Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 4 / Leto 80 / 23. januar 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si VOJNIK Str. 9 PRIL OGA INTERVJU Str. 22-23 ŽALEC Str. 8 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPORED ŠT. 4 23. JANUAR 2025 EMA PRED EMO: V bitki za evrovizijsko vozovnico ducat skladb SPORED 23. JANUAR 2025 SPORED PET. 24. 1. SOB. 25. 1. NED. 26. 1. PON. 27. 1. TOR. 28. 1. SRE. 29. 1. ČET. 30. 1. Glasba ju pomlajuje in jima vrača veselje Miran Rudan in Vili Resnik in jima vrača veselje in jima vrača veselje AKTUAL TV Oriana in Karmen (nonSTOP) Med njiju se je tokrat usedel Omar ŠENTJUR Kaj je z zimsko službo na Planini pri Sevnici? Str. 8 Zapuščene živali za lokalno skupnost veliko breme Damjan Vrečko, načelnik upravne enote Celje So v celjski Emo Orodjarni nekateri delali na črno? Dvajsetega februarja se bo iztekel rok za prijavo terjatev iz stečajne mase Emo Orodjarne, ki je od lanskega 20. novembra v stečaju. Že decembra so terjatve začeli prijavljati tudi bivši zaposleni, med njimi Stanko Stepišnik, ki je bil v podjetju prokurist, obe njegovi hčerki Maja in Sara Stepišnik ter zadnji direktor Miran Šrot. Terjatev je prijavila tudi družba Corda Orodjarna, katere največji lastnik je Stepišnik. Predsednik Konfederacije sindikatov delavcev Gvido Novak je napovedal, da bo zoper odgovorne v Emo Orodjarni vložil kazensko ovadbo zaradi zaposlovanja na črtno in več drugih kršitev temeljnih pravic delavcev. Str. 5 Idila, pa tudi težko življenje na solčavskih kmetijah Največ denarja za gradnjo kanalizacije Foto: Andraž Purg INTERVJU Str. 22-23 Damjan Vrečko, načelnik upravne enote Celje Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 4, 23. januar 2025 AKTUALNO Podjetja s Celjskega o spremembi obračunavanja omrežnine za električno energijo Neposrečena sprememba v neugodnem času Nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo še vedno zbuja kritične odzive gospodarstve- nikov in gospodarskih združenj. Agencija za energijo je pojasnjevala, da bo nov način obračunavanja zagoto- vil pravičnejše plačevanje stroška omrežnine kot prej. Zastavljen je namreč tako, da več stroškov plačujejo tisti, ki več uporabljajo omrežje. Da je sprememba ne- posrečena in uvedena v obdobju, ko se podjetja že tako spopadajo s težkimi gospodarskimi okoliščinami, me- nijo v Regionalni gospodarski zbornici Celje (RGZC). Enako menijo v številnih podjetjih v savinjski regiji. TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN »Brez vlaganj v energetiko in stremenja k nenehnem znižanju stroškov ne bi bili konkurenčni pri svoji osnovni dejavnosti – proizvodnji furnirja. Vsak dodaten strošek nam tako pomeni nove izzive, kako ohraniti proizvodnjo in s tem 250 delovnih mest v Celju,« pravijo v upravi podjetja Merkscha furnirnica. Direktor RGZC Tomaž Ben- čina je povedal, da odzivi pod- jetij s Celjskega glede spreme- njenega načina obračunavanja omrežnin za električno ener- gijo niso najboljši. »Gospo- darstvo pri nas je že tako zelo obremenjeno. Vsaka dodatna obremenitev prinaša negativne vplive za poslovanje podjetij.« Dodal je, da je omenjena spre- memba obračunavanja omre- žnin nastopila v obdobju, ko je evropsko gospodarstvo v težkih razmerah. »Vodilni paradni konji, med katere na primer sodi Nemčija, imajo velike gospodarske težave, kar bo vplivalo na poslovanje slovenskih podjetij. Tudi v tej luči dodatne obremenitve za naša podjetja ne pomenijo nič dobrega. Spremenjen način obračunavanja omrežnine je neposrečena sprememba v neposrečenem času.« Po novem obračunu so najbolj na udaru podjetja, ki bolj obremenjujejo omrežje, torej energetsko intenzivna podjetja, predvsem kovin- skopredelovalna. Benčina še pojasnjuje, da sprememba za nobeno gospodarsko družbo ni dobrodošla, povišani stro- ški omrežnine pa bodo še posebej prizadeli podjetja, ki so že zdaj na meji vzdržnega poslovanja. Dejal je, da številna podjetja že vlagajo v sončne elektrarne in uvajajo še druge ukrepe, da bi bila energetsko bolj neodvi- sna in da bi imela manjše stro- ške energije. »Čeprav je mnogo manjših podjetij precej vložilo v infrastrukturo, mnogi so na primer uvedli ogrevanje na to- plotne črpalke, so po novem načinu obračunavanja omre- žnine bolj obremenjena, kot so bila prej.« V Cetisu bistveno višji stroški Za komentar smo prosili več gospodarskih družb s Celjske- ga. Iz družbe Cetis so sporoči- li, da njihova panoga (gre za izdelavo osebnih, potovalnih in prometnih dokumentov, kot so med drugim biometrični potni listi, osebne izkaznice, vizumi, ter za celostne rešitve za upravljanje identitete in iz- dajo dokumentov) energetsko ni intenzivna. Kljub temu so bili stroški omrežnine za no- vember 2024 v omenjenem podjetju višji za 30 odstotkov. »Zaradi posebnosti panoge in večizmenskega dela se časov- nim blokom žal ne moremo prilagajati,« je pojasnila vodja marketinga in odnosov z jav- nostmi mag. Saša Košec Jaz- binšek. Dodala je, da lahko v omenjenem podjetju največjo spremembo na področju traj- nosti naredijo pri nakupu nove strojne in programske opreme, s katero povečujejo zmoglji- vost, kakovost, storilnost in av- tomatizacijo. To jim omogoča, da ob hkratnem zmanjševanju porabe virov povečujejo proi- zvodnjo. Velik korak na podro- čju trajnosti je še gradnja nove proizvodno-poslovne stavbe. Slednjo je podjetje začelo gra- diti avgusta lani. Ker bo ener- getsko učinkovita, bo manj obremenjevala okolje. Cetis je v letu 2023 na 10 ti- soč kvadratnih metrov strehe poslovne stavbe postavil sonč- no elektrarno s kapaciteto 1,4 MW in jo v začetku decembra 2023 uspešno priključil v ele- ktroomrežje. Z naložbo bo za- gotovil do 40 odstotkov potreb te gospodarske družbe po ele- ktrični energiji in pomembno pripomogel k dvigu energetske učinkovitosti podjetja. Vital Mestinje – sprememba slaba za poslovanje Da je sprememba omrežnine zelo problematična, saj strošek zanjo predstavlja že več kot 40 odstotkov stroška celotne ener- gije, je pojasnila direktorica podjetja Vital Mestinje Mira Močnik. »Naše položnice pri omrežnini so v primerjavi z lani višje za 300 odstotkov. Pri nas vsak dvig stroškov zelo ne- gativno vpliva na poslovanje, saj proizvajamo proizvode z nizko dodano vrednostjo, kar pomeni, da smo cenovno zelo občutljivi.« Močnikova je kot posebnost podjetja izpostavila, da je za obratovanje procesa potrebno hkratno obratovanje električ- nih porabnikov na liniji. Ker ni možno vključevanje posa- meznih pogonov, v Vitalu Me- stinje ne morejo vplivati na to, da bi povečali odjem energije v času cenejšega bloka. Proi- zvodnje ne morejo prilagoditi zaradi enoizmenskega režima dela, zaposleni imajo proste tudi konce tedna. Podjetje, ki se že več kot 60 let posveča proizvodnji brezalkoholnih pi- jač, ima tudi svojo lastno sonč- no elektrarno, kar mu pomaga omiliti visoke stroške električ- ne energije. » T ovrstna vlaganja se poznajo pozitivno, saj nam nadomestijo do 30 odstotkov porabe energije. A ne vpliva- jo na konično ali dogovorjeno moč, kar je glavni dejavnik pri strošku omrežnine,« je poja- snila direktorica. Kako je v furnirnici Merkscha? Do spremembe načina obra- čunavanja omrežnine so kritič- ni še v upravi podjetja Merks- cha furnirnica. V podjetju za svoje potrebe sami proizvajajo energijo iz obnovljivih virov. V Merkschi, ki ima kogeneracijo s parno turbino, sončne elek- trarne in baterijski hranilnik električne energije, slednjo večinoma oddajajo. »Do zdaj smo plačevali omrežnino po porabi; to je bil sprejemljiv strošek, sploh če nismo ime- li dolgih izpadov proizvodnje naše električne energije. Prav zaradi proizvodnje te zelene energije smo morali zakupiti moč 10 MW, kar je več kot pet- kratnik tistega, kar lahko po- rabimo,« so pojasnili v upravi družbe. Energija sonca in lesne biomase pokriva večino po- treb omenjenega podjetja. To je z gradnjo kablovodov do transformatorske postaje tudi samo financiralo distribucij- sko omrežje za prenos viškov energije do bližnje transforma- torske postaje. »Tako smo tudi razbremenili distributerja, ki mu za naš dobavljeni del ener- gije v omrežje ni treba pretvar- jati energije s 110kV na 20kV.« Kot so še pojasnili, mora furnirnica omrežnino plače- vati tudi, kadar nima odjema. »Ocena zvišanja tega stroška je približno 250 odstotkov. Ker smo v delovno intenzivni pa- nogi, bo ta strošek vplival na približno 10 odstotkov manjši dobiček na letni ravni.« Ni več manevrskega prostora Iz uprave omenjene družbe so že sporočili, da o zmanjša- nju porabe energije razmišlja- jo od ustanovitve podjetja v Sloveniji, saj strošek energije zelo vpliva na končni finanč- ni rezultat družbe. Tako po- leg soproizvodnje električne energije in toplote ter sončnih elektrarn uvajajo tehnične novosti. Stroje nadgrajujemo tako, da imajo namesto ana- lognih digitalne sisteme krmi- ljenja. Imajo elektromotorje z višjim izkoristkom. Uvedli so led-razsvetljavo, prižiganje luči s senzorji gibanja v prostoru. Veliko dodatnega prostora za zmanjšanje po vseh letih ni ostalo, dodajajo. »Po vseh teh tehničnih novostih proizvo- dnje zaradi novega obračuna omrežnine nima več smisla prilagajati, saj je največji stro- šek dogovorjena moč in ne količina porabljene energije. Sistem za nadzor konice pri nas žal zaradi procesnega tipa proizvodnje ne pride v poštev.« V Uniorju proizvodnje ne morejo prilagoditi V podjetju Unior so polo- žnice po uvedbi sprememb pri obračunavanju omrežnine višje za 21 odstotkov. »V naši proizvodnji največ električne energije porabimo za segre- vanje jekla pred kovanjem. Ta proces zahteva visoke tempe- rature, kar pomeni tudi znatno porabo elektrike,« navajajo v podjetju in dodajajo, da pro- izvodnje ne morejo bistveno prilagoditi tako, da bi zagoto- vili manjšo porabo elektrike. Že pred časom so se odločili, da bodo vlagali v pridobivanje sončne energije. Na strehah podjetja Unior so že namešče- ne sončne elektrarne, njihova skupna priključna moč znaša 2.410 kW. V Uniturju osveščajo tudi goste V zreškem podjetju Unitur, ki upravlja Terme Zreče in tu- ristični center Rogla, pravijo, da nov način obračunavanja omrežnine električne energije zaenkrat ne ogroža uspešnosti njihovega poslovanja. Poraba energije niha glede na letne čase oziroma glede na sezono. Oba turistična centra na letni ravni porabita približno polo- vični delež skupne porabljene količine električne energije. »Glede na naše storitve ne moremo bistveno vplivati na zmanjšanje porabe električ- ne energije oziroma na višino omrežnine. Izvajamo pa neka- tere ukrepe, s katerimi v prvi vrsti osveščamo goste in za- poslene o varčni ter učinkoviti uporabi električne energije ter drugih energentov. Prav tako uvajamo tehnološke rešitve, ki vodijo do sprememb v ve- denju gostov in zaposlenih. Z vlaganji v tehnično zasne- ževanje skrajšujemo čas za- sneževanja, s čimer prav tako vplivamo na porabo električne energije. Zastarele in dotraja- ne električne naprave nado- meščamo s sodobnejšimi in z energetsko učinkovitejšimi,« so zapisali. Med drugim v T ermah Zreče načrtujejo naložbe za uporabo sončne energije. Pravijo še, da jim nejasnosti v zvezi z obra- čunavanjem omrežnin zaen- krat onemogočajo natančen izračun upravičenosti vlaganj v sončno energijo. Za mlekarno velja prehodno obdobje Kako spremembe komenti- rajo v Mlekarni Celeia? Ta je lani namestila in zagnala do- datno sončno elektrarno moči 349,44 kWp, zato zanjo velja prehodno obdobje glede obra- čunavanja omrežnine električ- ne energije. V podjetju iščejo rešitve, s katerimi bodo blažili vpliv višjih stroškov omrežni- ne električne energije, ko bo prehodno obdobje mimo. Mnoga podjetja so se v zadnjem času odločila za postavitev sončnih elektrarn na strehah. Takšno potezo je sprejel tudi Cetis, ki moč sonca izkorišča kar na deset tisoč kvadratnih metrih strehe svoje poslovne stavbe. (Foto: arhiv podjetja Cetis) Direktor RGZC Tomaž Benčina: »Če bi država spremembo obračunavanja omrežnine uvedla v času razcveta, bi gospodarstvo to lažje preneslo. Tako pa je spremembo uvedla v obdobju, ki je zelo zahtevno. Tudi v naši regiji so napovedana odpuščanja. Vsekakor je slabo še to, da niti oblast ni enotna glede uvedene spremembe.« Podjetja s Celjskega pravijo, da proizvodnje ne morejo prilagoditi tako, da bi bistveno zmanjšala porabo električne energije oziroma vplivala na višino omrežnine. (Foto: Pexels) Direktor RGZC Tomaž Benčina (arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 4, 23. januar 2025 AKTUALNO ZADETKI 10 3 9 3 13 1 14 5 Prejemnica naziva inženirka leta 2024 je Rebeka Kropivšek Leskovar, magistri- ca informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razvojna inženirka v skupini Interblock. »Dragi mladi, še posebej dekleta! Sledite svojim sanjam, bodite to, kar ste, in nikoli ne prenehajte raziskovati. Znanja nam nihče ne more vzeti, z njim lahko skupaj ustvarjamo boljšo in lepšo prihodnost za vse,« je poudarila na slovesni razglasitvi. Med letošnjimi desetimi nominirankami za inženirko leta sta bili tudi Celjanka Brina Škoda in Konjičanka Katja Škof Žavcer. BARBARA FURMAN Deseterica nominirank (Foto: arhiv Inženirka leta) Inženirka leta 2024 »Sledite svojim sanjam« Inženirka leta 2024 je Rebeka Kropivšek Leskovar. (Foto: arhiv Inženirka leta) Izbor inženirke leta je pote- kal pod častnim pokrovitelj- stvom predsednice Republi- ke Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Organizatorji izbora v ospredje postavljajo odliko izbrane inženirke leta, da je za zgled in v navdih mlajšim generacijam deklet. To so letos prepoznali v inženirki Rebeki Kropivšek Leskovar. Kot so zapisali v utemeljitvi, Rebekina zgodba pripovedu- je, da je v sodobnem visoko- tehnološkem svetu še vedno mogoče ostati zvest sebi, odprtemu duhu ter na tem temelju graditi karierno pot. S svojim etičnim odnosom do razvoja tehnologij je po- zitiven zgled inženirstva, ki v ospredje postavlja človeka. Deset kandidatk Med 41 prijavami za inže- nirko leta 2024 so se v letošnji izbor desetih uvrstile Celjan- ka Brina Škoda, vodja oddel- ka za uporabniško izkušnjo v podjetju Loftware, Emina Mešić, inženirka proizvodne odličnosti in vodja zagona novih linij v podjetju Hen- kel Maribor, Jasna Krmelj, iOS-razvijalka in tehnična di- rektorica v podjetju Gentler Stories, Jerneja Šušel, razi- skovalka v podjetju Sij Metal Ravne, Karmen Košutar, višja samostojna strokovna sodelavka v Direkciji za infra- strukturo: Konjičanka Katja Krka, in Urša Skerbiš Štok, ki je zaposlena na oddelku razvoja električnih sistemov v podjetju Pipistrel Vertical Solutions. Želijo navdihovati Zdravka Zalar, direktori- ca družbe Smartis in nova predsednica projekta Inže- nirke in inženirji bomo, v sklopu katerega poteka izbor Inženirka leta, je izpostavi- la pomen tehničnih znanj za vse mlade: »S ponosom izpostavljamo dosežke tako inženirk kot tudi inženirjev ter spodbujamo mlade, da se odločijo za izobraževanje na tehničnem področju. V času, ko umetna inteligenca posta- ja vedno pomembnejša, je še bolj ključno, da mladi prepo- znajo priložnosti in predno- sti tehničnih znanj ter kom- petenc. Želimo navdihniti novo generacijo inovatorjev in inovatork, ki bodo soobli- kovali prihodnost z rešitva- mi, temelječimi na znanju, ustvarjalnosti in tehnologi- ji.« Na slovesni razglasitvi je zbrane nagovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič: »Ta vlada je poskrbela za rekor- dna sredstva za znanost, raz- iskave in inovacije. Letos je skupno na voljo že 674 mili- jonov evrov. Mlade inženirke in inženirji lahko prispevajo znanje, talent. Svetujem jim, naj se ne omejujejo s konven- cionalnostjo, naj vedno iščejo nove poti, nove rešitve in pri tem jih bomo finančno pod- pirali. Tako bo poskrbljeno za karierni in intelektualni razvoj mladih talentov ter hkrati za dobrobit celotne družbe, saj inovacije izbolj- šujejo naša življenja.« Izbor inženirke leta 2024 je potekal v soorganizaciji revije IRT3000 in družbe Mediade ter sodelujočih partnerjev. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo, ki mlade z dogodki v gimnazijah in šolskih centrih od leta 2012 navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Škof Žavcer, vodja oddelka za zagotavljanje kakovosti v podjetju Comtrade Gaming, Manca Kok Bevc, vodja ka- kovosti v podjetju Incom, Rebeka Kropivšek Leskovar, razvojna inženirka v skupini Interblock, Staša Velcl, sa- mostojna tehnologinja v pro- izvodnji učinkovin v podjetju »Izjave, da nekaj ni v naši pristojnosti, ne maram. Tu smo za ljudi, četudi nekaj ni v naši pri- stojnosti, moramo človeku svetovati in pomagati.« Damjan Vrečko, načelnik Upravne enote Celje »Če bi država spremembo obračunavanja omrežnine uvedla v času razcveta, bi gospodarstvo to lažje preneslo. Tako pa je spre- membo uvedla v obdobju, ki je zelo zahtevno. Tudi v naši regiji so napovedana odpuščanja.« Tomaž Benčina, direktor RGZC »Imamo možnost, da živi- mo povezani z naravo, in mislim, da je to osnovna potreba človeka. To bi privoščila vsem.« Vida Knez, prebivalka vi- sokoležeče kmetije v Roba- novem kotu »Zavedati se moramo, da samo dejavnost privede do rezultatov. Le pogovori in načrtovanje, ne da bi nato dejavnost izvedli, ne vodijo do cilja.« Eva Komplet, fiziotera- pevtka »Nekateri želijo spremem- be čez noč, kar po naravni poti ni mogoče. Ubirajo bližnjice s pomočjo plastič- ne kirurgije. A ta dolgoroč- no ne rešuje tistega, kar ustvarja zdravo in sijočo kožo. Zagotavlja jo le celo- stna skrb za telo in duha.« Nataša Kovačič, doktorica kemije in ustvarjalka narav- ne kozmetike Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 4, 23. januar 2025 GOSPODARSTVO V ljubenskem podjetju Rihter, ki je zaradi poplav avgusta 2023 utrpelo 1,3 milijona evrov škode, so pred novim letom začeli gradnjo prve hiše za popla- vljene družine na Ljubnem ob Savinji. V savinjski regiji bodo kmalu začeli graditi še tri hiše, eno načrtujejo še v Škofji Loki. »Načrtujemo, da bo gradnja teh hiš čim hi- trejša in da bodo hiše preda- ne v uporabo v najkrajšem možnem času,« poudarjajo v podjetju. Ob tem na Ljub- nem ob Savinji že gradijo tudi večstanovanjski blok z dvajsetimi stanovanji. Ta bodo po njihovih besedah vseljiva že letos. Ujma avgusta 2023 je v podjetju Rihter poplavila ce- lotno proizvodnjo, skladišče in pritličje upravne zgradbe. Zaradi poplav je podjetje utr- pelo ogromno finančno ško- do, ki so jo do zdaj že uspe- šno odpravili. »Med obnovo smo tehnološko izboljšali in optimizirali delovne procese. Naše podjetje trenutno delu- je še bolj učinkovito kot pred poplavami, kar nam omo- Gradijo prvo hišo za poplavljene, že letos na voljo tudi stanovanja goča boljše poslovne rezul- tate in večjo konkurenčnost na trgu,« je poudarila vodja marketinga in skupnih služb Saša Jazbec. Ti ukrepi so po njenih besedah pripomogli k uravnoteženju poslovanja in k bolj optimističnim napove- dim za prihodnost. Gradijo hiše in stanovanja Gradnjo hiš za družine, ki so v ujmi izgubile svoje domove, so v podjetju za- paktno napravo, ki zagotavlja dovod vedno svežega zraka v vse prostore stanovanja, pozi- mi zagotavlja ogrevanje in v vročih dneh ohlajevanje pro- storov ter pripravo sanitarne vode. Tako napreden sistem zagotavlja najboljše možne energijske izkoristke, kar vodi v izjemne prihranke ele- ktrične energije,« je še pou- darila Jazbečeva. Stanovanja v večstanovanjskem bloku na Ljubnem ob Savinji bodo po njenih besedah končana v manj kot letu, zato bodo na voljo že letos. Že kmalu bodo znane tudi njihove cene. SJ Foto: arhiv podjetja Takšno je trenutno stanje gradnje večstanovanjskega bloka na Ljubnem ob Savinji. Stanovanja bodo na voljo že letos. Vizualizacija večstanovanjskega bloka V podjetju Rihter letos načrtujejo povečanje števila proizvedenih in montiranih hiš. Ker lani zaradi poplav niso delali s polno zmoglji- vostjo, tega cilja niso dose- gli. Upajo, da ga bodo s po- močjo tehnoloških izboljšav in dodatne avtomatizacije proizvodnje dosegli letos. čeli že konec lanskega leta. Prvo hišo gradijo za druži- no z Ljubnega ob Savinji, ki ji je dom uničil plaz. Kot so poudarili v podjetju, pri tem sodelujejo tako z lokalnimi skupnostmi kot z državnimi ustanovami. »Seveda se pri načrtovanju vsake hiše še to- liko bolj posvetimo natanč- nemu umeščanju objektov na nepoplavna območja in dvigovanje objektov na ma- ksimalno dovoljene kote, da bi se izognili morebitnim pri- hodnjim poplavam,« je pou- darila Jazbečeva in dodala, da strankam ob tem zagotavljajo tudi pridobivanje potrebne dokumentacije. V podjetju so tik pred gradnjo še štirih hiš za poplavljence, od tega bodo tri v savinjski regiji, ena v Škofji Loki. Na Ljubnem ob Savinji tre- nutno gradijo tudi večstano- vanjski blok z dvajsetimi sta- novanji. Ta bo grajen v skoraj ničenergetskem standardu, po sistemu montažne gra- dnje iz okolju prijaznih mate- rialov. »Vsako stanovanje bo imelo lastno energijsko kom- »Ker smo sami izkusili izkušnjo s poplavami, še toliko bolj razumemo stisko ljudi, ki so primorani poiskati nov dom,« poudarjajo v podjetju Rihter. Petnajst podjetij v savinjsko-šaleški regiji je bilo uspešnih na javnem razpisu za gospodarsko preobli- kovanje premogovnih regij agencije Spirit Slovenija. Skupno naj bi prejela 52,5 milijona evrov. Ali jih bodo res, še ni jasno. Gospodarski minister Matjaž Han je namreč zaradi nekaterih v javnosti izpostavljenih primerov domnevno neupravičene dodelitve javnih sredstev odredil izvedbo notranje revizije. Izsledke poročila želi prejeti do konca marca. Že v torek je agencija preklicala dva sklepa o izboru zaradi neiz- polnjevanja pogojev, in sicer podjetju VonPharma SI in Vital QI, direktor agencije Spirit Rok Capl pa je mi- nistru Hanu podal predlog za svoj odstop. V Ljudski iniciativi Velenje se sprašujejo, kam gre naš denar in kdo nadzira pravičnost pravičnega prehoda. BARBARA FURMAN Razpis za gospodarsko preoblikovanje Šaleške doline dviguje veliko prahu Direktor Spirita ponudil odstop Ob tem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport še pravijo, da je minister Matjaž Han podal pisno pobudo računskemu sodišču, naj v okviru svojih pristojnosti razpis vključi tudi v načrt svojih revizij- skih dejavnosti. »Ob tem pojasnjujemo, da so javna sredstva v teh postopkih za- varovana. Upravičencem je agencija Spirit vročila sklep o izbiri, čemur običajno sle- di sklenitev pogodbe. Do iz- plačila sredstev pride šele po izvedeni naložbi. Upraviče- nec takrat poda zahtevek za izplačilo, pri čemer je vsak zahtevek predmet skrbne- ga pregleda. Ob potrditvi zahtevka mora prejemnik sredstev javni agenciji za vrednost izplačila predložiti prvovrstno bančno garancijo za izvedbo pogodbenih ob- veznosti, ki se lahko v pri- meru kakršnihkoli nepravil- nosti unovči, s čimer morajo podjetja povrniti javna sred- stva z zakonitimi zamudni- mi obrestmi,« pojasnjujejo na ministrstvu. Prispelo 71 vlog Javni razpis agencije Spi- rit Slovenija, za katerega evropska sredstva prispeva Sklad za pravični prehod, je namenjen gospodarskemu preoblikovanju premogovnih regij z zagotavljanjem novih delovnih mest ter s trajnostno naravnanimi razvojnimi na- ložbami. Skupna višina razpi- sanih evropskih kohezijskih sredstev za obe slovenski premogovni regiji, šaleško in zasavsko, je znašala 83,1 milijona evrov. Kot so še pojasnili v agen- ciji Spirit, je bilo za savinj- sko-šaleško regijo odobrenih 52,5 milijona evrov in za za- savsko regijo 30,46 milijona. Na razpis je prispelo 71 vlog. V postopek ocenjevanja jih je agencija uvrstila 66, od tega jih je 24 odobrila. Podjetja, ki so bila uspešna na razpisu, so dejavna na področjih farma- cije, energetike, orodjarstva, inženirskih storitev in infor- macijske tehnologije. Kam bo šel denar? V savinjsko-šaleški regi- ji naj bi Ergopharma proi- zvodnja okoli 10 milijonov evrov porabila za vzpostavi- tev proizvodnje prehranskih dopolnil, družba Novast 7,2 milijona evrov pa za nalož- bo v predelavo polimerov. Velenjsko podjetje Gore- nje – gospodinjski aparati namerava pridobljenih pet milijonov evrov porabiti za preoblikovanje proizvodnje v trajnostne izdelke. Družbi Autotech je agencija Spirit namenila malo manj kot dva milijona evrov za naložbo v razvojni center za avtomati- zacijo in proizvodnjo, družbi Mega M 1,74 milijona evrov za vzpostavitev proizvodnje sistema za trajnostno mo- bilnost in upravljanje ener- gije ter družbi Esotech 1,5 milijona evrov za naložbo v celostno avtomatizacijo in optimizacijo postopkov raz- iskav in razvoja na področju okoljskih rešitev na ključ. Družba Turna bo prejela 1,2 milijona evrov za nalož- bo v širitev in posodobitev proizvodnje pečniških teča- jev, RGP 1,12 milijona evrov Notranja revizija razpisa naj bi bila zaključena do konca marca. (Foto: Matej Vranič) Na Mestni občini Velenje pravijo, da niso sodelovali pri izdaji sklepov razpisa in da se zaradi dezinformacij v javnosti načenja ugled Velenja, Šaleške doline in podjetij, ki v lokalnem okolju že ustvarjajo ali še bodo ustvarjala delovna mesta. Župan Peter Dermol je pozval odgovorne, naj notranjo revizijo zaključijo v najkrajšem možnem času. za širitev proizvodnje. Širitvi proizvodnje je namenjenih tudi 958 tisoč evrov, ki jih bo prejela Plastika Skaza. Med prejemniki subvencij so tudi Gorenje orodjarna, ki bi odobrenih 702 tisoč evrov porabila za naložbo v stiskalnico za izdelavo orodij, podjetje Jaken pa odobrenih 677 tisoč evrov za posodobitev proces proi- zvodnje najsodobnejših ka- minskih peči. Na razpisu je bilo uspešno tudi podjetje Amibit – 516 tisoč evrov na- merava vložiti v oblačni sis- tem za upravljanje električ- ne energije. Družba Indop namerava 193 tisoč evrov z razpisa usmeriti v vzposta- vitev proizvodnje sistemov gorivnih celic. Pravičen prehod ali umazana prihodnost? V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) so zgroženi nad razde- ljevanjem državnih milijo- nov. Izpostavili so podjetje Novast, ki je bilo ustano- vljeno decembra 2022, manj kot leto dni pred razpisom, na katerem je prejelo nekaj več kot 7 milijonov evrov za projekt s področja krožnega gospodarstva – predelave po- limerov. »Podjetje Novast je re- gistrirano za pridobivanje sekundarnih surovin, zdaj pa naj bi po nekaterih infor- macijah imelo eno ključnih vlog pri predelavi in kurje- nju odpadkov v Šaleški do- lini. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali bo to podjetje postalo eden največjih do- baviteljev surovin za TEŠ za proizvodnjo električne in toplotne energije? Pod pre- tvezo trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva se očitno financirajo projekti, ki bodo v dolini uvajali sež- iganje odpadkov, zaradi če- sar se lahko povečajo emi- sije, ki obremenjuje zdravje ljudi, posledično se bodo povišali stroški ogrevanja,« so predstavniki LIV zapisali v sporočilu za javnost. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 4, 23. januar 2025 GOSPODARSTVO V ljubenskem podjetju Rihter, ki je zaradi poplav avgusta 2023 utrpelo 1,3 milijona evrov škode, so pred novim letom začeli gradnjo prve hiše za popla- vljene družine na Ljubnem ob Savinji. V savinjski regiji bodo kmalu začeli graditi še tri hiše, eno načrtujejo še v Škofji Loki. »Načrtujemo, da bo gradnja teh hiš čim hi- trejša in da bodo hiše preda- ne v uporabo v najkrajšem možnem času,« poudarjajo v podjetju. Ob tem na Ljub- nem ob Savinji že gradijo tudi večstanovanjski blok z dvajsetimi stanovanji. Ta bodo po njihovih besedah vseljiva že letos. Ujma avgusta 2023 je v podjetju Rihter poplavila ce- lotno proizvodnjo, skladišče in pritličje upravne zgradbe. Zaradi poplav je podjetje utr- pelo ogromno finančno ško- do, ki so jo do zdaj že uspe- šno odpravili. »Med obnovo smo tehnološko izboljšali in optimizirali delovne procese. Naše podjetje trenutno delu- je še bolj učinkovito kot pred poplavami, kar nam omo- Gradijo prvo hišo za poplavljene, že letos na voljo tudi stanovanja goča boljše poslovne rezul- tate in večjo konkurenčnost na trgu,« je poudarila vodja marketinga in skupnih služb Saša Jazbec. Ti ukrepi so po njenih besedah pripomogli k uravnoteženju poslovanja in k bolj optimističnim napove- dim za prihodnost. Gradijo hiše in stanovanja Gradnjo hiš za družine, ki so v ujmi izgubile svoje domove, so v podjetju za- paktno napravo, ki zagotavlja dovod vedno svežega zraka v vse prostore stanovanja, pozi- mi zagotavlja ogrevanje in v vročih dneh ohlajevanje pro- storov ter pripravo sanitarne vode. Tako napreden sistem zagotavlja najboljše možne energijske izkoristke, kar vodi v izjemne prihranke ele- ktrične energije,« je še pou- darila Jazbečeva. Stanovanja v večstanovanjskem bloku na Ljubnem ob Savinji bodo po njenih besedah končana v manj kot letu, zato bodo na voljo že letos. Že kmalu bodo znane tudi njihove cene. SJ Foto: arhiv podjetja Takšno je trenutno stanje gradnje večstanovanjskega bloka na Ljubnem ob Savinji. Stanovanja bodo na voljo že letos. Vizualizacija večstanovanjskega bloka V podjetju Rihter letos načrtujejo povečanje števila proizvedenih in montiranih hiš. Ker lani zaradi poplav niso delali s polno zmoglji- vostjo, tega cilja niso dose- gli. Upajo, da ga bodo s po- močjo tehnoloških izboljšav in dodatne avtomatizacije proizvodnje dosegli letos. čeli že konec lanskega leta. Prvo hišo gradijo za druži- no z Ljubnega ob Savinji, ki ji je dom uničil plaz. Kot so poudarili v podjetju, pri tem sodelujejo tako z lokalnimi skupnostmi kot z državnimi ustanovami. »Seveda se pri načrtovanju vsake hiše še to- liko bolj posvetimo natanč- nemu umeščanju objektov na nepoplavna območja in dvigovanje objektov na ma- ksimalno dovoljene kote, da bi se izognili morebitnim pri- hodnjim poplavam,« je pou- darila Jazbečeva in dodala, da strankam ob tem zagotavljajo tudi pridobivanje potrebne dokumentacije. V podjetju so tik pred gradnjo še štirih hiš za poplavljence, od tega bodo tri v savinjski regiji, ena v Škofji Loki. Na Ljubnem ob Savinji tre- nutno gradijo tudi večstano- vanjski blok z dvajsetimi sta- novanji. Ta bo grajen v skoraj ničenergetskem standardu, po sistemu montažne gra- dnje iz okolju prijaznih mate- rialov. »Vsako stanovanje bo imelo lastno energijsko kom- »Ker smo sami izkusili izkušnjo s poplavami, še toliko bolj razumemo stisko ljudi, ki so primorani poiskati nov dom,« poudarjajo v podjetju Rihter. Petnajst podjetij v savinjsko-šaleški regiji je bilo uspešnih na javnem razpisu za gospodarsko preobli- kovanje premogovnih regij agencije Spirit Slovenija. Skupno naj bi prejela 52,5 milijona evrov. Ali jih bodo res, še ni jasno. Gospodarski minister Matjaž Han je namreč zaradi nekaterih v javnosti izpostavljenih primerov domnevno neupravičene dodelitve javnih sredstev odredil izvedbo notranje revizije. Izsledke poročila želi prejeti do konca marca. Že v torek je agencija preklicala dva sklepa o izboru zaradi neiz- polnjevanja pogojev, in sicer podjetju VonPharma SI in Vital QI, direktor agencije Spirit Rok Capl pa je mi- nistru Hanu podal predlog za svoj odstop. V Ljudski iniciativi Velenje se sprašujejo, kam gre naš denar in kdo nadzira pravičnost pravičnega prehoda. BARBARA FURMAN Razpis za gospodarsko preoblikovanje Šaleške doline dviguje veliko prahu Direktor Spirita ponudil odstop Ob tem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport še pravijo, da je minister Matjaž Han podal pisno pobudo računskemu sodišču, naj v okviru svojih pristojnosti razpis vključi tudi v načrt svojih revizij- skih dejavnosti. »Ob tem pojasnjujemo, da so javna sredstva v teh postopkih za- varovana. Upravičencem je agencija Spirit vročila sklep o izbiri, čemur običajno sle- di sklenitev pogodbe. Do iz- plačila sredstev pride šele po izvedeni naložbi. Upraviče- nec takrat poda zahtevek za izplačilo, pri čemer je vsak zahtevek predmet skrbne- ga pregleda. Ob potrditvi zahtevka mora prejemnik sredstev javni agenciji za vrednost izplačila predložiti prvovrstno bančno garancijo za izvedbo pogodbenih ob- veznosti, ki se lahko v pri- meru kakršnihkoli nepravil- nosti unovči, s čimer morajo podjetja povrniti javna sred- stva z zakonitimi zamudni- mi obrestmi,« pojasnjujejo na ministrstvu. Prispelo 71 vlog Javni razpis agencije Spi- rit Slovenija, za katerega evropska sredstva prispeva Sklad za pravični prehod, je namenjen gospodarskemu preoblikovanju premogovnih regij z zagotavljanjem novih delovnih mest ter s trajnostno naravnanimi razvojnimi na- ložbami. Skupna višina razpi- sanih evropskih kohezijskih sredstev za obe slovenski premogovni regiji, šaleško in zasavsko, je znašala 83,1 milijona evrov. Kot so še pojasnili v agen- ciji Spirit, je bilo za savinj- sko-šaleško regijo odobrenih 52,5 milijona evrov in za za- savsko regijo 30,46 milijona. Na razpis je prispelo 71 vlog. V postopek ocenjevanja jih je agencija uvrstila 66, od tega jih je 24 odobrila. Podjetja, ki so bila uspešna na razpisu, so dejavna na področjih farma- cije, energetike, orodjarstva, inženirskih storitev in infor- macijske tehnologije. Kam bo šel denar? V savinjsko-šaleški regi- ji naj bi Ergopharma proi- zvodnja okoli 10 milijonov evrov porabila za vzpostavi- tev proizvodnje prehranskih dopolnil, družba Novast 7,2 milijona evrov pa za nalož- bo v predelavo polimerov. Velenjsko podjetje Gore- nje – gospodinjski aparati namerava pridobljenih pet milijonov evrov porabiti za preoblikovanje proizvodnje v trajnostne izdelke. Družbi Autotech je agencija Spirit namenila malo manj kot dva milijona evrov za naložbo v razvojni center za avtomati- zacijo in proizvodnjo, družbi Mega M 1,74 milijona evrov za vzpostavitev proizvodnje sistema za trajnostno mo- bilnost in upravljanje ener- gije ter družbi Esotech 1,5 milijona evrov za naložbo v celostno avtomatizacijo in optimizacijo postopkov raz- iskav in razvoja na področju okoljskih rešitev na ključ. Družba Turna bo prejela 1,2 milijona evrov za nalož- bo v širitev in posodobitev proizvodnje pečniških teča- jev, RGP 1,12 milijona evrov Notranja revizija razpisa naj bi bila zaključena do konca marca. (Foto: Matej Vranič) Na Mestni občini Velenje pravijo, da niso sodelovali pri izdaji sklepov razpisa in da se zaradi dezinformacij v javnosti načenja ugled Velenja, Šaleške doline in podjetij, ki v lokalnem okolju že ustvarjajo ali še bodo ustvarjala delovna mesta. Župan Peter Dermol je pozval odgovorne, naj notranjo revizijo zaključijo v najkrajšem možnem času. za širitev proizvodnje. Širitvi proizvodnje je namenjenih tudi 958 tisoč evrov, ki jih bo prejela Plastika Skaza. Med prejemniki subvencij so tudi Gorenje orodjarna, ki bi odobrenih 702 tisoč evrov porabila za naložbo v stiskalnico za izdelavo orodij, podjetje Jaken pa odobrenih 677 tisoč evrov za posodobitev proces proi- zvodnje najsodobnejših ka- minskih peči. Na razpisu je bilo uspešno tudi podjetje Amibit – 516 tisoč evrov na- merava vložiti v oblačni sis- tem za upravljanje električ- ne energije. Družba Indop namerava 193 tisoč evrov z razpisa usmeriti v vzposta- vitev proizvodnje sistemov gorivnih celic. Pravičen prehod ali umazana prihodnost? V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) so zgroženi nad razde- ljevanjem državnih milijo- nov. Izpostavili so podjetje Novast, ki je bilo ustano- vljeno decembra 2022, manj kot leto dni pred razpisom, na katerem je prejelo nekaj več kot 7 milijonov evrov za projekt s področja krožnega gospodarstva – predelave po- limerov. »Podjetje Novast je re- gistrirano za pridobivanje sekundarnih surovin, zdaj pa naj bi po nekaterih infor- macijah imelo eno ključnih vlog pri predelavi in kurje- nju odpadkov v Šaleški do- lini. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali bo to podjetje postalo eden največjih do- baviteljev surovin za TEŠ za proizvodnjo električne in toplotne energije? Pod pre- tvezo trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva se očitno financirajo projekti, ki bodo v dolini uvajali sež- iganje odpadkov, zaradi če- sar se lahko povečajo emi- sije, ki obremenjuje zdravje ljudi, posledično se bodo povišali stroški ogrevanja,« so predstavniki LIV zapisali v sporočilu za javnost. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 4, 23. januar 2025 GOSPODARSTVO Kot je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov de- lavcev Gvido Novak, mu je eden od delavcev povedal, da je januarja, februarja in marca lani, podobno kot že večkrat pred tem, delal v Emo Orod- jarni zgolj na podlagi ustnega dogovora s prokuristom in sola- stnikom podjetja Stankom Ste- pišnikom, torej brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma brez kakršnekoli druge oblike delovnega razmerja. »To je raz- vidno iz evidenc registriranih prihodov na delo, saj je ta dela- vec svojo prisotnost beležil, kot bi bil redno zaposlen. Za potre- be evidentiranja delovnega časa mu je vodstvo dalo registrirno kartico podjetja. Za opravljeno delo je bil na podlagi dogovora s Stepišnikom plačan tako, da je v nekaterih trgovinah, med drugim v Inposu in Merkurju, kupoval predvsem gradbeni material, saj je gradil hišo. Vse račune je plačala Emo Orodjar- na,« je povedal sindikalist Gvi- do Novak, ki bo zaradi dela na črno zoper odgovorne v podje- tju podal kazensko ovadbo. Ta delavec naj bi mu povedal še, da je bilo takšnih primerov več, vsaj deset. Večmesečna agonija Emo Orodjarna je bila s 150 zaposlenimi ena največjih in najbolje opremljenih družb na področju orodjarstva v Slove- niji. Izdelovala je orodja za po- trebe evropske avtomobilske industrije. Še pred nekaj leti je veljala za eno najbolj uspešnih podjetij na Celjskem, v letih 2022 in 2023 pa je imela skupaj 5,3 milijona evrov izgube. Po stečaju vodstvu preti še kazenska ovadba So v celjski Emo Orodjarni nekateri delali na črno? Dvajsetega februarja se bo iztekel rok za prijavo terjatev iz stečajne mase Emo Orodjarne, ki je od lanskega 20. no- vembra v stečaju. Že decembra so terjatve začeli prijavljati tudi bivši zaposleni, med njimi Stanko Stepišnik, ki je bil v podjetju prokurist, obe njegovi hčerki Maja in Sara Ste- pišnik ter zadnji direktor Miran Šrot. Terjatev je prijavila tudi družba Corda Orodjarna, katere največji lastnik je Stepišnik. Predsednik Konfederacije sindikatov delavcev Gvido Novak je napovedal, da bo zoper odgovorne v Emo Orodjarni vložil kazensko ovadbo zaradi zaposlovanja na črno in več drugih kršitev temeljnih pravic delavcev. BARBARA FURMAN »Res mi je žal, da je kar nekaj vrhunskih strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami zapustilo podjetje. Kot solastnik podjetja sem upravi posredoval več predlogov, kako izboljšati poslovanje. Med drugim sem jim predlagal, da bi naročnike orodij začeli iskati v kateri od drugih dejavnosti. A vodstvo mojim predlogom ni prisluhnilo. Načrtno? Ne vem,« je dejal Tomaž Kerš. Nezadovoljstvo med delavci se je začelo stopnjevati lani za- radi zamud pri izplačilu plač, delodajalec jim prav tako ni pla- čeval prispevkov, tudi regresa niso prejeli. Nekaj jih je zapusti- lo podjetje in si poiskalo službo drugje, večina jih je čakala na november, ko je bil izpolnjen pogoj za izredno odpoved de- Pretekli četrtek je bila v Narodnem domu Celje novi- narska konferenca ob prvem delovnem srečanju županov mest in občin v Sloveniji, ki so v preteklih letih postali dobitniki mednarodne na- grade in priznanja Global Local. Priznanje organiza- torji podeljujejo skupnostim in ustanovam za ustvarjanje dobrega okolja za razvoj podjetništva v srednji in ju- govzhodni Evropi. Srečanje je minilo v luči prihajajoče- ga Svetovnega kongresa pod- jetnikov, ki bo letos med 15. in 18. oktobrom v Ljubljani. Prvi SKP je Mednarodni ekonomski forum (M. E. F.) Perspektive organiziral v Zagrebu leta 2018. Na SKP udeleženci med drugim predstavljajo posebne pobu- de, organizatorji pa nagradijo izstopajoče dosežke podjetij, posameznikov, organizacij in lokalnih skupnosti, so zapi- sali. Za ustvarjanje dobrega okolja za razvoj podjetništva v srednji in jugovzhodni Evro- pi so mednarodno nagrado in priznanje Global Local na dosedanjih štirih SKP med drugim prejele tudi slovenske občine, in sicer Celje, Maribor, Novo mesto, Ajdovščina, Bre- žice, Domžale, Izola, Lenda- va, Ljutomer, Mirna, Rogaška Slatina in Žalec. Predstavniki večine občin so se tako prete- kli četrtek zbrali na delovnem sestanku v knežjem mestu, kjer so z organizatorji govori- li o letošnjem, že petem SKP. Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je med drugim dejal: »V Celju smo zelo veseli, da smo lahko gostili prvi se- stanek slovenskih prejemni- kov nagrade Global Local, tako postajamo tudi podpor- na mreža pri organizaciji 5. SKP.« Kot je pojasnil, občine in podjetja podpirajo organi- zatorje pri prizadevanjih, da bi bil tudi letošnji kongres tako uspešen kot predhodni in da bi Slovenijo predstavili v najboljši možni luči ter pod- S podjetništvom za dobrobit družbe Udeleženci četrtkovega posveta (Foto: M. E. F. Perspektive) jetnikom iz domačih okolij omogočili stik s podjetji iz jugovzhodne Evrope. Sloven- ska podjetnica in članica M. E. F Perspektive Tanja Skaza je povedala: »Več kot se pod- jetniki in podjetnice podpi- ramo ter sodelujemo, boljše ozračje ustvarjamo v družbi in gradimo lepše medsebojne odnose. Na takšnih srečanjih slišimo veliko dobrih praks in se razvijejo zelo lepa po- znanstva, ki kmalu obrodijo uspešna sodelovanja.« LJ lovnega razmerja, saj so plače zamujale več kot pol leta. »Sto dvajset delavcev, kolikor jih je bilo ob stečaju zaposlenih, je dalo odpoved 18. novembra. Tri dni kasneje bi se lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje, a jih je uprava podjetja prehitela in 20. novembra podala predlog za stečaj. Vodilni so namreč vedeli, da delavci odhajajo,« je pojasnil sindikalist Gvido Novak in dodal, da so upravo morali večkrat pozvati, da jim je posredovala plačilne liste za- poslenih. Vseh 120 delavcev je odpovedi prejelo 2. decembra. »Zanimivo je, da je okrožno sodišče zelo hitro ukrepalo, saj je od posredovanja predloga za uvedbo stečaja do izdanega sklepa minilo le nekaj ur. To je zelo nenavadno, saj takšen postopek običajno traja nekaj tednov,« je še povedal Novak. Nekateri še delajo Toda delovni stroji v Emo Orodjarni te dni še vedno brni- jo, saj se je 65 zaposlenih vrnilo na delo. Predvidoma do konca februarja naj bi zaključili vsa naročila. Stečajni upravitelj Franc Pulko se je z upravo podjetja dogovoril, da so delavci pred božično-novoletnimi prazniki prejeli po 1000 evrov, s čimer so si vsaj nekoliko ublažili fi nanč- no stisko. Nekaj denarja bodo predvidoma naslednji mesec dobili z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in pre- živninskega sklada. Vsak pri- bližno 3.200 evrov neto – gre za nadomestilo iz naslova neizpla- čanih plač, regresa in odpravni- ne. Kolikšno poplačilo si lahko obetajo iz stečajne mase, pa je po besedah stečajnega upravi- telja še prezgodaj govoriti, saj se bo rok za prijavo terjatev iz- tekel šele 20. februarja, sledilo bo njihovo preverjanje. Stečajni upravitelj je decembra ocenil, da bodo stroški za končanje nujnih poslov znašali nekaj manj kot milijon evrov. Pulko je povedal tudi, da se za najem stavbe podjetja Emo Orodjarna zanimata dva kandidata. Ogorčena solastnika Lastnica Emo Orodjarne je Corda Orodjarna, v kateri ima- ta Tomaž in Peter Kerš skupni lastniški delež v višini 17,45 od- stotka. Podedovala sta ga po po- kojnem očetu leta 2009, a jima ga je podjetje uradno potrdilo šele leta 2014. Pojasnil nista ni- koli dobila. Povedala sta, da sta bila ogorčena nad razmerami v podjetju, saj sta opazila števil- ne kršitve delovne zakonodaje. »Razmere so se začele krhati marca leta 2018, ko je vodstvo le nekaterim zaposlenim zače- lo neupravičeno zniževati plače za 30 odstotkov. Nepravilnosti so se dogajale tudi pri beleženju delovnega časa. Vsak dan so nam črtali 10 minut delovnega časa, kar pomeni, da smo bili na letni ravni prikrajšani za šti- ri oziroma pet delovnih dni. O tem hranim dokaze. Nihče od vodilnih mi ni pojasnil, zakaj se to dogaja,« je dodal Tomaž Kerš, magister strojništva, ki si je pred dvema letoma zaposli- tev poiskal v drugem podjetju. Prav tako njegov brat. »Res mi je žal, da je kar nekaj vrhunskih strokovnjakov z dol- goletnimi izkušnjami zapustilo podjetje. Sprva sem upal, da bomo podjetje še lahko rešili, saj smo delo imeli. Kot solastnik podjetja sem upravi posredoval več predlogov, kako izboljšati poslovanje. Med drugim sem jim predlagal, da bi naročnike orodij začeli iskati v kateri od drugih dejavnosti. Nekatera podjetja so to pravočasno na- redila in so danes uspešna. A vodstvo mojim predlogom ni prisluhnilo. Načrtno? Ne vem,« je še dejal Tomaž Kerš. Foto: Andraž Purg Stečajni upravitelj Tomaž Pulko (levo) in predsednik Konfederacije sindi- katov delavcev Gvido Novak. Brata Tomaž in Peter Kerš, solastnika podjetja Corda, sta ogorčena nad neučinkovitim vodenjem podjetja. Za najem stavbe podjetja Emo Orodjarna se zanimata dva kandidata. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Celjska občina je izbrala člane stalnih strokovnih komisij na področju kulture za obdobje do leta 2028. Lani oktobra je bil namreč za izbor članov objavljen tudi javni poziv. Razlog za izbor je bila zmeda zaradi dveh lanskih poletnih razpisov, ki sta bila namenjena sofi nanciranju kulturnih programov oziroma projek- tov v Celju. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila denarja. SIMONA ŠOLINIČ Odprto smučišče na Celjski koči CELJE – Na Celjski koči se je ta teden začela smučarska sezona. Družba ZPO Celje, ki je upravljavec te turistično- -rekreacijske točke, je ob ugodnih vremenskih razmerah uspela zasnežiti in pripraviti progo CK1. Ta je zdaj na voljo z otroškim smučarskim poligonom in s sankališčem. »Smučišče bo med tednom obratovalo od 16. do 20. ure, ob koncih tedna pa med 9. in 16. ter med 17. in 20. uro. Minuli konec tedna sta že delovala otroški smučarski poligon in san- kališče,« pravijo v celjski občini. Na Celjski koči so sicer v minulih dneh bivali otroci iz po- bratenega mesta Baška, kjer ima Mestna občina Celje Celjski dom. Poleg tega, da so uživali v smučanju, so se sankali, ob tem še kegljali v Športno-rekreacijskem centru Golovec. Obiskali so tudi Tehnopark, večere so preživljali ob igranju družabnih iger. SŠol Kaj bo pokazala preiskava? CELJE – Notranja preiskava, ki so jo v Splošni bolnišnici Celje uve- dli po obvestilu, da je bila kot odpadek v vreči najdena zdravstvena dokumentacija, še vedno ni končana. Kot je znano, je o tem celjsko bolnišnico 8. januarja obvestila informacijska pooblaščenka. Doku- mentacija je bila najdena v vreči prosojno modre barve pod nadstre- šnico bolnišnice. Šlo naj bi za neustrezno hranjeno in neustrezno uničeno dokumentacijo bolnikov antikoagulacijske ambulante. »Interno preiskavo smo uvedli takoj. Opravljen je bil razgovor z zapo- slenimi, ki opravljajo delo v omenjeni ambulanti. Intervjuvani zaposleni so zatrdili, da pravilno rokujejo z zdravstveno dokumentacijo in sledijo vsem varnostnim protokolom, o čemer je bila obveščena tudi informa- cijska pooblaščenka. Opravljen je bil pregled varnostnih kamer, ki je nedvoumno pokazal, da vreča z občutljivimi zdravstvenimi podatki ni bila ne prinesena ne odnesena iz lokacije celjske bolnišnice (z območja pod nadstrešnico), kot je bilo to neresnično navedeno v prijavi informacijski pooblaščenki in povzeto v medijih. Zaradi zgoraj navedenega smo o očit- kih obvestili Policijsko postajo Celje,« so sporočili iz celjske bolnišnice. Med dokumentacijo naj bi bili po navedbah nekaterih medijev kopije izvidov in občutljiv podatki bolnikov. Inšpekcijski postopek informacijske pooblaščenke prav tako še ni končan, njegov namen je predvsem ugo- tovitev vzrokov za kršitev in odgovornost zanjo. Obstaja tudi možnost, da je bila najdena dokumentacija celo podtaknjena. Bolnišnica ima za dokumentacijo, ki je ni nujno hraniti po zakonodaji, namenjene ustrezne rezalnike. Če bi bili pokvarjeni, bi morala dokumentacija pristati v cen- tralnem arhivu bolnišnice, kjer poskrbijo za ustrezne postopke uničenja. SŠol Na Celjski koči so sicer v zadnjih dneh bivali otroci iz pobratenega mesta Baška. (Foto: MOC) Župan Matija Kovač in novoimenovani člani stalnih strokovnih komisij za področje kulture (Foto: MOC) CELJE – Po lanski jezi zaradi razpisov s področje kulture Bo to pomirilo celjske kulturnike? Bo to pomirilo celjske kulturnike? Bo to pomirilo celjske kulturnike? V občini so nam takrat dejali, da so bili kriteriji za prejem občinskega denarja strožji, nakar je občina ob- javila še javni poziv za izbor in sofi nanciranje kulturnih programov na področju ljubi- teljskih kulturnih dejavnosti, ki niso bile sofi nancirane iz predhodnih razpisov oziroma pozivov občine. Med celjski- mi kulturniki je takrat zavr- šalo zaradi članov komisij. Kulturniki nad njimi niso bili navdušeni, saj so nam neura- dno povedali, da so dvomili v njihovo objektivnost. To naj bi občina zdaj »popravila« s posebnim izborom članov stalnih strokovnih komisij. Z njimi se je sestal tudi župan Celja Matija Kovač. Komisije bodo med drugim sodelovale pri pripravi razpisov za sofi - nanciranje javnih kulturnih programov in projektov v ob- čini ter presojale in ocenjeva- le vloge. »Imenovanje stalnih strokovnih komisij predsta- vlja pomemben del pri ure- sničevanju zavez strategije razvoja kulture v MOC, ki jo je mestni svet sprejel lani spomladi. Ta vključuje tudi prenovo izvajanja javnih raz- pisov na področju kulture,« pravijo v občini. Smeli cilji Novoimenovani člani ko- misij bodo delovali na šestih kulturnih področjih dela, ki jih pokriva celjska občina, in sicer glasba, uprizoritvene in vizualne umetnosti, področje knjige, avdiovizualno podro- čje in kulturnoumetnostna vzgoja. Člani so bili imeno- vani za štiri leta na podlagi javnega povabila, na predlog občinske službe za kulturo ter na podlagi kriterijev, ki jih določa občinski pravilnik o strokovnih komisijah na po- dročju kulture. Slednji je bil sprejet na lanski septembrski seji mestnega sveta. Pravilnik med drugim določa, da mora kandidat za člana komisije v prijavi izkazati strokovnost s svojim delovanjem v času najmanj petih let pred obja- vo poziva ter s strokovnim znanjem s področja dela ko- misije. »Z lanskim sprejetjem stra- tegije razvoja kulture smo si zadali cilje in si želimo uve- ljaviti nekatere spremembe tudi na področju javnih raz- pisov. Deloma to izhaja iz po- trebe, da to področje uredimo sistemsko, z merljivimi cilji in s spodbujanjem h kakovosti, kar bo predmet javnih razpi- sov za sofi nanciranje kultur- nih projektov in programov. Prav tako je naš cilj, da se za delovanje ljubiteljskih dru- štev, ki imajo daljšo tradicijo delovanja, so usmerjena v gradnjo skupnosti in ne toli- ko k ciljem, povezanimi z vr- hunsko umetnostjo, poskrbi tako, da bodo za izvajanje svoje dejavnosti lahko prejela sofi nancerska sredstva,« pra- vi Kovač. Temu bo namenjen tudi poseben razpis, ki ga bo v imenu občine izvedla celj- ska enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kaj bo prva naloga? Prva naloga, ki je pred člani, bo izbira projektov, ki bodo sofi nancirani iz naslo- va javnega razpisa za izbor kulturnih projektov. Občina ga bo objavila predvidoma 7. februarja. Razpis bo prvič izveden s pomočjo spletne aplikacije, zato sta predvide- ni najmanj dve srečanji s pri- javitelji, na katerih jim bodo predstavljene novosti, spre- membe razpisa in spletna aplikacija za prijavo na razpis in kjer bodo podani odgovori na njihova vprašanja. Kot pravi višja svetovalka iz občinskega oddelka za druž- bene dejavnosti Nina Marovt, občina z novo kulturno stra- tegijo ločuje razpise za kul- turne projekte in ljubiteljske kulturne programe. V sklopu slednjih bo razpis, ki bo pred- vidoma objavljen na spletni strani JSKD v maju, ko bodo znani rezultati razpisa za so- fi nanciranje kulturnih projek- tov. Prijavitelji bodo o razpisu pravočasno obveščeni. Poleg naštetega bodo čla- ni stalnih strokovnih komisij prispevali predloge strateških usmeritev in mnenja o izvaja- nju strategije razvoja kulture v občini, na predlog župana bodo predstavljali svoje stro- kovno delo udeležencem in javnosti ter opravljali druge na- loge, ki jih zahtevajo postopki javnih razpisov in javnih pozi- vov na področju kulture. Vila Sonja dobiva novo podobo Predvidena je tudi celostna ureditev zelenih, voznih, parkirnih in pohodnih površin, pri načrtovanju zunanje ureditve je občina sledila ohranjanju zunanjega prostora in zelenih površin. Izbira izvajalca za te ureditve bo izvedena v spomladanskih mesecih. (Foto: MOC) CELJE – Občina obnavlja staro meščansko stavbo, tako imenova- no Vilo Sonja, ob Kersnikovi ulici v Celju. V njej bo po obnovi deloval center za duševno zdravje odraslih. Stavba neposredno ob Zdravstve- nem domu Celje je bila zgrajena leta 1923, kar pomeni, da je bila v precej slabem stanju. Naložbo sofi nancira tudi Ministrstvo RS za zdravje. Konec del je predviden za letos jeseni. Spomnimo, da je celjska občina sredi lanskega leta na zdravstveno ministrstvo posredovala vlogo za so- fi nanciranje naložb na primarni rav- ni zdravstvene dejavnosti, v kateri je prijavila ureditev prostorov omenjene zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo je vlogo odobrilo, s čimer se je zavezalo, da bo projekt sofi nanciralo v višini približno polovice celotne vrednosti. Pogodbena vrednost del, s katerimi bodo zagotovljeni prostori za izvaja- nje storitev Zdravstvenega doma Ce- lje, znaša malo več kot 1,4 milijona evrov. »Obnovitvena dela izvajamo glede na smernice celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne Slovenije. V sklopu del so predvi- dene obnove nosilne konstrukcije, fasade, menjava stavbnega pohištva, celostna ureditev notranjih prosto- rov, menjava strojnih in električnih napeljav ter ureditev meteorne in fe- kalne kanalizacije. Predvidena je bila tudi obnova strešne konstrukcije, ki pa jo bomo zaradi slabega statične- ga stanja konstrukcije nadomestili z novo. Dodatno sta bili izvedeni tudi statična ojačitev kletnih prostorov ter dvigalni jašek za dvižno ploščad iz kleti v pritličje,« pravijo v Mestni občini Celje. SŠol Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Celjska občina je izbrala člane stalnih strokovnih komisij na področju kulture za obdobje do leta 2028. Lani oktobra je bil namreč za izbor članov objavljen tudi javni poziv. Razlog za izbor je bila zmeda zaradi dveh lanskih poletnih razpisov, ki sta bila namenjena sofi nanciranju kulturnih programov oziroma projek- tov v Celju. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila denarja. SIMONA ŠOLINIČ Odprto smučišče na Celjski koči CELJE – Na Celjski koči se je ta teden začela smučarska sezona. Družba ZPO Celje, ki je upravljavec te turistično- -rekreacijske točke, je ob ugodnih vremenskih razmerah uspela zasnežiti in pripraviti progo CK1. Ta je zdaj na voljo z otroškim smučarskim poligonom in s sankališčem. »Smučišče bo med tednom obratovalo od 16. do 20. ure, ob koncih tedna pa med 9. in 16. ter med 17. in 20. uro. Minuli konec tedna sta že delovala otroški smučarski poligon in san- kališče,« pravijo v celjski občini. Na Celjski koči so sicer v minulih dneh bivali otroci iz po- bratenega mesta Baška, kjer ima Mestna občina Celje Celjski dom. Poleg tega, da so uživali v smučanju, so se sankali, ob tem še kegljali v Športno-rekreacijskem centru Golovec. Obiskali so tudi Tehnopark, večere so preživljali ob igranju družabnih iger. SŠol Kaj bo pokazala preiskava? CELJE – Notranja preiskava, ki so jo v Splošni bolnišnici Celje uve- dli po obvestilu, da je bila kot odpadek v vreči najdena zdravstvena dokumentacija, še vedno ni končana. Kot je znano, je o tem celjsko bolnišnico 8. januarja obvestila informacijska pooblaščenka. Doku- mentacija je bila najdena v vreči prosojno modre barve pod nadstre- šnico bolnišnice. Šlo naj bi za neustrezno hranjeno in neustrezno uničeno dokumentacijo bolnikov antikoagulacijske ambulante. »Interno preiskavo smo uvedli takoj. Opravljen je bil razgovor z zapo- slenimi, ki opravljajo delo v omenjeni ambulanti. Intervjuvani zaposleni so zatrdili, da pravilno rokujejo z zdravstveno dokumentacijo in sledijo vsem varnostnim protokolom, o čemer je bila obveščena tudi informa- cijska pooblaščenka. Opravljen je bil pregled varnostnih kamer, ki je nedvoumno pokazal, da vreča z občutljivimi zdravstvenimi podatki ni bila ne prinesena ne odnesena iz lokacije celjske bolnišnice (z območja pod nadstrešnico), kot je bilo to neresnično navedeno v prijavi informacijski pooblaščenki in povzeto v medijih. Zaradi zgoraj navedenega smo o očit- kih obvestili Policijsko postajo Celje,« so sporočili iz celjske bolnišnice. Med dokumentacijo naj bi bili po navedbah nekaterih medijev kopije izvidov in občutljiv podatki bolnikov. Inšpekcijski postopek informacijske pooblaščenke prav tako še ni končan, njegov namen je predvsem ugo- tovitev vzrokov za kršitev in odgovornost zanjo. Obstaja tudi možnost, da je bila najdena dokumentacija celo podtaknjena. Bolnišnica ima za dokumentacijo, ki je ni nujno hraniti po zakonodaji, namenjene ustrezne rezalnike. Če bi bili pokvarjeni, bi morala dokumentacija pristati v cen- tralnem arhivu bolnišnice, kjer poskrbijo za ustrezne postopke uničenja. SŠol Na Celjski koči so sicer v zadnjih dneh bivali otroci iz pobratenega mesta Baška. (Foto: MOC) Župan Matija Kovač in novoimenovani člani stalnih strokovnih komisij za področje kulture (Foto: MOC) CELJE – Po lanski jezi zaradi razpisov s področje kulture Bo to pomirilo celjske kulturnike? Bo to pomirilo celjske kulturnike? Bo to pomirilo celjske kulturnike? V občini so nam takrat dejali, da so bili kriteriji za prejem občinskega denarja strožji, nakar je občina ob- javila še javni poziv za izbor in sofi nanciranje kulturnih programov na področju ljubi- teljskih kulturnih dejavnosti, ki niso bile sofi nancirane iz predhodnih razpisov oziroma pozivov občine. Med celjski- mi kulturniki je takrat zavr- šalo zaradi članov komisij. Kulturniki nad njimi niso bili navdušeni, saj so nam neura- dno povedali, da so dvomili v njihovo objektivnost. To naj bi občina zdaj »popravila« s posebnim izborom članov stalnih strokovnih komisij. Z njimi se je sestal tudi župan Celja Matija Kovač. Komisije bodo med drugim sodelovale pri pripravi razpisov za sofi - nanciranje javnih kulturnih programov in projektov v ob- čini ter presojale in ocenjeva- le vloge. »Imenovanje stalnih strokovnih komisij predsta- vlja pomemben del pri ure- sničevanju zavez strategije razvoja kulture v MOC, ki jo je mestni svet sprejel lani spomladi. Ta vključuje tudi prenovo izvajanja javnih raz- pisov na področju kulture,« pravijo v občini. Smeli cilji Novoimenovani člani ko- misij bodo delovali na šestih kulturnih področjih dela, ki jih pokriva celjska občina, in sicer glasba, uprizoritvene in vizualne umetnosti, področje knjige, avdiovizualno podro- čje in kulturnoumetnostna vzgoja. Člani so bili imeno- vani za štiri leta na podlagi javnega povabila, na predlog občinske službe za kulturo ter na podlagi kriterijev, ki jih določa občinski pravilnik o strokovnih komisijah na po- dročju kulture. Slednji je bil sprejet na lanski septembrski seji mestnega sveta. Pravilnik med drugim določa, da mora kandidat za člana komisije v prijavi izkazati strokovnost s svojim delovanjem v času najmanj petih let pred obja- vo poziva ter s strokovnim znanjem s področja dela ko- misije. »Z lanskim sprejetjem stra- tegije razvoja kulture smo si zadali cilje in si želimo uve- ljaviti nekatere spremembe tudi na področju javnih raz- pisov. Deloma to izhaja iz po- trebe, da to področje uredimo sistemsko, z merljivimi cilji in s spodbujanjem h kakovosti, kar bo predmet javnih razpi- sov za sofi nanciranje kultur- nih projektov in programov. Prav tako je naš cilj, da se za delovanje ljubiteljskih dru- štev, ki imajo daljšo tradicijo delovanja, so usmerjena v gradnjo skupnosti in ne toli- ko k ciljem, povezanimi z vr- hunsko umetnostjo, poskrbi tako, da bodo za izvajanje svoje dejavnosti lahko prejela sofi nancerska sredstva,« pra- vi Kovač. Temu bo namenjen tudi poseben razpis, ki ga bo v imenu občine izvedla celj- ska enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kaj bo prva naloga? Prva naloga, ki je pred člani, bo izbira projektov, ki bodo sofi nancirani iz naslo- va javnega razpisa za izbor kulturnih projektov. Občina ga bo objavila predvidoma 7. februarja. Razpis bo prvič izveden s pomočjo spletne aplikacije, zato sta predvide- ni najmanj dve srečanji s pri- javitelji, na katerih jim bodo predstavljene novosti, spre- membe razpisa in spletna aplikacija za prijavo na razpis in kjer bodo podani odgovori na njihova vprašanja. Kot pravi višja svetovalka iz občinskega oddelka za druž- bene dejavnosti Nina Marovt, občina z novo kulturno stra- tegijo ločuje razpise za kul- turne projekte in ljubiteljske kulturne programe. V sklopu slednjih bo razpis, ki bo pred- vidoma objavljen na spletni strani JSKD v maju, ko bodo znani rezultati razpisa za so- fi nanciranje kulturnih projek- tov. Prijavitelji bodo o razpisu pravočasno obveščeni. Poleg naštetega bodo čla- ni stalnih strokovnih komisij prispevali predloge strateških usmeritev in mnenja o izvaja- nju strategije razvoja kulture v občini, na predlog župana bodo predstavljali svoje stro- kovno delo udeležencem in javnosti ter opravljali druge na- loge, ki jih zahtevajo postopki javnih razpisov in javnih pozi- vov na področju kulture. Vila Sonja dobiva novo podobo Predvidena je tudi celostna ureditev zelenih, voznih, parkirnih in pohodnih površin, pri načrtovanju zunanje ureditve je občina sledila ohranjanju zunanjega prostora in zelenih površin. Izbira izvajalca za te ureditve bo izvedena v spomladanskih mesecih. (Foto: MOC) CELJE – Občina obnavlja staro meščansko stavbo, tako imenova- no Vilo Sonja, ob Kersnikovi ulici v Celju. V njej bo po obnovi deloval center za duševno zdravje odraslih. Stavba neposredno ob Zdravstve- nem domu Celje je bila zgrajena leta 1923, kar pomeni, da je bila v precej slabem stanju. Naložbo sofi nancira tudi Ministrstvo RS za zdravje. Konec del je predviden za letos jeseni. Spomnimo, da je celjska občina sredi lanskega leta na zdravstveno ministrstvo posredovala vlogo za so- fi nanciranje naložb na primarni rav- ni zdravstvene dejavnosti, v kateri je prijavila ureditev prostorov omenjene zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo je vlogo odobrilo, s čimer se je zavezalo, da bo projekt sofi nanciralo v višini približno polovice celotne vrednosti. Pogodbena vrednost del, s katerimi bodo zagotovljeni prostori za izvaja- nje storitev Zdravstvenega doma Ce- lje, znaša malo več kot 1,4 milijona evrov. »Obnovitvena dela izvajamo glede na smernice celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne Slovenije. V sklopu del so predvi- dene obnove nosilne konstrukcije, fasade, menjava stavbnega pohištva, celostna ureditev notranjih prosto- rov, menjava strojnih in električnih napeljav ter ureditev meteorne in fe- kalne kanalizacije. Predvidena je bila tudi obnova strešne konstrukcije, ki pa jo bomo zaradi slabega statične- ga stanja konstrukcije nadomestili z novo. Dodatno sta bili izvedeni tudi statična ojačitev kletnih prostorov ter dvigalni jašek za dvižno ploščad iz kleti v pritličje,« pravijo v Mestni občini Celje. SŠol Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Po moje bi lahk’ v Celju še kej zrihtal’, a ne? Prijavite projekte. Glasujte o njih. Sooblikujte Celje po svoje. PARTICIPATIVNI PRORAČUN MESTNE OBČINE CELJE celjepomoje.si c ce el lj je ep po om mo oj je e.s s e? S So oo ob bl li ik ku uj jt te e C Ce el lj je e p po o s sv vo oj je e. . Da je pravilo, da morajo krajani Planine pri Sevnici, ki živijo ob nekategoriziranih cestah, sami skrbeti za čiščenje snega, zastarelo, opozarjata prebivalca Pod- loga pri Bohorju. »Ljudje smo vedno starejši in teh na- log ne moramo več sami opravljati. Ponekod starejši krajani umirajo, doma ostajajo le ženske, če pride do snežnih padavin, so odvisni od pomoči sosedov, sicer pa je dostop do njihovih domov nemogoč. Če bi kje prišlo do požara, tudi gasilci ne bi mogli priti do hiš,« pravita. Pozivata, da naj se krajevna skupnosti, ki je ena najvišje ležečih v občini Šentjur, dogovori s pogodbe- nikom, ki bi izvajal zimsko službo. Krajevna skupnost odgovarja, da tamkajšnji proračun take ureditve ne omogoča. »Smo ena najbolj razvejanih KS. Če bi imeli pogodbenika, bi to bistveno preseglo sredstva, ki jih imamo na voljo. Zaradi tega bi se morali od- povedati vsem naložbam v posodobitev cest,« pojasnjuje tajnik KS Martin Luskar. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Krajani Podloga pri Bohorju opozarjajo na potrebo po pogodbeniku za pluženje snega, KS pravi, da za to ni denarja Počutijo se kot drugorazredni občani Bojan Krajnc iz Podloga pri Bohorju je sedem let sam čistil 700 metrov odseka as- faltirane, a nekategorizirane ceste, zdaj tega ne zmore več. Kot pravi, nekateri kme- tje v soseščini sami očistijo sneg s posameznih odsekov cest, več odsekov v kraju ni očiščenih. »Eden od sosedov pride iz službe šele ob 17 . uri popoldne, čeprav se trudi, je takrat sneg že zamrznjen. Dostop do domov je težek, vsi krajani nimamo vozil s štirikolesnim pogonom, da bi se lahko vozili po 15 centime- trov visokem snegu. Četudi je cesta očiščena snega, nato ni posipana s peskom in soljo, zaradi česar so razmere ta- kšne, kot bi se vozili po ledu.« Kot pravi, imajo ljudje otežen dostop v službo, šoloobvezni otroci v šolo, v bližini živijo tudi občani, starejši od 80 let. Krajnc je v družbi še neka- terih krajanov lani o proble- matiki, da ceste ostajajo neo- čiščene, govoril s šentjurskim županom mag. Markom Dia- cijem. »Župan je vztrajal, da se moramo glede težave po- govoriti v KS. Opažamo, da so med krajevnimi skupnostmi v občini izjemno velike raz- like. Številne KS najamejo pogodbenika, ki čisti odse- ke, ki so več kot 250 metrov oddaljeni od glavne ceste. In tako s čiščenjem teh odsekov ni težav.« Sogovornik še opozarja, da je KS Planina pri Sevnici ena od najvišje ležečih v občini. Ker so domovi in domačije na približno 600 metrih nadmor- ske višine, se mu trenutna ureditev zimske službe ne zdi primerna. »KS je morda res pred 20 leti sprejela določilo, da bo krajanom doplačevala za čiščenje cest. A danes so razmere drugačne.« Opozar- ja tudi, da je kategorizacija cest naloga KS. »KS bi za to morala poskrbeti prej, preden je asfaltirala našo cesto. Tako pa je najprej asfaltirala cesto, a je ta še vedno nekategori- zirana.« Prepričan, da je pluženje slabo urejeno Cvetko Žagar je povedal, da je sneg s cest čistil 40 let, KS mu je to delo sofi nancira- la. Še drugi uporabniki ceste bi morali doplačati za to sto- ritev, vendar po besedah Žagarja tega niso plače- vali, Žagar pa plačila ni zahteval od njih. »Gre veči- noma za starej- še ljudi, ki imajo skromne pokojnine, zato se mi ne zdi prav, da bi jih terjal za denar.« Nasploh ocenjuje, da je plu- ženje v KS, ki leži na visoki nadmorski višini in kjer so za- meti, slabo urejeno. V eni od vasi so bili pred časom takšni snežni zameti, da so lahko sneg odstranili šele s pomo- čjo freze s smučišča Rogla. Tudi če kdo od sosedov v Pod- logu pri Bohorju očisti cesto, je slednja očiščena za širino avtomobila, kar za Žagarja, ki ima kmetijo, ni dovolj. »Ko mi tovornjak pripelje krmila za živino, ne more priti do mene. Po krmila hodim sam z avtomobilom ali s traktor- jem. Cesta ni posoljena, niti posipana. Vsak drug dan imamo na naši kmetiji odvoz mleka in smeti. Pred časom smo imeli smeti doma dva te- dna, saj smetar po zaledene- li cesti ni mogel pripeljati do naše kmetije. Mleko sem sam s traktorjem peljal v dolino.« Podobno kot Krajnc tudi Žagar svari, da reševalna ali gasilska vozila zaradi zalede- nelih cest ne bi mogla do kra- janov v primeru morebitnih nujnih zdravstvenih stanj ali požara. In dodaja, da se zaradi tega on in še nekateri krajani počutijo kot drugora- zredni občani. Ob obsežnejšem čiščenju manj naložb Vprašanji, kako vidijo re- šitev problematike in kako je zimska služba urejena v drugih krajevnih skupnostih, smo poslali Občini Šentjur, a odgovorov nismo prejeli. V službi za odnose z jav- nostmi so zapisali, da je za dogovarjanje o zimski službi na nekategoriziranih cestah pristojna KS. Tajnik KS Planina pri Sevni- ci Martin Luskar je pojasnil, da je svet KS že pred 20 leti sprejel, da morajo za zimsko vzdrževanje nekategorizira- nih cest, ki jih je v omenje- ni KS 34 kilometrov, skrbeti krajani sami. KS jim za opra- vljeno delo sofi nancira del stroškov. Za tokratno zimsko sezono znaša znesek sofi nan- ciranja 25 evrov na kilometer za asfaltne poti in 30 evrov na kilometer za makadamske poti. Na stroške KS lahko do- bijo tudi sol in gramoz za po- sip. »V KS imamo 85 takih od- sekov nekategoriziranih cest in le v dveh primerih prihaja do težav. Čeprav imajo ljudje, ki se pritožujejo, doma vso mehanizacijo. Eden od ome- njenih odsekov je bil pred ne- kaj leti asfaltiran. In to prav na način, da smo nekje denar prihranili, da smo nato vložili v posodobitev ceste.« Na argument, da imajo kra- jani svoje stroje, zato lahko sami poskrbijo za čiščenje, Žagar ne pristaja. »Menim, da to ni moja dolžnost, no- ben zakon ne predpisuje, da bi moral opravljati to delo.« Ne pristaja tudi na argument, da bi izdatnejše fi nanciranje zimske službe vplivalo na to, da bi manj denarja ostalo za naložbe v ceste v KS. »Zime so različne, včasih so suhe in takrat denar za zimsko služ- bo ostane. Nismo krivi, da živimo na visoki nadmorski višini, prav tako kot drugi državljani plačujemo davke državi,« meni. Če bi v KS uvedli takšno zimsko vzdrževanje cest, kot velja za lokalne ceste in javne poti, bi se stroški krepko povečali, pravi vodstvo KS. Na fotografiji prizor iz leta 2023, ko so se zaradi visoke snežne odeje šele s posebno mehanizacijo lahko prebili do zaselkov v vasi Prapretno. (Foto: KS Planina pri Sevnici) »V drugih KS, kot so Ponikva, Dramlje, Gorica pri Slivnici, imajo pogodbenika, ki čisti tudi nekategorizirane odseke cest. Na Planini pri Sevnici čiščenje snega ni ustrezno urejeno. Ne more biti tako, da so razlike glede na to, v kateri krajevni skupnosti živi občan,« je kritičen Cvetko Žagar. Krajan Bojan Krajnc: »Pričakujem odločnejši odziv občine. To, da se moramo o problematiki dogovoriti sami na ravni KS, se mi ne zdi prav. Če so razmere urejene v nekaterih krajevnih skupnostih, zakaj v drugih niso?« Pričakovanja večja, kot je na voljo denarja Celoten proračun KS Plani- na pri Sevnici znaša približno 90 tisoč evrov, od tega je za zimsko in letno vzdrževanje nekategoriziranih cest na voljo osem tisoč evrov. S tem denarjem plačuje stroške za redno vzdrževanje, manjše naložbe, popravila cest po neurjih in stroške zimskega vzdrževanja. Tudi za nekate- gorizirane ceste bi si želela redno zimsko vzdrževanje, kot velja za lokalne ceste in javne poti, vendar bi na ta račun izpadle vse naložbe v ceste. Strošek rednega zim- skega vzdrževanja bi namreč v povprečni zimi po oceni Lu- skarja, tudi za to, ker je KS Planina pri Sevnici ena naj- bolj razvejanih KS v občini, znašali približno 50 tisoča- kov. »Vemo, da je ravno med nekategoriziranimi cestami še največ makadamskih in ljudje že desetletja pričaku- jejo, da bo tudi njihova cesta enkrat na ›vrsti za asfalt‹. Tudi v Podlogu je za letos načrto- vano asfaltiranje 250 metrov ceste.« Vodstvo KS razume želje nekaterih krajanov Podlo- ga, da bi bile njihove poti pravočasno splužene, a je, kot pravi, zagotoviti takšen standard z omejenim denar- jem, ki je na voljo, skoraj nemogoče. »Razen da vsa sredstva prerazporedimo za pokrivanje stroškov zimske- ga vzdrževanja in prekinemo naložbe. Tudi tak način je s sklepom krajevnih svetnikov mogoč.« Krajanom Podlo- ga pri Bohorju se trenutna ureditev zimske službe ne zdi ustrezna. (Foto: Cvetko Žagar) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – Kaj si lahko obetamo v prihodnjih dveh letih? Največ denarja za gradnjo kanalizacije Sprejeli še tri prostorske akte LJUBNO, MOZIRJE – Občinska sveta ob- čin Ljubno in Mozirje sta ob koncu leta 2024 sprejela še tri občinske prostorske akte za gradnjo nadomestitvenih zgradb. Ti bodo omogočili hitrejšo obnovo zaradi poplav pri- zadetih območij. Občina Ljubno je v minulem letu najprej spre- jela dva občinska podrobna prostorska načrta za selitev dveh kmetij. Občinski svet Občine Ljubno je nato konec decembra sprejel še eno lokacijsko preveritev za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč za gradnjo nadomestitvenih objektov, ki bo omogočila gradnjo nadomesti- tvenih objektov za dve družini. Svet je na isti seji sprejel tudi spremenjen Odlok o ureditve- nem načrtu Ljubno ob Savinji, ki bo prav tako omogočil gradnjo nadomestitvenega objekta. Ob tem je prostorski akt sprejela še Občina Mozirje. Na lanski decembrski seji občinske- ga sveta so svetniki sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko pozidavo nad šolo v Mozirju, katerega namen je zagotovitev območja za gradnjo nadomestitvenih objektov. Prav tako OPPN določa prostorske izvedbene pogoje za odstranitev objektov, poškodovanih v poplavah. SJ Kdo bo poskrbel za zapuščene živali? NAZARJE – V občini bodo podelili koncesi- jo za pomoč, oskrbo in namestitev zapušče- nih živali, ki so tam še vedno pereč problem. To odločitev je na zadnji, 14. redni seji sprejel Občinski svet Občine Nazarje, ki se je s spre- jetjem odloka strinjal z razpisom za izbor koncesionarja. Kot je v obrazložitvi osnutka odloka že okto- bra lani zapisal nazarski župan Matej Pečovnik, občina takrat še ni imela urejene obvezne go- spodarske javne pomoči oskrbe in namestitve zapuščenih živali. Prav tako ni imela sklenjene ustrezne pogodbe z zavetiščem, saj jo je izva- jalec enostransko odpovedal. Na decembrski zadnji redni seji občinskega sveta so tako na- zarski svetniki v drugi obravnavi sprejeli odlok o načinu opravljanja in o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve za- puščenih živali na območju Občine Nazarje. Na podlagi sprejetega odloka bo sprejet tudi pravil- nik o sofinanciranju kastracije in sterilizacije. SJ Za boljšo prometno varnost TABOR – V času odprtja pogodbene pošte je v avli občine vsak dan na ogled javna raz- stava o občinski celostni prometni strategiji. Zainteresirani se lahko tako seznanijo z vizi- jo, glavnimi cilji in namenom strategije, prav tako tudi s celostnim prometnim načrtova- njem in stanjem prometa v občini. Slednjega največ občanov ocenjuje kot zadovoljivega. »Občina Tabor je majhna, podeželska, tesno povezana občina, ki je prijazna občanom in s prometno varnostjo ter skrbjo za okolje želi iz- boljšati kakovost življenja vseh prebivalcev,« se glasi vizija taborske občinske celostne prometne strategije. Na javni razstavi, ki jo je Občina Ta- bor pripravila v sodelovanju s Prometnim inšti- tutom Ljubljana, lahko zainteresirani ob viziji in glavnih ciljih spoznajo tudi izzive pri hoji in kolesarjenju ter javnem in motoriziranem potni- škem prometu v občini. Razstava med drugim prikazuje stanje prometa v občini, prav tako največje težave občanov, med katerimi prevla- dujejo pomanjkanje pločnikov, redek ali slabo organiziran javni promet in nevarne šolske poti. Razstava ob tem vključuje tudi analizo potovalnega načina v občini. V sklopu izdelave občinske prometne strategije Občine Tabor je bila minuli teden v tamkajšnji sejni sobi že 2. javna razprava na to tematiko. Celostna pro- metna strategija je sicer sofinancirana v okviru javnega razpisa za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij, ki jo izvajajo v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. SJ Kot je poudaril Janko Kos, so prvič v njegovem županovanju občinski svetniki proračun sprejeli sogla- sno. (Foto: Tone Tavčer) Žalski župan Janko Kos je s sodelavci v prvi polovici januarja tudi letos pri- pravil tradicionalno ponovoletno srečanje s predstavniki medijev. Na njem je spregovoril o naložbah, ki so v Žalcu zaznamovale leto 2024, hkrati je predstavil projekte, ki bodo v ospredju letos in prihodnje leto. V Žalcu so prihodki za letos predvideni v višini 30,4 milijona evrov, odhodki naj bi znašali približno 37,6 milijona evrov. Največ denarja bo namenjenega gradnji kanalizacije. V občini trenutno projektirajo tudi nov vrtec na Ponikvi, med drugim načrtujejo težko pričakovano obnovo tribune v žalskem športnem centru. A kdaj se bo začela gradnja novega mostu v Grižah, še vedno ni znano. SINTIJA JURIČ Kot je uvodoma povedal žalski župan Jan- ko Kos, so minuli teden v občini Žalec podpi- sali pogodbo med Javnim komunalnim pod- jetjem in Mlekarno Celeia, ki ureja razmerja glede odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki jih mlekarna pošilja v čistilno napravo v Kasazah. Če bo pogodba učinkovala tudi v praksi in bo v Petrovčah manj smradu, bo jasno šele čez približno pol leta. Župan je minuli teden imenoval tudi di- rektorja novega Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec, ki bo začelo delovati 1. aprila. Štiriletni direktorski stolček bo za- sedel Tomaž Kozovinc, ki bo ob tem do 1. oktobra letos opravljal še direktorsko vlogo v mladinskem centru. Saga o gramozu in tribuni se končuje Kot kaže, bo v prihajajočih mesecih v Žalcu epilog dobilo več stvari, ki v občini že nekaj časa dvigujejo prah. Kmalu se bo razpletla usoda velikega kupa gramoza v po- slovi coni Arnovski gozd, ki je tam nastal po poplavah avgusta 2023. Da ga mora podjetje Nivo eko odstraniti, je najprej odločil za to območje pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo MO Celje, po pritožbi podjetja je enako odločil še župan. »Odločbo so v podjetju sprejeli 18. decembra 2024, v enem mesecu lahko sprožijo le še upravni spor, ampak upam, da ga ne bodo. Sicer imamo tudi mi drugačne možnosti, ki jih bomo uveljavili proti podjetju,« je poudaril Kos in dodal, da mora Nivo eko naplavine odstraniti v šestih mesecih. V Žalcu se je dlje časa ugibalo tudi, kdo je zadolžen za urejanje prehoda mimo banke OTP proti Merkurju. Sodišče je odločilo, da prehod sodi k tamkajšnjim stavbam, zato ga po besedah Kosa v občini ne bodo ure- jali. Bodo pa kmalu z zasebnega lastništva na občino formalnopravno prenesli tribuno in streho v Športnem centru Žalec. Tribuno namerava občina nato obnoviti, zato je v ta namen v proračunih za naslednji dve leti zagotovila tudi finančna sredstva. A eno najbolj perečih vprašanj, kdaj se bo začela gradnja novega mostu v Grižah, še vedno ostaja neodgovorjeno. Obveznosti gradnje novega mostu v Grižah, za katerega je občina pred poplavo avgusta 2023 že ime- la denar in vsa dovoljenja, je s tamkajšnjimi popoplavnimi ukrepi zdaj prevzela država. Občina ji bo pri tem pomagala pri odkupih zemljišč, a še vedno čaka na odgovor, kdaj bi se lahko njegova gradnja začela. Ta bi lahko trajala tudi dve leti. Največji proračun doslej S proračunoma občine za leto 2025 in leto 2026, ki so ju svetniki soglasno sprejeli v dru- gi obravnavi, je Kos nadvse zadovoljen. V letu 2025 so prihodki občine predvideni v višini približno 30,4 milijona evrov, odhodki naj bi znašali približno 37,6 milijona evrov. V letu 2026 so prihodki predvideni v višini približno 32 milijonov evrov, odhodki v višini približno 34,5 milijona evrov. »Letošnji proračun je ra- zvojno naravnan in nikoli ni bil tako velik kot zdaj. V primerjavi s slovenskimi občinami smo podpovprečno zadolženi. Moram pou- dariti, da smo v proračun umestili stvari, ki so dosegljive, razen če za katero ne bomo dobili soglasja,« je poudaril Kos. V žalski občini bodo v prihodnjih letih naj- več sredstev namenili gradnji kanalizacije. Po besedah župana bo zato občina prikraj- šana za marsikateri nov projekt, a morajo po odločitvi države v komunalno infrastrukturo v Zabukovici vložiti približno 10 milijonov evrov, približno polovico sredstev bodo do- bili iz dogovora za razvoj regij. Načrtujejo tudi vodovod od Liboj proti Kasazam in vo- dovod med Polzelo, Preboldom in Žalcem, kjer je bila voda pred leti onesnažena. »To je zame zelo pomembno, saj je takrat nekaj sto ljudi od komunale zahtevalo tudi odškodnin- ske zahtevke. Komunala zdaj iz zavarovanja odgovornosti plačuje odškodnine od nekaj sto do tisoč evrov,« je poudaril Kos. Oba vo- dovodna projekta sta težka približno dva mi- lijona evrov, polovico bodo dobili evropskih oz. državnih sredstev. Hitra stanovanjska gradnja V občini trenutno projektirajo tri milijone evrov vreden vrtec na Ponikvi, ki bo po bese- dah župana zgrajen še v tem mandatu. Letos naj bi bil obnovljen tudi nadhod Mavrica pri I. osnovni šoli Žalec, v občini obnavljajo in preurejajo tudi zdravstveni dom. Ker želijo vsaj delno zaščititi Rimsko nekropolo, ki je državni spomenik, so se prijavili tudi na razpis kulturnega ministrstva, kjer lahko za obnovo dobijo približno milijon evrov sred- stev, še milijon bodo nato morali primakniti sami. Tudi v prihodnjih dveh letih bodo v občini nadaljevali s popoplavno obnovo po- škodovanih cest, premostitvenih objektov in sanacijo plazov. »Ponosen sem, da se uravnoteženo razvijamo. Imamo nov vrtec, več novourejene komunalne infrastrukture, ob tem delamo načrte za prihodnost ter gradimo in omogočamo podjetnikom, da vlagajo in umeščajo svoje objekte v prostor,« je poudaril žalski župan Janko Kos. V zadnjih letih se v žalski občini soočajo tudi z izjemno visokim zanimanjem za sta- novanjsko gradnjo. Po besedah župana vla- gatelji tekmujejo, kdo bo stanovanja zgradil prej in kdo jih bo zgradil več. »Do zdaj so vsa, ki so zgrajena v stanovanjskih blokih, prodana. Začetna cena, ki je bila tri leta na- zaj malo več kot 1.500 evrov za kvadratni meter, zdaj krepko presega 3 tisoč evrov,« je povedal Kos in dodal, da je v načrtu gra- dnja nekaj sto stanovanj. Na začetku Šem- petra je predvidena gradnja 240 stanovanj, na drugi strani ceste še 70, zato je župan ta mesec z direkcijo za ceste podpisal tudi sofinancerski sporazum o gradnji krožišča in manjkajoče ceste skozi Šempeter, ki se bo začela letos. Tudi v Žalcu je predvidenih 70 stanovanj, prav tako dva oskrbovana bloka po 30 stanovanj. Nič manj dejavno ni pri individualni gradnji, pri čemer bo med dru- gim na Škafarjevem hribu zgrajenih 24 hiš. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV VOJNIK – V občini v zadnjem času opažajo vedno več primerov vandalizma na šolskih igriščih, kot so kurjenje, vožnja po igriščih z motornimi vozili, polomljene klopi, razbito steklo in poškodovani drogovi. Da bi zagotovili varnost otrok oziroma drugih uporabnikov igrišč ter izboljšali splošno kakovost infrastrukture, so se v občini v preteklih tednih lotili pomembnih izboljšav na šolskih igriščih in v njihovi okolici. »Leto končujemo z grenkobo. Več kot 160 sterili- zacij in kastracij, dolgotrajna zdravljenja, zahtevne operacije, vsakodnevno hranjenje ogromnega števila mačk … je krilo naše društvo ob pomoči donatorjev, brez katerih bi že zdavnaj obupali. Občina Vojnik nima pogodbe z nobenim zavetiščem, kar je nedo- pustno, saj je mačja problematika v kraju izredno pereča. In tako se občani za pomoč obračajo na nas,« v poročilu o delu v letu 2024 navajajo v Društvu za lepše mačje življenje Vojnik. Pereče problematike glede zapuščenih mačk se zavedajo tudi v Občini Vojnik, kjer imajo trenutno objavljen že tretji poziv za podelitev koncesije za oskrbo in namestitev zapušče- nih živali, saj se doslej na razpis ni prijavilo nobeno zavetišče. Župan upa, da bodo imeli tokrat več sreče. BOJANA AVGUŠTINČIČ Izvor vseh težav so nevestni lastniki V Občini Vojnik so v preteklih tednih poskrbeli za izboljšave na šolskih igriščih in v njihovi okolici, s čimer so zagotovili večjo varnost. (Foto: Ob- čina Vojnik) Občina Vojnik je imela vr- sto let sklenjeno pogodbo z zavetiščem Zonzani v Dra- mljah, a jo je slednje lani prekinilo. »Od takrat posku- šamo najti novega izvajalca, a se nihče ne prijavi na naš razpis,« pravi župan Branko Petre, ki opaža, da se s po- dobnimi težavami soočajo tudi sosednje občine. Zavetišča povsem zasedena Če se v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapušče- nih psov, so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči. Zakon o zaščiti živali določa, da so za zapuščene živali oziroma za zagotovitev zavetišč zanje odgovorne občine. Slednje lahko to storijo s podpisom VOJNIK – Zapuščene živali, zlasti mačke in odvrženi mačji mladiči, za lokalno skupnost veliko breme koncesijske pogodbe z enim od slovenskih zavetišč. A težava je, da je zavetišč za zapuščene živali v Sloveniji premalo. Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin jih je v vsej državi trenutno registriranih le 16. Po veljavnem Zakonu o zaščiti živali je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva jav- nega pomena, pri čemer mora biti na vsakih 800 registrira- nih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Vendar približno četrtina slovenskih občin po podatkih uprave še vedno nima sklenjene pogod- be za oskrbo zapuščenih živa- li z nobenim zavetiščem. V Zonzaniju pogodb z no- vimi občinami ne sklepajo, saj so njihove zmogljivosti že polne. Po Zakonu o zaščiti ži- vali zavetišča ne smejo usmr- titi zdravih zapuščenih živali, ki jim v 30 dneh od sprejema ne najdejo skrbnika, pri če- mer morajo večino stroškov njihove oskrbe kriti imetniki zavetišč in občine. Občine trenutno krijejo stroške oskr- be zapuščene živali prvih 30 dni po sprejemu v zavetišče, od 31. do 120. dne je oskrba na plečih imetnika zavetišča, po 120. dnevu žival postane breme državnega proračuna. Kako težave rešujejo v Vojniku? Da se ljudje do omenjene problematike vedemo ne- odgovorno in da nevestni lastniki živali svojo odgo- vornost prelagajo na dru- ge, opozarja župan Branko Petre. Tako tudi v vojniški občini ni malo primerov, ko lastniki mladičke odvržejo kar ob cesti. »Da bi prepre- čili oziroma omejili nežele- no razmnoževanje, smo v občini občanom omogočili pomoč pri kastraciji in steri- lizaciji mačk. V sodelovanju z veterinarskimi postajami v Celju in Slovenskih Konjicah lastnikom storitev omogoča- mo brezplačno. Opažam, da se na občino vsak teden glede tega obrne nekaj občanov,« pojasnjuje župan. V občini je dejavno tudi Društvo za lepše mačje življe- nje (DZLMZ) Vojnik. »Slednje se trudi, a je finančno ome- jeno. Zbira donatorska sred- stva, občina mu nekaj malega sredstev dodeli na razpisu, a to je glede na potrebe daleč premalo za rešitev vseh te- žav,« pravi Petre. Društvo je lani iz naslova občinskih razpisov prejelo približno 670 evrov, medtem ko je za vse veterinarske stro- ške in hrano za živali plačalo več kot 25 tisoč evrov, poja- snjuje Suzana Suholežnik iz DZMLZ Vojnik. »V letu 2024 smo med drugim poskrbeli za 101 sterilizacijo mačk in za 60 kastracij mačkov, kastraci- jo psa in sterilizacijo psičke, za hospitalizacijo muce s tuj- kom v želodcu, za zdravljenje hudega zapleta po steriliza- cije muce, za reševanje sadi- stično mučenega muca, ki je bil polit z bencinom, imel je polno parazitov, zlomljeno čeljust … Poskrbeli smo tudi za dve evtanaziji psičk, za zdravljenje vbodnih in ugri- znih ran mačk ter za nakup hrane in zdravil oziroma am- pul za naše številne varovan- ce …« našteva Suzana Suhole- žnik. Ob tem poudarja, da so člani društva prostovoljci, ki se nesebično trudijo za lepše življenje živali ob vseh svojih drugih obveznostih. Prispevka za pse vendarle ne bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi problematiko glede zapu- ščenih živali urediti z novelo Zakona o zaščiti živali, ki jo pripravlja. Cilj je urediti trajno in boljšo oskrbo zapuščenih živali, pri čemer je veliko pra- hu dvignila zamisel o uvedbi lokalne dajatve za pse, ki pa je vendarle ne bo. Tudi županu Vojnika Branku Petretu se ta predlog ni zdel dober: »Ideja je bila, da bi občine od lastni- kov psov pobirale dajatev v višini 20 evrov letno, lokalna skupnost bi s tem denarjem skrbela za opremljenost jav- nih površin s koši za iztrebke in podobnim. Toda s tem bi obdavčili tiste, ki imajo stvari najbolj urejene, medtem ko nevestni lastniki živali, ki so najbolj problematični, ne bi nič prispevali. Niti si ne pred- stavljam, kako bi to izvajali. Občine namreč nimajo baz podatkov o lastništvu psov.« Petre zato pozdravlja odlo- čitev ministrstva, da prispev- ka za pse v predvideno novelo Zakona o zaščiti živali ne bo vključilo. Meni tudi, da bi bilo treba tudi pri mačkah uvesti čipiranje in redne veterinarske preglede, kot je to urejeno pri psih. Tako bi se stvari začele počasi urejati, je prepričan. Na ministrstvu dodajajo, da želijo z novelo zakona urediti področje zapuščenih živali: »Zavedamo se, da trenutno financiranje zavetišč ni vzdr - žno. Zato v javni obravnavi pričakujemo predloge javno- sti glede vzdržnega financira- nja oskrbe zapuščenih živali, saj je to odgovornost občin in zavetišč, ki so lokalna zadeva javnega pomena,« poudarjajo. Izboljšave za varnejšo igro in rekreacijo Na igriščih v Vojniku je tako nameščena nova ogra- ja, ki preprečuje dostop mo- tornim vozilom. »V zadnjem času smo bili priča več in- cidentom, ko so vozniki z vozili zapeljali na igrišča, s čimer so ogrožali varnost otrok in drugih uporabnikov. Nova ograja bo poskrbela, da bodo igrišča namenjena iz- ključno svojemu osnovnemu namenu, to je igri in sprosti- tvi,« pravi Urška Mužar iz Občine Vojnik. Kljub ograji je uporabnikom omogočen nemoten dostop do igrišča, dodaja. Urejena je tudi nova pot, ki vodi od igrišč do Osnov- ne šole Vojnik. Stara pot je bila zaradi dotrajanosti tež- ko prehodna, zlasti v dežev- nem vremenu. Prav tako jo je bilo težko vzdrževati. Nova pot je po navedbah vojniške občine varnejša in prijaznejša za hojo. Poseb- no pozornost so v vojniški občini namenili tudi igri- šču z umetno travo, kjer je bila stara kovinska mreža nevarna. Zamenjali so jo z mehkejšo mrežo, ki bo učin- kovito lovila žoge in hkrati zmanjšala tveganje za po- škodbe, pravijo. Na košar- karskem igrišču v Vojniku so zamenjali dotrajane koše z novimi. V vojniški občinski upra- vi upajo, da bodo igrišča in nova oprema na njih ostali nepoškodovani. Ob tem ob- čane pozivajo, naj spodbuja- jo odgovorno vedenje tudi pri najmlajših. BA Medtem ko se v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapuščenih psov, so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči. (Foto: Pixabay) Društvo za lepše mačje življenje Vojnik je lani za vse veterinarske stroške in hrano za zapuščene živali plačalo več kot 25 tisoč evrov, od tega je iz naslova občinskih razpisov prejelo približno 670 evrov. (Foto: Dzlmz Vojnik) Prispevka za pse, ki bi ga pobirale občine, ne bo. Tako je odločilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po mnenju vojniškega župana predlog o omenjeni dajatvi tudi ni bil dober, saj bi z njim obdavčili tiste lastnike, ki imajo stvari najbolj urejene, medtem ko nevestni lastniki živali, ki so najbolj problematični, ne bi nič prispevali. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – Kaj si lahko obetamo v prihodnjih dveh letih? Največ denarja za gradnjo kanalizacije Sprejeli še tri prostorske akte LJUBNO, MOZIRJE – Občinska sveta ob- čin Ljubno in Mozirje sta ob koncu leta 2024 sprejela še tri občinske prostorske akte za gradnjo nadomestitvenih zgradb. Ti bodo omogočili hitrejšo obnovo zaradi poplav pri- zadetih območij. Občina Ljubno je v minulem letu najprej spre- jela dva občinska podrobna prostorska načrta za selitev dveh kmetij. Občinski svet Občine Ljubno je nato konec decembra sprejel še eno lokacijsko preveritev za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč za gradnjo nadomestitvenih objektov, ki bo omogočila gradnjo nadomesti- tvenih objektov za dve družini. Svet je na isti seji sprejel tudi spremenjen Odlok o ureditve- nem načrtu Ljubno ob Savinji, ki bo prav tako omogočil gradnjo nadomestitvenega objekta. Ob tem je prostorski akt sprejela še Občina Mozirje. Na lanski decembrski seji občinske- ga sveta so svetniki sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko pozidavo nad šolo v Mozirju, katerega namen je zagotovitev območja za gradnjo nadomestitvenih objektov. Prav tako OPPN določa prostorske izvedbene pogoje za odstranitev objektov, poškodovanih v poplavah. SJ Kdo bo poskrbel za zapuščene živali? NAZARJE – V občini bodo podelili koncesi- jo za pomoč, oskrbo in namestitev zapušče- nih živali, ki so tam še vedno pereč problem. To odločitev je na zadnji, 14. redni seji sprejel Občinski svet Občine Nazarje, ki se je s spre- jetjem odloka strinjal z razpisom za izbor koncesionarja. Kot je v obrazložitvi osnutka odloka že okto- bra lani zapisal nazarski župan Matej Pečovnik, občina takrat še ni imela urejene obvezne go- spodarske javne pomoči oskrbe in namestitve zapuščenih živali. Prav tako ni imela sklenjene ustrezne pogodbe z zavetiščem, saj jo je izva- jalec enostransko odpovedal. Na decembrski zadnji redni seji občinskega sveta so tako na- zarski svetniki v drugi obravnavi sprejeli odlok o načinu opravljanja in o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve za- puščenih živali na območju Občine Nazarje. Na podlagi sprejetega odloka bo sprejet tudi pravil- nik o sofinanciranju kastracije in sterilizacije. SJ Za boljšo prometno varnost TABOR – V času odprtja pogodbene pošte je v avli občine vsak dan na ogled javna raz- stava o občinski celostni prometni strategiji. Zainteresirani se lahko tako seznanijo z vizi- jo, glavnimi cilji in namenom strategije, prav tako tudi s celostnim prometnim načrtova- njem in stanjem prometa v občini. Slednjega največ občanov ocenjuje kot zadovoljivega. »Občina Tabor je majhna, podeželska, tesno povezana občina, ki je prijazna občanom in s prometno varnostjo ter skrbjo za okolje želi iz- boljšati kakovost življenja vseh prebivalcev,« se glasi vizija taborske občinske celostne prometne strategije. Na javni razstavi, ki jo je Občina Ta- bor pripravila v sodelovanju s Prometnim inšti- tutom Ljubljana, lahko zainteresirani ob viziji in glavnih ciljih spoznajo tudi izzive pri hoji in kolesarjenju ter javnem in motoriziranem potni- škem prometu v občini. Razstava med drugim prikazuje stanje prometa v občini, prav tako največje težave občanov, med katerimi prevla- dujejo pomanjkanje pločnikov, redek ali slabo organiziran javni promet in nevarne šolske poti. Razstava ob tem vključuje tudi analizo potovalnega načina v občini. V sklopu izdelave občinske prometne strategije Občine Tabor je bila minuli teden v tamkajšnji sejni sobi že 2. javna razprava na to tematiko. Celostna pro- metna strategija je sicer sofinancirana v okviru javnega razpisa za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij, ki jo izvajajo v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. SJ Kot je poudaril Janko Kos, so prvič v njegovem županovanju občinski svetniki proračun sprejeli sogla- sno. (Foto: Tone Tavčer) Žalski župan Janko Kos je s sodelavci v prvi polovici januarja tudi letos pri- pravil tradicionalno ponovoletno srečanje s predstavniki medijev. Na njem je spregovoril o naložbah, ki so v Žalcu zaznamovale leto 2024, hkrati je predstavil projekte, ki bodo v ospredju letos in prihodnje leto. V Žalcu so prihodki za letos predvideni v višini 30,4 milijona evrov, odhodki naj bi znašali približno 37,6 milijona evrov. Največ denarja bo namenjenega gradnji kanalizacije. V občini trenutno projektirajo tudi nov vrtec na Ponikvi, med drugim načrtujejo težko pričakovano obnovo tribune v žalskem športnem centru. A kdaj se bo začela gradnja novega mostu v Grižah, še vedno ni znano. SINTIJA JURIČ Kot je uvodoma povedal žalski župan Jan- ko Kos, so minuli teden v občini Žalec podpi- sali pogodbo med Javnim komunalnim pod- jetjem in Mlekarno Celeia, ki ureja razmerja glede odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki jih mlekarna pošilja v čistilno napravo v Kasazah. Če bo pogodba učinkovala tudi v praksi in bo v Petrovčah manj smradu, bo jasno šele čez približno pol leta. Župan je minuli teden imenoval tudi di- rektorja novega Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec, ki bo začelo delovati 1. aprila. Štiriletni direktorski stolček bo za- sedel Tomaž Kozovinc, ki bo ob tem do 1. oktobra letos opravljal še direktorsko vlogo v mladinskem centru. Saga o gramozu in tribuni se končuje Kot kaže, bo v prihajajočih mesecih v Žalcu epilog dobilo več stvari, ki v občini že nekaj časa dvigujejo prah. Kmalu se bo razpletla usoda velikega kupa gramoza v po- slovi coni Arnovski gozd, ki je tam nastal po poplavah avgusta 2023. Da ga mora podjetje Nivo eko odstraniti, je najprej odločil za to območje pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo MO Celje, po pritožbi podjetja je enako odločil še župan. »Odločbo so v podjetju sprejeli 18. decembra 2024, v enem mesecu lahko sprožijo le še upravni spor, ampak upam, da ga ne bodo. Sicer imamo tudi mi drugačne možnosti, ki jih bomo uveljavili proti podjetju,« je poudaril Kos in dodal, da mora Nivo eko naplavine odstraniti v šestih mesecih. V Žalcu se je dlje časa ugibalo tudi, kdo je zadolžen za urejanje prehoda mimo banke OTP proti Merkurju. Sodišče je odločilo, da prehod sodi k tamkajšnjim stavbam, zato ga po besedah Kosa v občini ne bodo ure- jali. Bodo pa kmalu z zasebnega lastništva na občino formalnopravno prenesli tribuno in streho v Športnem centru Žalec. Tribuno namerava občina nato obnoviti, zato je v ta namen v proračunih za naslednji dve leti zagotovila tudi finančna sredstva. A eno najbolj perečih vprašanj, kdaj se bo začela gradnja novega mostu v Grižah, še vedno ostaja neodgovorjeno. Obveznosti gradnje novega mostu v Grižah, za katerega je občina pred poplavo avgusta 2023 že ime- la denar in vsa dovoljenja, je s tamkajšnjimi popoplavnimi ukrepi zdaj prevzela država. Občina ji bo pri tem pomagala pri odkupih zemljišč, a še vedno čaka na odgovor, kdaj bi se lahko njegova gradnja začela. Ta bi lahko trajala tudi dve leti. Največji proračun doslej S proračunoma občine za leto 2025 in leto 2026, ki so ju svetniki soglasno sprejeli v dru- gi obravnavi, je Kos nadvse zadovoljen. V letu 2025 so prihodki občine predvideni v višini približno 30,4 milijona evrov, odhodki naj bi znašali približno 37,6 milijona evrov. V letu 2026 so prihodki predvideni v višini približno 32 milijonov evrov, odhodki v višini približno 34,5 milijona evrov. »Letošnji proračun je ra- zvojno naravnan in nikoli ni bil tako velik kot zdaj. V primerjavi s slovenskimi občinami smo podpovprečno zadolženi. Moram pou- dariti, da smo v proračun umestili stvari, ki so dosegljive, razen če za katero ne bomo dobili soglasja,« je poudaril Kos. V žalski občini bodo v prihodnjih letih naj- več sredstev namenili gradnji kanalizacije. Po besedah župana bo zato občina prikraj- šana za marsikateri nov projekt, a morajo po odločitvi države v komunalno infrastrukturo v Zabukovici vložiti približno 10 milijonov evrov, približno polovico sredstev bodo do- bili iz dogovora za razvoj regij. Načrtujejo tudi vodovod od Liboj proti Kasazam in vo- dovod med Polzelo, Preboldom in Žalcem, kjer je bila voda pred leti onesnažena. »To je zame zelo pomembno, saj je takrat nekaj sto ljudi od komunale zahtevalo tudi odškodnin- ske zahtevke. Komunala zdaj iz zavarovanja odgovornosti plačuje odškodnine od nekaj sto do tisoč evrov,« je poudaril Kos. Oba vo- dovodna projekta sta težka približno dva mi- lijona evrov, polovico bodo dobili evropskih oz. državnih sredstev. Hitra stanovanjska gradnja V občini trenutno projektirajo tri milijone evrov vreden vrtec na Ponikvi, ki bo po bese- dah župana zgrajen še v tem mandatu. Letos naj bi bil obnovljen tudi nadhod Mavrica pri I. osnovni šoli Žalec, v občini obnavljajo in preurejajo tudi zdravstveni dom. Ker želijo vsaj delno zaščititi Rimsko nekropolo, ki je državni spomenik, so se prijavili tudi na razpis kulturnega ministrstva, kjer lahko za obnovo dobijo približno milijon evrov sred- stev, še milijon bodo nato morali primakniti sami. Tudi v prihodnjih dveh letih bodo v občini nadaljevali s popoplavno obnovo po- škodovanih cest, premostitvenih objektov in sanacijo plazov. »Ponosen sem, da se uravnoteženo razvijamo. Imamo nov vrtec, več novourejene komunalne infrastrukture, ob tem delamo načrte za prihodnost ter gradimo in omogočamo podjetnikom, da vlagajo in umeščajo svoje objekte v prostor,« je poudaril žalski župan Janko Kos. V zadnjih letih se v žalski občini soočajo tudi z izjemno visokim zanimanjem za sta- novanjsko gradnjo. Po besedah župana vla- gatelji tekmujejo, kdo bo stanovanja zgradil prej in kdo jih bo zgradil več. »Do zdaj so vsa, ki so zgrajena v stanovanjskih blokih, prodana. Začetna cena, ki je bila tri leta na- zaj malo več kot 1.500 evrov za kvadratni meter, zdaj krepko presega 3 tisoč evrov,« je povedal Kos in dodal, da je v načrtu gra- dnja nekaj sto stanovanj. Na začetku Šem- petra je predvidena gradnja 240 stanovanj, na drugi strani ceste še 70, zato je župan ta mesec z direkcijo za ceste podpisal tudi sofinancerski sporazum o gradnji krožišča in manjkajoče ceste skozi Šempeter, ki se bo začela letos. Tudi v Žalcu je predvidenih 70 stanovanj, prav tako dva oskrbovana bloka po 30 stanovanj. Nič manj dejavno ni pri individualni gradnji, pri čemer bo med dru- gim na Škafarjevem hribu zgrajenih 24 hiš. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV VOJNIK – V občini v zadnjem času opažajo vedno več primerov vandalizma na šolskih igriščih, kot so kurjenje, vožnja po igriščih z motornimi vozili, polomljene klopi, razbito steklo in poškodovani drogovi. Da bi zagotovili varnost otrok oziroma drugih uporabnikov igrišč ter izboljšali splošno kakovost infrastrukture, so se v občini v preteklih tednih lotili pomembnih izboljšav na šolskih igriščih in v njihovi okolici. »Leto končujemo z grenkobo. Več kot 160 sterili- zacij in kastracij, dolgotrajna zdravljenja, zahtevne operacije, vsakodnevno hranjenje ogromnega števila mačk … je krilo naše društvo ob pomoči donatorjev, brez katerih bi že zdavnaj obupali. Občina Vojnik nima pogodbe z nobenim zavetiščem, kar je nedo- pustno, saj je mačja problematika v kraju izredno pereča. In tako se občani za pomoč obračajo na nas,« v poročilu o delu v letu 2024 navajajo v Društvu za lepše mačje življenje Vojnik. Pereče problematike glede zapuščenih mačk se zavedajo tudi v Občini Vojnik, kjer imajo trenutno objavljen že tretji poziv za podelitev koncesije za oskrbo in namestitev zapušče- nih živali, saj se doslej na razpis ni prijavilo nobeno zavetišče. Župan upa, da bodo imeli tokrat več sreče. BOJANA AVGUŠTINČIČ Izvor vseh težav so nevestni lastniki V Občini Vojnik so v preteklih tednih poskrbeli za izboljšave na šolskih igriščih in v njihovi okolici, s čimer so zagotovili večjo varnost. (Foto: Ob- čina Vojnik) Občina Vojnik je imela vr- sto let sklenjeno pogodbo z zavetiščem Zonzani v Dra- mljah, a jo je slednje lani prekinilo. »Od takrat posku- šamo najti novega izvajalca, a se nihče ne prijavi na naš razpis,« pravi župan Branko Petre, ki opaža, da se s po- dobnimi težavami soočajo tudi sosednje občine. Zavetišča povsem zasedena Če se v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapušče- nih psov, so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči. Zakon o zaščiti živali določa, da so za zapuščene živali oziroma za zagotovitev zavetišč zanje odgovorne občine. Slednje lahko to storijo s podpisom VOJNIK – Zapuščene živali, zlasti mačke in odvrženi mačji mladiči, za lokalno skupnost veliko breme koncesijske pogodbe z enim od slovenskih zavetišč. A težava je, da je zavetišč za zapuščene živali v Sloveniji premalo. Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin jih je v vsej državi trenutno registriranih le 16. Po veljavnem Zakonu o zaščiti živali je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva jav- nega pomena, pri čemer mora biti na vsakih 800 registrira- nih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Vendar približno četrtina slovenskih občin po podatkih uprave še vedno nima sklenjene pogod- be za oskrbo zapuščenih živa- li z nobenim zavetiščem. V Zonzaniju pogodb z no- vimi občinami ne sklepajo, saj so njihove zmogljivosti že polne. Po Zakonu o zaščiti ži- vali zavetišča ne smejo usmr- titi zdravih zapuščenih živali, ki jim v 30 dneh od sprejema ne najdejo skrbnika, pri če- mer morajo večino stroškov njihove oskrbe kriti imetniki zavetišč in občine. Občine trenutno krijejo stroške oskr- be zapuščene živali prvih 30 dni po sprejemu v zavetišče, od 31. do 120. dne je oskrba na plečih imetnika zavetišča, po 120. dnevu žival postane breme državnega proračuna. Kako težave rešujejo v Vojniku? Da se ljudje do omenjene problematike vedemo ne- odgovorno in da nevestni lastniki živali svojo odgo- vornost prelagajo na dru- ge, opozarja župan Branko Petre. Tako tudi v vojniški občini ni malo primerov, ko lastniki mladičke odvržejo kar ob cesti. »Da bi prepre- čili oziroma omejili nežele- no razmnoževanje, smo v občini občanom omogočili pomoč pri kastraciji in steri- lizaciji mačk. V sodelovanju z veterinarskimi postajami v Celju in Slovenskih Konjicah lastnikom storitev omogoča- mo brezplačno. Opažam, da se na občino vsak teden glede tega obrne nekaj občanov,« pojasnjuje župan. V občini je dejavno tudi Društvo za lepše mačje življe- nje (DZLMZ) Vojnik. »Slednje se trudi, a je finančno ome- jeno. Zbira donatorska sred- stva, občina mu nekaj malega sredstev dodeli na razpisu, a to je glede na potrebe daleč premalo za rešitev vseh te- žav,« pravi Petre. Društvo je lani iz naslova občinskih razpisov prejelo približno 670 evrov, medtem ko je za vse veterinarske stro- ške in hrano za živali plačalo več kot 25 tisoč evrov, poja- snjuje Suzana Suholežnik iz DZMLZ Vojnik. »V letu 2024 smo med drugim poskrbeli za 101 sterilizacijo mačk in za 60 kastracij mačkov, kastraci- jo psa in sterilizacijo psičke, za hospitalizacijo muce s tuj- kom v želodcu, za zdravljenje hudega zapleta po steriliza- cije muce, za reševanje sadi- stično mučenega muca, ki je bil polit z bencinom, imel je polno parazitov, zlomljeno čeljust … Poskrbeli smo tudi za dve evtanaziji psičk, za zdravljenje vbodnih in ugri- znih ran mačk ter za nakup hrane in zdravil oziroma am- pul za naše številne varovan- ce …« našteva Suzana Suhole- žnik. Ob tem poudarja, da so člani društva prostovoljci, ki se nesebično trudijo za lepše življenje živali ob vseh svojih drugih obveznostih. Prispevka za pse vendarle ne bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi problematiko glede zapu- ščenih živali urediti z novelo Zakona o zaščiti živali, ki jo pripravlja. Cilj je urediti trajno in boljšo oskrbo zapuščenih živali, pri čemer je veliko pra- hu dvignila zamisel o uvedbi lokalne dajatve za pse, ki pa je vendarle ne bo. Tudi županu Vojnika Branku Petretu se ta predlog ni zdel dober: »Ideja je bila, da bi občine od lastni- kov psov pobirale dajatev v višini 20 evrov letno, lokalna skupnost bi s tem denarjem skrbela za opremljenost jav- nih površin s koši za iztrebke in podobnim. Toda s tem bi obdavčili tiste, ki imajo stvari najbolj urejene, medtem ko nevestni lastniki živali, ki so najbolj problematični, ne bi nič prispevali. Niti si ne pred- stavljam, kako bi to izvajali. Občine namreč nimajo baz podatkov o lastništvu psov.« Petre zato pozdravlja odlo- čitev ministrstva, da prispev- ka za pse v predvideno novelo Zakona o zaščiti živali ne bo vključilo. Meni tudi, da bi bilo treba tudi pri mačkah uvesti čipiranje in redne veterinarske preglede, kot je to urejeno pri psih. Tako bi se stvari začele počasi urejati, je prepričan. Na ministrstvu dodajajo, da želijo z novelo zakona urediti področje zapuščenih živali: »Zavedamo se, da trenutno financiranje zavetišč ni vzdr - žno. Zato v javni obravnavi pričakujemo predloge javno- sti glede vzdržnega financira- nja oskrbe zapuščenih živali, saj je to odgovornost občin in zavetišč, ki so lokalna zadeva javnega pomena,« poudarjajo. Izboljšave za varnejšo igro in rekreacijo Na igriščih v Vojniku je tako nameščena nova ogra- ja, ki preprečuje dostop mo- tornim vozilom. »V zadnjem času smo bili priča več in- cidentom, ko so vozniki z vozili zapeljali na igrišča, s čimer so ogrožali varnost otrok in drugih uporabnikov. Nova ograja bo poskrbela, da bodo igrišča namenjena iz- ključno svojemu osnovnemu namenu, to je igri in sprosti- tvi,« pravi Urška Mužar iz Občine Vojnik. Kljub ograji je uporabnikom omogočen nemoten dostop do igrišča, dodaja. Urejena je tudi nova pot, ki vodi od igrišč do Osnov- ne šole Vojnik. Stara pot je bila zaradi dotrajanosti tež- ko prehodna, zlasti v dežev- nem vremenu. Prav tako jo je bilo težko vzdrževati. Nova pot je po navedbah vojniške občine varnejša in prijaznejša za hojo. Poseb- no pozornost so v vojniški občini namenili tudi igri- šču z umetno travo, kjer je bila stara kovinska mreža nevarna. Zamenjali so jo z mehkejšo mrežo, ki bo učin- kovito lovila žoge in hkrati zmanjšala tveganje za po- škodbe, pravijo. Na košar- karskem igrišču v Vojniku so zamenjali dotrajane koše z novimi. V vojniški občinski upra- vi upajo, da bodo igrišča in nova oprema na njih ostali nepoškodovani. Ob tem ob- čane pozivajo, naj spodbuja- jo odgovorno vedenje tudi pri najmlajših. BA Medtem ko se v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapuščenih psov, so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči. (Foto: Pixabay) Društvo za lepše mačje življenje Vojnik je lani za vse veterinarske stroške in hrano za zapuščene živali plačalo več kot 25 tisoč evrov, od tega je iz naslova občinskih razpisov prejelo približno 670 evrov. (Foto: Dzlmz Vojnik) Prispevka za pse, ki bi ga pobirale občine, ne bo. Tako je odločilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po mnenju vojniškega župana predlog o omenjeni dajatvi tudi ni bil dober, saj bi z njim obdavčili tiste lastnike, ki imajo stvari najbolj urejene, medtem ko nevestni lastniki živali, ki so najbolj problematični, ne bi nič prispevali. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Železniška postaja Šmartno ob Paki ima že leto in pol prenovljeno podobo, a še vedno sameva. Ponaša se z novo peronsko in tirno infrastrukturo, podhodom in z urejenimi dostopnimi potmi, treba jo je opremiti še z videonadzorom in s podatkovnim omrežjem. V direkciji za infrastrukturo sicer niso pojasnili, zakaj so dela zastala, neuradno naj bi se zatikalo pri denar- ju. Zdaj napovedujejo, da bodo po nekajmesečnem premoru dela končali še pred letošnjim poletjem. V Občini Šmartno ob Paki upajo, da bodo v direkciji po večkratnih zamikih roka za končanje del tokrat držali besedo. BARBARA FURMAN V preteklih letih je Me- stna občina Velenje na ob- močju plazu v Šenbricu iz- vajala manjša vzdrževalna dela, z njegovo temeljito sanacijo, ki jo je končala pred dnevi, pa je zagoto- vila dokončno rešitev. Na tem območju je obnovila tudi cestišče in tako izbolj- šala prometno varnost. Kot so še povedali v ve- lenjski občinski upravi, bo letošnjo pomlad občina začela obnavljati plazove v krajevnih skupnostih Šen- tilj, Pesje, Škale, Kavče, Podkraj in Vinska Gora. Skupna vrednost omenje- nih obnov znaša približno 3,5 milijona evrov. BF Tudi letos brez provizije VELENJE – Občani lahko tudi letos plačujejo položnice za različne storitve na enem mestu in brez provizij. Storitev plačilnega prometa velenjske mestne blagajne, ki uspešno deluje že od leta 2010, bo tudi letos izvajala Pošta Slovenije. Plačilo položnic brez provizije je za občanke in občane Ve- lenja omogočeno v poslovalnici Pošte Slovenije na Kidričevi cesti vsak delovni dan od 8. do 19. ure in v poslovalnici Pošte Slovenije na Partizanski cesti ob ponedeljkih, sredah in petkih v dopoldanskem času od 9. do 12. ure ter v popoldanskem času do 16. ure, ob torkih in četrtkih do 18. ure. Kot so še pojasnili v velenjski občinski upravi, plačilo brez provizije velja le za položnice do zneska tisoč evrov, ki vklju- čujejo številko pogodbe, sklenjene s Pošto Slovenije. Ta mora biti vidno navedena na položnici. Če številka pogodbe na položnici ni razvidna, je provizijo treba poravnati. Gibalno ovirane osebe lahko položnice plačajo pismonoši. BF Saniran plaz v Šenbricu VELENJE – Občina bo v pomladnih me- secih nadaljevala sanacijo plazov. Nekateri so se sprožili v predlanskih poplavah. V ta namen je v letošnjem proračunu zagotovila 3,5 milijona evrov. Prejšnji teden je končala obsežno sanacijo plazu v Šenbricu v krajevni skupnosti Konovo. Prenovljen cestni odsek v Šenbricu (Foto: MOV) Prenovljen cestni odsek v Šenbricu (Foto: MOV) Prenovljen cestni odsek v Šenbricu (Foto: MOV) Odprli ograjeno igrišče CELJE – Obnovljeno športno igrišče pri Osnovni šoli Hudinja, ki je lani dobilo novo po- dobo, ima zdaj sodobno tribuno na severni strani. Prejšnja struktura, ki je bila dotrajana in neprimerna za uporabo, je zamenjana z varno in uporabno betonsko konstrukcijo. »Nova tribuna zagotavlja večjo varnost in udobje ter hkrati krepi naše poslanstvo ustvar- janja prostorov, ki spodbujajo zdrav življenjski slog in povezanost skupnosti. Naložba bo zagotovo razveselila osnovnošolce, športnike ter druge obiskovalce, ki igrišče uporabljajo v popoldanskem času. V spomladanskem času bomo z zemeljskimi deli dokončno uredili še okolico tribune,« pravijo v celjski občini. Dodajajo, da je vrednost celotne naložbe malo več kot 92 tisoč evrov. Ljubitelji športa se bodo razveselili tudi novice o odprtju doslej ograjenega športnega igri- šča pri Letnem kopališču Celje. Igrišče, ki je bilo pred leti obnovljeno, so lahko doslej v času obratovanja celjskega bazena uporabljali le njegovi obiskovalci. »V občini smo se z družbo ZPO Celje odločili, da bomo dostop do igrišča celo leto omogočali vsem občanom, kar bo prispevalo k še boljšim možnostim rekreacije v našem mestu. Za odprtje igrišča, kar bomo omogočili s prestavitvijo ograje, ki obdaja letno kopališče, so se močno zavzemali tudi v Krajevni skupnosti Medlog. Dela bodo končala v kratkem,« še dodajajo v občini. SŠol Športno igrišče pri celjskem letnem bazenu (Foto: MOC/Edi Einspieler) Nadgradnja železniške postaje Šmartno ob Paki se je ustavila tik pred koncem Odprtje pred letošnjim poletjem? Župan Janko Kopušar upa, da se bo prenova končala do konca pomladi. (Foto: Andraž Purg) Prenova železniške postaje je doslej stala več kot 3 milijone evrov. (Foto: arhiv občine) Železniško postajo v Šmar- tnem ob Paki je direkcija za infrastrukturo začela prena- vljati septembra 2022. Do ju- nija 2023 je zgradila dva 150 metrov dolga bočna perona ter podhod z dvigali, ki omo- goča potnikom varen dostop do peronov. Podhod in pero- ni imajo nadstrešek, urejen je tudi prostor za zaščito potni- kov pred vremenskimi vplivi. Številne novosti V sklopu ureditve tirnih naprav je bil ukinjen tir 1 s pripadajočimi kretnicami, na območju peronov sta bila obnovljena tir 2 in 3. Otočna perona ob postajni stavbi sta bila odstranjena. Na celotni postaji so urejene razsvetlja- va peronov ter signalnovar- nostne in telekomunikacijske naprave. Za dostop do obeh novih peronov so urejene dostopne poti za kolesarje in pešce, prilagojena je tudi cesta mimo peronov. Ob že- lezniški postaji je direkcija za infrastrukturo uredila tudi 18 parkirnih mest za vozila, eno parkirno mesto je namenjeno invalidom, ter 14 parkirnih mest za kolesa. Prav tako je prenovila postajno poslopje, ki ima novo fasado ter nove prostore za potrebe upra- vljavca in zunanjega najema. Ob postajni stavbi je ureje- nih šest novih parkirnih mest za kolesa. Kot so še pojasnili v direkciji za infrastrukturo, morajo železniško postajo opremiti še z videonadzorom in s podatkovnim omrežjem. Večja varnost Prav tako je bilo prenove deležno postajno poslopje, ki ima novo fasado, ob njem je urejenih šest parkirnih mest za kolesa. Železniška postaja Šmartno ob Paki je po nadgradnji potnikom bolj dostopna, predvsem pa bolj varna, saj nov podhod omo- goča varen prehod in dostop do obeh peronov. K večji varnosti bosta pri- pomogli tudi ukinitev nivoj- skega prehoda Polzela 2 čez železniško progo Celje–Ve- lenje ter gradnja 275 metrov dolge povezovalne ceste in novega mostu. Direkcija za infrastrukturo je za izvedbo projekta nad- gradnje Železniške postaje Šmartno ob Paki doslej pri- spevala 3,11 milijona evrov, Občina Šmartno ob Paki pa je v celoti fi nancirala pripra- vo naložbene dokumentaci- je, odkup zemljišč in gradnjo dostopnih poti do peronov vključno z razsvetljavo. Prav tako je delno fi nancirala izde- lavo projektne dokumentaci- je, obnovo ceste ob progi ter ureditev parkirišča. Vandalizem Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar pravi, da podhod pod železniško progo občani več mesecev že uporabljajo. »Podhod je na zahtevo občine v uporabi od junija lani, vendar še ni v celoti uporaben, saj novi dvi- gali še ne delujeta. Občina je poskrbela za tehnični pre- vzem podhoda, ki omogoča njegovo začasno uporabo. Slovenske železnice zago- tavljajo čiščenje podhoda in stopnišč, vendar za to ne skrbijo tako dosledno, kot si želimo,« priznava župan. Ob tem opozarja, da tako v železniškem podhodu kot na postajališču prihaja do van- dalizma ter kršenja javnega reda in miru. Zato je občina k ukrepanju pozvala Policijsko postajo Velenje. »Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili od predstavnikov ministrstva za infrastrukturo, naj bi odprtje postajališča s podhodom po več podaljšanjih roka za dokončanje del vendarle dočakali maja letos. Podhod je na našo zahtevo v uporabi od junija lani, vendar še ni v celoti uporaben, saj novi dvigali še ne delujeta,« je pojasnil župan Janko Kopušar. »Ne glede na vse je pre- nova železniške postaje za našo občino zelo pomemb- na pridobitev. Predvsem za- radi izboljševanja varnosti vseh udeležencev v prometu ter spodbujanja trajnostne mobilnosti. Kljub številnim zapletom in zavlačevanjem, ki nas spravljajo v slabo vo- ljo, se veselimo konca del. Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili iz direkcije za infrastrukturo, naj bi odprtje postajališča po več podaljša- njih roka za dokončanje del vendarle dočakali do konca pomladi,« je še pripomnil žu- pan Janko Kopušar. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 4, 23. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Železniška postaja Šmartno ob Paki ima že leto in pol prenovljeno podobo, a še vedno sameva. Ponaša se z novo peronsko in tirno infrastrukturo, podhodom in z urejenimi dostopnimi potmi, treba jo je opremiti še z videonadzorom in s podatkovnim omrežjem. V direkciji za infrastrukturo sicer niso pojasnili, zakaj so dela zastala, neuradno naj bi se zatikalo pri denar- ju. Zdaj napovedujejo, da bodo po nekajmesečnem premoru dela končali še pred letošnjim poletjem. V Občini Šmartno ob Paki upajo, da bodo v direkciji po večkratnih zamikih roka za končanje del tokrat držali besedo. BARBARA FURMAN V preteklih letih je Me- stna občina Velenje na ob- močju plazu v Šenbricu iz- vajala manjša vzdrževalna dela, z njegovo temeljito sanacijo, ki jo je končala pred dnevi, pa je zagoto- vila dokončno rešitev. Na tem območju je obnovila tudi cestišče in tako izbolj- šala prometno varnost. Kot so še povedali v ve- lenjski občinski upravi, bo letošnjo pomlad občina začela obnavljati plazove v krajevnih skupnostih Šen- tilj, Pesje, Škale, Kavče, Podkraj in Vinska Gora. Skupna vrednost omenje- nih obnov znaša približno 3,5 milijona evrov. BF Tudi letos brez provizije VELENJE – Občani lahko tudi letos plačujejo položnice za različne storitve na enem mestu in brez provizij. Storitev plačilnega prometa velenjske mestne blagajne, ki uspešno deluje že od leta 2010, bo tudi letos izvajala Pošta Slovenije. Plačilo položnic brez provizije je za občanke in občane Ve- lenja omogočeno v poslovalnici Pošte Slovenije na Kidričevi cesti vsak delovni dan od 8. do 19. ure in v poslovalnici Pošte Slovenije na Partizanski cesti ob ponedeljkih, sredah in petkih v dopoldanskem času od 9. do 12. ure ter v popoldanskem času do 16. ure, ob torkih in četrtkih do 18. ure. Kot so še pojasnili v velenjski občinski upravi, plačilo brez provizije velja le za položnice do zneska tisoč evrov, ki vklju- čujejo številko pogodbe, sklenjene s Pošto Slovenije. Ta mora biti vidno navedena na položnici. Če številka pogodbe na položnici ni razvidna, je provizijo treba poravnati. Gibalno ovirane osebe lahko položnice plačajo pismonoši. BF Saniran plaz v Šenbricu VELENJE – Občina bo v pomladnih me- secih nadaljevala sanacijo plazov. Nekateri so se sprožili v predlanskih poplavah. V ta namen je v letošnjem proračunu zagotovila 3,5 milijona evrov. Prejšnji teden je končala obsežno sanacijo plazu v Šenbricu v krajevni skupnosti Konovo. Prenovljen cestni odsek v Šenbricu (Foto: MOV) Prenovljen cestni odsek v Šenbricu (Foto: MOV) Prenovljen cestni odsek v Šenbricu (Foto: MOV) Odprli ograjeno igrišče CELJE – Obnovljeno športno igrišče pri Osnovni šoli Hudinja, ki je lani dobilo novo po- dobo, ima zdaj sodobno tribuno na severni strani. Prejšnja struktura, ki je bila dotrajana in neprimerna za uporabo, je zamenjana z varno in uporabno betonsko konstrukcijo. »Nova tribuna zagotavlja večjo varnost in udobje ter hkrati krepi naše poslanstvo ustvar- janja prostorov, ki spodbujajo zdrav življenjski slog in povezanost skupnosti. Naložba bo zagotovo razveselila osnovnošolce, športnike ter druge obiskovalce, ki igrišče uporabljajo v popoldanskem času. V spomladanskem času bomo z zemeljskimi deli dokončno uredili še okolico tribune,« pravijo v celjski občini. Dodajajo, da je vrednost celotne naložbe malo več kot 92 tisoč evrov. Ljubitelji športa se bodo razveselili tudi novice o odprtju doslej ograjenega športnega igri- šča pri Letnem kopališču Celje. Igrišče, ki je bilo pred leti obnovljeno, so lahko doslej v času obratovanja celjskega bazena uporabljali le njegovi obiskovalci. »V občini smo se z družbo ZPO Celje odločili, da bomo dostop do igrišča celo leto omogočali vsem občanom, kar bo prispevalo k še boljšim možnostim rekreacije v našem mestu. Za odprtje igrišča, kar bomo omogočili s prestavitvijo ograje, ki obdaja letno kopališče, so se močno zavzemali tudi v Krajevni skupnosti Medlog. Dela bodo končala v kratkem,« še dodajajo v občini. SŠol Športno igrišče pri celjskem letnem bazenu (Foto: MOC/Edi Einspieler) Nadgradnja železniške postaje Šmartno ob Paki se je ustavila tik pred koncem Odprtje pred letošnjim poletjem? Župan Janko Kopušar upa, da se bo prenova končala do konca pomladi. (Foto: Andraž Purg) Prenova železniške postaje je doslej stala več kot 3 milijone evrov. (Foto: arhiv občine) Železniško postajo v Šmar- tnem ob Paki je direkcija za infrastrukturo začela prena- vljati septembra 2022. Do ju- nija 2023 je zgradila dva 150 metrov dolga bočna perona ter podhod z dvigali, ki omo- goča potnikom varen dostop do peronov. Podhod in pero- ni imajo nadstrešek, urejen je tudi prostor za zaščito potni- kov pred vremenskimi vplivi. Številne novosti V sklopu ureditve tirnih naprav je bil ukinjen tir 1 s pripadajočimi kretnicami, na območju peronov sta bila obnovljena tir 2 in 3. Otočna perona ob postajni stavbi sta bila odstranjena. Na celotni postaji so urejene razsvetlja- va peronov ter signalnovar- nostne in telekomunikacijske naprave. Za dostop do obeh novih peronov so urejene dostopne poti za kolesarje in pešce, prilagojena je tudi cesta mimo peronov. Ob že- lezniški postaji je direkcija za infrastrukturo uredila tudi 18 parkirnih mest za vozila, eno parkirno mesto je namenjeno invalidom, ter 14 parkirnih mest za kolesa. Prav tako je prenovila postajno poslopje, ki ima novo fasado ter nove prostore za potrebe upra- vljavca in zunanjega najema. Ob postajni stavbi je ureje- nih šest novih parkirnih mest za kolesa. Kot so še pojasnili v direkciji za infrastrukturo, morajo železniško postajo opremiti še z videonadzorom in s podatkovnim omrežjem. Večja varnost Prav tako je bilo prenove deležno postajno poslopje, ki ima novo fasado, ob njem je urejenih šest parkirnih mest za kolesa. Železniška postaja Šmartno ob Paki je po nadgradnji potnikom bolj dostopna, predvsem pa bolj varna, saj nov podhod omo- goča varen prehod in dostop do obeh peronov. K večji varnosti bosta pri- pomogli tudi ukinitev nivoj- skega prehoda Polzela 2 čez železniško progo Celje–Ve- lenje ter gradnja 275 metrov dolge povezovalne ceste in novega mostu. Direkcija za infrastrukturo je za izvedbo projekta nad- gradnje Železniške postaje Šmartno ob Paki doslej pri- spevala 3,11 milijona evrov, Občina Šmartno ob Paki pa je v celoti fi nancirala pripra- vo naložbene dokumentaci- je, odkup zemljišč in gradnjo dostopnih poti do peronov vključno z razsvetljavo. Prav tako je delno fi nancirala izde- lavo projektne dokumentaci- je, obnovo ceste ob progi ter ureditev parkirišča. Vandalizem Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar pravi, da podhod pod železniško progo občani več mesecev že uporabljajo. »Podhod je na zahtevo občine v uporabi od junija lani, vendar še ni v celoti uporaben, saj novi dvi- gali še ne delujeta. Občina je poskrbela za tehnični pre- vzem podhoda, ki omogoča njegovo začasno uporabo. Slovenske železnice zago- tavljajo čiščenje podhoda in stopnišč, vendar za to ne skrbijo tako dosledno, kot si želimo,« priznava župan. Ob tem opozarja, da tako v železniškem podhodu kot na postajališču prihaja do van- dalizma ter kršenja javnega reda in miru. Zato je občina k ukrepanju pozvala Policijsko postajo Velenje. »Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili od predstavnikov ministrstva za infrastrukturo, naj bi odprtje postajališča s podhodom po več podaljšanjih roka za dokončanje del vendarle dočakali maja letos. Podhod je na našo zahtevo v uporabi od junija lani, vendar še ni v celoti uporaben, saj novi dvigali še ne delujeta,« je pojasnil župan Janko Kopušar. »Ne glede na vse je pre- nova železniške postaje za našo občino zelo pomemb- na pridobitev. Predvsem za- radi izboljševanja varnosti vseh udeležencev v prometu ter spodbujanja trajnostne mobilnosti. Kljub številnim zapletom in zavlačevanjem, ki nas spravljajo v slabo vo- ljo, se veselimo konca del. Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili iz direkcije za infrastrukturo, naj bi odprtje postajališča po več podaljša- njih roka za dokončanje del vendarle dočakali do konca pomladi,« je še pripomnil žu- pan Janko Kopušar. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 4, 23. januar 2025 KULTURA Med 3. in 17 . februarjem bodo na odrskih deskah Slo- venskega ljudskega gledališča (SLG) Celje in na drugih partnerskih lokacijah ponovno zaživeli že tradicio- nalni Dnevi komedije. Letos bo festival zaznamoval bogat spremljevalni program, tokratna posebnost je tudi popolnoma neodvisna selektorica, dramaturginja in teatrologinja Tereza Gregorič, ki je v tekmovalni program uvrstila osem predstav. Strokovno žirijo bodo letos sestavljali igralka Miranda Trnjanin, dramatik, dramaturg, scenarist in vsestranski umetnik Nebojša Pop – Tasić ter dramaturginja in piska Tajda Lipicer. LARISA JEKNIĆ Z glasbo bliže tradiciji Glasbenik Gašper Piano, celjski kitarist, ki živi v Belgiji, je izdal nov glasbeni album Slovenian folk songs. V njem je interpretiral slovensko ljudsko glasbo in pri tem odkril bogato glasbeno izročilo. Med interpretiranimi skladbami lahko tako med drugim najdemo Marko skače, Izidor ovčice pasel in Kukavica. most med zgodovino in seda- njostjo. »Glasbeno so me pri- vlačili motivi in sorodnost z improvizacijo, vsebinsko me je navdihnila namembnost tradicij, kot so obredi, običaji in osmišljanje življenja sku- pnosti,« je pojasnil. Izbral je nekaj pesmi, ki so imele zanj zanimivo vsebino in privlač- no melodijo in pri katerih je zaslutil kreativni potencial za interpretacijo. »Posvetil sem se preigravanju melodij, njihovemu harmoniziranju in postavljanju aranžmajev za solo kitaro.« Skladbe je ponovno interpretiral z raz- ličnimi glasbenimi slogi, kot so džez, barok, serializem in ambientalna glasba. Glasbo je ustvarjal občasno v obdobju osmih mesecev. »Če bi strnil postopek skladanja, vaj, sne- manja in produkcije, lahko govorimo o približno petih tednih,« je dejal. Album bi opisal: »Osebna in nekomer- cialna interpretacija sloven- ske folklorne lasbe. Igrivost in raznolikost skladb stremita k spodbujanju zavedanja, da je lahko tovrstna tradicija neusa- hljiv vir navdiha, njena pripo- vednost pa odprta vsakemu za nove izraze in variacije.« LJ »Z interpretacijo slovenske ljudske glasbe in s sodobni- mi glasbenimi pristopi sem stremel k drugačnemu nači- nu glasbenega ustvarjanja, skladanja, eksperimentira- nja in izvajanja,« je povedal Gašper Piano je med svojim ustvarjanjem odkril bogato glas- beno izročilo. (Foto: Mark Požlep) Gašper Piano. Kot je dejal, se je njegov navdih rodil iz preučevanja tovrstne tradi- cije, pri čemer je odkril bo- gato glasbeno izročilo, ki ga je preobrazil in tem ustvaril edinstven ter svojstven zvočni General Maister v Konjicah Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah je do začetka februarja na ogled razstava o generalu Rudolfu Maistru (1874–1934). Fotografi je na uličnih panojih predstavljajo delo in življenje slovenskega generala, borca za slovensko severno mejo, a tudi pesnika, slikarja in bibliofi la. Fotografsko razstavo so že lani pripravili v Vojaškem muzeju Slovenske vojske, z njo so počastili 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala Rudolfa Maistra. Vsebina raz- stave predstavlja njegovo otroštvo, primarno družino, vojaško kariero in njegovo kulturno udejstvovanje, saj je med drugim pisal pesmi in slikal, dejaven je bil tudi v domoznanstvu. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, obiskoval osnovno šolo v Mengšu in Kranju, kjer je leta 1890 končal tudi nižjo gimnazijo, nato v Ljubljani še peti in šesti razred ljubljanske gimnazije. Njegova vojaška pot se je začela leta 1892. V prevratnem času je 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo v mestu Maribor. Na njegovo zahtevo ga je Narodni svet za Štajersko povišal v čin generala in ga razglasil za vojaškega poveljnika Maribora ter poveljnika enot na slovenskem Štajerskem. Zasedel je slovensko narodno mejno območje na Štajerskem, po katerem je po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti potekala državna meja. BF Razstava bo na konjiškem Starem trgu na ogled še tri tedne. (Foto: arhiv občine) Kultni Dnevi komedije Ponovno smeh na gledaliških odrih Letošnje predstave, ki so se se uvrstile v tekmovanje, so Mnogo hrupa za nič, Hrup za odrom, Kakor vam drago in 3JA. Z neodvisne scene se bodo letos predstavile kar tri uprizoritve, in sicer Pegule, Kralj ulice in Tatovi podob. Med tekmovalnimi predsta- vami je tudi koprodukcija V iskanju izgubljenega jezika. Od tega kar pet predstav ni bilo v prvotnem naboru pri- javljenih uprizoritev, so po- jasnili v SLG Celje. »Tak iz- bor je skladen s pravilnikom delovanja festivala, katerega 10. točka določa, da lahko selektor izjemoma k sode- lovanju povabi tudi upri- zoritev, ki ni prijavljena, če presodi, da bo njena izvedba zaokrožila pregled in celovi- tost predstavitve komedijske produkcije v minulem letu,« so zapisali. Selektorica iskreno o položaju komedije v Sloveniji Tereza Gregorič je na tiskov- ni konferenci pretekli četrtek jasno izrazila svoje mnenje gle- de položaja komedije v sloven- skem gledališkem prostoru. »V primerjavi z resnejšimi žanri zavzema drugo ali tretje me- sto. V primerjavi s prejšnjimi leti je očitno, da institucional- na gledališča komedije na oder postavljajo brez razmisleka, ki bi ga nujno potrebovale,« je opomnila. Ob tem je dodala, da je komedija eden najtežjih žanrov. Poudarila je še, da se neodvisna scena za komedije skoraj ne odloča, kar je škoda, saj se ta žanr na sceni, kjer je v ospredju eksperiment, ne razvija. V letošnjem naboru in izbir- nem procesu je bila kritična predvsem do zastarelih prije- mov, kot so na primer netočne predstavitve žensk in manjšin v predstavah. Kot je dejala, je pogrešala tudi odločnejše aktualizacije. Glede izbranih predstav je dejala: »Najbolj sem ponosna, da je kar pet predstav povsem novih. To priča o plodnosti gledališke- ga ustvarjanja, obenem to ve- dno prinese tudi kaj novega in svežega.« Po njeni razlagi besedilo tako ne more biti za- starelo, saj je pisano z dana- šnjimi očmi. Sodoben, celovit in napreden program Kot je dejal upravnik SLG Celje Miha Golob, bo leto- šnji program festivala »poln, progresiven in tudi provoka- tiven«. Obenem je izrazil za- dovoljstvo, da je festival letos dobro fi nančno podprt, in se zahvalil vsem sponzorjem. Med drugim je pojasnil, da je letošnje, 33. Dneve kome- dije dodatno podprla Mestna občina Celje, ki je svoj pri- spevek podvojila z 20 tisoč na 40 tisoč evrov. Festival je letos prvič podprlo tudi mi- nistrstvo za kulturo, in sicer z 20 tisoč evri. Kot je dejal upravnik, verjetno zaradi plodnega in kakovostnega dela gledališča v zadnjih dveh letih. Kot so še dejali v SLG Celje, bomo letos lahko priča zanimivemu ter s ko- medijskega in tematskega vidika vznemirljivemu fe- stivalu. Tako kot lani bodo pogovore vodile igralke in igralci celjskega ansambla, kar izkazuje kolektivno in kolegialno angažiranost ce- lotne celjske gledališke hiše pri festivalu. Bogat spremljevalni program Poleg osmih tekmovalnih predstav se bo v bogatem spremljevalnem programu zvrstilo veliko dogodkov, namenjenih tako ljubiteljski kot strokovni javnosti, s či- mer festival smiselno bogati svoje dejavnosti in dogajanje na regionalni in državni rav- ni, so poudarili v celjskem SLG. Tako bodo obiskovalci poleg predstav deležni tudi okroglih miz, delavnic, kon- certa in prostorske postavi- tve. Selektorica letošnjega spremljevalnega programa je producentka v SLG Celje Mojca Redjko. V tekmovalni program se je uvrstila tudi predstava celjskega SLG 3JA!, avtorja in režiserja Matije Solceta. (Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje) Z leve proti desni: letošnja selektorica programa Tereza Gregorič, upravnik SLG Celje Miha Golob in selektorica spremljevalnega programa Mojca Redjko. (Foto: SLG Celje) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 4, 23. januar 2025 NAŠA TEMA Ko narava zadiha s polnimi pljuči Zima v odmaknjeni, a idilični naravi Solčavsko s slikovito pokrajino in z gorskimi pobočji že dolgo velja za enega najbolj odročnih in nedota- knjenih predelov ne le naše regije, temveč tudi države. Med strmimi vijugastimi cestami daleč od mestnega vrveža čas teče nekoliko počasneje. Tam še vedno najdemo številne visokogorske samotne kmetije, ki že stoletja prehajajo iz generacije v generacijo. Ker njihov vsakdan narekuje narava, se pozimi, ko do- mačije pobeli snežna odeja, življenje tam nekoliko umiri. S čim si kmetje krajšajo zasnežene zimske dni, kakšno vlogo ima pri njih turizem, kako se pri- lagajajo milejšim zimam in ali imajo prevozne ceste v dolino? Obiskali smo štiri kmetije na Solčavskem in skušali pobližje spoznati njihovo življenje, katerega glavno vodilo je sožitje z naravo. SINTIJA JURIČ, FOTO: ANDRAŽ PURG Življenje in kmetovanje na planini je povsem drugačno kot v dolini, poudarjajo Domen, Vida in Sofija Knez. »Najlepši pri nas je mir« Zaradi želje po odkriva- nju, kako zimo preživlja- jo višje ležeče kmetije na Solčavskem, ki jih je kljub golim tlom v dolini snežna odeja že dodobra prekrila, sva se s fotografom najprej odpravila v Logarsko doli- no, kjer sva po približno 15 minutah vožnje po vi- jugasti cesti prispela do Kmetije Kočnar. Na doma- čiji, ki leži na nadmorski višini 1.060 metrov, naju je sprejela Fanika, ki se je tja priženila iz sosednjih Luč in si z možem tam ustvarila družino. »Ko si mlad, se niti ne zavedaš, kam se podajaš. Vsakič, ko sem prišla na obisk, se mi je zdel raz- gled prelep, potem mi je to postalo že skoraj samou- mevno. Prej sem še hodila Občina Solčava s približno 500 prebivalci na 102 kva- dratnih kilometrih površine velja za daleč najredkeje po- seljeno občino v Sloveniji. V njej je 48 kmetij, katerih pov- prečna velikost je približno 100 hektarjev. Precej kmetij leži tudi nad 1.000 do 1.200 metri nadmorske višine. »Te kmetije so od vasi Solčava, ki je hkrati upravno središče občine, oddaljene od 6 do 12 kilometrov, kar v ugodnih pogojih predstavlja pol ure vožnje z avtomobilom. Gle- de na to menim, da so vse kmetije bolj ali manj odroč- ne,« je uvodoma pojasnila višja svetovalka za razisko- valno delo v Občini Solčava Mateja Brlec Suhodolnik. Poseljenost odročnih ob- močij je po njenem mnenju eden ključnih kazalcev ži- vosti območja in ohranjanja trdnih skupnosti. Pošto do doma vozijo že 14 let Po besedah Mateje Brlec Suhodolnik občina skuša obstoj odročnih kmetij pod- pirati na vseh področjih – z vzpostavljanjem in vzdrževa- njem infrastrukture, z razvoj- nimi politikami in tudi nepo- srednimi razvojnimi sredstvi. Od leta 2010 na Solčavskem pošto dostavljajo do vsakega doma. »Ob prvi dostavi po- šte na najvišje ležečo kmetijo na Solčavskem in v Sloveniji, kmetijo Bukovc na 1.327 me- trih nadmorske višine, smo pripravili tudi manjšo slove- snost. Pošta je bila tja prvič dostavljena v snežnem me- težu 29. novembra 2010. To je bil za Solčavane po dese- tih letih močnih prizadevanj velik dogodek in velik preo- brat,« je še povedala. Javnega prevoza do višje ležečih kmetij sicer nimajo, za šoloobvezne otroke je po kmetijah organiziran šolski prevoz. »Ta je jeseni in spo- mladi organiziran že od pribli- žno leta 1981, v zimskem času pa od približno leta 1987. Do takrat smo otroci z odročnih kmetij v zimskem času bivali v internatu v Solčavi,« se spo- minja tudi sama. Za pluženje cest do kmetij skrbijo zimske službe, nekatere odseke kme- tje plužijo tudi sami. Zavest do zemlje Ob kmetijstvu in gozdarstvu je ena ključnih gospodarskih panog na Solčavskem turizem. Na kmetijah je močno prisoten tudi kot dopolnilna dejavnost, kar po besedah Mateje Brlec Suhodolnik daje destinaciji Lo- garska dolina-Solčavsko veliko dodano vrednost. »Solčavsko je veliko dlje kot stoletje pre- poznavno kot turistično obmo- čje. Ob pešanju velikih trdnih, ponekod še samooskrbnih kmetij bi izgubili tudi velik turistični potencial.« A ključ do ohranjanja in razvoja kmetij se po njenih besedah skriva v zavesti po- sameznih rodov in trajno- stnem gospodarjenju, ki smo mu priča že stoletja. »Otroci tega prostora smo odraščali po vzoru dedov, očetov in mater v dobrem in slabem, in sicer v tesni povezanosti z naravo. V teh okoliščinah smo se kalili, pridobivali mo- drost, srčnost in globoko spo- štljivost do narave in zemlje,« je še povedala sogovornica. In dodala: »Zavest vsakokra- tnega gospodarja tukajšnjih posesti, da je na svoji zemlji in da je vez v verigi nepreki- njeno nizajočih se generacij rodu, ga navdaja s ponosom. Hkrati čuti, da mu to nalaga dolžnost braniti dediščino prednikov, jo ohranjati in obvarovati pred oskrumbo napačno pojmovanega na- predka.« v službo, ko so se nama rodili otroci, sem ostala doma, saj smo imeli zelo veliko dela,« »Sprijazniti se moraš, da ne moreš vsak dan v trgovino po vsako malenkost, ampak greš enkrat tedensko in ta- krat opraviš večji nakup,« je še pripomnila. »Žal je vsako leto manj snega, zato nas ta več ne ovira toliko. V preteklosti so bili namreč tudi tedni, ko otroci zaradi njega niso mogli v šolo,« je povedala Fanika Kočnar. je uvodoma povedala Fanika, ki se je, kot pravi, temu nači- nu življenja hitro prilagodila. Ker so v dolini štiri kmetije, ki imajo šoloobvezne otroke, občina zanje vsak dan zago- tovi šolski prevoz. A večjo logistično težavo imajo s prevozom starejše hčerke, ki obiskuje srednjo šolo v Celju. »Dijaški dom je bil zaseden, zato se mora vsak dan voziti v šolo z avtobusom, a se je hitro navadila. Septembra in oktobra jo moramo na avto- bus peljati in iti ponjo v Lo- garsko dolino, preostale me- sece jo vozimo na avtobus v Solčavo,« je povedala Fanika. In pozimi? S pluženjem cest pozimi so zelo zadovoljni. Če so mora- li njihovi otroci v preteklosti zaradi veliko zapadlega snega kdaj ostati tudi doma, je sne- ga zdaj vedno manj, zato ima- jo tudi pozimi ceste prevozne skoraj vsak dan. Izjemno hva- ležni so tudi za poštarja, ki jim pošto kljub zahtevnosti terena dostavlja na dom. »Še vedno smo velikokrat brez elektrike. Če je zelo vetrovno, je nimamo tudi po cel teden. Zadnja leta je sicer malo bolj- še,« je še povedala Fanika. A kljub temu pravi, da domačije v visokogorju ni- kakor ne bi zamenjala za mestni vrvež. Na kmetiji glavni vir dohodka predsta- vlja gozd, ukvarjajo se tudi z živinorejo in se trudijo, da bi bili čim bolj samooskrb- ni. Fanika se ukvarja tudi s peko kruha in peciva. Po- zimi, ko narava počiva, si, kot pove sogovornica, malo več časa zase vzamejo tudi oni. »Takrat tudi ›fi lcamo‹ in ›štrikamo‹, saj imamo svoje ovce in tudi volno. Sicer pa moramo še vedno iti vsak dan v hlev, zato nam tudi pozimi dela ne zmanjka,« je še povedala sogovornica, ki na visokogorski domačiji najbolj ceni mir. Fanika Kočnar se ukvarja tudi s peko peciva. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 4, 23. januar 2025 NAŠA TEMA Nekoč je bilo povsem drugače OB ROBU SINTIJA JURIČ Preteklost ali prihodnost? Samotne visokogorske kmetije so ena najbolj prepoznavnih točk Sol- čavskega. Gospodarjenje z njimi se prenaša iz generacije v generacijo že stoletja in ravno njihovi skrbniki omogočajo, da trajnostno gospodar- jenje ne pade v pozabo. Čeprav so morda res odročnejše, usluge jim ne delajo niti vijugaste in pozimi občasno težko dostopne ceste, ki vodijo do njih, tamkajšnjim prebival- cem nudijo nekaj redkega – življenje v sožitju z naravo, kot so ga poznale že generacije pred nami. Da vračanje k naravi danes postaja vedno bolj zaželeno, kaže tudi veliko zanimanje za turistične obiske na kmetijah. A te nam ne kažejo le, kakšno je bilo življenje nekoč, temveč tudi, kakšno bi lahko bilo danes. Kmetije, ki sva jih minuli teden obiskala s fotografom, so pri naju pustile močan vtis. Sogovorniki so naju odprto sprejeli v svoje domove in nama najprej zadržano, nato nasmejano pripovedovali o svojih mnogoterih zgodbah ter življenju v tem odmaknjenem, a idiličnem koščku narave. Pokazali so nama tudi hleve in pašnike ter povedali vse o tem, kako skrbijo za svoje živali. Med drugim sva izvedela tudi, da živali na visokogorskih pašnikih pogosto živijo skoraj enkrat dlje kot tiste v dolini. No, morda bi se moral svet v času, ko išče odgovore o trajnostni prihodnosti, ozre- ti prav tja – v kraje, kjer preprosto življenje pomeni največ. Glasba je močno vpeta v vso družino Čerček, kar se čuti na vsakem koraku po njihovi turistični kmetiji. Naprej po Solčavski panoramski cesti, le nekaj metrov višje od Kmetije Kočnar, na nadmorski višini 1.227 metrov leži visokogorska Turistična kmetija Perk, katere začetki segajo v leto 1426. Kot večina kmetij na Solčavskem je bila po 2. svetovni vojni požgana, a so jo nato obnovili. Danes tam živijo tri generacije, vodenje kmetije sta prevzela Matej in Silvija Krivec, ki imata štiri otroke. »Z bregov smo speljali proge, s katerih nas zaradi visokega snega ni moglo vreči s sankami. Solčavani smo med sabo tekmovali in se veliko več družili kot danes,« se spominja Jani Čerček. Krog po solčavskih kme- tijah sva s fotografom na- posled sklenila v Solčavi, natančneje na Turistični kmetiji Čerček, ki leži pred vstopom v Logarsko doli- no. Družina Čerček je bila ena prvih družin v Solčavi, ki se je ob delu na kmetiji pred približno 40 leti začela ukvarjati še s turizmom. A to so bili povsem drugačni časi, je poudarila skoraj 83-letna Frančiška Čerček. Da bi solčavske kmetije pred 40 leti oddajale sobe turistom, ni bilo vsakdanje. Frančiška Čerček je bila ena prvih, ki je s pokojnim možem ob kmetiji in službi turistom ponujala še nočitev s polpenzionom. »Naj- več turistov je bilo Hrvatov, Italijanov in Nemcev. Takrat je bila neposredna avtobusna povezava med Zagrebom in Logarsko dolino, zato so se turisti vozili k nam in pri nas ostali po nekaj dni,« se spomi- nja Frančiška. Po besedah njene snahe Ve- ronike, ki z možem Janijem zdaj vodi turistično kmetijo, so zahteve turistov, ki danes k njim prihajajo tudi iz Singa- purja, Južne Koreje, Avstralije in Indije, povsem drugačne. »Turisti dandanes pridejo v Slovenijo za več dni in si zna- menitosti razdelijo po dnevih, da lahko v kratkem času vidijo čim več. Večinoma se pri nas ustavijo za dva ali tri dni, za štiri že zelo redko,« je pove- dala. Na Turistični kmetiji Čerček, kjer je ljubezen do glasbe mogoče čutiti že ob prihodu, glasbila pa je mogo- če opaziti povsod v in ob do- mačiji, sicer ob prenočitvah in zajtrku z lokalnimi dobro- tami ponujajo tudi velnes. Sankaška tekmovanja V Solčavi se z leti niso spremenili le turisti in nji- hove navade, temveč se je z razvojem spremenil tudi ce- loten kraj. »Včasih nisi mogel vsega kupiti. Imeli smo kra- ve, ovce in iz volne smo nato ›štrikali‹ in predli, da smo si lahko naredili nogavice. Da- nes ni več tako,« je poudari- la. Povsem drugačne so bile tudi zime. »Spomnim se, ko je zapadlo toliko snega, da so ga z lesenimi plugi plužili konji. Ko sem hodila v šolo, še ni bilo internata, zato so otroci z višje ležečih kmetij v šolo hodili vsak tretji dan,« je povedala Frančiška in do- dala, da je bila zaradi snega in plazov večkrat zaprta tudi cesta iz Solčave do Luč, do koder so morali kar pešačiti. Če je bilo včasih v Logarski dolini za otroke na voljo smu- čišče, prav tako je bilo razvito ledno plezanje, v zadnjih le- tih tega zaradi pomanjkanja snega ni. V Logarski dolini so sicer še vedno urejene proge za tek na smučeh. »Včasih je bilo eden najbolj priljublje- nih športov sankanje. Imeli smo ogromno snega in z višjih bregov smo si naredili proge, s katerih nas zaradi vi- sokega snega ni moglo vreči s sankami. Solčavani smo med sabo tekmovali in se ve- liko več družili kot danes,« se spominja tudi Frančiškin sin Jani. Kot je poudaril, so se časi močno spremenili. Večina občanov zdaj živi od turizma in kmetijstva, zato izobražene mladine kljub idi- lični naravi v Solčavi vendarle ne morejo zadržati. Vse več turistov dni najavi smo na voljo tudi dnevnim gostom. Ker se na kmetiji trudimo, da smo čim bolj samooskrbni, gostom ob obisku ponujamo svoje do- mače izdelke,« je uvodoma povedal Matej. Kot opažata zakonca Kri- vec, se zanimanje za obisk odmaknjenih kmetij poveču- je. K njim večinoma prihajajo tujci, med njimi prevladu- jejo Evropejci, veliko je tudi Američanov. »Turizem je živa dejavnost, ki se iz leta v leto spreminja. Naša turistična ponudba se je pred desetimi leti bistveno razlikovala od da- našnje, drugačna so bila tudi pričakovanja gostov. Gostje so na primer danes radi sprejeti, zato jim moraš to tudi ponu- diti,« je pripomnila Silvija in dodala, da skušajo kmetijo zato ves čas razvijati in nad- grajevati. Skrb za okolico Na kmetiji med drugim re- dijo slovenske avtohtone pa- sme, kot so cikasto govedo in krškopoljski prašiči, imajo tudi krave, konja … Njihovi dnevi so polni, tudi pozimi. Čeprav imajo tudi otroci za- gotovljen šolski kombi do Logarske doline in nadalje avtobus do Solčave, družini zaradi odmaknjene lege ve- liko časa vzame vožnja otrok na obšolske dejavnosti. »Če vpiševa otroka v glasbeno šolo v Nazarje, ga morava tja peljati in ga tudi počakati, kar terja tako čas kot stroške. Na srečo nama pri prevozu otrok pomagajo starši, saj se otro- ci takoj, ko jih ne vključiš v kakšno obšolsko dejavnost, počutijo prikrajšano. Vsega jim ne moremo ugoditi, a ne- katere stvari se jim vsi skupaj trudimo uresničiti,« je še po- vedal Matej. Vedno milejše zime jim na visokogorski kmetiji sicer ve- dno bolj prizanašajo. Če so leta 2006 izmerili 2,10 metra snega, pred leti pa so zara- di žledoloma brez elektrike ostali kar deset dni, v zadnjih nekaj letih podobnih težav nimajo. Da bi se čim bolj za- varovali pred naravnimi ne- varnostmi, sami urejajo oko- lico, ob cesti delajo propuste za vodo in vzdržujejo kanale okoli hiše. »Že otroke učiva, da znajo počistiti kanale in da vedo, kaj je treba pregledati pred jesenskim neurjem,« je še povedal Matej. V sožitju z naravo Pot naju je nato peljala še v Robanov kot, kjer sva visoko nad dolino obiskala Kmetijo Knez, kjer na nadmorski višini 1222 metrov z družino gospodarita Vida in Domen, ki se je tja priženil iz Matkovega kota. Na domačiji kosijo približno deset hektarjev travnikov, imajo tudi pašnike in planino na Strelovcu, kjer poleti pasejo avtohtone jezersko-solčavske ovce. »Po- sebnost našega tropa ovac je, da je v njem več kot ena črna ovca, s čimer dobimo sivo volno. Za to sva se trudila več kot deset let,« je uvodoma povedal Domen. Vidina ljubezen je zato tudi volna. Je čla- nica društva Bicka, kjer ženske iz domače volne ročno izdelujejo številne izdelke, ki jih nato prodajajo v trgovini v Solčavi. Na Kmetiji Knez so povezani tudi v mrežo Ark kmetij, ki se zavestno trudi za avtohtone pasme živali. Ob jezersko-solčavskih ovcah na kmetiji redijo tudi cike, imajo tudi alpa- ke, pujsa, kokoši, prav tako pridelajo nekaj preprostih vrtnin. Kot preostale kmetije na Solčavskem se trudijo biti čim bolj samoo- skrbni. Da živijo v nekoliko odmaknjenem viso- kogorskem predelu, od koder se razprostira- jo dih jemajoči razgledi, priča tudi to, da so prvo cesto do kmetije dobili leta 1980. Prej je do tja vodil kolovoz. »V preteklosti so si domačije napeljale vlečne žice, na katerih so prenašale tovor. Nekateri so se v dolino peljali kar po njej, a to je bilo zelo nevarno,« se spominja Vida. Čeprav imajo zdaj cesto, jo morajo v dogovoru z občino ob obilnem sneženju pred odhodom v dolino splužiti sami. »V dolino moramo vsak dan, saj hči Sofija obiskuje 4. razred podružnične osnov- ne šole v Solčavi, organiziranega šolskega prevoza pa nimamo, saj je na tem hribu edina šoloobvezna,« je povedal Domen, ki je kot otrok v Matkovem kotu že od prvega razreda med zimo čez teden ostajal v inter- natu v Solčavi. Hvaležni za razkošje Da jim zadnjih nekaj let pošto dostavlja poštar, sta zakonca Knez prosila zelo dolgo in sta za to zelo hvaležna. »Poštni nabiral- nik smo namreč pred tem imeli spodaj ob cesti in vsako priporočeno pismo sva mo- rala dvigniti v podružnični pošti, ki ima različen odpiralni čas,« je povedala Vida. Signala v hiši nimajo, telefonirati morajo pri odprtem oknu. Izpadov elektrike ima- jo v zadnjih letih manj kot v preteklosti. »Super bi bilo, če bi imeli bližje še kakšen transformator, saj je v dolini le eden,« je še dodala Vida. A vse to jih, kot pravita zakonca Knez, ne moti. Hvaležna sta, da lahko z družino živijo v sožitju z naravo, kar bi, kot pravita, privo- ščila vsem. Čeprav se s turizmom zaenkrat ne ukvarjajo, ga vidijo kot dober vir dohodka. »Prav tako je lepo, da svoje lepote delimo še s kom. So pa za to potrebne velike naložbe. Že za kmetovanje na planinah, ki se močno razlikuje od tistega v dolinah, potrebujemo posebne stroje. Čeprav ni ekonomično, me- nim, da je to del naše kulture. Smo le alpsko prebivalstvo in vredno je, da so planine še vedno poseljene,« je še poudarila Vida. Sofija prosti čas rada preživlja v hlevu. »Imamo možnost, da živimo povezani z naravo, in mislim, da je to osnovna potreba človeka. To bi privoščila vsem,« je poudarila Vida Knez. Z gozdarstvom in živino- rejo so se ukvarjali že nji- hovi predniki, nato so se na kmetiji usmerili še v ekolo- ško kmetovanje, predelavo suhomesnatih izdelkov, mi- zarstvo, zeliščarstvo in turi- zem. »Na turistični kmetiji nudimo nočitve z zajtrkom in s polpenzionom, po predho- Zahteve in želje turistov se po besedah Silvije in Mateja z leti močno spreminjajo. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 4, 23. januar 2025 NAŠA TEMA Ko narava zadiha s polnimi pljuči Zima v odmaknjeni, a idilični naravi Solčavsko s slikovito pokrajino in z gorskimi pobočji že dolgo velja za enega najbolj odročnih in nedota- knjenih predelov ne le naše regije, temveč tudi države. Med strmimi vijugastimi cestami daleč od mestnega vrveža čas teče nekoliko počasneje. Tam še vedno najdemo številne visokogorske samotne kmetije, ki že stoletja prehajajo iz generacije v generacijo. Ker njihov vsakdan narekuje narava, se pozimi, ko do- mačije pobeli snežna odeja, življenje tam nekoliko umiri. S čim si kmetje krajšajo zasnežene zimske dni, kakšno vlogo ima pri njih turizem, kako se pri- lagajajo milejšim zimam in ali imajo prevozne ceste v dolino? Obiskali smo štiri kmetije na Solčavskem in skušali pobližje spoznati njihovo življenje, katerega glavno vodilo je sožitje z naravo. SINTIJA JURIČ, FOTO: ANDRAŽ PURG Življenje in kmetovanje na planini je povsem drugačno kot v dolini, poudarjajo Domen, Vida in Sofija Knez. »Najlepši pri nas je mir« Zaradi želje po odkriva- nju, kako zimo preživlja- jo višje ležeče kmetije na Solčavskem, ki jih je kljub golim tlom v dolini snežna odeja že dodobra prekrila, sva se s fotografom najprej odpravila v Logarsko doli- no, kjer sva po približno 15 minutah vožnje po vi- jugasti cesti prispela do Kmetije Kočnar. Na doma- čiji, ki leži na nadmorski višini 1.060 metrov, naju je sprejela Fanika, ki se je tja priženila iz sosednjih Luč in si z možem tam ustvarila družino. »Ko si mlad, se niti ne zavedaš, kam se podajaš. Vsakič, ko sem prišla na obisk, se mi je zdel raz- gled prelep, potem mi je to postalo že skoraj samou- mevno. Prej sem še hodila Občina Solčava s približno 500 prebivalci na 102 kva- dratnih kilometrih površine velja za daleč najredkeje po- seljeno občino v Sloveniji. V njej je 48 kmetij, katerih pov- prečna velikost je približno 100 hektarjev. Precej kmetij leži tudi nad 1.000 do 1.200 metri nadmorske višine. »Te kmetije so od vasi Solčava, ki je hkrati upravno središče občine, oddaljene od 6 do 12 kilometrov, kar v ugodnih pogojih predstavlja pol ure vožnje z avtomobilom. Gle- de na to menim, da so vse kmetije bolj ali manj odroč- ne,« je uvodoma pojasnila višja svetovalka za razisko- valno delo v Občini Solčava Mateja Brlec Suhodolnik. Poseljenost odročnih ob- močij je po njenem mnenju eden ključnih kazalcev ži- vosti območja in ohranjanja trdnih skupnosti. Pošto do doma vozijo že 14 let Po besedah Mateje Brlec Suhodolnik občina skuša obstoj odročnih kmetij pod- pirati na vseh področjih – z vzpostavljanjem in vzdrževa- njem infrastrukture, z razvoj- nimi politikami in tudi nepo- srednimi razvojnimi sredstvi. Od leta 2010 na Solčavskem pošto dostavljajo do vsakega doma. »Ob prvi dostavi po- šte na najvišje ležečo kmetijo na Solčavskem in v Sloveniji, kmetijo Bukovc na 1.327 me- trih nadmorske višine, smo pripravili tudi manjšo slove- snost. Pošta je bila tja prvič dostavljena v snežnem me- težu 29. novembra 2010. To je bil za Solčavane po dese- tih letih močnih prizadevanj velik dogodek in velik preo- brat,« je še povedala. Javnega prevoza do višje ležečih kmetij sicer nimajo, za šoloobvezne otroke je po kmetijah organiziran šolski prevoz. »Ta je jeseni in spo- mladi organiziran že od pribli- žno leta 1981, v zimskem času pa od približno leta 1987. Do takrat smo otroci z odročnih kmetij v zimskem času bivali v internatu v Solčavi,« se spo- minja tudi sama. Za pluženje cest do kmetij skrbijo zimske službe, nekatere odseke kme- tje plužijo tudi sami. Zavest do zemlje Ob kmetijstvu in gozdarstvu je ena ključnih gospodarskih panog na Solčavskem turizem. Na kmetijah je močno prisoten tudi kot dopolnilna dejavnost, kar po besedah Mateje Brlec Suhodolnik daje destinaciji Lo- garska dolina-Solčavsko veliko dodano vrednost. »Solčavsko je veliko dlje kot stoletje pre- poznavno kot turistično obmo- čje. Ob pešanju velikih trdnih, ponekod še samooskrbnih kmetij bi izgubili tudi velik turistični potencial.