ezifica
KOLEDAR
Danes: Sreda, 9. septembra: Peter Kla* ver
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: 2iveti hočem tako Kino 1'nion: Komedijanti Kino  Sloga:   Sedem grehov
DEŽURNE LEKARNE
Dano«: Dr. Piccoli, Blci\vcisova cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62 in Gartus, Moste — Zaloška cesta.
Prvenstvo v hoji na 50 km
V Novari so v nedeljo izvedli Italijansko prvenstvo v hoji na 50 km. Proti pričakovanju je zmagal Guglielmini iz Verone. Guglielmini je zmagal z lahkoto in ;e vodil sam več kot polovico proge. Favorita Malaspina in Puttili sta postala žrtvi hude fizične krize, ki ju je zajela med tekmovanjem.
Na cilj so prišli takole: 1. GugliehnJ v 4:58:06.8. 2. Mazza 5:06:05.8, 3. Crola, 4. Puttili, 5. Gamba.
Zaključek lahkoatletskega
moštvenega prvenstva
V Bologni je bilo v nedeljo zaključeno italijansko lahkoatletsko moštveno prvenstvo v skupini A. Največji uspeh je zadnji dan dosegla Železniška milica iz Bologne. ki je zbrala 11.000 točk in se z 10 mesta pomaknila v končni oceni na drugo.
Končna ocena je v skupini A, torej v najboljšrm razredu naslednja: 1. Obenlnn Pro Patria je državni prvak s 43.038 točkami, 2. železniška milica iz Bologne 39.381, 3. Giglio resso iz Firenz 39.060. Tržaška Giovinez^a je med 14 moštvi na 11 mestu s 32.630 točkami.
Prijateljske nogometne tekme
V nedeljo je bilo po Italiji Vtč prijatelj- J pkih nogometnih tekem. Najvažnejše so se ; končale takole:
V Genovi: Liguria—Milano 4:2, v Suz-zari: Ambrosiana—Suzzara 6:0, v Anconl: Lazio:Anconitana 3:1. v Cremoni: Torino —Cr^monese 4:1, v Rimu: Roma—Bagno-lese 7:1. v Firencah: Fiorentina—Siena 8:1, v Alesandriji: Juventus—Alessandna 3:2, v Parmi: Genova—Parma 4:2, v Livornu: Livorno-—Grosseto 5:2, v Valdagnu: Mar-zotto Valdagno— Vicenza 0:3.
Najboljši vtis so ne gled-e na visoke rezultate napravila v teh tekmah moštva Rome. Torina, Lazia, Ambrosiane, Fioren-tine, Vicenze in Ldgurie.
Švicarsko nogometno prvenstvo
V Švici že igrajo za nogometno prvenstvo v sezoni 1942-43. Nedeljske tekme so se končale takole:
Grasshoppers—Bazel 6:0, Grenchen— Young Fellovvs 5:0, Luzern—Lugnno 1:0, Nordstern—Lausanne 2:1, Young Boys— Servette 3:2, Bienna—Sankt Gallen 2:1, Cantonal—Curih 7:1.
Popravljamo:
Concordia—Gradjanski 6:2 (2:1)
Vsi ljubljanski časopisi so zabeležili prejšnji ponedeljek, da se je prva finalna nogometna tekma za prvenstvo Hrvatske med Concordio in Gradjanskim končala z zmago Concoidie 3:2 (2:0). Tako j-e v ne-doiljo zvečer poročal športni poročevalec zagrebške oddajne postaje.
Z nemalim presenečenjem pa beremo sedaj v zagrebškem »športu« od 1. septembra, da se je tekma zaključila z mnogo izdatnejšo zmago Concordie. namreč 6:2 (2:1). Kako je prišlo do tako netočnega poročila zagrebške radijske postaje, nam žal ni znano. Concordia je zaigrala odlično zlasti v drugem polčasu. Tri gole za Concordio je zabil desno krilo Beda, dva leva zveza koruja. enega pa srednji napadalec Kodruja. Za Gradjanskega, ki je popolnoma razočaral, sta bila uspešna Lešnik in WetfL V Concordijinem moštvu je bil izvrsten zlasti srednji krilec Pavletič. v moštvu Gradjanskega pa najslabši vratar Urch. Trener Gradjanskega Bukov/y je namignil, da je poraz Gradjanskega posledica ^internih« stvari.
Ravnatejl Anton Zorko umrl
Ljubljana. 9. ttptBnbn V visoki starosti je v bolnišnici umrl g. Anton Zorko. ravnatelj pumiu/iiih uradov bivSo baaafce uprave v peakoju. Pred nekaj tedni je ncv;'nv» - • / da ie moral iskati zdravniške pomoči, a je p« > edeam operacije podlegel. Ravnatelj Zorko jc bil po rodu iz Celja. V domačem me*>rtu je obiskoval gimnazijo, po odslužitvi vojaškega roka pa je vstopil v slu2bo pri vladi v Triestu. Po razpadu avstrxx^rskc monarhije je pr-šci v Ljubljano, kjer ga |e r.-.kra;-tui pokrajinska vlada takoj imenovala za ravnate! a pomožnih uradov. Bil je ve-fen, odličen uradnik in k remeni t značaj, tako da so ga predpostavljen; v:>>ko cenili, podrejeni pa to ga ljubili in spo>t ovadi kot dobrega šefa. Pokojnik zapušča vdovo gospo Milko iz ugledne TouMUEiPOTC r«*lh;ne fZ Šmartncga pri Litiji Pogreb dragega pokojnika ht> danes ob 4. popoldne / /...i na pokopališče k Sv. Križu. — Ravnatelju Zorku ohranimo h . - -nrn, hudo pnzadeti rodbini pa iz rek urno iskreno soŽaljel
Iz Navega mesta
— Razpored izpitov na gimnaziji v Novem mestu. Popravni izpiti se bodo vrSili 16.. 17. in 18. septembra po razporeiu, ki je objavljen v gimnazijskem poslopju. Pi5»-meni nižji tečajni izpiti se bodo pr.čeii 19. septembra ob 9. uri, pismeni višji tečajni izpiti istega dne ob S. uri. KandidaJje, ki hoće jo delati nižji ali višji tečajni izpdt, naj so prijavijo lefvnalejjsvtl do 12 r.ep-tombra. Učenci, ki hočejo delati aprejemni izpit za vpis v 1. gimnazijski raizred, naj vlože tost varne prošnje do 12. aeptombra pri mvnateljstvu (v tajnikovi sob). Prilože naj rojstni list, izpričevalo 4. razreda ljudske Sole in zadnje šolsko izpričevalo.
Dve tekmi Haška v Rumuniji
Poročali smo že. da je Hašk prejšnjo nedeljo gostoval znova v Rumuniji, kjer je j odigTal dve tekmi. Ponesrečenega Hitreca
je nadomestil Zivkovic.
Haškovci so prvo tekmo proti TJnirea j Trieolor pred 15.000 gledalci izgubili 0:1. Domačini so zmagoviti gol zabili tri minute pred koncem. Druga tekma z Venu-som js ostala neodločena 1:1. V obeh tekmah je bil najslabši del Haškovega moštva napad.
Hask se sedaj pripravlja za turnejo po Slovaški. Nastopil bo v Zilini, Ružomberku j in   Batizovcih.   V   napadu   bo   igral tudi Ratko Kacijan, s čimer upajo, da bo moštvo uspešnejše.
ZADOVOLJEN BI BIL
— Od bolniške blagajne hočete prispevek za svojo taščo, pa niste prinesli nobenega dokumenta, ki bi bilo iz njega razvidno, da je ona res vaša tašča.
— No, pa mi da-,te vi dokument, da ni moja tašča in zadovoljen boni.
Iz Hrvatske
— Filatellstlčna razstava. V Osijeku bo prirejena siv li s; pt -mbra v proslavo prvo obletnice ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske filatelistična razstava.
— Hrvatska folintlk« industrija. Mod raznimi indusi ijeklmi panogami zavzema tekstilna industrija na Hrvatskem tretjo, mesto. Hrvatska ima 235 tekstilnih podji-tij, od teh so 101 samojtojne tvrlke, 49 javnih trgovskih dnažb. 66 delniških in 5 koman-ditnih družb, 2 zadrugi in 3 (h'žavna podjetja. V 6 obr a tih družbina oblika Ig ni končno določena.
— Srednjtsoiei na oVIu. Hrvntaki srednješolci jn 5n ednješo-llco so v letošnjih počitnicah delali na kmetih, kjer so pomagali kmetom pospravljati letino. Srednješolke
so bile zaposlene v tovarnah, tako da l~>hko mnoge delavke in matere dobi'e daljši plačan dopust. V Zagrebu .varnem je začela srednješolska, mladina graditi veliko športno Igrttee. Tu je bilo zaposlen h nad 450 srednješolcev skozi vse poletje. Dela 9o ustavili ker se je pričelo šolsko leto, prihodnje leto bodo pa konč-am.. Tudi prihodnje leto bo srednješolska mladina med počitnicami zaposlana po tovarnah in na lime-t:h. _
Radio Ljubljana
Sreda, 9. septembra 1942-XX.