« A ključ do ohranjanja in razvoja kmetij se po njenih besedah skriva v zavesti po- sameznih rodov in trajno- stnem gospodarjenju, ki smo mu priča že stoletja. »Otroci tega prostora smo odraščali po vzoru dedov, očetov in mater v dobrem in slabem, in sicer v tesni povezanosti z naravo. V teh okoliščinah smo se kalili, pridobivali mo- drost, srčnost in globoko spo- štljivost do narave in zemlje,« je še povedala sogovornica. In dodala: »Zavest vsakokra- tnega gospodarja tukajšnjih posesti, da je na svoji zemlji in da je vez v verigi nepreki- njeno nizajočih se generacij rodu, ga navdaja s ponosom. Hkrati čuti, da mu to nalaga dolžnost braniti dediščino prednikov, jo ohranjati in obvarovati pred oskrumbo napačno pojmovanega na- predka.« v službo, ko so se nama rodili otroci, sem ostala doma, saj smo imeli zelo veliko dela,« »Sprijazniti se moraš, da ne moreš vsak dan v trgovino po vsako malenkost, ampak greš enkrat tedensko in ta- krat opraviš večji nakup,« je še pripomnila. »Žal je vsako leto manj snega, zato nas ta več ne ovira toliko. V preteklosti so bili namreč tudi tedni, ko otroci zaradi njega niso mogli v šolo,« je povedala Fanika Kočnar. je uvodoma povedala Fanika, ki se je, kot pravi, temu nači- nu življenja hitro prilagodila. Ker so v dolini štiri kmetije, ki imajo šoloobvezne otroke, občina zanje vsak dan zago- tovi šolski prevoz. A večjo logistično težavo imajo s prevozom starejše hčerke, ki obiskuje srednjo šolo v Celju. »Dijaški dom je bil zaseden, zato se mora vsak dan voziti v šolo z avtobusom, a se je hitro navadila. Septembra in oktobra jo moramo na avto- bus peljati in iti ponjo v Lo- garsko dolino, preostale me- sece jo vozimo na avtobus v Solčavo,« je povedala Fanika. In pozimi? S pluženjem cest pozimi so zelo zadovoljni. Če so mora- li njihovi otroci v preteklosti zaradi veliko zapadlega snega kdaj ostati tudi doma, je sne- ga zdaj vedno manj, zato ima- jo tudi pozimi ceste prevozne skoraj vsak dan. Izjemno hva- ležni so tudi za poštarja, ki jim pošto kljub zahtevnosti terena dostavlja na dom. »Še vedno smo velikokrat brez elektrike. Če je zelo vetrovno, je nimamo tudi po cel teden. Zadnja leta je sicer malo bolj- še,« je še povedala Fanika. A kljub temu pravi, da domačije v visokogorju ni- kakor ne bi zamenjala za mestni vrvež. Na kmetiji glavni vir dohodka predsta- vlja gozd, ukvarjajo se tudi z živinorejo in se trudijo, da bi bili čim bolj samooskrb- ni. Fanika se ukvarja tudi s peko kruha in peciva. Po- zimi, ko narava počiva, si, kot pove sogovornica, malo več časa zase vzamejo tudi oni. »Takrat tudi ›fi lcamo‹ in ›štrikamo‹, saj imamo svoje ovce in tudi volno. Sicer pa moramo še vedno iti vsak dan v hlev, zato nam tudi pozimi dela ne zmanjka,« je še povedala sogovornica, ki na visokogorski domačiji najbolj ceni mir. Fanika Kočnar se ukvarja tudi s peko peciva. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 4, 23. januar 2025 NAŠA TEMA Nekoč je bilo povsem drugače OB ROBU SINTIJA JURIČ Preteklost ali prihodnost? Samotne visokogorske kmetije so ena najbolj prepoznavnih točk Sol- čavskega. Gospodarjenje z njimi se prenaša iz generacije v generacijo že stoletja in ravno njihovi skrbniki omogočajo, da trajnostno gospodar- jenje ne pade v pozabo. Čeprav so morda res odročnejše, usluge jim ne delajo niti vijugaste in pozimi občasno težko dostopne ceste, ki vodijo do njih, tamkajšnjim prebival- cem nudijo nekaj redkega – življenje v sožitju z naravo, kot so ga poznale že generacije pred nami. Da vračanje k naravi danes postaja vedno bolj zaželeno, kaže tudi veliko zanimanje za turistične obiske na kmetijah. A te nam ne kažejo le, kakšno je bilo življenje nekoč, temveč tudi, kakšno bi lahko bilo danes. Kmetije, ki sva jih minuli teden obiskala s fotografom, so pri naju pustile močan vtis. Sogovorniki so naju odprto sprejeli v svoje domove in nama najprej zadržano, nato nasmejano pripovedovali o svojih mnogoterih zgodbah ter življenju v tem odmaknjenem, a idiličnem koščku narave. Pokazali so nama tudi hleve in pašnike ter povedali vse o tem, kako skrbijo za svoje živali. Med drugim sva izvedela tudi, da živali na visokogorskih pašnikih pogosto živijo skoraj enkrat dlje kot tiste v dolini. No, morda bi se moral svet v času, ko išče odgovore o trajnostni prihodnosti, ozre- ti prav tja – v kraje, kjer preprosto življenje pomeni največ. Glasba je močno vpeta v vso družino Čerček, kar se čuti na vsakem koraku po njihovi turistični kmetiji. Naprej po Solčavski panoramski cesti, le nekaj metrov višje od Kmetije Kočnar, na nadmorski višini 1.227 metrov leži visokogorska Turistična kmetija Perk, katere začetki segajo v leto 1426. Kot večina kmetij na Solčavskem je bila po 2. svetovni vojni požgana, a so jo nato obnovili. Danes tam živijo tri generacije, vodenje kmetije sta prevzela Matej in Silvija Krivec, ki imata štiri otroke. »Z bregov smo speljali proge, s katerih nas zaradi visokega snega ni moglo vreči s sankami. Solčavani smo med sabo tekmovali in se veliko več družili kot danes,« se spominja Jani Čerček. Krog po solčavskih kme- tijah sva s fotografom na- posled sklenila v Solčavi, natančneje na Turistični kmetiji Čerček, ki leži pred vstopom v Logarsko doli- no. Družina Čerček je bila ena prvih družin v Solčavi, ki se je ob delu na kmetiji pred približno 40 leti začela ukvarjati še s turizmom. A to so bili povsem drugačni časi, je poudarila skoraj 83-letna Frančiška Čerček. Da bi solčavske kmetije pred 40 leti oddajale sobe turistom, ni bilo vsakdanje. Frančiška Čerček je bila ena prvih, ki je s pokojnim možem ob kmetiji in službi turistom ponujala še nočitev s polpenzionom. »Naj- več turistov je bilo Hrvatov, Italijanov in Nemcev. Takrat je bila neposredna avtobusna povezava med Zagrebom in Logarsko dolino, zato so se turisti vozili k nam in pri nas ostali po nekaj dni,« se spomi- nja Frančiška. Po besedah njene snahe Ve- ronike, ki z možem Janijem zdaj vodi turistično kmetijo, so zahteve turistov, ki danes k njim prihajajo tudi iz Singa- purja, Južne Koreje, Avstralije in Indije, povsem drugačne. »Turisti dandanes pridejo v Slovenijo za več dni in si zna- menitosti razdelijo po dnevih, da lahko v kratkem času vidijo čim več. Večinoma se pri nas ustavijo za dva ali tri dni, za štiri že zelo redko,« je pove- dala. Na Turistični kmetiji Čerček, kjer je ljubezen do glasbe mogoče čutiti že ob prihodu, glasbila pa je mogo- če opaziti povsod v in ob do- mačiji, sicer ob prenočitvah in zajtrku z lokalnimi dobro- tami ponujajo tudi velnes. Sankaška tekmovanja V Solčavi se z leti niso spremenili le turisti in nji- hove navade, temveč se je z razvojem spremenil tudi ce- loten kraj. »Včasih nisi mogel vsega kupiti. Imeli smo kra- ve, ovce in iz volne smo nato ›štrikali‹ in predli, da smo si lahko naredili nogavice. Da- nes ni več tako,« je poudari- la. Povsem drugačne so bile tudi zime. »Spomnim se, ko je zapadlo toliko snega, da so ga z lesenimi plugi plužili konji. Ko sem hodila v šolo, še ni bilo internata, zato so otroci z višje ležečih kmetij v šolo hodili vsak tretji dan,« je povedala Frančiška in do- dala, da je bila zaradi snega in plazov večkrat zaprta tudi cesta iz Solčave do Luč, do koder so morali kar pešačiti. Če je bilo včasih v Logarski dolini za otroke na voljo smu- čišče, prav tako je bilo razvito ledno plezanje, v zadnjih le- tih tega zaradi pomanjkanja snega ni. V Logarski dolini so sicer še vedno urejene proge za tek na smučeh. »Včasih je bilo eden najbolj priljublje- nih športov sankanje. Imeli smo ogromno snega in z višjih bregov smo si naredili proge, s katerih nas zaradi vi- sokega snega ni moglo vreči s sankami. Solčavani smo med sabo tekmovali in se ve- liko več družili kot danes,« se spominja tudi Frančiškin sin Jani. Kot je poudaril, so se časi močno spremenili. Večina občanov zdaj živi od turizma in kmetijstva, zato izobražene mladine kljub idi- lični naravi v Solčavi vendarle ne morejo zadržati. Vse več turistov dni najavi smo na voljo tudi dnevnim gostom. Ker se na kmetiji trudimo, da smo čim bolj samooskrbni, gostom ob obisku ponujamo svoje do- mače izdelke,« je uvodoma povedal Matej. Kot opažata zakonca Kri- vec, se zanimanje za obisk odmaknjenih kmetij poveču- je. K njim večinoma prihajajo tujci, med njimi prevladu- jejo Evropejci, veliko je tudi Američanov. »Turizem je živa dejavnost, ki se iz leta v leto spreminja. Naša turistična ponudba se je pred desetimi leti bistveno razlikovala od da- našnje, drugačna so bila tudi pričakovanja gostov. Gostje so na primer danes radi sprejeti, zato jim moraš to tudi ponu- diti,« je pripomnila Silvija in dodala, da skušajo kmetijo zato ves čas razvijati in nad- grajevati. Skrb za okolico Na kmetiji med drugim re- dijo slovenske avtohtone pa- sme, kot so cikasto govedo in krškopoljski prašiči, imajo tudi krave, konja … Njihovi dnevi so polni, tudi pozimi. Čeprav imajo tudi otroci za- gotovljen šolski kombi do Logarske doline in nadalje avtobus do Solčave, družini zaradi odmaknjene lege ve- liko časa vzame vožnja otrok na obšolske dejavnosti. »Če vpiševa otroka v glasbeno šolo v Nazarje, ga morava tja peljati in ga tudi počakati, kar terja tako čas kot stroške. Na srečo nama pri prevozu otrok pomagajo starši, saj se otro- ci takoj, ko jih ne vključiš v kakšno obšolsko dejavnost, počutijo prikrajšano. Vsega jim ne moremo ugoditi, a ne- katere stvari se jim vsi skupaj trudimo uresničiti,« je še po- vedal Matej. Vedno milejše zime jim na visokogorski kmetiji sicer ve- dno bolj prizanašajo. Če so leta 2006 izmerili 2,10 metra snega, pred leti pa so zara- di žledoloma brez elektrike ostali kar deset dni, v zadnjih nekaj letih podobnih težav nimajo. Da bi se čim bolj za- varovali pred naravnimi ne- varnostmi, sami urejajo oko- lico, ob cesti delajo propuste za vodo in vzdržujejo kanale okoli hiše. »Že otroke učiva, da znajo počistiti kanale in da vedo, kaj je treba pregledati pred jesenskim neurjem,« je še povedal Matej. V sožitju z naravo Pot naju je nato peljala še v Robanov kot, kjer sva visoko nad dolino obiskala Kmetijo Knez, kjer na nadmorski višini 1222 metrov z družino gospodarita Vida in Domen, ki se je tja priženil iz Matkovega kota. Na domačiji kosijo približno deset hektarjev travnikov, imajo tudi pašnike in planino na Strelovcu, kjer poleti pasejo avtohtone jezersko-solčavske ovce. »Po- sebnost našega tropa ovac je, da je v njem več kot ena črna ovca, s čimer dobimo sivo volno. Za to sva se trudila več kot deset let,« je uvodoma povedal Domen. Vidina ljubezen je zato tudi volna. Je čla- nica društva Bicka, kjer ženske iz domače volne ročno izdelujejo številne izdelke, ki jih nato prodajajo v trgovini v Solčavi. Na Kmetiji Knez so povezani tudi v mrežo Ark kmetij, ki se zavestno trudi za avtohtone pasme živali. Ob jezersko-solčavskih ovcah na kmetiji redijo tudi cike, imajo tudi alpa- ke, pujsa, kokoši, prav tako pridelajo nekaj preprostih vrtnin. Kot preostale kmetije na Solčavskem se trudijo biti čim bolj samoo- skrbni. Da živijo v nekoliko odmaknjenem viso- kogorskem predelu, od koder se razprostira- jo dih jemajoči razgledi, priča tudi to, da so prvo cesto do kmetije dobili leta 1980. Prej je do tja vodil kolovoz. »V preteklosti so si domačije napeljale vlečne žice, na katerih so prenašale tovor. Nekateri so se v dolino peljali kar po njej, a to je bilo zelo nevarno,« se spominja Vida. Čeprav imajo zdaj cesto, jo morajo v dogovoru z občino ob obilnem sneženju pred odhodom v dolino splužiti sami. »V dolino moramo vsak dan, saj hči Sofija obiskuje 4. razred podružnične osnov- ne šole v Solčavi, organiziranega šolskega prevoza pa nimamo, saj je na tem hribu edina šoloobvezna,« je povedal Domen, ki je kot otrok v Matkovem kotu že od prvega razreda med zimo čez teden ostajal v inter- natu v Solčavi. Hvaležni za razkošje Da jim zadnjih nekaj let pošto dostavlja poštar, sta zakonca Knez prosila zelo dolgo in sta za to zelo hvaležna. »Poštni nabiral- nik smo namreč pred tem imeli spodaj ob cesti in vsako priporočeno pismo sva mo- rala dvigniti v podružnični pošti, ki ima različen odpiralni čas,« je povedala Vida. Signala v hiši nimajo, telefonirati morajo pri odprtem oknu. Izpadov elektrike ima- jo v zadnjih letih manj kot v preteklosti. »Super bi bilo, če bi imeli bližje še kakšen transformator, saj je v dolini le eden,« je še dodala Vida. A vse to jih, kot pravita zakonca Knez, ne moti. Hvaležna sta, da lahko z družino živijo v sožitju z naravo, kar bi, kot pravita, privo- ščila vsem. Čeprav se s turizmom zaenkrat ne ukvarjajo, ga vidijo kot dober vir dohodka. »Prav tako je lepo, da svoje lepote delimo še s kom. So pa za to potrebne velike naložbe. Že za kmetovanje na planinah, ki se močno razlikuje od tistega v dolinah, potrebujemo posebne stroje. Čeprav ni ekonomično, me- nim, da je to del naše kulture. Smo le alpsko prebivalstvo in vredno je, da so planine še vedno poseljene,« je še poudarila Vida. Sofija prosti čas rada preživlja v hlevu. »Imamo možnost, da živimo povezani z naravo, in mislim, da je to osnovna potreba človeka. To bi privoščila vsem,« je poudarila Vida Knez. Z gozdarstvom in živino- rejo so se ukvarjali že nji- hovi predniki, nato so se na kmetiji usmerili še v ekolo- ško kmetovanje, predelavo suhomesnatih izdelkov, mi- zarstvo, zeliščarstvo in turi- zem. »Na turistični kmetiji nudimo nočitve z zajtrkom in s polpenzionom, po predho- Zahteve in želje turistov se po besedah Silvije in Mateja z leti močno spreminjajo. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 4, 23. januar 2025 KRONIKA V Velenju razobesili črno zastavo in razglasili tridnevno žalovanje Ne le Šaleško dolino, ampak celotno Slovenijo je v po- nedeljek zvečer pretresla vest o tragični nesreči v jami Preloge v Premogovniku Velenje, v kateri sta zaradi vdora mokre gline umrla dva rudarja, do tretjega pogrešanega se reševalci do zaključka redakcije našega časopisa še niso prebili. Reševanje je zelo zahtevno. Predsednik vlade je napovedal pomoč svojcem rudarjev. Vzrok nesreče še ni znan, dogodek preiskujejo kriminalisti, policija, inšpek- cija in tožilstvo. Velenje se je ovilo v črno, proizvodnja v premogovniku stoji, pred kipom Rudarja na Titovem trgu občani prižigajo sveče, vsi dogodki in prireditve v Velenju in Šoštanju so odpovedani. BARBARA FURMAN IN SIMONA ŠOLINIČ Nekdanji rudar Asmir Bećarević: »Tragedijo bi lahko preprečili, če bi odgovorni poslušali opozorila o varnostnih pomanjkljivostih. Nesreča ni le posledica naravnih dejavnikov, temveč tudi napačnih odločitev, sprejetih pod pritiskom kapitala, ki so ogrozile varnost rudarjev v iskanju hitrejšega izkopavanja premoga.« »Nikoli nismo varčevali na račun varnosti. Zmanjšane so bile naložbe za nove odkope, ne pa za varnost. Sočasno vse zaposlene opozarjamo, da mora biti varnost na prvem mestu, saj je človeško življenje najbolj pomembno,« poudarja direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Najhujše nesreče v rudnikih Velenje, 1893 V manj kot mesecu dni (januar in februar) sta se zgo- dili najhujši nesreči v zgodovini velenjskega premogov- nika. V eksplozijah metana je življenje izgubilo skupaj 31 velenjskih rudarjev. Ob izbruhu plina metana je konec januarja umrlo 10 rudarjev, le 20 dni pozneje pa je bilo iz istega razloga ob življenje še 21 rudarjev. Zabukovica, 1943 Zaradi eksplozije metana so življenje izgubili trije ru- darji. Zabukovica 1945 Ob eksploziji nevarnega metana sta bili dve smrtni žrtvi. Zabukovica, 1946 V jami je bilo veliko metana, ki je nekajkrat povzročil nesrečo. Najhujša je bila avgusta 1946, ko je eksplozija terjala kar 17 žrtev. Velenje, 1952 Ob vdoru plina na odkop se je zadušil en rudar. Zagorje, 1961 V jami Kotredež je eksplodiral metan, pri tem pa je življenje izgubilo 13 rudarjev, ki so bili takrat na delu v nočni izmeni. Velenje, 1962 V hudi delovni nesreči so umrli štirje velenjski rudarji. Velenje, 1968 Ob vdoru plina sta se zadušila dva rudarja. Hrastnik, 2001 Na odkopu v jami Ojstro je prišlo do vdora žitke mase. Vsi rudarji nočne izmene so se iz jame umaknili, šest čla- nov tehnične ekipe pa se je nekaj pred osmo uro zjutraj znova vrnilo v jamo in začelo izvajati varnostne ukrepe. Takrat je prišlo do nepričakovanega ponovnega vdora redkejše mase. Enega rudarja so uspeli rešiti, pet jih je izgubilo življenje. Velenje, 2003 V južnem krilu jame Preloge sta pozno popoldne zara- di povečane koncentracije plinov metana in ogljikovega dioksida 17 metrov pred odkopom v odvozni progi umrla dva rudarja, osem je bilo poškodovanih. Hrastnik, 2006 S stropa se je odluščil večji kos kamnine, pri tem je en rudar izgubil življenje, eden je bil poškodovan. Hrastnik, 2007 V nesreči je zasulo dva rudarja. Prišlo je do zruška na križišču, kjer sta dva rudarja čistila za namestitev podpore. Pri tem je zrušek enega od rudarjev pokopal, medtem ko je bil drugi rudar nekoliko oddaljen in je utrpel lažje poškodbe. Vir: Svet24.si Nesreča se je zgodila na začetku rova, kjer je najbolj izpostavljeno mesto odkopa. Na tem delovišču je bilo 14 ru- darjev, enajstim se je po vdoru gline uspelo rešiti, 49-letnega rudarja so kmalu po začetku reševalne akcije našli mrtve- ga, v sredo še drugega. Nobe- den od rudarjev, ki se jim je uspelo pravočasno umakniti, ni telesno poškodovan, potre- bujejo le psihološko pomoč, saj jih je tragični dogodek močno pretresel. Zelo zahtevno reševanje Reševanje je zelo zahtevno in nevarno. V akciji se izme- njuje približno 80 reševalcev. Jamo, napolnjeno z mokro glino, namreč odkopavajo ročno. Po grobih ocenah je v njej med 500 in 700 kubičnih metrov gline, s čimer bi za pri- merjavo lahko napolnili skoraj tretjino olimpijskega bazena. To je najhujša nesreča v ve- lenjskem rudniku v zadnjih 20 letih. Zadnja nesreča se je zgodila februarja lani na odkopu C v jami Pesje, ko je prišlo do povečane koncen- tracije plina, čemur so bili iz- postavljeni štirje rudarji. Vsi so bili ves čas odzivni in pri Tragedija zarezala v herojsko kameradstvo zavesti, trije so iz jame prišli sami, enemu so zaradi šoka pomagali sodelavci. Varnostne pomanjkljivosti? Velenjčan Asmir Bećare- vić, nekdanji rudar Premo- govnika Velenje, je na druž- benem omrežju med drugim zapisal, da bi tragedijo lahko preprečili, če bi odgovorni poslušali opozorila o varno- stnih pomanjkljivostih v ru- dniku. Bećarević naj bi dolga leta opozarjal na nevarnosti in nepravilnosti pri delu. Po njegovem mnenju nesreča ni le posledica naravnih dejav- nikov, temveč tudi napačnih odločitev, sprejetih pod priti- skom kapitala, ki so ogrozile varnost rudarjev v iskanju hi- trejšega izkopavanja premoga. Direktor Premogovnika Ve- lenje Marko Mavec je zago- tovil, da niso nikoli varčevali pri varnosti. »Nikoli nismo varčevali na račun varnosti. Zmanjšane so bile naložbe za nove odkope, ne pa za var- nost. Vse fi nančne in druge vire namenjamo varnosti, so- časno vse zaposlene opozar- jamo, da mora biti varnost na prvem mestu, saj je človeško življenje najbolj pomembno.« Vdor gline Sprva so predvidevali, da so v rov vdrli voda, blato in mulj. A so kasneje ugotovili, da je delovišče zajela gmo- ta mokre gline. »To se zgodi nepričakovano, lahko gre za skalne predele, ki se vdrejo v delovišče. To se je že dogajalo, a tokrat se je zgodilo v večjem obsegu in naši trije sodelavci se žal niso mogli pravočasno umakniti,« je pojasnil predse- dnik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot. Direktor Mavec je povedal, da v okviru velenjske odko- pne metode zagotavljajo, da ni več vdorov iz vodonosni- kov iz kronskega dela jame. »Na tem območju imamo največji enoviti sloj lignita na svetu, a so tudi v njem skrite manjše geološke anomalije, ki jih ni mogoče napoveda- ti. Z vrtalnimi deli jih lahko zaznamo le naključno. Sloja se ne da tako podrobno raz- iskati, da bi lahko te zadeve predvideli,« je pojasnil. Politični vrh v Velenju V Velenje so že v ponedeljek zvečer, takoj po nesreči, prišli okoljski minister Bojan Kumer, ki je je nagovoril zbrane rudarje, notranji minister Boštjan Po- klukar in v. d. policije Damjan Petrič. V torek zjutraj sta prizorišče rudarske nesreče obiskala pre- mier Robert Golob in resorni minister Jože Novak, ki sta se sestala z vodstvom Premogovni- ka Velenje. Premier Golob je po sestanku izrazil sožalje družini preminulega rudarja ter napove- dal, da bo vzpostavljen poseben program pomoči za prizadete družine. Premier je prav tako zagoto- vil, da bo tudi v prihodnje Pre- mogovniku Velenje, v katerem skladno s predpisi od ponedelj- ka opravljajo tudi inšpekcijski nadzor, na voljo dovolj sredstev za varnostna vlaganja. Tudi velenjski župan Peter Dermol je poudaril, da je pre- mogovnik srce mesta, v katerem pogumni rudarji tvegajo svoja življenja za blaginjo skupnosti. »Tudi Mestna občina Velenje bo pomagala svojcem. Vsak ve- lenjski rudar nam je v ponos in je simbol vztrajnosti, solidarno- sti in neomajne volje, ki povezu- je naše preteklost, sedanjost in prihodnost.« Ljudje pred kipom rudarja pretreseni prižigajo sveče. (Foto: Janja Košuta Špegel) Tokratna nesreča v velenjskem premogovniku je naj- hujša v zadnjih dvajsetih letih. (Foto: Andraž Purg) Vlada bo družinam preminulih pomagala, je zagotovil premier Robert Golob. (Foto: Janja Košuta Špegel) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 4, 23. januar 2025 ŠPORT To so postali Polona Dor- nik, Dušan Šešok, Iztok Rems in Celjan Zmago Sagadin. Tudi Aleš Antauer Častni član je največja na- grada KZS. Podelijo jo posa- mezniku za izjemne zasluge in dosežke na tekmovalnem, strokovnem in organiza- cijskem področju za delo v košarki. Naziv častni član KZS daje prejemniku le pro- tokolarne pravice in je lahko podeljen tudi posmrtno. V 75-letni zgodovini zveze so naziv častnega člana KZS prejeli Ivo Daneu leta 1968, Janez Wallas in Marjan Cirer leta 1978, Peter Breznik, Bo- ris Kristančič in Marko Sok V Rogaški Slatini je bil odigran obsoteljski derbi. Rogaška je gostila zasedbo Term Olimia Podčetrtka. Ta si je zmago zagotovila v zadnji četrtini (75 : 83). Ro- gaška je ostala v negativnem nizu kljub vrnitvi trenerja Damjana Novakovića na sla- tinsko klop (zamenjal je Dra- gišo Drobnjaka). Slatinčani so v lokalnem derbiju vpisali nov poraz, skupno enajstega v sezoni in četrtega v nizu. Odlična končnica gostov Za varovance Davorja Brečka je bila to deseta zmaga v 1. slovenski ligi in četrta v nizu. Z njo so Podčetrtčani ohranili mrtvi tek z Ilirijo za tretje mesto. Stratega sta tekmo odigrala s po vsega osmimi igralci, na koncu izenačene in bo- jevite predstave so imeli več moči in znanja gostje, ki so zadnji del igre dobili z 22 : 9. Prednost Rogaške z 68 : 61 na začetku zadnje četrtine so izničili z delnim izidom 12 : 0. Pri zmagovalcih je Povsem pričakovano in zasluženo priznanje za Celjana Častni član KZS tudi Zmago Sagadin Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je na druženju v kro- gu prijateljev ob praznovanju 75. rojstnega dne v Ljubljani podelila štiri nazive častnega člana. DEAN ŠUSTER Obsoteljski derbi pripadel Podčetrtčanom imel najvišji statistični indeks Igor Struger (28) zaradi 15 točk in 12 skokov. Največ točk sta zbrala Joshua Thompson (19 točk, 7 skokov) in Aleksandar Stoimenov (19 točk, 5 podaj), odločilno vlogo je imel tudi kapetan Simo Atanacković (16 točk, 6 skokov). Na domači strani sta bila najbolj učin- kovita John Greene (22 točk, trojke 4 : 8) in Terrell Burden (21 točk, 8 podaj, 5 skokov), ki sta v prvem polčasu skupno dosegla 32 točk, v nadaljevanju pa vsega 11. Polzela s prednostjo Rogaška bo imela v nasle- dnjem kolu tekmeca po meri, v soboto bo namreč gostovala v Kranju. T erme Olimia bodo na- slednji dve tekmi igrale doma (Šenčur, Šentjur). Podčetrtčani so z desetimi zmagami na 15 tekmah četrti na lestvici. Košar- karji Šentjurja so v 15. krogu izgubili v Šenčurju s 67 : 62. V četrtfinale se bo uvrstilo sedem moštev, šentjursko je na sed- mem mestu. Rogaška in Zlato- rog se potegujeta za obstanek v ligi, a jima zaenkrat dobro kaže v boju z ekipo LTH Castings iz Škofje Loke. V torek bo v dvo- rani Hruševec povratna tekma slovenskega pokala. Polzela je prvi obračun s Šentjurjem dobila s 75 : 72. Polzelani tre- nutno vodijo v 2. slovenski ligi z zmago več od Vrhnike in Slo- vana. Celje je sedmo. Nika pod obročema v soboto Košarkarice Cinkarne Celje in Triglava so finalistke sloven- skega pokalnega tekmovanja. Celjanke so na povratni polfi- nalni tekmi v svoji dvorani s 84 : 46 ugnale ekipo Domela, ki so jo premagale za kar 76 točk. Kranjčanke so na povratnem obračunu proti Iliriji slavile z 68 : 54, skupno so bile boljše od tekmic za 23 točk. Pri Cinkarni je bila najboljša strelka Thayna Silva s 16 točkami, temu je do- dala še sedem skokov in tri po- daje. Finalni dvoboj bo v petek, 14. februarja, na Kodeljevem v Ljubljani. V slovenskem pokalnem tekmovanju so rekorderke Celjanke s kar 18 naslovi. V finalu bodo igra- le enajstič zapovrstjo. Nika Barič naj bi prvič po vrnitvi v celjski klub igrala v soboto pr o ti ekipi Domžal (1 6.00). DŠ Košarkarji v belih dresih so doživeli poraz v lokalnem derbiju v svoji dvorani. (Foto: KK Rogaška/Žan Lah Koštomaj) Thayna Silva (Foto: Andraž Purg) (posmrtno) leta 2010 ter Ce- ljan Aleš Antauer (posmrtno) leta 2020. Sagadin in Dorni- kova sta bila zadržana in se druženja ob praznovanju 75. rojstnega dne KZS nista mo- gla udeležiti. Tako sta nagradi v njunih imenih prevzela Sa- gadinova hči Sandra oziroma dolgoletni trener košarkaric Sergej Ravnikar. Plakete sta podelila predsednik Košar- karske zveze Slovenije Matej Erjavec in generalni sekretar Aleš Križnar. Zgodaj zapustil Celje O nagrajencu, Celjanu, ki živi v Ljubljani, je KZS za- pisala: »Zmago Sagadin je ime, ki ga v slovenski špor- tni javnosti ni treba posebej predstavljati. Leta 1952 ro- jen Sagadin je še vedno eden najuspešnejših slovenskih in priznanih evropskih košar- karskih trenerjev, ki se lah- ko pohvali s 25 državnimi in mednarodnimi lovorikami. V svoji izjemni trenerski karieri je v vseh klubih, kjer je delo- val, pustil izjemen pečat. Leta 2015 je trenerskemu delu dokončno pomahal v slovo, a kljub temu ostaja v stiku s športom, ki mu je dal ogro- mno. Svojo izjemno trener- sko pot je začel v njegovem Celju in jo nadaljeval v Mari- boru, leta 1985 pa je prestopil prag legendarnega Tivolija in postal trener Olimpije. Izmed že omenjenih lovorik, jih je kar 24 osvojil z ljubljanskim klubom, vključno z osvoji- tvijo evropskega pokala, s tretjim mestom v evroligi in z osvojitvijo lige ABA. Med drugim je bil devetkrat izbran za slovenskega trenerja leta, obenem je prejel številne dru- ge nagrade ter priznanja za športne dosežke. Plod njego- vega odličnega individualne- ga dela z igralci so zagotovo številni košarkarji, ki so se iz Slovenije in Evrope kasneje uspeli prebiti v elitno ligo NBA, Sagadin pa je bil men- tor tudi številnim trenerjem, ki so še danes zelo uspešni povsod po svetu. Zmago Sa- gadin je bil po osamosvojitvi Slovenije glavni pobudnik nastanka slovenske članske reprezentance, ki jo je tudi vodil na prvem tekmovanju, kvalifikacijah za olimpijske igre leta 1992 ter nato še na EuroBasketu 1995. Njegovo predano delo in zaljubljenost v košarko še dan danes od- mevata v okolici košarkar- skih dvoran.« Senzacija na Ilidži Prvi odmevnejši uspeh je Zmagu Sagadinu uspel z mladinci KK Libela Celje. Leta 1978 so v Sarajevu po- stali državni prvaki. Z uvrsti- tvijo moške ekipe ŽKK Celje v 2. zvezno ligo v nekdanji skupni državi (1972) je bila sprejeta odločitev, da se ponovno vzpostavi ženska ekipa. Zmago Sagadin je bil v mladosti zelo dober košar- kar, nakazoval je, da bo celo odličen, a je njegovo športno pot zelo zgodaj prekinila po- škodba (ogromne težave s ko- lenom je imel tudi njegov brat Miloš). Takoj se je odločil, da bo postal trener. Na kratko je vodil celjske košarkarice, zelo mlade, ki jih je zbral v celjskih osnovnih in srednjih šolah. V več obdobjih je bil trener celjske članske ekipe, tudi po vrnitvi v Slovenijo po koncu izobraževanja v Zdru- ženih državah Amerike. Bil je trener kadetske jugoslovanske reprezentance, v katero je uvrstil Celjana Mateja Janžka in Roberta Medveda. Ta se- lekcija je bila pod Zmagovim vodstvom zlata na EP v Dama- sku. Njegova trenerska pot se je kasneje strmo dvigovala. Zanj je bilo celo bolje, da je občutil posledice centraliza- cije (glavno republiško mesto je »ukradlo« najboljše celjske košarkarje) in da je najprej deloval v Mariboru, potem pa začel svoj ep z ljubljansko Olimpijo in tudi s slovensko člansko reprezentanco. Zmago Sagadin (Foto: Drago Perko) Aleš Antauer je naziv častnega člana prejel posmrtno. (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 4, 23. januar 2025 ŠPORT Najprej so z Jeseničani iz- gubili doma, v četrtek pa še v gosteh s 5 : 3. Vodili, a popustili Toda varovanci trenerja Gala Korena so v dvorani Podmežakla po zaostanku z 2 : 0 pripravili preobrat in v 32. minuti povedli s 3 : 2. Takrat je kazalo, da bo o fi- nalistu odločala tretja tekma v soboto v Celju. Za rumeno- -modre je v drugi tretjini naj- prej zadel Mikus Mintautiškis po akciji Danila Carkovskega in Jakoba Bernarda, dva gola je nato dodal Jure Povše, ki je Spomnili so se na Ljubno Organizatorji svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji so od Mednarodne smučarske zveze vajeni mačehovskega odnosa, a so zaradi potreb zveze prejeli ponudbo za prireditev dodatne tekme za skakalke. Smučarska zveza Slovenije si je prizadevala zagotoviti finančno kritje za dodatno tekmo, vendar ji ni uspelo. Na Ljubnem bosta sredi naslednjega meseca v soboto in nedeljo (15. in 16. februarja) dve tekmi svetovnega pokala. Tekmovanje za smučarke skakalke se bo začelo v petek s kvalifikacijami. Znano je, da si Mednarodna smučarska zveza prizadeva za združitev moških in ženskih tekem na istih prizoriščih, s čimer bi Ljubenci ostali brez svoje prireditve. DŠ Slovenski deskarji so v zadnjem času beležili precej slabše rezultate kot na začetku sezone. V paralelnem slalomu v Bad Gasteinu so celo prvič v sezoni ostali brez predstavnika v izločilnih bojih. Pred domačo tekmo na Rogli se je stanje izboljšalo. V bolgarskem Banskem sta bili dve tekmi v veleslalomu. »Hitra sem!« Velenjčanka Gloria Kotnik je v soboto osvojia peto mesto. V četrtfinalu jo je ugnala Poljakinja Aleksandra Krol Wallas. »Vesela sem, da mi je uspelo iztisniti iz sebe peto mesto. Tekma je bila zelo izenačena in na progi sem imela dober občutek. Sem hitra, a se trenutno fizično ne počutim naj- bolje,« je povedala meščanka Celja. Med moškimi je Celjan Tim Mastnak končal na devetem mestu: »Z uvrstitvijo sem zadovoljen, saj sem prikazal nekaj odličnih zavojev. Bilo je tudi nekaj napak, a sem hiter. Občutek je dober in vem, kaj moram popraviti do naslednjih tekem, ko se veselim, da se bom spet pomeril s tekmeci.« Na Jasi že ob 9.00 Čeprav je Kotnikova omenjala utrujenost, je naslednji dan osvojila še osmo mesto. Paralelni veleslalom je predča- sno končala v četrtfinalu. Tim Mastnak se je moral posloviti po kvalifikacijah, v katerih je bil 19., in je nadaljevanje tekme zgrešil za 23 stotink. Drugi Celjan Rok Marguč je obtičal že v prvem delu kvalifikacij na 40. mestu. Vsi trije bodo v soboto tekmovali na Rogli, kjer smučišče zelo do- bhro poznajo. Na progi Jasa bodo kvalifikacije med 9. in 11. uro. Izločilni boji se bodo začeli ob 13.00. Slavnostna podelitev priznanj najboljšim bo ob 14.20. DŠ, foto: Nik Jarh Knežji oklepniki so na Jesenicah prejeli bronaste medalje. (Foto: HK Celje) Celjski hokejisti so se morali sprijazniti s tretjim mestom v DP Z Jesenic z bronastimi medaljami Za hokejiste ekipe RST Pellet Celje ostaja uvrstitev v fi- nale državnega prvenstva neuresničena želja. V polfinalu so izpadli po dveh tekmah. DEAN ŠUSTER manjkal v torek. Podajalci so bili Mark Sojer, Jure Sotlar ter Maks Bukovec. Že tri minute kasneje je bilo 3 : 3. V zadnji tretjini je vratar gostiteljev Žan Us odbil vse celjske po- skuse, na drugi strani sta za- dela Svetina in Silanpaa. Bro- naste medalje je pogumnim celjskim oklepnikom podelil tehnični direktor krovne zve- ze Jure Penko. Danes v Sisku Olimpija je v Kranju pre- magala ekipo Triglava s 7 : 3. Finale državnega prvenstva bo po koncu tekmovanj obeh slovenskih klubov v medna- rodnih regionalnih tekmova- njih. Celjani so si zaradi osvo- jitve prvega mesta v rednem delu prvenstva, v katerem Olimpije ni bilo, zagotovili igranje v celinskem pokalu v naslednji sezoni. Pomoč- nik kapetana je Nik Grahut, ki bo moral najbrž prevzeti glavno vlogo zaradi poškod- be Jureta Sotlarja: »V Podme- žakli smo igrali precej bolje, čeprav smo spet slabo začeli. Ko smo povedli v drugi tretji- ni, smo verjeli v zmago. Za nas je polfinalna serija prišla prepozno. V oktobru in no- vembru smo igrali zelo dober hokej, decembra so se začele vrstiti poškodbe. Zaradi pri- manjkljaja se pri nas igralci vračajo v ekipo, ko še niso povsem zdravi. Že lani smo bili tretji v državi. Morali bi celo igrati v finalu, a so Jese- nice presenetljivo zmagale v Ljubljani. Letos so bila naša pričakovanja pred polfina- lom velika zaradi prednosti domačega igrišča. V rednem delu smo obakrat premagali Jesenice, edini spodrsljaj se nam je pripetil s Slavijo. Jese- nice so se zasluženo uvrstile v finale.« Celjani so v torek v Alpski ligi z 2 : 1 zmagali v Salzburgu, danes bodo od- potovali v Sisak. Prihajajo Gloria, Tim in Rok Spomin na lansko tekmo za Glorio Kotnik … … ter za Roka Marguča (levo) in Tima Mastnaka. Velenjska Vista je te dni postala središče zimskih dejavnosti. Ljubiteljem zimskih radosti je na voljo brezplačna uporaba proge za tek na smučeh in mini sankališča. Opremo za tek na smučeh si lahko sposodijo. Zimsko idilo omogočajo z zasneževanjem s tehničnim snegom. Velenjska občina in Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana sta za ureditev zimske in- frastrukture zagotovila 25 tisoč evrov. Ljubitelji teka na smučeh lahko uživajo na 400 metrov dolgi progi, ki je pripravljena za klasično in drsalno tehniko. Proga, ki je primerna tako za rekreativne tekače kot tudi začetnike, je brezplačno na voljo vsak dan med 8. in 20. uro. Najmlajšim je na voljo mini sankališče. Na drsališču v Sončnem parku lahko občani brezplačno drsajo, igrajo hokej ali curling. Do sredine marca bo na voljo tudi šola drsanja. Občina je na drsališču postavila novo leseno steno, ki ustvarja še prijetnejše vzdušje. BF Zimske radosti na Visti Proga za tek na smučeh je dolga 400 metrov. (Foto: M. Klepec) Ljubno ima najbrž edino tekmo v svetovnem pokalu za ženske, na kateri je vzdušje resnično vrhunsko. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 4, 23. januar 2025 ŠPORT Dve medalji za Kralja V krožni atletski dvorani v Novem mestu sta bili prvi letošnji državni prvenstvi. Hkrati so se za naslove potegovali mlajši člani in članice ter mlajši mladinci in mladinke. Medalj sta se veselila mlajša člana Atletskega društva Kladivar Celje Žiga Jan, ki je zma- gal v teku na 800 metrov, in Urban Velepec, ki je bil tretji v skoku s palico. Med mlajšimi mladinci je Fin Šibli zmagal v skoku s palico. Druga mesta so osvojili Lovro Kralj v teku na 1.500 metrov, Gaja Gerčar v skoku s palico in Manca Gaberšek v suvanju krogle. Lovro Kralj je bil še tretji v teku na tri kilometre. DŠ Naša rokometna reprezen- tanca je na tretji tekmi svetov- nega prvenstva na Hrvaškem, Danskem in Norveškem doži- vela prvi poraz. V Zagrebu je bila Islandija boljša s 23 : 18. Izbranci selektorja Uroša Zormana so v drugi del tekmo- vanja prenesli dve točki, tako kot Hrvati. Egipčani in Islandci so imeli po štiri točke, Argen- tinci in rokometaši z Zelenort- skih otokov so bili brez njih. Rane zaceliti z zmago Slovenija se je v drugem delu včeraj najprej pomerila z Ar- gentino. Jutri bo sledil spopad z Egiptom, v nedeljo še s Hrva- ško. Najboljši dve reprezentan- ci iz skupine 4 se bosta uvrstili v četrtfinale. V slovenski repre- zentanci je bil proti Islandcem najbolj učinkovit Blaž Janc s štirimi goli, ki je odlično povzel dogajanje: »Ko imaš na drugi strani vratarja, ki obrani skoraj polovico strelov, takšne tekme ne moreš dobiti. Na začetku smo naredili preveč tehničnih napak, Islandci so to izkoristi- li in zlahka dosegali zadetke. Sicer smo tudi mi prihajali do priložnosti, ampak vedno je bil na pravem mestu njihov vratar. Pozitivna stvar je, da smo dru- gi polčas dobili in se bojevali do konca, saj bo na koncu po- membna tudi skupna razlika v zadetkih.« V prvem polčasu je izjemen islandski vratar Vic- tor Hallgrimsson zaustavil kar deset strelov. Celjski zet Janc je o nadaljevanju prvenstva do- dal: »Prepričan sem, da bomo pokazali vse, kar znamo. Po- raz zagotovo boli, ampak vse rane je najlažje zaceliti z novo zmago.« Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju na kratke proge je bilo v Dresdnu. Na njem je nastopil član celjskega kluba Tibor Komerički. V njegovem taboru ocenjujejo, da je bil njegov dosežek na EP odličen in da pomeni pomemben mejnik za slovensko hitrostno drsanje na kratke proge, saj potrjuje njegov napredek in obeta še boljše rezultate na bližajočih mednarodnih tekmovanjih. Krepko izboljšal državni rekord Komerički je na tekmi s progo, dolgo 1.000 metrov, po zahtevnih repasažih napredoval v četrtfinale in tekmovanje končal na 16. mestu med 46 tekmovalci. Član Drsalnega klu- ba Celje je nastopil še v dveh disciplinah, in sicer na razdaljah na 500 in 1.500 metrov. Na kilometer dolgi progi je s časom 1:25,029 svoj državni rekord izboljšal za več kot tri sekunde. V repasažih je ubral odlično taktiko in z odločnostjo premagal tekmece ter se nato soočil z najboljšimi evropskimi hitrostnimi drsalci na kratke proge. DŠ, foto: arhiv DK Celje V letu 2024 sta bila najboljša gorska kolesarka Monika Hra- stnik in strelec med športniki invalidi Franček Gorazd Tiršek. Najboljši igralci namiznega tenisa Za Tirškom je največji dose- žek na dolgoletni športni poti. Na paraolimpijskih igrah v Parizu je namreč osvojil zlato medaljo. Bolj napeto je bilo pri glasovanju za najboljše mlajše športnike. Največ glasov sta dobila smučarska skakalka Taja T erbovšek in namiznoteni- ški igralec Brin Vovk Petrovski, ki je bil tudi dobitnik pokala za športno potezo. Naslov najbolj- še ekipe je pripadel Namiznote- niškemu klubu Savinja iz Luč, ki je osvojil ekipni državni na- slov. Naslednjič v Mozirju Za najboljše prireditelje, ki prejemajo tudi najvišje medna- rodne ocene, so izbrali pred- Najboljši športniki Zgornje Savinjske doline zbrani v Nazarjah Zmagovalca Monika Hrastnik in Franček Gorazd Tiršek Osma prireditev Naj športnik v Zgornji Savinjski dolini je bila v Športni dvorani v Nazarjah. DEAN ŠUSTER stavnike iz Smučarskoska- kalnega kluba Ljubno BTC, za katerimi sta pred letom izjemno uspešno izvedeni tekmi za svetovni pokal, kar je pred 8.500 gledalci potrdi- la tudi naša šampionka Nika Prevc: »Še nikoli se mi ni zgo- dilo, da bi čutila tako močno podporo že na zaletišču. To je res poseben občutek, za kar sem zelo hvaležna.« Za posebna dosežka sta prizna- nje prejela alpinistka Anja Petek in amaterski kolesar Toni Tiršek. Posebna pozor- nost je bila namenjena Voj- ku Colnarju, lokostrelskemu funkcionarju iz Gornjega Grada, ki je prejel priznanje Pavle Trogar za življenjsko delo. Deveta prireditev Naj športnik Zgornje Savinjske doline bo v Mozirju. Foto: arhiv NT Franček Gorazd Tiršek Monika Hrastnik Foto: Športnik ZSD Kot izbruhnjeni iz gejzirja Čeprav so cene vstopnic v Zagrebu zelo zasoljene, imajo naši rokometaši številno in glasno podporo. Celjan Tilen Kodrin je opravil ogromno dela v obrambi, islandskega vratarja mu je uspelo premagati dvakrat. »Padli v islandski mlin« Po dva zadetka so dosegli Celjana Tilen Kodrin in Blaž Blagotinšek ter Domen Novak, Domen Makuc in Aleks Vlah: »Na začetku tekme nismo bili učinkoviti v napadu, ki je bil to- krat naš šibkejši člen. Potem so sledile napake in za nameček se je razigral njihov vratar. Na koncu je bilo preprosto preveč napak. Ta tekma nas je nedvo- mno prizemljila. Zdaj se mora- mo zbrati in vstopiti v drugi del z željo po dveh zmagah. Še ve- dno je vse v naših rokah, tako da verjamemo v svoje sposob- nosti.« Že v 21. minuti je selek- tor Uroš Zorman drugič zah- teval minuto odmora: »V prvih desetih minutah tekme se nam je zgodilo, česar smo se najbolj bali. Padli smo v islandski mlin in naredili številne tehnične na- pake. Hitro smo zaostali za tri, štiri gole. Nato smo jih skušali ujeti, a smo bili neuspešni zara- di kar devetih tehničnih napak v prvem polčasu ter izjemnih obramb islandskega vratarja.« Omeniti velja še tretjega Celja- na, vratarja Urbana Lesjaka, ki že vrsto let na velikih tekmova- njih prihaja v ospredje. V po- nedeljek je bil v vlogi drugega vratarja z osmimi obrambami naš najboljši mož. DŠ, foto: Slavko Kolar Komerički 16. na evropskem prvenstvu Tibor Komerički je bil zelo zadovoljen s svojimi predstavami v Nemčiji. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 4, 23. januar 2025 www.muzej-nz-ce.si Sreda, 29. 1. ob 18.uri NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 23. 1. 17.30 Dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Koncertni Ciklus Pianissimo Predstavil se bo pianist Marko Matjašič, študent Univerze Mozarteum v Salzburgu 18.00 Savinov likovni salon Žalec Lesorezi in linorezi Odprtje razstave Mihe Eriča 19.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec Zvončnice Nastop učencev oddelka brenkal 19.00 Občinska knjižnica Prebold Zate Predstavitev pesniške zbirke Rozalije Rovšnik Kovač 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 3: Luca Ferrini Ob 40. obletnici umetniške kariere PETEK, 24. 1. 18.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Orgelski nastop učencev Glasbenih šol Vstop prost 19.00 Dom svobode Zidani Most Živela Slovenka Komedija Matjaža Javšnika 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Sen kresne noči Abonma Premiera in izven 19.30 Kulturni center Laško Kar želiš, to dobiš Komedija SiTi teatra, igrajo: Tadej Toš, Klemen Slakonja in Lea Cok SOBOTA, 25. 1. 9.00 do 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 17: glasbene delavnice Brezplačno 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dinozavri?! Lutkovno – igrana predstava Gledališča Labirint; za Elin abonma in izven 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 17: Chinary drums, Nežka Prosenjak, Tolkalna fronta Koncert 18.00 Kulturni dom Gorenje Naših 10 let Prireditev ob 10. obletnici delovanja folklorne skupine Oštarija društvo upokojencev Bočna 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Sen kresne noči Abonma Sobota večerni in izven 19.30 Dom kulture Velenje Ples treh dolin: ŠFD Koleda Velenje, Celjska folklorna skupina, Grifon Šempeter Koncert treh folklornih skupin 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Luka Basi & Nastja – akustično od blizu Koncert NEDELJA, 26. 1. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 17 Glasbene delavnice in zaključek festivala 19.00 Dom kulture Velenje Pegule Glasbena komedija, Beli abonma in izven PONEDELJEK, 27. 1. 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Tomaž Rajterič Kitarski koncert 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Čudežna drevesa Predstavitev knjige avtoric Brede Podbrežnik in Klarise Jovanović 18.00 Knjižnica Velenje Ogenj, rit in kače niso za igrače, 5. del: Lučkine in druge zgodbe Predstavitev knjige Milene Miklavčič TOREK, 28. 1. 18.00 Osrednja knjižnica Celje Cleantech Odprtje razstave o sožitju tehnologije in ohranjanja okolja v sodelovanju s švicarsko ambasado 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Biohacking zdravja – po matrici narave Predstavitev nove knjige avtorice Jasmine Kandorfer 18.00 Kulturni center Laško Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Sen kresne noči Abonma Torek večerni in izven SREDA, 29. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ena zajčja Lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Zapik; primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Usnje in usnjarstvo skozi čas v svetu in na Slovenskem Odprtje razstave in predstavitev publikacije Fascinantna zgodovina usnja avtorice Pine Špegel 18.15 Celjska kulturnica Poezija Marjana Škode Z njim se bo pogovarjala Memi Pizzulin 18.30 Dvorana Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur Klavirska promenada II Predstavitev učencev pianistov Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 19.30 Glasbena šola Celje GM oder 2: Peter Barbo, klavir Koncert 20.00 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemo Urbani Ritem Drago Mislej – Mef Predstavitev novega albuma Novele izven 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Obiski vedno zvonijo ob nepravem času Komedija Špas teatra, igrata Saša Pavlin Stošić in Domen Valič 20.00 Max klub Velenje Big band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Koncert 20.00 Dom kulture Velenje Alpski Ranko Komedija Špas teatra; igrata: Ranko Babić in Admir Baltić Druge prireditve ČETRTEK, 23. 1. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka Vstop prost 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Knjižnica Laško S kolesom okrog Slovenije Potopisno predavanje Silva Jakopeca 19.00 Občinska knjižnica Braslovče Nepal in Bolivija Potopisno predavanje Matjaža Berlota 19.00 Grad Komenda Polzela S kolesom čez Severno Ameriko Potopisno predavanje Aleša Juvanca PETEK, 24. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman, ne jezi se – izdelovanje družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica 16.00 do 19.00 Parkirišče pred gasilskim domom Rimske Toplice Domači kotiček 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Športnik leta 2024 SOBOTA, 25. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Tržnica Laško Tržnica 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.00 do 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec BUMfest 17: glasbene delavnice Brezplačno 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zimske prigode iz živalskega sveta Animirani film, sinhronizirano 10.00 do 11.30 Knjižnica Šentjur Ustvarjalne delavnice za otroke s Katarino Jazbinšek Primerno za otroke od 5. leta dalje 10.00 do 11.30 Pekarna idej, Staro Velenje Slikarska delavnica za otroke, ob 14.30 sledi delavnica za starše in otroke ali stare starše z vnuki 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Izdelava mazila materine dušice Zeliščarska delavnica z Simono Arzenšek NEDELJA, 26. 1. 18.00 Kulturni dom Škofja vas Obiski Komedija v izvedbi Gledališča pod kozolcem – KD Šmartno ob Paki PONEDELJEK, 27. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Otok Rodrigez v Indijskem oceanu in Mavricij Potopisno predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Zelišča za pomoč pri prehladu Predavatelj dr. Janko Rode TOREK, 28. 1. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 11.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga te izziva: si upaš bit' sam svoj? Druženje z Andražem Babškom, pogovor bosta vodili Vesna Mihelak in Andreja Kac 17.00 Osnovna šola Lava Barvamo človeka (misel- beseda-dejanje in vse vmes) Predstavitev devete rastoče knjige Osnovne šole Lava; z gosti se bo pogovarjala ravnateljica 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi Kata Laštro 17.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami Gost prvega klepeta bo Jože Lekše, z njim se bo pogovarjal Damijan Kljajič 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Po hribu navzgor, po hribu navzdol Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura SREDA, 29. 1. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Klekljanje 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pod Hermanovim dežnikom Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 16.30 do 18.00 Vila Rožle Velenje Tečaj Lego robotike za otroke in mladostnike Primerno za otroke, stare od 5. do 8. in od 9. do 14. leta 17.00 Knjižnica Velenje Srce zahteva komunikacijo s stvarstvom 2. del predavanja na temo srca; predavala bosta Rajko Škarič in Adriana Dolinar 18.15 Celjska kulturnica Poezija Marjana Škode Z njim se bo pogovarjala Memi Pizzulin Dobrodelne prireditve NEDELJA, 26. 1. 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Večerja bedakov Komedija Špas teatra, dobrodelna predstava Lions kluba Rogaška Slatina Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvater- nijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do nadaljnjega, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Fotohiša Pelikan Celje: fotograf- ska razstava Andreje Ravnak z naslovom Valovanje; do 8. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: Portret duše, razstava del slikar- ja in arhitekta Tadeja Žugmana; do 2. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: Aleksander in vurbeški zmaj, razstava ilustracij Vanje Flisa; do 31. 1. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 1. Galerija Velenje: Metafizika bar- ve, avtorja Wilhelma Heiligerja; do 25. 1. Muzej na Velenjskem gradu: razstava tradicionalnih litovskih slamnatih okraskov; do 19. 1.; Kapela: Jaslice; do 2. 2.; Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleške- ga muzejskega in zgodovinskega društva; do 28. 2., razstava 20. natečaja Praznična voščilnica; do 2. 2.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skri- nja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do ok- tobra 2025 Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 4, 23. januar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta ROMANA GRACERJA, podjetnika iz Celja, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Planinšku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi 17 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi JOŽE GRMEK iz Vojkove ulice 4 v Celju (17. 12. 1939–10. 1. 2025) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in folklornim skupinam, ki jih je vodil, za da- rove, sveče in izražena sožalja. Hvala gospodu župniku, pevcem, gospe Cvetki Jovan Jekl za lep govor in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žena Angelca s sinovoma Borisom in Robertom z družinama 32 Življenje je biser, ki se začne z jokom in konča z jokom. ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil dragi brat in stric IVAN JEZERNIK iz Gotovelj (27. 7. 1962–18. 12. 2024) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar, asistentkam Aninega zavoda Celje, zdravnikom, gospodu župniku, pevcem, go- vorniku, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo! Vsi njegovi 30 Tam za mavrico, tam vsem dobro se godi. Tam sta mir in spokoj, tam ni več skrbi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija SREČKA FERLEŽA iz Lutrja 37b, Ponikva (22. 10. 1957–10. 1. 2025) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na nje- govi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoča: žena Anica in sin Srečko z družino n Ko je ugasnila tvoja luč življenja, se je prižgala luč spomina, v srcih naših pa ostala skrita tiha bolečina. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica ŠTEFANIJA KLINC iz Razdelja 2, Nova Cerkev (21. 12. 1930–10. 1. 2025) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, so- sedom in prijateljem za izrečena sožalja in darovane sveče ter svete maše. Hvala gospodu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni p Poroke Laško Poročila sta se: Sara BO- HORIČ in Klemen BRATINA, oba iz Celja. MOTORNA VOZILA PRODAM OSEBNI avto Fiat stilo karavan 1,9 JTD, le- tnik 2004, registriran do februarja 2025, prevoženih 192.000 km, prodam za 750 EUR. Telefon 031 596-722. 21 STROJI PRODAM MOLZNI stroj, kosilnico, dolžina 180 cm, na dva bobna, in samonakladalko, 25 cm³, naloženo s senom, prodam. Telefon (03) 5778-412, 041 884-049. 20 MOTOKULTIVATOR Goldoni, dizel motor, 10 KM, zelo dobro ohranjen, v brezhibnem stanju, s pripadajočimi priključki za delo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 838-499, 031 890-183. 28 STANOVANJE ODDAM STANOVANJE v Štorah, 44 m², oddam. Cena po dogovoru. Telefon 040 754-016. 24 OPREMLJENO sobo oddam zaposlenemu moškemu. Telefon 041 650-737. 35 OPREMLJENO stanovanje, 42 m², za dva do tri (zaposlene) moške, oddam. Telefon 041 650-737. 35 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 OPREMA PRODAM ŠEST belih stolov Thonet (Stol Kamnik) pro- dam. Telefon 031 370-899. 29 AKUSTIKA PRODAM DELUJOČ televizor Samsung, 115 cm, prodam za 150 EUR. Telefon 031 370-899. 29 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TRI mlade ovce in dve stari ovci za zakol prodam. Telefon 031 867-453. 23 BIKA, starega 8 mesecev, težkega 320 kg, pašnega, prodam. Telefon 041 547-769.  Š1 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286.p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807.8 VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, prodam. Telefon 041 208-999.p VINO, rdeče in belo, ter žganje (sadjevec), prodam. Telefon 041 654-156. 33 OSTALO PRODAM OKROGLE bale, suhe in silažne, ter suha ali sveža drva, prodam. Telefon 031 343- 920. 19 SAMONAKLADALNO prikolico Sip, šivalni stroj Bagat, puhalnik in novo cisterno, 1.500 l, prodam. Telefon 041 741-719. 27 BIKA, starega 13 mesecev, težkega približno 500 kg, in 8 silažnih bal, prodam. Telefon 041 431-026. 31 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rja- ve, prodajamo v januarju. Prodajamo kakovostno lastno krmo za piščance in kokoši. Enodnevni piščanci brojlerji po predhodnem naročilu. Vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini.p DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.  34 Smrti Celje Umrli so: Franc ULČNIK iz Rimskih Toplic, 82 let, Ana DUŠAK iz Velenja, 90 let, Ma- rija ROMIH iz Žegra, 87 let, Marija RAMOT s Polzele, 87 let, Marijan ZUPANC iz Bra- slovč, 91 let, Jožef GRMEK iz Celja, 86 let, Anton JEUŠNIK iz Celja, 88 let, Milan CVIKL z Dobrne, 74 let, Janez NOVAK s Teharij, 88 let. Laško Umrla sta: Ana Stopar iz Malih Grahovš, 77 let, Alojz Zalokar s Teharij, 82 let. Žalec Umrla je: Jožefa LEBER iz Prebolda, 78 let. Velenje Umrl je: Ivan VNUČEC iz Šoštanja, 89 let. KUPIM DOBRO ohranjen bivalni kontejner kupim. Telefon 041 976-668. 25 PRIKOLICO za kampiranje kupim. Telefon 031 391-972.p ZMENKI UREJEN 65-letni upokojenec želi spoznati žensko do 70 let. Lahko se preselim. Telefon 041 248-647. 25 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur.p Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 4, 23. januar 2025 www.muzej-nz-ce.si Sreda, 29. 1. ob 18.uri NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 23. 1. 17.30 Dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Koncertni Ciklus Pianissimo Predstavil se bo pianist Marko Matjašič, študent Univerze Mozarteum v Salzburgu 18.00 Savinov likovni salon Žalec Lesorezi in linorezi Odprtje razstave Mihe Eriča 19.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec Zvončnice Nastop učencev oddelka brenkal 19.00 Občinska knjižnica Prebold Zate Predstavitev pesniške zbirke Rozalije Rovšnik Kovač 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 3: Luca Ferrini Ob 40. obletnici umetniške kariere PETEK, 24. 1. 18.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Orgelski nastop učencev Glasbenih šol Vstop prost 19.00 Dom svobode Zidani Most Živela Slovenka Komedija Matjaža Javšnika 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Sen kresne noči Abonma Premiera in izven 19.30 Kulturni center Laško Kar želiš, to dobiš Komedija SiTi teatra, igrajo: Tadej Toš, Klemen Slakonja in Lea Cok SOBOTA, 25. 1. 9.00 do 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 17: glasbene delavnice Brezplačno 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dinozavri?! Lutkovno – igrana predstava Gledališča Labirint; za Elin abonma in izven 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 17: Chinary drums, Nežka Prosenjak, Tolkalna fronta Koncert 18.00 Kulturni dom Gorenje Naših 10 let Prireditev ob 10. obletnici delovanja folklorne skupine Oštarija društvo upokojencev Bočna 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Sen kresne noči Abonma Sobota večerni in izven 19.30 Dom kulture Velenje Ples treh dolin: ŠFD Koleda Velenje, Celjska folklorna skupina, Grifon Šempeter Koncert treh folklornih skupin 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Luka Basi & Nastja – akustično od blizu Koncert NEDELJA, 26. 1. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 17 Glasbene delavnice in zaključek festivala 19.00 Dom kulture Velenje Pegule Glasbena komedija, Beli abonma in izven PONEDELJEK, 27. 1. 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Tomaž Rajterič Kitarski koncert 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Čudežna drevesa Predstavitev knjige avtoric Brede Podbrežnik in Klarise Jovanović 18.00 Knjižnica Velenje Ogenj, rit in kače niso za igrače, 5. del: Lučkine in druge zgodbe Predstavitev knjige Milene Miklavčič TOREK, 28. 1. 18.00 Osrednja knjižnica Celje Cleantech Odprtje razstave o sožitju tehnologije in ohranjanja okolja v sodelovanju s švicarsko ambasado 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Biohacking zdravja – po matrici narave Predstavitev nove knjige avtorice Jasmine Kandorfer 18.00 Kulturni center Laško Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Sen kresne noči Abonma Torek večerni in izven SREDA, 29. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ena zajčja Lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Zapik; primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Usnje in usnjarstvo skozi čas v svetu in na Slovenskem Odprtje razstave in predstavitev publikacije Fascinantna zgodovina usnja avtorice Pine Špegel 18.15 Celjska kulturnica Poezija Marjana Škode Z njim se bo pogovarjala Memi Pizzulin 18.30 Dvorana Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur Klavirska promenada II Predstavitev učencev pianistov Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 19.30 Glasbena šola Celje GM oder 2: Peter Barbo, klavir Koncert 20.00 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemo Urbani Ritem Drago Mislej – Mef Predstavitev novega albuma Novele izven 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Obiski vedno zvonijo ob nepravem času Komedija Špas teatra, igrata Saša Pavlin Stošić in Domen Valič 20.00 Max klub Velenje Big band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Koncert 20.00 Dom kulture Velenje Alpski Ranko Komedija Špas teatra; igrata: Ranko Babić in Admir Baltić Druge prireditve ČETRTEK, 23. 1. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka Vstop prost 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Knjižnica Laško S kolesom okrog Slovenije Potopisno predavanje Silva Jakopeca 19.00 Občinska knjižnica Braslovče Nepal in Bolivija Potopisno predavanje Matjaža Berlota 19.00 Grad Komenda Polzela S kolesom čez Severno Ameriko Potopisno predavanje Aleša Juvanca PETEK, 24. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman, ne jezi se – izdelovanje družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica 16.00 do 19.00 Parkirišče pred gasilskim domom Rimske Toplice Domači kotiček 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Športnik leta 2024 SOBOTA, 25. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Tržnica Laško Tržnica 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.00 do 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec BUMfest 17: glasbene delavnice Brezplačno 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zimske prigode iz živalskega sveta Animirani film, sinhronizirano 10.00 do 11.30 Knjižnica Šentjur Ustvarjalne delavnice za otroke s Katarino Jazbinšek Primerno za otroke od 5. leta dalje 10.00 do 11.30 Pekarna idej, Staro Velenje Slikarska delavnica za otroke, ob 14.30 sledi delavnica za starše in otroke ali stare starše z vnuki 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Izdelava mazila materine dušice Zeliščarska delavnica z Simono Arzenšek NEDELJA, 26. 1. 18.00 Kulturni dom Škofja vas Obiski Komedija v izvedbi Gledališča pod kozolcem – KD Šmartno ob Paki PONEDELJEK, 27. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Otok Rodrigez v Indijskem oceanu in Mavricij Potopisno predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Zelišča za pomoč pri prehladu Predavatelj dr. Janko Rode TOREK, 28. 1. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 11.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga te izziva: si upaš bit' sam svoj? Druženje z Andražem Babškom, pogovor bosta vodili Vesna Mihelak in Andreja Kac 17.00 Osnovna šola Lava Barvamo človeka (misel- beseda-dejanje in vse vmes) Predstavitev devete rastoče knjige Osnovne šole Lava; z gosti se bo pogovarjala ravnateljica 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi Kata Laštro 17.