12.30: Poročila v sloven-čim. 12 ir>: Koncert Sramla Ljubljana. 13.0f>: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Filmsk- svetovalec. Pisano glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Segurinija. 14.00: Poročila v italijanšč ni. 14.15: Koncert violinista Jana Sinj=a (pri klavirju Janko Ravnik). 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Prenos iz S ene: Koncert gojencev, vpisanih v tečaju za klavir, orgle, skladbo in glasbo. 19.00: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leber. 19.30: Poročila T slovenščini. 19 45: Polke in mazurke, — 20.00: Napoved časa. — Poročila v itailjan-ščin: 20.20; Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi: 20.45: Koncert pod vodstvom dirigenta Michela Macioce-ja. Med odmorom predavanje v slovenščini. 21.45: Pisana glasba. 22.05: Koncert Ljubljamkegl godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. violina, A. DermelJ — TI. violina, V. Sušteršič — viola. C Sedlbauer — čelo). 22.45: Poročila v italijanščini.
ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 1942-XX.
7,30: Operetna glasba. 8,00: Napoved Ča* sa — Poročila v italijanščini, 12.20: Plošče. 12,30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert terceta sester Stritarjevih. 13.0O: Napoved časa — Poročala v italijanščini. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Obo-rož nih Sil v slovenščini. 13.25: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza (izmenjalni koncert z Nemčijo). 14,00: Porodila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega, or« kestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — lahka glasba. 14.45: PoročJa v slovenščini. 17.15: Du^t harmonik Malgaj. 17,35: Goda?m orkester, vodi dirigent Spa^priari. 19..10: F*o-ročila    v    slovenščini.    19.45: Simfonična
giasba. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanšč ni. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi, 20.45: Prenos jz g>dalLšča Adria: Verdi: Aida. V odmorih: (pribl. 21.25): predavanje v slovenščini, (približno 22.15): predavanje v slovenščini. Pribl. 23,15: Poročila v italijanščini.
Iz pokraiine Gorizia
— Dan gorizijske duhen-ščme. Dne 10. septembra se zbere v proivtorrih osrednjega semenišča v Goriziji duhov-čina | področja gorizijske nadskofije, da prisostvuje že tradicionalnemu duhovniškemu dnevu. Go&t gorizijske duhovščine bo ta dan višji duhovnik dr. Giovanni Brini iz Bclogne, ki bo v svojem otvoritvenem predavanju predoči! zbrani duhov-čini iz gorizijske nadškofije glavne smernice socialnega delovanja ▼ okviru Katoliške akcije v prihodnjem lotu.
»SLOVENSKI NAROD«,   »reda, 9. septembra T912-XX
Stran s "
DNEVNE VESTI
^ VzjrajaU&če »Bruno M u »solini«. Milanski občinski svet je podaril milanskemu O. L L.-u veliko parcelo, ki bo na njej zgrajeno vzgajališče »Bruno Mussolini«. Novo, veliko vzgajališče je namenjeno sirotam italijanskih letalcev.
— Albanski fašistični tajnik v Rimu. Iz ^irenze je prispel v Rim tajnik albanske fašistične stranke Kole Bib Mi rakav, ki £a spremlja več albanskih fašističnih predstavnikov.
— Nov   italijanski   generalni konzulat.
Iz Tokia poročajo, da je bil ustanovljen nov italijanski generalni konzulat z začasnim sedežem v Kobeju. Delokrog no-**ega konzulata se nanaša na področji. Kcansai, Osaka in Kobe. Japonski tis*/, izraža zadovoljstvo k ustanovitvi nove^-i generalnega konzulata, ki predstavlja, nov cement italijansko japonskega sporazum^
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajinoc št. 71 z dne 5. septembra 1942-XX objavlja naredbo Visokega Komisarja o spremembi statuta bivšega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev glede zavarovalnih dajatev sezonskim delavcem in odločbo Visokega Komisarja  o  postavitvi  Glasbene Matice
v Ljubljani pod nadzorstvo.
— Odlikovanje. S srebrno hrabrostno svetinjo so bili odlikovani v spomin centu-rij. Gerudi Mario iz Milana, pripadajoč 25. bataljonu črnih srajc. Prvi oJdel kovni vodja Villa Dino iz Peregaila pri Milanu, pripadajoč 25. bataljonu Črnih srajc. Od-delkovni pod vodja Nava Gianluigi iz Milana, ki je služboval pri 24. bataljonu črnih srajc.
— Ženska sekcija pri glasbeni akademiji G. I. L.-a v Kimu. Zaradi potrebne izpopolnitve v organizaciji glasbene vzgoje ter preureditve akademij in kolegijev je glavno poveljstvo G. I. L.-a sklenilo ustanoviti posebno žensko sekcijo pri glasbeni akademiji G. I. L.-a v Rimu, ki je bila preurejena v konservatorij. Vodilno in vzgoji teljsko osebje sestavljajo izključno ženske glasbene vzgojiteljice, katerih ime J3 na torišču glasbenega ukoslovja zelo znano.
— Ptica roparica je ostala nepoškodovana, strelec pa je bil ranjen. Nenavadna nesreča se je pripetila v kraju Ponna Intel-
vi pri Comu. 241etni natakar Dornin:k Molli je vzel staro lovsko dvocevko, da bi ustrelil ptico roparico, ki je vsak dan ogrožala perutnino v kurniku in na domačem dvorišču. Ko je sprožil proti bližajoči se ptici ropariei, se je ena od obeh cevi razletela in nevarno ranila strelca na levici in po obrazu. Ptica roparica je nadaljevala svoj let v drugo smer.
— 1600 čutar vina poklonjenih vojakom. V Demontu pri Cuneu so podarili gostilničarji 1600 čutar vina v prid vojakom, ki bodo zelo veseli ob nepričakovanem darilu demontskih gostilničarjev.
— 0*mj filatelistični natečaj fn prva raz-stJUva vojnih razglednic. V organizaciji krajevnega filatel'stičnega Dopolavora se je pričel v Viareggiu osmi filatelistični natečaj, ki vzbuja živahno zanimanje vseh italijanskih filatelistov. V zvezi s tem natečajem pa je bila organizirana prva razstava vojnih razglednic. Na razstavi je zbranih na tisoče vojnih razglednic, ki so jih prispevali tiskovni in propagandni urad, zgodovinski urad pri poveljstvu oboroženih sil ter poveljništev raznih italijanskih arm.?d. bojujočih se na lažnih boj:ščih. Razen tega so se odzvale povabilu k sodelovanju tudi številne esebnosti in ustairove. Obe filatelistični prireditvi sta bili otvor-jeni v prostorih >Derne« v Viareggiu v navzočnosti številnih predstavn:kov oblastev in stranke ter zastopnikov filatelističnm skupin iz vseh delov Italije.
— NlK*r denar v jasli in vreče! 71 letni Jernej Picco iz Casavechie pri Mondovi je imti prihranek 21.400 lir. Ker pa boluje na nesanpnosti, je denar vsak dan prenašal v drugo skrivališče v jasli, vreče 'td. Ko je hotel te dni svoj prihranek spet pres?liti drugam, pa jp ugotovil, da denarja v običajnih skrivališčih ni. Picco je zadevo sporočil karabin jer j em, ki so že pričeli s poizvedbami. Točno so preiskali tudi Piccovo domačijo, ker so računali z možnostjo, da je starček spričo neštetih skrivališč, po katerih je romal prihranek, pozabil, kam je denar nazadnje spravi. Ker pa denarja niso <na.?li, jo verjetno, da je Piccovo stanovanje posetil nepovabljen gost, ki je starčka dclj časa opazoval in ki se je potem polakomnil njegovega prihranka.
— Novi predpisi glede uporab«* liftov Jn hllgovnih dvigal. Iz Rima poročajo: Tehnični razvoj liftov in blagovnih dvigal ter potreba jamstva .ta večjo varnost oseb. ki se poslužujejo teh tehničnih priprav, sta terjala pripravo bolj določenih tehnično upravnih predpisov. Dovoljenje za lifte in blagovna dvigala je podvrženo sledečim pogojem: Kategorija A in B 1200 lir, za postrežbo 150 lir letno. Kategorija C 600, lir in 150 lir letno za uporabo. Kategoiija D 300 lir in 50 lir za letno postrežbo. Kategorija E 2400 in 250 lir. Izvzeti so lifta in dvigala v industrijah za predelavo ali izdelavo surovin, ki so v državni upravi ter v bolnišniških zavodih. Za vsak lift in dvigalo je potrebno zadevno dovoljenje prefekta. Vsak lift in dvigalo mora biti pregledan enkrat na leto, da se ugotovi njegovo stanje in uporabnost. Uporaba liftov in dvigal je zabranjena osebam, starim izpod 12 let, slepcem in slabotnim osebam.
— V razburljivih sanjah je ptedel v Tl-bero in utonil, čolnarji so našli v Tiberi v bližini arkad pri Garibaldijevem mostu v Rimu truplo mlajšega, slabo oblečenega moškega. Oblastvena komisija je dognala, da je utopljenec padel z nabrežja v reko in utonil. Pri poizvedbah je bilo mogoče te ugotovitve dopolniti z izpovedbami nekaterih prič, ki so vedele izpovedati, da se je utopljenec prejšnji večer zleknil na zidu nabrežja ter zaspal. Verjetno je, da je imel, kakor domnevajo preiskovalna oblastva, v spanju hude sanje. Pri tem se je nesrečnik skotalil z zida V reko, kjer je utonil. Ugotovili so, da je utopljenec identičen z 32-letnim Angelom Mast rianijem iz Rima.
— Novi milijonarji. Pri žrebanju nagrad zakladnih bonov se je nasmehnila sreča novim milijonarjem, ki so lastniki sledečih Številk: V seriji 58 nagrada 1 milijona ur za bon št. 217.152, poi milijona lir za Stev. 926.606. V seriji 59: milijon iir za Štev. 1,817.932, pol milijona lir za štev. 1,102.610. V seriji 60: nagrada 1 milijon hr sa Stev 167 019, pol milijona lir pa za Stev. 643.881. V seriji 61: 1 milijon lir za Stev.
1,517.523, pol milijona Ur za št. 544.161. V seriji 62: 1 milijon lir za Stev. 404.056, pol milijona lir za flt. 124.615. V seriji 63: 1 milijon lir za šte. 1,415.815, pol milijona Ur za štev. 204.914. V seriji 64: 1 milijon lir za št. 274.067, pol milijona lir za št. 568.468. V seriji 65: 1 milijon lir za štev. 1,656.672. pol milijona lir za št. 183.562.
— Na polju slave je padel na izhodnem bojišču poročnik Emilij Ragazzi, ki je bil znan, odličen športnik. Pokojni Ragazzi je bil sin prof. Karla Alberta Ra-gazzija, direktorja milanskega higienične-ga urada. Pripadal je polku konjenice. Padci je dva dni, predno je dopolnil svoje 25. leto. Izšel je iz vrst milanskega G. I. L.-a in G. U. F.-a ter si je priboril več športnih zmag pri raznih jahalnih tekmah.
— Velike slovesnosti v proslavo znamenitih Umbrijcev. Priprave za proslavitev znamenitih sinov Umbrije so v polnem teku. V vladni palači v Perugiji je bil poseben sestanek pod prefektovim predsedstvom, ki so mu prisostvovali vsi župani in tajniki iz pokrajine. Predsednik Konfederacije umetnikov in profesionistov nac. svetnik De Marzio je sporočil Ducejeva navodila glede proslavnih prireditev, ki se bodo pričele v soboto s predavanjem ministra za ljudsko vzgojo eksc. Bottaia o sv. Benediktu. V okviru proslavnih prireditev bo enajst sestankov konfederacijskih sindikatov v raznih umbrijskih mestih. Zaključek spominskih slovesnosti pa oo v Assissiju, kjer bodo po blagoslovitvi bojevnikov deklamacije pesnitev Danteja, sv. Frančiška Asiškega in Gabriela DA'nnun-zia. V nedeljo 13. t. m. bodo v navzočnosti ministra za ljudsko vzgojo Bottaia otvor-jene razstave lepih umetnosti, keramike in risb v Peruggiji. V Folignu pa bo otvor-jena umetnostna in tiskovna razstava.
— Iz trgovinskega registra. Motvoz in platno, d. d. Grosuplje, vpiše se kolektivna prokura, podeljena Prezelju Borisu, dipl. jur. iz Grosuplja.
— Nemški optant iz Ljubljane. Za preselitev v Nemčijo je zaprosil na podlagi italijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra 1941-XIX. Gollesch Pavel.
— Nesreče. Skofic Tilka, 43 letna po-strežnica iz Ljubljane, je na ulici padla in si zlomila levo roko. Vernik Marjan, 6 letni sin monterja iz Ljubljane, je padel z voza in si zlomil levo roko. Kumar Olga, 32 letna žena delavca iz Ljubljane, je v hribu sekala drva in se vsekala v levo nogo. Lavrenčič Janez. 12 letpi eiin delovodje iz Ljubljane, si je pri padcu poškodoval levo oko. Benčič Jože, 16 let; i ključavničarski vajenec iz Ljubljane, je padel čez hlod in si zlomil desno roko. Martino Potočnikovo, 5 lčtno hčerko ključavničarja drž. žel. iz Ljubljane, je na Vodovodni cesti povozil neki voznik. Zadobila je poškodbe na glavi in rokah. Sedev Metka, 2-letna hči uradnika iz Ljubljane, je padla z gugalnice in si zlomila levo roko.
— Junaške smrti je umrl v neki rimski vojaški bolnišnici za posledicami bolezni, ki si jo je nakopal na bojišču, skvadristič-ni vodja Carlo Guinclani, star 40 let, rodom iz Tore de Picenardi. Bil je vnet pripadnik fašijske organizacije. Zapušča ženo in tri otroke.
— Nove planinske zmage znanega plezalca. Planinski vodnik Gino Solda, ki je dobro znan v vrstah italijanskih planincev in plezalcev, jo v letošnjem avgustu, kakor poročajo iz Padove, preplezal nekatere doslej neobvladane vrhove in strmine planinskih sten. Omeniti je zlasti preplezanje severne stene vrha Torre di Pietravecehia v skupini Paterno. Z njim je plezal inž. Renzo Sartori iz Padove. 500 metrov strmo steno sta preplezala v devetih urah, kar izpričuje izreden napor, ki je bil potreben za to novo planinsko in plezalno zrnato. Razen tega je Gino Solda skupno z inž. Sartorijem in inž. Dantejem Tilghc-rijem iz Genove preplezal vzhodno steno vrha Croda del Passaporto. V osmih urah so obvladali doslej nedostopno stensko strmino. Razen tega je preplezal severo zapadno steno vrha Ove3t di Rio di Sopia v že navedeni skupini Paterno (300 m v sedmih urah), nadalje južno steno Pa-tema. jugozapadno steno vrha Sasso di Novalo ter severno zapadno steno navedenega vrha Ovest di Rio di Sopra. Vse navedene stene so bile doslej nedostopne in jih je prvič obvladal vztrajni vodnik Gino Solda, ki je opravil navedene plezalne ture po večini skupno z inž. Sartorijem in Ti-gherijem.
— Smrt znanega publicista. V mestu Pietra Ligure. kjer se je zdravil, je umrl prof. Hektor Bongiovanni. direktor revije »Varietas«. Pred desetimi leti je prof. Bongiovanni prevzel vodstvo te revije, ki sta jo ustanovila Giannino Traversi in Pa-squale De Lucca, ter je prilagodil njeno vsebino okusu ter potrebam sodobnosti.
IZ LJUBLJANE
—lj   Obdelovalcem    javnih zemljišč.
Mestna občina ljubljanska je odstopila prebivalcem mnogo svojih zemljišč za obdelovanje, da sami pridelajo c.m več po-vrtnine ter si tako olajšajo preskrbo z živili. 2e spomladi, ko so začeli obdelovati dobljena zemljišča, so pa sosedje lahko opazili, da so ti vrtnarji in kmetovalci sicer prav lepo obdelali svoje majhne kmetije, otrebili njivice kamenja, vse to pa mirno pustili na robu svojih vrtov kar ob cestah. Med letom so se taki kupi in groblje vedno večale, da nikakor niso bile okras okolice ter so prav slabo pričale za red obdelovalcev. Ko so pa jeseni začeli pridelke pospravljati z vrtičev in njivic, so ti površni kmetovalci pustili velike kupe najraznovrstnejših odpadkov kar na zemljiščih in jih še puščajo, da so ta zemljišča ponekod že do skrajnosti zanemarjena ter zato kaze vso okolico. Kakšna bodo šele ta zemljišča jeseni, ko bodo pridelke pospravili z njih, ne da bi pospravili tudi odpadke. Zato že danes opozarjamo, a morajo vsi, ki jim je mestna občina dala zemljišče za obdelovanje, ta zemljišča imeti vedno v redu, posebno morajo pa Jeseni paziti, da z njih spravijo tudi vse odpadke. Samo tisti, ki bo zemljišče pustil v redu, bo prihodnje leto spet dobil zemljišče za obdelovanje.
—lj V zahodnem delu mesta nI bflo del-ja. V ponedeljek je bila menda zadnja letošnja letna nevihta. Zdelo se je, da nam bo prinesla nekaj dežja, ki ga že tako dolgo pogrešamo. Pooblačilo se je od vzhoda
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave od aelavnikih ob la. le 18.15. ot) oedeijan in praznikih or 10.30   14. JO    1630  ir 18.30
KINO MATICA TELEF. 22-41
Začetek filmske sezone! Pevski film z najnovejšo popevko »HOČEM ŽIVETI TAKO«
Tenorist   Ferruccio  Tagliavini poje arije iz raznih oper. Igralci: Carlo Campanini,  Silvaria Jachino.
KINO UNION TELEFON 22-21
Na bienalu v Benetkah s prvo nagrado za režijo nagrajeni film
KOM EDI ANTI
V glavnih vlogah:  Hi Ide Krahl, K. Dorsch. Gustav Dlessl itd.
I
KINO SLOGA TELEF. 27-S0
Zabavna dijaška komedija SEDEM GREHOV
V glavnih vlogah: Maria Denis, Eva Dihan, Maurizio D'Ancora in Massi-mo Serrato.
a
in severa. Oblačiti se je začelo kmalu popoldne, nevihta je pa dosegla mesto šele ob 16. Ko se je nad južnim in vzhodnim delom mesta vlila že ploha, je ostalo nebo na zahodu jasno. Nekaj več dežja so dobili na zahodni strani le do Gline, v Rožni dolini je pa samo malo porosilo, tako da ni bil namočen niti prah. Malo več dežja so dobili v Trnovem, vendar tudi ne dovolj. Nekaj časa je kazalo včeraj, da bo nebo bolj radodarno. Dopoldne se je po visoki megli pooblačilo in opoldne je začelo tu in tam rositi. Toda popoldne so se oblaki zopet razpršili. Včeraj je bilo malo hladneje, vendar še precej soparno. Kopalci so imeli popoldne zopet nekaj lepih ur in tudi voda se jim ni zdela prehladna. V ponedeljek je nevihta malo ohladila, vendar je najvišja dnevna temperatura znašala v Zvezdi še vedno 27.2*. V noči na ponedeljek je bilo soparno in včeraj zjutraj je bila minimalna temperatura sorazmerno visoka, 15.5°, kar je precej več kakor prejšnja jutra. Davi je mesto zagrnila gosta, prava septembrska megla. Dežja menda še vedno ne bo, čeprav je zračni tlak začel popuščati.
—lj Tudi Šubičeva ulica katranizirana. Podaljšana, precej široka Šubičeva ulica, ki je ostala ena glavnih zvez sred šča m zahodnega dela mesta, je že več tednov urejena. Prvotno je dobila makadamsko cestišče, ki je tudi ustrezalo, ker ni bilo velikega vozovnega prometa. V ponedeljek so pa začeli cestišče katran;zirati. taka da tudi v tej ulici ne bo prahu. Cestišče bo utrjeno enako kakor so ga utrdili prejšnji mesec v Vegovi uliei. Površino najprej dobro poškrope s katranom, za kar uporabljajo posebni strojni škropilnik. Smolnato površje potem posuj e jo s peskom, ki se kmalu sprime. Ta način utrjevanja cestišča je primeren na cestah, kjer ni težkega prometa.
—lj Začetek operne predsezone. Opera, ki je bila tri tedne zaprta, je pričela s predsezonskim delom v nedeljo 6. t. m. Uprzorjli so iz sporeda pretekle sezone uspeli »Baletni večer«. Predsezona bo trajala do začetka oktobra, tedaj sd bo pričela redna sezona za abonente. V predsezoni bo izvajanih nekaj del iz prejšnje, med njimi: Suppejeva opereta- »Boccac-cio«, komična opera bratov Riccijev: »Krišpin in njegova botra<« in v proslavo 150-letnice Rossinijevega rojstva, njegova opera- »Sevjijski brivec«. Predstave v operi se bodo vršile ob delavnikih ob istem času kot lani: ob 17. uri. Dnevna operna blagajna posluje vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V dneh, ko se vršijo predstave, je odprta blagajna tudi pol ure pred začetkom.
—lj Vse pridelovalce krompirja mestni gospodarski urad opozarja, da morajo po odredbi Visokega Kom eariata naznaniti pridelek v 10 dneh po spravilu. Predpisane tiskovine in navodila dobe na mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ui. št. 7, II. nadstropje v sobi št. 35 med uradnimi urami od 10. do 20. septembra, nato pa morajo prijave natanko in čitljivo izpolniti s črnilom ali pisalnim strojem. Seveda moi-ajo biti vsi podatki zanesljivi in resnični, ker so za neresnične prijave določene občutne kazni.
—lj Svojci vojnih ujetnikov in interni-rancev, ki se mestnemu socialnemu uraau še niso naznanili, da so zaradi odsotnost: ujetega ali interniranega potrebni podpore, se lahko še vedno prijavijo v mestnem socialnem uradu v sob; št. 8 na Ambroževem trgu št 7. To naj pa vsi store čim prej, da bo prošnja prej rešena. Vse informacije o tem vprašanju in tudi evidenčne številke prijav, ki jih prosilci potrebujejo za urad za izplačevanje podpor na Bleivveisovi (prej Tvrševi) cesti št. 38, pa dobe v kresiji v Lingarjevi ulici št. 1, v sobi št. 43. II. nadstropje. Ce so pa svojci že prijavili ujetnika ali interniranega v starj cukrarni ali na socialnem uradu na Ambroževem trgu, se jim seveda ni treba prijavljati še drugič in brez potrebe hoditi po uradih. Prijave torej sprejema mestni socialni urad na Ambroževem trgu, informacije in evidenčne listke daje pisarna v kresiji. stopnišče z Lingarjeve ulice št. 1, II. nadstropje, levo, soba št. 43, podpore pa izplačuje urad na Bieivveisovi (prej Tvrševi) cesti št. 38. in sicer ob ponedeljkih družinam oficirjev, ob torkih družinam podoficirjev, ob sredah je dan za informacije, ob četrtkih in petk'h pa izplačuje podpore svojcem civilnih inter-nirancev, a ob sobotah, urad ne posluje za stranke.
lj— Licitaeiji v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 10 bo v soboto 12. septembra ob 15. url popoldne, ko bodo prišli na dražbo predmeti, zastavljeni v letošnjem januarju in februarju. Predme a bodo razstavljeni isti dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice. Spet opozarjamo občinstvo, da traja zastavna doba posameznih predmetov samo natanko 6 mesecev ter po preteku tega roka predmeti zapadejo.
lj— pol lete so varal pred tifusom vsi
tisti, ki so cepljeni z zaščitnimi tabletami v mestnem fizikat u. že 10.000 cepljenih je v Ljubljani varnih, da ne bodo dobili te nevarne bolezni mti jeseni, ko se zaradi
uživanja sadja in zelenjave tifus lahko pojavi, prav tako bomo pa v Ljubljani pred
tifusom zavarovani tudi vso zimo. čc se pa ta nalezljiva bolezen kljub vsej skrbi mestnega fizikata za čim najboljše zdravstvene i .zmere našega mesta vendar le pojavi, se pa tifus ne bo mogel razširiti pr?dvsem zato. ker se ne bo mogel prijeti nobenega cepljenega, zlasti se pa ne mogel razširiti med poklici, ki imajo opraviti z živili. Tudi drugih ljudi je mnogo cepljenih, vendar pa spet opozarjamo vse prebivalstvo, da se š? lahko zavaruje pred tifusom s cepljenjem, ker bo mestni fizikat še ves ta mesec brezplačno delil zaščitne tablete vsako dopoldne m?d S. in 9. uro Ker je torej Ljubljana za jrsen in zimo zavarovana pred tifusom, bo mestni fizikat spet pomladi začel z novim cepljenjem zopet tifus.
lj— Sola Glasbene Matice ljubljanske je
začela danes z rednim poukom. Vpisalo se je 420 gojencev, kar je rekordno število vpisa takoj ob začetku šole v zadnjih petih 1 tih. Ravnateljstvo obvešča starše, da lahko še vpišejo gojence na šolo. posebno opozarja na pouft orkestralnih instrumentov in na pouk deklamacije, ki je poverjen prof. šestu. Ta teden sc sprejmejo tudi priglasi za šolski zbor. ki ga vodi ravnatelj Mirko Polič in jo pouk v šolskem zboru brezplačen.
—lj Se o snaženju hodnikov. Kdor dolgo pozna Ljubljano, se protovo čudi, kako je v našem mestu moglo nastati vprašanja, kdo naj pometa hodnike in pozimi z njih spravlja sneg. Od nekdaj so to delal; h Sni posestniki sami. v prvi vrsti go pa uvidevni trgovci. predvs?m trgovci z živili, poleti pred svojimi trgovinami hodnik? tudi škropili, da n:so imeli prahu v trgovinah in na blagu, obenem so si pa s škropljenjem prav prijetno hlad idi trgovine. Velik del trgovcev in obtrnikov in hišnih posestnikov to še s:dai dela v lastno korist in bi zaradi njih sploh ne bilo treba predpisov' za snaženje hodnikov, nti opominov v časnikih. Z veseljem lahko vsak dan ugotavljamo, kako veliko gospodarjev skrbi za snažne in poškropljene hodnike, da je vsa ulica zaradi reda in snage prikupna in tudi v najhujši vrcč'ni vabljiva. Navzlic vsemu temu je pa še vendar nekaj posestnikov, ki še vedno re upoštevajo opozoril in opominov mestne občine. Zato moramo spet opominjati vse take gospodarje, da morajo po predpisih pred svojimi posestvi v jutranjih urah pomesti In osnažiti hodnik?, jih v lastnem interesu na dan po večkrat škropiti ter na ta rnčin prispevati svoj dolžni d.iež k snagi in ugledu naše bele Ljubljane.
lj— Na II. moški meščanski Soli v Ljubljani (Bežigrad) bodo izredni izpiti ga učence vseh razredov v sreclo. 16. septembra. Popravni izpiti iz italijanščine bodo za učence vseh razredov v četrtek. 17. sep-tembra, iz ostalih predmetov za učence prvih razredov v četrtek. 17. septembra, za učence drugih in tretjih  razredov pa
v petek. 18. septembra. — Končni izpit se bo vršil od ponedeljka. 21. septembra dalje. — Vsi izpiti se bedo začeli ob 8. zjutraj. Pravilno koikovane prošnje za izpite moralo predložiti učenci ravnateljstvu vsaj do 16. septembra. L'čenci. ki se vozijo z vlakom, naj si pravočasno preskrbe dovoljenje za potovanje v Ljubljano. Ravnateljstvo.
—lj Nova okncertna sezona Glasbene Matice ljubljanske se bo začela s koncertom najpomembnejšega slovenskega violinista Karla Rupla, katerega spremlja na klavirju odlična naša pianistka Zora Zarnikcva. Na bogatem koncertnem sporedu tega večera so dela naslednjih skladateljev: Veracini. Tartini, Bach. Lalo. Sa-rasate, Debussv in škerjanc. Koncert znamenite domače, umetniške dvojice bo v petek, dne 11. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj šolski zbor Glasbene Matice. Pisarna naše Glasbene Matice sprejema origla-se za vstop v šolski zbor naše Matične šole. Ravnateljstvo vabi vse one, ki imajo dober glas in resno voljo, da se izobrazijo v zborovskem petju, da vstopijo v šolski zbor. Potrebni so ženski in moški glasovi. Sprejem in pouk sta brezplačna in prosimo, da se prijavijo vsi, ki se za to zanimajo najkasneje do vštevši sobote 12. t. m.
—lj Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije sprejema prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu za I. razred ob delavnikih dopoldne do 15. septembra v pisarni na gimnaziji za Bežigradom. Prošnja mora
biti kolkovana s 4 Urami m priložiti jI je krstni Ust in izpričevalo o dovršenem 4.
razredu ljudske šole. Dan in kraj izpita bo obajvljen v časopisih. — Učenci, ki bi radi delali razredni izpit, ker so ostali
neocenjeni, naj se prijavijo takoj ali najkasneje do 12. t. m. pri ravnateljstvu.
lj— Tiskovine za prijavo potrebe in *»v-log kuriva po novih odredbah Vis. Komi-sariata bodo ljubljanskim upravičencem v kratkem in o pravem času na razpolago. Zaradi tega torej ni treba imeti nobenih skrbi in tudi ni treba hoditi po tiskovine nikamor, ker bo vse o pravem času objavljeno. Po drve za mesec september, torej po 25 kg drv za osebo, naj ljudje gredo kar h trgovcem s kurivom ter jim predlože mesarsko knjižico in potrdilo hišnega gospodarja, da nimajo zaloge drv, niti plina niti lasbrega gozda.
lj-— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse starše, ki nameravajo poslati svoje sinove v pivi razred roaJne gimnazije, da se prošnje za sprejemni izpit sprejemajo še do 15. tega meseca in ne samo do 7. t. m., kakor je blo prvotno javljeno v časopisih. Prošnje naj bodo koikovane s kolkom za 4.— lire In opremljene z izpričevalom 4. razreda ljudske šole in rojstnim listom. Dan in ura sprejemnega izpita, bosta ja/vljena v časopisih.
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 12. septembra, ob 17.30: Bog z vami, mlada leta. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Nedelja, 13. septembra: ob 14.: Konto X. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Kralj na Botajnovi. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol
Prva ponovitev Camaaljeve In 0\lltjeve veseloigre:   »Bog  z  vami,  mlada  leta!« v
predsezoni bo v soboto ob 17.30 uri. Delo predstavlja sliko iz življenja visokosolcev, v njem je orisan krog piijateljev in prijateljic, kot osrednje dejanje pa ljubezenska zgodba študenta. Veljale bodo znižane cene od 10 lir navzdol. Igro je zrežiral prof. Šest.
OPERA
Četrtek. 10. septembra: ob 17.: Boccar.|s> Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol
Prva ponovitev Sitppcjeve operete v treh dejanjih: »Boeoaccio«, se bo vršila v okviru letošnje operne predsezone v četrtek ob 17. uri po znižanih cenah od 18 lir navzdol. Zasedba partij je sledeča: Boccaccio — Mlejnikova, Lotheringhi — Anžlovar. Lambortuccio — Zupan. Sealza — M. San-cin. Leonetto — B. Sancin, Fiamotta — Barbičeva, Beatrice - Polajnarjeva. Pero-nella — Poličeva, Izabelia — fipanova, Pie-tro — Dronovec. kolporter — Dolničar. majordom — M Grego: in. Filipa — Koširjeva. Dirigent. R. Sinioniti, režiser: C. Debevec.
Elektrifikacija rumunskih
železnic
Rumunski uradn list je objavil zakon o elektrifikaciji državnih železnic ter ustanovitvi in izkoriščanju hidravličnih In termičnih električnih centrov. Ukrepi, ki jih predvideva ta zakon, so tako za potrebe državnih železnic kakor rudi za lepo napredujočo nimunsko industrijo velikega pomena.
Za kulturno konvencijo med Romunija in Bolgarijo
Rumunski minister za propagando Marcu se je zavzemal v razgovoru z dopisnikom bolgarskega lista »Utroc za bol ga r-sko-rumunsko kulturno konvencijo ln za pospešitev medsebojnih posetov umetnikov in novinarjev. Po možnosti naj bi bolgarska opera še ta mesec gostovala v Bukarešti, rumunska pa v Sofiji. Na povabilo rumunske vlade pose ti jo bolgarski novinarji tudi še v septembru Rumunijo in Transdnjestrijo.
STARA DEVICA
— Lahko bi se bila omožila najmanj desetkrat.
— To ti prav rada verjamem, saj si dovolj stara.
ve tri infrangibili
per OROLOGI
NEZOROBLJIVO STEKLO ZA ViRE
G. GIOVANZANA » MILANO
V1COLO pusterla (Via Palla) Telefono 85.312
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
DOBER PLANINO
kupi Glasbena Matica. Ponudbe s ceno in natančnim naslovom na odbor Glasbene Matice.
POZIVAMO VSE,
ki so kupili krompir v mesecu avgustu pri nas z obvezo, da prinesejo septembrske odrezke A, B, C. — Kdor se temu ne bo odzval, mora računati, da ne dobi nadalj-vjih nakaznic za krompir. — Sever & Ko m p., Ljubljana.
+
Neizprosna usoda nama je odtrgala najino nenadomestljivo mamice, ženko, hčerko, sestro in teto, gospo
FANI MESERKO
SOPROGO TRG. POSLOVODJE
K preranemu počitku jo spremimo v sredo, dne 9. septembra 1942, ob pol 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 8. septembra 1942.
Neutolažljiva: ALOJZ,
ALOJZ, sta
fetran 4
»slovenski narodi, «a*.».
Ljubljana sredi preteklega stoletja
po prvem ljubljanskem vodiču, ki je izšel L 186o
Ljubljana, 5. septembra Pred 80. ali 90. leti je >ila Ljubljana tako različna od dandanašnje, da di laliko rekli: to je bilo neko drugo mesto, samo stalo je na istem kraju kakor sedanja. V resnici pa tudi lega Ljubljane prejšnjega stoletja ni bila enaka; zdaj se namreč ir.esto razprostira na mnogo večji povratni ter se siri daleč čez nekdanje mestne meje. torej ima le delno nekdanjo lego. Niti sto let še ni minilo od tedaj, vendar si le redki lahko pričarajo sliko tedanjega mesta. Pripomočkov je sicer dovolj, da lahko iz njih razberemo, kakšna je bila Ljubljana v 19. stoletju, niso pa pristopni tako lahko vsem. Marsikaj se je tudi že izgubilo. Fotografije so bile tedaj skoraj neznane, slik in risb pa tudi ni mnogo. Zato je skoraj bolj znana slika Ljubljane iz Valvazorjeve dobe kakor iz poznejših časov, Kajti Valvazor je svoje opise ilustriral. V splošnem ni več niti znano, da je sredi preteklega stoletja izšel v Ljubljani prvi vodic našega mesta. Nekateri se sklicujejo na neki vodič, ki je izšel ob koncu stoletja, češ, da je prvi. Vodič, ki se nanj sklicujemo, je najboljši poljudni pripomoček, da spoznamo, kakšna je bila Ljubljana pred 80. leti; priznati je celo treba, da nismo dobili niti v novejši dobi boljšega vodiča od tega.
Prvi ljubljanski vodič
Na zunaj ie prvi ljubljanski vodič sicer skromna knjižica, ko pa polistaš po njem, sprevidiš, da je v njem zbrano vse, kar je potrebno za dober priročnik, da spoznaš mesto v preteklosti, njegovem razvoju in v dobi, ko si ga ogleduješ. Vzemimo ta vodič v roke zdaj mi, ki smo prav tako tujci v tisti stari Ljubljani sredi preteklega stoletja! Po njem bomo spoznali, kaj je imela Ljubljana že tedaj in kaj se je ohranilo iz tiste dobe; spoznali bomo tudi nekoliko njeno življenje, seznanili se z njenimi ustanovami, znamenitostmi, značilnostmi, pa tudi s kratko zgodovino. Vodič se imenuje v slovenščini; »Ljubljana in njena okolica obenem z opisom najzanimivejših krajev na Kranjskem — Vodič za tujce in domačine — Izdajatelj Gustav Dzimski   — načrtom    in pogledom
na Ljubljano. Založil Johan Giontini.c Naslov je torej skoraj tako dolg kakor pri srednjeveških knjigah. Ze iz njega pa lahko sprevidimo, da knjižica vsebuje res mnogo. Posebno ceno ima že načrt mesta, ki je v te vrste izdaji prvi. Razen tega vsebuje vodič tudi nekaj lepih slik Ljubljane ped naslovom ^Spomin na Ljubi j? no*: frančiškanski most, kazina. Zvezda, stanovsko gledališče, Mahrova hiša, trnovska cerkev, pogled na grad od zahoda — se vrste pred nami kakor da gledamo panoramo stare Ljubljane.
Topografski oris
Vodič vsebuje pred vsem uvod: v njem je pisec upravičil potrebo po izdaji knjige, kajti Ljubljana kot križišče cest med sosednimi petimi kronskimi deželami in kot glavna postaja na tedaj novi južni železnici je postala za potnike posebno privlačna ter pomembna; Ljubljana kot prestolnica dežele, ki se odlikuje s tako redkimi naravnimi lepotami kakor le malo katera druga- — Potem sledi kratek, a dovolj dober topografski oris mesta. Pisec se tudi pomudi pri imenu ter pravi, da je Ljubljana dobila ime po Ljubljanici, kar so pozneje ugotovili tudi nekateri jezikoslovci. (Toda od kod ime Ljubljanice?) Pisec ne pozabi niti povedati, da Ljubljana leži na 46° 2' severne širine in 32» 2615" vzhodne dolžine (kar ni povedano niti v nekaterih novejših vodičih.) Razen tega se pisec po-
mudi tudi pri Aemom (Haemona, Emona) ter pravi — sklicujoč se na legendo o njeni ustanovitvi —, da jo je ustanovil Jazon l. 1260 pr. Kr. Omenja pomembne izkop-nine. Pravi, da je Emono porušil Atila 1. 452 po Kr. L. 550 so prišli v svojo novo domovino Slovenci in v 7. stoletju so na razvalinah sezidali naselje »Luba«. . . . — Pisec nam torej pove celo več. kakor bi smel. kajti ustanovitev Ljubljane se vedno ni pojasnjena. — Ob koncu 9. stol. je Ljubljana prišla pod Franke in kraj se je povečal ter dobil ime Laubach. L. 1260 se je koroški vojvoda Ulrik III., kranjski zemljiški gospod, naselil v Ljubljani ter pozidal grad na starih razvalinah. L. 1270 je Ljubljana prešla pod gospostvo Otokarja H., češkega kralja, po njegovevm porazu 1. 1275 pa v roke Habsburžanov. L. 1375 so si deželni stanovi izbrali Ljubljano za sedež svojih zborov. Obzidje in 6 mestnih vrat je mesto dobilo v letih 1416—1520. V 18. in 19. stoletju so obzidje odstranili; sledovi starega obzidja so ostali še na Gra-
ljana štela 21.522 prebivalcev in skupaj s predmestji 939 hiš. Najbrž so v tem številu šteti tudi predmestni prebivalci. Toda, četudi upoštevamo, da je štela nad 21.000 prebivalcev, je bila vendar ^še skoraj petkrat manjša kakor dandanes. Se mnogo manjši je pa bil njen obseg.
Zunanjost Ljubljane pred 80 leti
Iz vodiča tudi lahko posnamemo precej
dobro, kakšna je bila Ljubljana na zunaj pred 80. leti, kakšna so bila njena poslopja in ulice. Vendar bi pa morali precej natančno opisati nekatera starejša, znameni-tejša poslopja, ki jih zdaj ni več, ker so jih podrli po potresu, da bi čitatelju pričarali popolnejšo sliko. Dzimski je opisal vsa javna poslopja tedanje Ljubljane, tudi njihovo zgodovino, ne le, da bi jih naštel. Pri opisu gradu govori tudi o razgledu. Po Dolni-čarjevem opisu zgodovine ljubljanske stolnice je posnel podatke za precej natančen opis zidanja in preureditve.   Podrobno je
Slovaška industrija v razmaha
Vse panog-o slovaške industrije so dobro zaposlene. Posebno dobra je zaposlitev tam, kjer sloni proizvodnja na domačih sirovi-nah. Kar se tiče poedinih panog industrijske proizvodnje, je treba omeniti, da si pomagata industrija bombaža in volne s stanično volno, ker jima primanjkuje sirovm. Potrebne količine volne, ki jo proizvaja Slovaška le deloma, bo dobivala kompenzacijskim potom iz Bolgarije.
Ko\1rska indu3trija kaže v večini panog zelo dob.x> zaposlitev. Tudi elektrotehnična
industrije, se ne more pritoževati, da bi n« imela naročil. Industrija, stekla obratuje na temlju pogodbe o proizvodnji in prodaji z Nemčijo. Kemična industrija je dobro zaposlena, kolikor sloni na domačih sirovinah. Papirna industrija in proizvodnja umetnih vlaken lahko svojo kapaciteto v pokal meri iaikoriščata. Sladkorne tovarne se pripravljajo na jesensko kampanjo. Letoinja letina sladkorne pese bo za 15 % manjša od lanske. Cementna industrija je zaposlena do 60 % svoje kapacitete in računa s izboljšanjem položaja grlede izvoza. Proizvodnja gradbenega materiala lahko krije domače potrebe, ker je bila gradbena delavnost omejena.
Oskrba z jedilnim oljem v Srbiji
Prihodnje leto bodo posejali v Srbiji 40.060 ha
enota — V Smedereva za olje
Pogled na staro Ljubljano
du — Vsi ti zgodovinski podatki seveda niso povsem točni in ne popolni, navajamo jih pa, da čitatelj spozna, kako so pred sto leti sodili o razvoju Ljubljane.
Leta 1858 je štela Ljubljana 21.522 prebivalcev
Da si bomo ustvariti ja«B3£3o sliko o velikosti Ljubljane sredi preteklega stoletja, se moramo pomuditi še nekoliko pri splošnem opisu mesta v vodiču. Dzimski omenja v topegrafskem orisu tudi višino Gradu, a v stari meri: 192 klafter nad morjem in 33 klafter nad mestom ... — Mesto je imelo tedaj čez Ljubljanico pet mostov: most na Bregu ali šentjakobski, čevljarski, mesarski, šentpetrski in frančiškanski. Prvi štirje so bili leseni kamnit, obokan je bil le frančiškanski (narejen pred 100 leti). Dzimski omenja, da so za frančiškanski most porabili 80.000 stotov kvadrov. Leta 1826 so regulirali Ljubljanico skozi mesto, kar je precej pripomoglo olepšavi Ljubljane. Sredi stoletja je mesto dobilo tudi pločnike in izboljšana je bila cestna razsvetljava. Ulična imena so bila dvojezična. Ljubljana je tedaj imela naslednja predmestja: Poljane, šentpeter, kapucinsko predmestje, Gradišče, karlovško predmestje s Kurjo vasjo, trnovsko s Karolinško zemljo in Krakovo. Mesto se je delilo na 12 okrajev in bilo je podrejeno neposredno deželni vladi ter ni imelo v politično upravnem pogledu nobene zveze z drugimi občinami deželnih okrajev. L.  185S je Ljub-
Stara Ljubljana: Deželni dvorec in stražnica narodne straže
pisal tudi o naslednjih cerkvah: šentjakobski, uršulinski, križevniški in frančiškanski. Omenil je protestantsko cerkev, ki je bila sezidana v letih 1850;—1851. Ni prezrl tudi cerkvice pri stari bolnici na Ajdovščini. Bolnico in cerkev so podrli po potresu. Dzimski pravi, da je bila cerkev sezidana 1657 kot avgTjštinska (sv. Jožefa): 1- 1784 so jo prevzeli usmiljeni brati. 1. 1811 je pa prešla pod frančiškane. L. 1857 je postala cerkev bolnica na podlagi večje ustanove. Po opisu cerkva prehaja Dzimski na druga javna poslopja. Najprej opisuje deželni dvorec, ki je stal na kraju sedanje univerze in ki so ga deželni stanovi sezidali 1. 1791. L. 1854 je bil dvorec prezidan ter obnovljen. Dalje omenja deželno hišo (>lon-tovs«) na Novem trgu (tedaj št. 201). Pomembno poslopje stare Ljubljane je bila tudi reokrta. ki so jo tvorila tri krila ter je zato imelo tri hišne številke: 136, 137 in 138. Rechita je biia na kraju sedanje šentjakobske šole. Pri opJsu stanovskega gledališča Dzimski omenja tudi dolžino in šiiino dvorane: 20 X 9.5 klafter. Gledališče je sezidal stavbnik Lovrenc Praver 1765; 1. 1846 je bilo prezidano. Imelo je štiri notranje etaže s tremi vrstami lož (69). Med ložami jih je bilo 13 zgolj za uporabo članov deželnih stanov. V parterju je bilo 112 sedežev in 8 klopi. Gledališče je lahko sprejelo 900—1000 obiskovalcev. Bilo je torej precej veliko, zlasti v sorazmerju s tedanjo velikostjo mesta, — Dzimski je opisal še celo vrsto javnih poslopij in morda se na njegove opise povrnemo ob priliki, saj bo vas nedvomno zanimala zgodovina nekaterih poslopij. Prav tako bo primerno, če opišemo še nekoliko, kakšen je bil obseg mesta tedaj, kakršnega nam kaže načrt v vodiču.
Elektrifikacija romunskih železnic
Romunski državni vodja je odobril osnutek zakona elektrifikaciji rumunskih železnic. To delo bo opravila novoustanovljena direkcija za elektrifikacijo pri generalni železniški direkciji. V kratkem začno graditi v ta namen nove elektrarne. Direkcija za elektrifikacijo je bila pooblaščena, da lahko sprejme v službo potrebno število strokovnih moči, da bo elektrifikacija železnic hitro napredovala.
NADARJENOST
— Kaj mislite o mojem sinu, gospod profesor? Za kateri poklic bi bil najbolj sposoben?
— Po mojem mnenju je najbolj nadarjen za arhitekturo. Vedno namreč gradi gradove v oblakih.
|e s
grade moderno
Ljubljana, konec avgusta.
V beograjskem gospodarskem ministrstvu so v teku podrobna posvetovanja o nakupu in predelavi letošnjega pridelka sončničnega semena. Letošnje pridelovanje sončničnega semena je po splošnem gospodarskem načrtu razdeljeno na manjše parcele. Nakup semena bosta izvršili Glavna družba za kmetijsko proizvodnjo in »Uljorod« a. cL, ki bosta organizirali ves dovoz pridelka m vse stike s pridelovalci. O uporabi celotnega letošnjega pridelka bo odločala žitna centrala. Pridelovalci prejmejo brezplačno določeno količino olja in oljnih pogač. Istočasno je bilo sklenjeno, da se poveča površina, ki jo bodo zasadili s sončnicami prihodnje leto, na 40.000 ha. Seme bo stavilo na razpolago pridelovalcem kmetijsko ministrstvo.
V prejšnji Jugoslaviji, vsaj fcar se ttče sedanje Srbije, niso posvečali mnogo pažnje gojitvi rastlin, ki vsebujejo olje. Leta 1939 je bilo v moravski banovini zasajenih z ogrščico le 6 ha. V vsej državi je bilo istega leta zasajenih z ogrščico 19.049 ha. Prav tako je bilo razmerje glede sončnic. V moravski banovini je bilo 1. 1939 zasajenih s sončnicami le 135 ha. medtem ko je bilo v vsej Jugoslaviji zasajenih 19.405 ha. Za kakšno posebno razširjenje oerršč.ice in sončnic po Srbiji pa takrat tudi ni bila potreba, ker se je kultura obeh rastlin naglo širila po ostalih krajih.
Danes je položaj, kar se tiče Srbije, popolnoma drugačen. Pokrajine z intenzivnim pridelovanjem oljnih semen so izven današnje Srbije. Večinoma so v današnji Hrvatski in Vojvodini. Podjetja, ki so se v Srbiji bavila s predelovanjem oljnic, se niso nikoli rasvila preko majhne obrti. Njihova proizvodnja je zadostovala le za kritje krajevnih potreb okoliša, v katerem so delo-
vala Težave so bile tudi. ker podjetja niso razpolagala z modernimi napravami in «o bili produkcijski stroški zelo visoki.
V okviru gospodarsko - kmetijskega načrta, ki ga sedaj v Srbiji izvajajo in uresničujejo, pripada pridelovanju oljnih rastlin posebno važna vloga. Razširjenje nasadov jc po načru predvideno od 300 h na 40 000 ha. Vse delo okoli povečanja nasadov teče v tesni zvezi z družbo >Uljorod« in Glavno zvezo srbskih kmetijskih zadrug. To se pa nanaša samo na Srbijo; v Banatu je a sončnicami zasejanih po zanesljivih podatkih nad 50.000 ha. Da te množine oljnih se-mtm predela, je morala Srbija zgraditi na svojem ozemlju posebne tovarne.
V aprilu je bHa ustanovljena prva srbska tovarna olja iDomača ad«. ki bo zgradila svojo tovarno v Smederevu Tovarna bo postavljena ob obali Donave na oremlju 6 ha in bo zvessana z železnico s posebnim industrijskim tirom. Njena kapaciteta bo obsegala predelavo 10 vagonov sončničnega semena dnevno, kar je dovolj, da se pokrijejo vse domače potrebe po jedilnem olju. Računajo celo, da bodo dosegli manjftp presežke, ki bodo na razpolago za izvoz. N:včrt za tovarno predvideva tako ureditev zgradbe, da bo nved najmodernejšimi na Balkanu in da jo bo mogoče brez velikih stroškov povečati. Stroji zanj so bili naročeni v inozemstvu in so že na poti v Srbijo, Tovarniška zgradba bi morala biti po načrtu dokončana do konca letošnje pridelovalne sezone, nakar bi začeli montirati stroje.
Za kmeta je pridelovanje sončničnega so. mena zelo plodonosno. Za vsak kg sončničnega semena dohi ceno za 1 in */» kg koruze na strokih in na vsakih 100 kg semenja 2 1 olja in 15 Hg oljnih pogač brezplačno. Oljne pog-ače »o znane kot izvrstno krmilno sredstvo za živino.
717 Židov je krstil
Slovaške oblasti so izdale stroge ukrepe proti množestvenim krstom Židov. Zaprle so kalvinskega župnika šedivega, ki je krstil brez vsake verske priprave, zgolj iz do-bičkaželjnosti 717 Židov. To je povzročilo med prebivalstvom silno razburjenje. Tisk zahteva še strožje ukrepe proti krščenju Židov, ki bi se radi tako izognili posledicam protižidovskega zakona.
Madžarska zvišala kredite za trgovino
Madžarska vlada je dala obrtnikom in mali trgovcem iz fonda za ustanovitev narodne eksistence na razpolago 20 milijonov pengo v obliki kreditov. Izkazalo se je pa. da ti krediti ne bodo zadostovali in da jih bo treba zvišati, da se zadosti vsem potrebam in zahtevam. Zato je vlada sklenila zvišati kredite obrtnikom in malim trgovcem za 10 milijonov pengo.
Zadnjega krompirja ne smemo spravljati v kleti
Mnogo krompirja so ljudje že izkopali, čeprav še ni povsem dozorel. Krompir bo treba seveda spraviti v kleti, da ga bomo lahko jedli čez zimo. V peštev pa prihaja samo krompir, ki ga lahko spravimo čez zimo. Zgodnjega krompirja ne smemo spravljati v kleti, ker rad gnije. Treba je počakati do poznega krompirja. Čimbolj je krompir dozorel, tem manjša je nevarnost da bi nam čez zimo zgnil. Toda pridelovalci se boje, da bi utegnilo nastopiti deževje, ki je pri nas jeseni običajno. V tem primeru bi bila seveda škoda na krompirju še večja, ker bi začel gniti že v zemlji. Sploh
pa nI dobro za krompir če ga kopljemo v mokrem. Tako je razumljivo, da so se mnogi pridelovalci požurili s kopanjem krompirja v strahu pred deževnim vremenom. Letos Imamo Izredno lepo jesen, pravi vremenski fenomen. Naravno je pa, da bo sledilo lepemu vremenu deževno, ki se utegne precej zavleči.
VELIKA UMETNOST
Dva prijatelja gresta v gledališče. Prvi je oženjen, drugi pa samec.
— Kolosalno! — pravi prvi, — kako ta igralec  odkriva  svoji  partnerici ljubezen.
— In povrhu sta že osemnajst let poročena, — pripomni samec.
— Zares, osemnajst let sta poročena, praviš? Ah, kakšen umetnik, kako sijajna igra!
\ESKO\cEN GOVOR
Govornik: — Ura se mi je ustavila. Ka-ko dolgo že neki govorim?
Glas iz občinstva: — Saj visi za vašim nrbtorn koledar.
NERODNO VPRAŠANJE
— Gospodična, ali bi hoteli bogatega moža, čeprav bi bil tepec ?
— Zakaj me vprašujete ? Mar ste vi bogati?
m
DEBELUH
Zdravnik vpraša debeluha, ki mu je predpisal sredstvo za shujšanje, Če je kaj pomagalo.
— Seveda je, po prvem mesecu lečenja že lahko zapnem predzadnji gumb na pelerini.
P. Da Maurfor:
87
Prva žena
Tućfi lady Crowan je prišla, pošastno odurna v svoji škrlatni maski, ki je predstavljala ne vem kateri romantični lik iz davnine, Marijo Antoinetto ali Nellvjo Gwynnovo ali nemara kar čudno zmes iz obeh; z razburjeno vrišcečim glasom, v malce višji legi, ki je pričala o zaužitem šampanjcu, je venomer vzklikala: »Da, meni se morate zahvaliti za vso to komedijo, ne de VVinterjevim!«
Roberta pomnim, kako je spustil poln podnos sladoleda iz rok, in Frithovv obraz, ko je videl, da je krivec Robert, ne pa kdo izmed pomočnikov, ki so jih bili najeli za to priložnost. Rada bi bila stopila k Robertu, ga potrepljala po ramenu in mu rekla: »Potolaži se. Dobro te razumem. Jaz sem ga nocoj še vse huje polomila kakor ti... « Še vedno čutim umetni, zaledeneli smehljaj na svojih ustnicah, ki se je tako slabo skladal z muko v mojih očeh. Beatriko vidim, drago Beo, ki je bila tako dobra in hkratu tako brezobzirna in se je med plesom ozirala po meni, mi kimala z glavo, da bi me ohrabrila; slišim cinglgjanje zapestnic na njenih rokah in vidim kopreno, kako ji spet in spet uhaja nazaj z razgretega čela. In sebe vidim, kako me je Giles, ki v svoji ganljivi solidarnosti in dobrosrčnosti ni hotel poslušati ugovorov, odvlekel v nori vrtinec plesa in me krmaril po hrupni gneči sem
ter tja, kakor da vodi konja na tehtnico. »Ta tvoja obleka je res ljubka,« slišim njegogve besede. »V primeri s teboj smo vsi skupaj prekleto smešni.« V srcu ga blagoslavljam za to preprosto, ganljivo tolažbo, polno razumevanja in iskrenosti. Ubogi Giles je očitno mislil, da moram biti kdo ve kako razočarana zaradi svojega kostuma in da me skrbi, kakšna sem na pogled, Češ, gotovo se zdim ljudem premalo lepa...
Frank mi je prinesel krožnik z mrzlim piščancem in gnjatjo, ki je nisem mogla jesti; Frank mi je ponudil kelih kipečega vina, ki ga nisem hotela popiti.
»Dajte, pijte,« mi je tiho prigovarjal. »Kaže, da ste ga potrebni.« Da bi mu ustregla, sem srebnila tri majhne požirke. Črna obveza na očesu ga je delala čudno bledega in postarnega; ves izpreme-njen se mi je zdel. Na obrazu je imel gube, ki jih prej nisem bila opazila. Sukal se je med povabljenci kakor v svoji lastni hiši ter gledal, da jim ne bi manjkalo ne vina ne jedi ne cigaret; celo plesal je, zdaj pa zdaj se je privrtil s kako damo na okrog, umerjeno, resno in vneto, kakor da opravlja dolžnost. Svojega kostuma ni znal neprisiljeno nositi, in umetna brada, ki jo je imel zataknjeno pod škrlatni robec, s katerim si je bil ovil glavo, mu je dajala čudno tragikomično lice. Zamišljam si ga, kako je stal v svoji samski sobici pred zrcalom in si jo popravljal s prsti... Ubogi Frank. Nikoli se ga nisem upala vprašati in tako tudi nisem nikoli zvedela, kako mrzek mu je bil ta zadnji mander-levski ples v kostumih ...
Godba je igrala brez konca in kraja, in dvojice so poplesavale kakor lutke, naprej in nazaj, na desno in levo skozi veliko dvorano; sukale so se mimo mene, a tista, ki jih je gledala, nisem bila jaz: to ni bilo razžaloščeno bitje iz mesa in krvi, temveč pojac, ki mi je bil podoben, stat is tka z nalepljenim smehljajem na obrazu. In zraven sebe sem imela drveno figuro, masko z nasmehom, ki mi je bil tuj. Te oči niso bile oči moža, ki sem ga poznala, moža, ki sem ga ljubila. Preko mene in skozi mene so mrzlo in odsotno strmele v skrivališče muk in bolečin, kamor mi je bil vstop zaprt, v svoj lastni tajni notranji pekel, ki ga nisem bila deležna,
Ves večer mi ni privoščil besedice. Ni se me dotaknil. Drug zraven drugega sva stala, gospodar in gospodinja; toda ločil naju je prepad. Opazovala sem njegovo udvorljivost proti gostom. Temu je vrgel besedico, onemu dovtip, tretjemu nasmešek, četrtega je poklical po imenu, a nihče razen mene ni mogel vedeti, da je vsaka beseda, ki jo izgovori, in vsak gib, ki ga napravi, avtomatski: da je njegov duh odsoten. Bila sva kakor dva igralca v komediji, ki igrata neodvisno drug od drugega. Sama sva morala prenašati klavrni prizor, sama nadaljevati to hlimbo, da ugodiva vsem tem ljudem, ki jih nisem niti poznala, niti jih nisem želela še kdaj videti
»Slišal sem, da kostum vaše soproge ni prišel za časa,« je rekel neki gost s pegastim obrazom in mornarskim klobučkom na glavi. »Če to ni sramota! Jaz bi tožil krojačnico zaradi prevare. Tudi sestrični moje žene se je nekoč tako zgodilo.«
»Da, bilo je prav tako mučno kakor nepričakovano,« je odvrnil Maksim.
»Veste, kaj vam svetujem,« je rekel mornar in se obrnil k meni: »recite, da ste potočnica. Prijazne cvetličice tega imena so tudi sinje. Kaj nimam prav, de Winter? Reci še ti svoji gospe, naj nastopa kot potočnica,« Hrupno se je zasmejal in odšel s plesalko ob komolcu. »Kak imeniten dom i si ek, jelite? Potočnica ... «
Frank mi je spet s kozarcem v roki obstal za hrbtom: to pot je bila limonada, »Ne, Frank, nisem žejna.«
»Zakaj ne pleše te? Ali bi pa morda za trenutek sedli? Na terasi je tako miren kotiček.«
»Ne, rajši stojim. Ne Čutim potrebe, da bi sedla,« »Kaj vam smem prinesti? Košček torte? Breskev?«
Dama v lososjerožnati obleki je spet priplesala mimo. To pot se mi je pozabila nasmehniti. Od večerje je bila vsa rdeča v obraz. Zamaknjeno je gledala plesalca, zelo visokega, mršavega človeka z ribjim obradkom.
»Valček usode«, »Sinji Dunav«, »Vesela vdova«: ena-dve-tri, ena-dve-tri, obrat na desno; ena-dve-tri, ena-dve-tri, obrat na levo. Dama v lososjerožnati obleki, dama v zeleni obleki, Beatrice s kopreno po-šev na glavi, Giles, ki mu je znoj curkoma lil po obrazu, in spet mornar, ki se je ustavil s svojo plesalko baš pred menoj; to pot je bila druga, gospa, ki mi je niso bili niti predstavili, oblečena kot Marija Stuart, v črnem Žametu in s krežeJjcem okrog vratu.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Val v Ljubljani