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami Gost prvega klepeta bo Jože Lekše, z njim se bo pogovarjal Damijan Kljajič 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Po hribu navzgor, po hribu navzdol Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura SREDA, 29. 1. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Klekljanje 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pod Hermanovim dežnikom Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 16.30 do 18.00 Vila Rožle Velenje Tečaj Lego robotike za otroke in mladostnike Primerno za otroke, stare od 5. do 8. in od 9. do 14. leta 17.00 Knjižnica Velenje Srce zahteva komunikacijo s stvarstvom 2. del predavanja na temo srca; predavala bosta Rajko Škarič in Adriana Dolinar 18.15 Celjska kulturnica Poezija Marjana Škode Z njim se bo pogovarjala Memi Pizzulin Dobrodelne prireditve NEDELJA, 26. 1. 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Večerja bedakov Komedija Špas teatra, dobrodelna predstava Lions kluba Rogaška Slatina Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvater- nijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do nadaljnjega, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Fotohiša Pelikan Celje: fotograf- ska razstava Andreje Ravnak z naslovom Valovanje; do 8. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: Portret duše, razstava del slikar- ja in arhitekta Tadeja Žugmana; do 2. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: Aleksander in vurbeški zmaj, razstava ilustracij Vanje Flisa; do 31. 1. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 1. Galerija Velenje: Metafizika bar- ve, avtorja Wilhelma Heiligerja; do 25. 1. Muzej na Velenjskem gradu: razstava tradicionalnih litovskih slamnatih okraskov; do 19. 1.; Kapela: Jaslice; do 2. 2.; Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleške- ga muzejskega in zgodovinskega društva; do 28. 2., razstava 20. natečaja Praznična voščilnica; do 2. 2.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skri- nja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do ok- tobra 2025 Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 4, 23. januar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta ROMANA GRACERJA, podjetnika iz Celja, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Planinšku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi 17 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi JOŽE GRMEK iz Vojkove ulice 4 v Celju (17. 12. 1939–10. 1. 2025) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in folklornim skupinam, ki jih je vodil, za da- rove, sveče in izražena sožalja. Hvala gospodu župniku, pevcem, gospe Cvetki Jovan Jekl za lep govor in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žena Angelca s sinovoma Borisom in Robertom z družinama 32 Življenje je biser, ki se začne z jokom in konča z jokom. ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil dragi brat in stric IVAN JEZERNIK iz Gotovelj (27. 7. 1962–18. 12. 2024) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar, asistentkam Aninega zavoda Celje, zdravnikom, gospodu župniku, pevcem, go- vorniku, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo! Vsi njegovi 30 Tam za mavrico, tam vsem dobro se godi. Tam sta mir in spokoj, tam ni več skrbi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija SREČKA FERLEŽA iz Lutrja 37b, Ponikva (22. 10. 1957–10. 1. 2025) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na nje- govi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoča: žena Anica in sin Srečko z družino n Ko je ugasnila tvoja luč življenja, se je prižgala luč spomina, v srcih naših pa ostala skrita tiha bolečina. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica ŠTEFANIJA KLINC iz Razdelja 2, Nova Cerkev (21. 12. 1930–10. 1. 2025) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, so- sedom in prijateljem za izrečena sožalja in darovane sveče ter svete maše. Hvala gospodu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni p Poroke Laško Poročila sta se: Sara BO- HORIČ in Klemen BRATINA, oba iz Celja. MOTORNA VOZILA PRODAM OSEBNI avto Fiat stilo karavan 1,9 JTD, le- tnik 2004, registriran do februarja 2025, prevoženih 192.000 km, prodam za 750 EUR. Telefon 031 596-722. 21 STROJI PRODAM MOLZNI stroj, kosilnico, dolžina 180 cm, na dva bobna, in samonakladalko, 25 cm³, naloženo s senom, prodam. Telefon (03) 5778-412, 041 884-049. 20 MOTOKULTIVATOR Goldoni, dizel motor, 10 KM, zelo dobro ohranjen, v brezhibnem stanju, s pripadajočimi priključki za delo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 838-499, 031 890-183. 28 STANOVANJE ODDAM STANOVANJE v Štorah, 44 m², oddam. Cena po dogovoru. Telefon 040 754-016. 24 OPREMLJENO sobo oddam zaposlenemu moškemu. Telefon 041 650-737. 35 OPREMLJENO stanovanje, 42 m², za dva do tri (zaposlene) moške, oddam. Telefon 041 650-737. 35 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 OPREMA PRODAM ŠEST belih stolov Thonet (Stol Kamnik) pro- dam. Telefon 031 370-899. 29 AKUSTIKA PRODAM DELUJOČ televizor Samsung, 115 cm, prodam za 150 EUR. Telefon 031 370-899. 29 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TRI mlade ovce in dve stari ovci za zakol prodam. Telefon 031 867-453. 23 BIKA, starega 8 mesecev, težkega 320 kg, pašnega, prodam. Telefon 041 547-769.  Š1 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286.p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807.8 VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, prodam. Telefon 041 208-999.p VINO, rdeče in belo, ter žganje (sadjevec), prodam. Telefon 041 654-156. 33 OSTALO PRODAM OKROGLE bale, suhe in silažne, ter suha ali sveža drva, prodam. Telefon 031 343- 920. 19 SAMONAKLADALNO prikolico Sip, šivalni stroj Bagat, puhalnik in novo cisterno, 1.500 l, prodam. Telefon 041 741-719. 27 BIKA, starega 13 mesecev, težkega približno 500 kg, in 8 silažnih bal, prodam. Telefon 041 431-026. 31 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rja- ve, prodajamo v januarju. Prodajamo kakovostno lastno krmo za piščance in kokoši. Enodnevni piščanci brojlerji po predhodnem naročilu. Vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini.p DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.  34 Smrti Celje Umrli so: Franc ULČNIK iz Rimskih Toplic, 82 let, Ana DUŠAK iz Velenja, 90 let, Ma- rija ROMIH iz Žegra, 87 let, Marija RAMOT s Polzele, 87 let, Marijan ZUPANC iz Bra- slovč, 91 let, Jožef GRMEK iz Celja, 86 let, Anton JEUŠNIK iz Celja, 88 let, Milan CVIKL z Dobrne, 74 let, Janez NOVAK s Teharij, 88 let. Laško Umrla sta: Ana Stopar iz Malih Grahovš, 77 let, Alojz Zalokar s Teharij, 82 let. Žalec Umrla je: Jožefa LEBER iz Prebolda, 78 let. Velenje Umrl je: Ivan VNUČEC iz Šoštanja, 89 let. KUPIM DOBRO ohranjen bivalni kontejner kupim. Telefon 041 976-668. 25 PRIKOLICO za kampiranje kupim. Telefon 031 391-972.p ZMENKI UREJEN 65-letni upokojenec želi spoznati žensko do 70 let. Lahko se preselim. Telefon 041 248-647. 25 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur.p Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 4, 23. januar 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 21 Št. 4 / Leto 80 / Celje, 23. januar 2025 Str. 31 Str. 28-29 Str. 24-25 V nedeljo med pravoslavci tudi pripadniki drugih veroizpovedi »Voda je bila povsem prijazna do nas!« Pravoslavci 19. januarja praznujejo bogojavljenje, ki bi mu lahko rekli tudi oznanjenje. Verniki obletnice Jezusovega krsta v reki Jordan obeležijo s plavanjem do križa. Tradicija jih uči, da bo tisti, ki bo prvi priplaval do križa, imel srečo celo leto. DEAN ŠUSTER Celjski paroh Goran Šljivić in plavalci, ki so po kraj- šem obredu poljubili križ. Naslednje leto bo pravoslavno oznanjenje v ponedeljek. Odrasli moški so popazili na dečka, ki sta zelo ponosna prva priplavala do križa. Da bi se to res zgodilo, bosta upala dečka Tim Mamić in Mla- den Stepanović, ki sta se skupaj prva dotaknila križa. Z drgeta- jočim glasom sta priznala, da je bilo ledeno, a zelo zanimivo. Iz petih držav Dragan Aleksić je tisti, ki drži križ sredi Savinje. Njemu je najtežje, a pravi, da če je zdrav in dobre volje, se ne zgo- di nič neprijetnega. Pred leti je bolehal in so mu svetovali, naj ne gre v vodo. »Temperatura? Voda je bila povsem prijazna do nas. Imela je 4 stopinje Celzija. Temperatura zraka je bila pod lediščem,« je ljudi okoli sebe nasmejal Aleksić. Udeležen- cem je golaž pripravil šef Špice Dušan Konda: »Zbralo se je re- kordno število plavalcev in gle- dalcev. Plavalci so bili iz petih držav, Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Ukrajine. Doslej je bilo največ 12 plavalcev. Za nami je jubilej- na, že deseta izvedba.« Podprli tudi drugi verniki Še nekaj dni pred prireditvi- jo napovedi niso bile najboljše, kajti maša je bila predvidena ob 11.00. A se je vse izteklo še bolje od pričakovanj. Du- hovniki so pohiteli iz cerkve, verniki so se tudi takoj napotili proti Špici in nedelja je bila kot naročena za druženje. »Opazil sem ogromno someščanov, za katere vem, da niso iste veroiz- povedi kot mi. Zelo me veseli, da so nas podprli. Celje je ve- liko evropsko mesto in se mu zahvaljujem,« je v uvodu dejal David Tepić iz Zveze srbske diaspore Slovenije. Osem let zapovrstjo je plaval, tokrat je skrbel predvsem za nemoten potek. »Telo v vodi prav nič ne trpi. Le nemudoma se je treba odpraviti v topel prostor,« je še poudaril Tepić in kot že toliko- krat izpostavil Kondovi pomoč in podporo. Foto: Andraž Purg Doktorica kemije verjame v naravo Hodili zdravju naproti Vključimo gibanje v svoj vsakdan Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 4, 23. januar 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 21 Št. 4 / Leto 80 / Celje, 23. januar 2025 Str. 31 Str. 28-29 Str. 24-25 V nedeljo med pravoslavci tudi pripadniki drugih veroizpovedi »Voda je bila povsem prijazna do nas!« Pravoslavci 19. januarja praznujejo bogojavljenje, ki bi mu lahko rekli tudi oznanjenje. Verniki obletnice Jezusovega krsta v reki Jordan obeležijo s plavanjem do križa. Tradicija jih uči, da bo tisti, ki bo prvi priplaval do križa, imel srečo celo leto. DEAN ŠUSTER Celjski paroh Goran Šljivić in plavalci, ki so po kraj- šem obredu poljubili križ. Naslednje leto bo pravoslavno oznanjenje v ponedeljek. Odrasli moški so popazili na dečka, ki sta zelo ponosna prva priplavala do križa. Da bi se to res zgodilo, bosta upala dečka Tim Mamić in Mla- den Stepanović, ki sta se skupaj prva dotaknila križa. Z drgeta- jočim glasom sta priznala, da je bilo ledeno, a zelo zanimivo. Iz petih držav Dragan Aleksić je tisti, ki drži križ sredi Savinje. Njemu je najtežje, a pravi, da če je zdrav in dobre volje, se ne zgo- di nič neprijetnega. Pred leti je bolehal in so mu svetovali, naj ne gre v vodo. »Temperatura? Voda je bila povsem prijazna do nas. Imela je 4 stopinje Celzija. Temperatura zraka je bila pod lediščem,« je ljudi okoli sebe nasmejal Aleksić. Udeležen- cem je golaž pripravil šef Špice Dušan Konda: »Zbralo se je re- kordno število plavalcev in gle- dalcev. Plavalci so bili iz petih držav, Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Ukrajine. Doslej je bilo največ 12 plavalcev. Za nami je jubilej- na, že deseta izvedba.« Podprli tudi drugi verniki Še nekaj dni pred prireditvi- jo napovedi niso bile najboljše, kajti maša je bila predvidena ob 11.00. A se je vse izteklo še bolje od pričakovanj. Du- hovniki so pohiteli iz cerkve, verniki so se tudi takoj napotili proti Špici in nedelja je bila kot naročena za druženje. »Opazil sem ogromno someščanov, za katere vem, da niso iste veroiz- povedi kot mi. Zelo me veseli, da so nas podprli. Celje je ve- liko evropsko mesto in se mu zahvaljujem,« je v uvodu dejal David Tepić iz Zveze srbske diaspore Slovenije. Osem let zapovrstjo je plaval, tokrat je skrbel predvsem za nemoten potek. »Telo v vodi prav nič ne trpi. Le nemudoma se je treba odpraviti v topel prostor,« je še poudaril Tepić in kot že toliko- krat izpostavil Kondovi pomoč in podporo. Foto: Andraž Purg Doktorica kemije verjame v naravo Hodili zdravju naproti Vključimo gibanje v svoj vsakdan Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 4, 23. januar 2025 INTERVJU Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko Človek, ki ne mara izjave: »To ni v naši pristojnosti!« »S strankami smo od začetka gradili partnerski odnos. V upravnih enotah nihče ni nad komerkoli. Ko nekdo pride k nam, pride z razlogom. In moramo ravnati tako, da tisto, kar potrebuje, dobi čim prej, zakonito, čim ceneje in na prijazen način.« Upravna enota vsak konec leta, enako je bilo tudi lani, pripravi posebno slovesnost za svoje zaposlene. Slednji pripravijo kul- turni program, v katerem nastopajo sami ali njihovi otroci. Imajo tudi svoj pevski zbor, ki je pred časom pripravil koncert, na katerem so zbirali denar za Splošno bolnišnico Celje. Ko so ga pred leti novinarji vprašali, kaj mu pomeni vodenje, je odgovoril, da predvsem ukvarjanje z ljudmi, motiviranje ter ustvarjanje pogojev, da se dobro počutijo na svojem delovnem mestu. In da imajo pri delu možnost izražati svoje sposobnosti ter uresničevati svoje poslanstvo. »Zame je odnos do zaposlenih ena najpomembnejših vrednot. V službi namreč preživimo več časa kot doma, zato trdim, da je dobro počutje na delovnem mestu predpogoj za človekovo splošno počutje in za njegovo učinkovitost,« pravi načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko. Vsa leta svojega vodenja upravne enote, ki praznuje 30-letnico delovanja, nekoliko odstopa od vodilnih kateregakoli državnega organa. Je vedno dostopen za ljudi, izredno komunikativen, vsa ta leta mu je izjemno pomembno osveščanje ljudi o delu upravne enote. »Tu smo za ljudi,« pravi. SIMONA ŠOLINIČ Vrečko je tudi vizionar. Na področju dela z ljudmi je v celjski upravni enoti uresničil ogro- mno idej. Če so bile pred leti takšne ideje za koga neuresničljive, zanj to ni veljalo. Uresni- čitev teh idej je prinesla celjski upravni enoti tudi eno največjih učinkovitosti v primerjavi z drugimi slovenskimi upravnimi enotami ter ogromno priznanj. Lani, ko so zaposleni v upravnih enotah stavkali zaradi nizkih plač, je javnosti brez dlake na jeziku povedal, da jih pri tem absolutno podpira. »Za nami je zelo naporno leto zaradi razmer na področju plač. Takrat sem podprl vsa priza- devanja za boljše plače in za izboljšanje ma- terialnega položaja zaposlenih. Glede na spe- cifi čnost našega dela smo kljub stavki morali izvajati vsa opravila in uspelo nam je. Podobno je bilo v času epidemije, ko nismo nikoli zaprli svojih vrat. Filozofi ja našega poslovanja je, da smo odprti za vsakogar in da pomagamo. Z ne- kim optimizmom smo zrli v v prihodnost in tudi na področju plač verjamem, da bo nova plačna zakonodaja razmere izboljšala. Je kdo od zaposlenih zaradi nizkih plač odšel drugam? Kakšna je kadrovska situacija v celjski upravni enoti? K sreči je bilo teh primerov malo. V drugi po- lovici lanskega leta smo v bistvu ugotavljali, da se je celo povečalo zanimanje za delo v državni upravi, kar me veseli. Ko smo objavili razpis za dve uradniški delovni mesti, je bilo več kot 60 prijav kandidatov, ki so kriterijem ustrezale. Torej se trend izboljšuje ne glede na vse. To me pozitivno preseneča. Tudi zaradi nove plačne zakonodaje bo treba spremeniti nekatere vse- bine na področju državne uprave, saj moramo slediti temu, da bodo postale upravne enote še bolj zanimiv delodajalec za mlade. V celjski upravni enoti je na primer povprečna starost zaposlenih 49 let, odhodov je v tem času malo. Bili so, vendar zaradi upokojitev. Ljudje pogosto rečejo, da je uradniško delo izrazito birokratsko. Ljudje imamo odpor do birokracije. Ali več prijav za raz- pisana prosta delovna mesta kaže, da se spet povišuje ugled uradniškega dela? Da. To delo pridobiva v vrednostnem pomenu. In ko govorim o izkušnjah ura- dniškega dela, govorim o naravnanosti ter politiki dela. Že od začetka Upravne enote Celje so za nas ključni štirje temelji. Leta 1995 smo si zadali štiri cilje, ki so za nas sveta stvar. Na prvem mestu je zakoni- tost dela, sledijo učinkovitost, kakovost in – zelo pomembna stvar – prijaznost do strank. S strankami smo torej od za- četka želeli graditi partnerski odnos. V upravnih enotah nihče ni nad komerkoli. Ko nekdo pride k nam, pride z razlogom. In mo- ramo ravnati tako, da tisto, kar potrebuje, dobi čim prej, zakonito, čim ceneje in na prijazen način. Mnogo primerov je, ko kdo poda vlogo za gradbeno dovoljenje in upravne enote lahko le uresničimo tisto, kar je zapisano v posa- meznem prostorskem aktu. Slednje sprejemajo občine, ne upravne enote. Če je torej v občinskem zazidalnem načrtu navede- no, da stranka na nekem območju ne more zgraditi prizidka, hiše ali poslovne- ga objekta, ji to povemo. Toda ob tem ji pomagamo, svetujemo, v katerem pri- meru je to možno. Pomem- ben del naših nalog je torej svetovalna vloga. Vsa ta de- setletja smo ogromno vlagali v svetovanje, osveščanje tudi s pomočjo medijev, celo s tako imenovanim upravnim infor- macijskim servisom. Že- leli smo, da ljudje nekatere stva- ri vedo in da se zavedajo, da jim želimo po- magati. Omenili ste gradbena dovoljenja. Mnogo ljudi še vedno ne ve, da upravna enota v po- stopkih lahko le potrdi tisto, kar je v skladu s predpisi občine. Vas je kdaj jezilo, da ljudje mislijo, da je upravna enota za nekaj »kriva«, na primer za čakanje na nek dokument, če- prav mora na nekaterih področjih dela samo slediti predpisom ali aktom, ki so občinski. Pogosto letijo očitki glede vašega dela, čeprav bi morali kdaj na koga drugega … Upravna enota Celje ves čas posluje brez za- ostankov ali so ti redki glede na število vseh zadev, o katerih odločamo. Največ jih je na področju tujskih postopkov. Sprašujete me o področju dela, ki se nanaša na okolje in pro- stor. Tu nas je, priznam, velikokrat žalostilo, ker nas ljudje mečejo v isti koš z drugimi de- ležniki na tem področju. Kdaj bo denimo nek občinski prostorski akt, ki je podlaga tudi za gradbena dovoljenja, sprejet, nima zveze z upravno enoto. Čeprav že- lim posebej poudariti, da tako z občinami kot celotnim javnim sektorjem na našem območju ves čas zelo dobro in učin- kovito sodelujemo. Predla- gamo jim tudi rešitve, ki so lahko učinkovite na podro- čju prostorskega urejanja. V občini akte sprejemajo sve- tniki. Mi smo državni organ in od dneva vložene vloge, če je seveda popolna, do rešitve lahko mine največ 60 dni, za- deve največkrat rešimo celo prej, saj ne sledimo slepo temu, da imamo 60 dni časa. Glede na to, da v Upravni enoti Ce- lje ni veliko zaostan- kov, ali pomaga drugim upravnim enotam, kjer do njih prihaja? Sprašujem, ker ta način dela oziroma pomoči velja tudi v drugih dr- žavnih ustanovah. Ministrstvo za javno upravo je med uprave enote nekajkrat razdeljevalo primere, pred- vsem na področju urejanja dokumentacije za tujce. Pri tem je upoštevalo število uradnikov in število zadev, kar pomeni, da je uvidelo, da so uradniki v celjski upravni enoti optimalno an- gažirani in dobro organizirani. In če bi zadeve z drugih območij odstopali nam, bi to pomenilo povečanje zaostankov pri nas. Pomoč drugim upravnim enotam je vseeno prisotna. Celjska upravna enota že od leta 2006 pomaga na pri- mer drugim enotam pri reševanju denaciona- lizacijskih postopkov, ki so hkrati eni najtežjih. Ker imamo v Celju vrhunske strokovnjake, smo pomagali drugim slovenskim upravnim eno- tam, ki pokrivajo območja od Gornje Radgone, Novega mesta do Pirana. Dejavno se vključuje- mo v pomoč tam, kjer je to mogoče. Večkrat ste omenili področje tujcev. Je to zahtevno glede na več migracij v zadnjih le- tih? Zagotovo. V zadnjem obdobju, približno v zadnjih šestih ali sedmih letih, je na tem po- dročju zelo veliko dela. Primeri so tudi izredno zahtevni, saj to delo zahteva veliko znanja o zakonodaji, podzakonskih aktih in navodilih. Da lahko uradnik dela na tem področju, potre- buje najmanj leto usposabljanja. To delo terja ogromno napora in vsak, ki ga začne opravljati, potrebuje tudi mentorja. Gre za postopke, ki jih izvajamo upravne enote, vendar v njih sodeluje- jo tudi drugi organi, od policije, fi nančne uprave do zavoda za zaposlovanje. To sodelovanje je še posebej pomembno in vpliva na učinkovitost postopkov. Letos sicer beležimo rahel upad šte- vila zadev, a so kljub temu ti postopki zahtevni. Ko govoriva o tujcih, gre največkrat za ure- janje delovnih dovoljenj? Tudi na zavodu za zaposlovanje so pred časom dejali, da se je zdaj »izpraznil tudi balkanski bazen«, kar pomeni, da je vedno manj delavcev iz nekda- nje Jugoslavije, ki bi bili pripravljeni delati v Sloveniji zaradi pomanjkanja slovenske delovne sile. Tudi v upravnih enotah opažamo enako. »Balkanski bazen« se je res izčrpal, vedno bolj se odpira azijski, kar z vidika postopkov pov- zroča dodatne težave oziroma večjo zahtevnost postopkov. V družbi je v zadnjih letih nasploh burno, ko se govori o tujcih. Na trgu primanjkuje delavcev, migracij je več, hkrati se je ponov- no razrasel negativen odnos do tujcev. Bi se morali ljudje sprijazniti, da so migracije nor- malne in da postajamo večkulturna družba? Globalizacija je splošno znano dejstvo. Mladi danes to dojemajo drugače kot starejše genera- cije. Slovenija ni izoliran otok, da bi jo globalni procesi zaobšli. To ne bi smel biti več problem, treba je graditi na medsebojni strpnosti, spo- štljivosti. Prijaznost ni fl oskula, ampak nekaj, kar živimo in delamo. Na ta vidik sem izredno pozoren. Naši zaposleni zelo dobro vedo, da sem najbolj razočaran, ko pride do pritožbe ali je zadeva neprimerno obravnavana, ampak tega je zelo malo. V družbi bo treba ustvarjati pogo- je, da bo sožitje dobro in v korist vseh. Velikokrat omenite prijaznost zaposlenih. Kaj pa prijaznost strank do zaposlenih? Lju- dje smo različni. Ni skrivnost, da marsikdo misli, da mora biti zadeva rešena takoj, ne ve, koliko dela je treba, in strese jezo na zaposle- »Podpiram digitalizacijo, toda splošno ugotavljam, da je družba komunikacijsko ohromela. Zelo dobro vemo, da je prava komunikacija sestavni del življenja in zanjo je treba najti pravo mero na vsakem področju. Brez nje ne moremo.« Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 4, 23. januar 2025 INTERVJU nega. Ne le v upravnih enotah, to se dogaja skoraj povsod. Res je, občasno se soočamo z neprimernim vedenjem posameznih strank. Morda je teh primerov nekoliko več v zadnjih letih, kar je odraz širšega družbenega konteksta. Nekateri mislijo, da si lahko privoščijo takšno vedenje. Ko omenjam prijaznost, bi rad nekaj pouda- ril. Kot načelnik upravne enote sodelujem pri vseh kadrovskih postopkih. Delo v upravnih enotah je delo z ljudmi, kar pomeni, da je 90 odstotkov vseh opravil delo s strankami, ne samo ob upravnih »okencih«, ampak v vsej upravni enoti. S tem želim povedati, da ni vsak za vse. Vsakomur rad povem, če je komu delo z ljudmi obremenjujoče ali če ima nizek prag tolerance oziroma uživa v delu brez strank, potem delo v upravni enoti ni zanj. Kadar se zna uradnik v odnosu do stranke, četudi se ta kdaj neprimerno vede, odzvati na primeren način, je to najboljša preventiva, da ne pride do odstopanj. Pri nekem odstotku strank niti tak primeren odziv zaposlenih ne pomaga. Torej morajo imeti zaposleni trdo kožo? Da. Ampak da ne bo kdo razumel napačno, nikakor ne zagovarjam ponižnosti zaposlenih, temveč govorim o dobrem in empatičnem odnosu do stranke, čeprav je ta slabe volje, da ji pomagamo, svetujemo, kako neko zadevo rešiti. Ankete o zadovoljstvu naših strank kaže- jo, da je raven njihovega zado- voljstva vseskozi zelo visoka. To tudi meni pomeni ogro- mno. Upravna dejavnost je storitvena. Torej čim prej, čim ceneje, hitreje, učinkovito in prijazno. Reševanje neke zade- ve vedno sloni na interpretaciji zakonodaje, ki je vezana na nek primer. Žalosti me, a ne želim biti patetičen, da se na birokracijo gleda v negativnem pomenu. Uradnik ima tudi empatijo, torej zmožnost, da se vživi v stranko, ne glede na to, ali gre za urejanje gradbenih dovoljenj, statusa kmeta, orožnega lista ali za urejanje področja vojnih veteranov ali društev. Za vsakim primerom so življenjske situacije, nekatere stranke so popolnoma na dnu in pridejo razočarane po pomoč. In za uradnika je pomembno, da zna preiti iz cone birokratskega udobja k svetovanju stranki. Ne sme prihajati do primerov, da bi kdo rekel: »Mi smo vam povedali, kaj lahko storimo, a kako boste urejali drugje, nas ne zanima.« Vas jezi, ko včasih ustanove, na katere se posamezniki obrnejo, ljudi pošiljajo od vrat do vrat? Zelo. Še posebej če kdo reče, da neka stvar ni v njegovi pristojnosti. Pred leti smo predlagali, da bi ustanovili upravnoinformacijski servis, torej spletno mesto vseh organov javnega sek- torja. In ta servis je bil nato ustanovljen. Že leta 1995, ko smo začeli svetovati ljudem, smo pri tem ugotovili, da se veliko vprašanj nanaša na postopke, ki ne spadajo v našo pristojnost. Toda nismo jim rekli, naj gredo »tja in tja«, ker nečesa ne morejo urediti pri nas. Zato sem dobil idejo, da bi na ta vprašanja skupaj odgo- varjali na enem spletnem mestu in da bi bile v odgovore vključene vse ustanove, na katere so se vprašanja nanašala. Če je ljudi zanimalo kaj v zvezi z občinskimi postopki, so odgovor pripravili tam, nato smo ga posredovali stranki in objavili na spletnem mestu. S tem smo neko- liko zmanjšali to nezadovoljstvo zaradi »nepri- stojnosti organov«. Spletna stran je delovala 13 let, na njej so bili vsa vprašanja in odgovori, kar pomeni, da je posameznik, ki je imel podobno vprašanje, že tam lahko našel tudi pojasnilo. Posledično se je zgodilo, da je število vprašanj z leti začelo upadati, torej je bila ta stran do- ber vir odgovorov. Upravna enota je bila idejni ustvarjalec spletne strani, sodelovali so vsi or- gani in ustanove, ki so pomagali pri odgovorih. To je ljudem veliko pomenilo. Ta sistem smo predstavljali doma in tudi v tujini, med drugim v Zagrebu in Bratislavi, kjer so prav tako sledili našemu načinu dela. Vsa ta leta poskušamo delo upravne enote približati ljudem, jih tako osveščati. Že leta 1995 in v kasnejših letih smo se predstavljali tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu, tam smo celo večkrat sprejemali vloge za osebne izkaznice. Res nam je pomembno, da upravo približamo ljudem, saj delamo zanje. Tako ste se ljudem tudi osebno približa- li. A smo v času digitalizacije, kar pomeni odmik od pogovora, pomoči v živo. Pozdravljam vsak tehnični napredek, ki je v korist ljudi. Tudi pri nas je že veliko storitev digitaliziranih, veliko je že elektronskega po- slovanja. Ljudje danes lahko veliko postopkov uredijo z digitalnim potrdilom. Moje mnenje je, da mora tudi digitalno delovanje biti vedno v korist strank in jim olajšati življenje. Morda bo kdaj tudi umetna inteligenca izvedla kakšen upravni proces, ampak še vedno bodo za pomoč ljudem potrebni ljudje. Lahko imate še tako zelo zmogljiv računalnik, ampak brez človeške note ne bo šlo. Novembra lani je celjska upravna eno- ta uvedla projekt e-gradnja, vloge za gradbeno dovoljenje je možno oddati po elektronski poti in stvari so digitalizirane. Za zaposlene to ne pomeni manj dela, pomeni pa ogromno usposa- bljanja, ki prinaša marsikatero vprašanje. Toda vse to ne pomeni, da stika z ljudmi ni ali da ga ne bo več. Ustne obravnave za soočenja različ- nih mnenj bodo še vedno. Ne gre za to, da bi ele- ktronski način v celoti nadomestil vse postopke, a bo katero stvar morda olajšal. In vse to mora, če spet omenim, slediti prijaznosti. Podpiram digitalizacijo, toda splošno ugotavljam, da je družba komunikacijsko ohromela. Zelo dobro vemo, da je prava komunikacija sestavni del življenja in zanjo je treba najti pravo mero na vsakem področju. Brez nje ne moremo. Ko se ozrete v tridesetletno delovanje upravne enote, kaj se je pri vašem delu naj- bolj spremenilo? Predvsem tehnološki vidik. Izredno me veseli, da je razvoj šel v smer, ki smo jo takrat zastavili. Prvi smo začeli sodelovati na sejmih in ostalih kongresnih prireditvah, prvi v Sloveniji smo začeli izdajati publikacije in njihovo uporabo predstavljati na spletu, prvi smo začeli odgovar- jati na spletu, kjer so ljudje imeli vse informacije o tem, kaj potrebujejo za kateri postopek. Potem smo to vse samo nadaljevali tudi z osveščanjem ljudi s pomočjo medijev. Resnično lahko rečem, da smo na začetku razmišljali in delovali vi- zionarsko, in to se je obrestovalo. Vedno sem govoril, da ko si kdo zastavi cilj, ni dovolj, da ima na listu zapisano, kaj bo storil. Pomembno je, katere konkretne korake bo naredil, da bo cilj uresničil. To vse je povezano z lastno de- javnostjo in z vsakodnevnim sledenjem temu cilju, dodajanjem vsebine k načinu njegovega doseganja. Ves čas tudi poudarjam, da uradniki nismo nad strankami, ampak smo njihovi par- tnerji, izvajalci storitev in pomoči. Vso kariero imate zanimive ideje, ki jih vnašate v svoje delo. So vam kdaj zaradi tega vizionarstva metali tudi polena pod noge? Tudi to se je dogajalo, priznam. Toda od nekdaj sem pozitivno naravnan človek. Vem, da je življenje kot učni proces, prinese različ- ne izkušnje. Nisem zamerljiv ali maščevalen, izhajam iz mišljenja, da smo različni. Ljudje delamo tudi napake, ni vsak za vse, zato tudi polen pod noge nisem doživljal kot osebni na- pad, ampak kot dejstvo, da neka ideja morda ni dovolj zrela v očeh drugih. Moram reči, da so bile velikokrat moje ideje pozitivno sprejete. Zaradi sodelovanja z drugimi ustanovami in naše odprtosti je bilo v Celju veliko narejeno. Upravna enota je dobila tudi veliko priznanj, med drugim priznanja Gospodarske zbornice Slovenije in drugih gospodarskih organizacij, domačih in tujih združenj. Pri idejah in načrtih nikoli nismo razmišljali o tem, kdo je bolj pame- ten in pomemben, ampak o tem, da delamo za dobro ljudi. Vse to smo počeli ob zavedanju, da je uprava, lokalna ali državna, namenjena temu, da so upravne storitve čim bolj učinkovite. Za vse to so zaslužni tudi sedanji in nekdanji sode- lavci, nekateri so na žalost že pokojni. Celjska upravna enota je v stavbi, ki ima zgodovinsko vrednost. Vsakomur radi po- kažete to, kar je nekoč skrivala, danes pa je vidno vsem. V avli je v tleh viden termalni bazen iz rimskih časov. Ponosni ste na to stavbo. Tako je videti. Da. V njej smo več kot 18 let. Ta stavba je tipičen primer tega, kaj se da storiti v slogi in sodelovanju. Pri financiranju je bilo ključno so- delovanje z državo. Imeli smo možnost, da bi šli na drugo lokacijo, vendar tega nisem želel. Zagovarjam namreč teorijo upravnih centrov. T o pomeni, da ima stranka vse na enem mestu. T o, kar je v tej stavbi, je tudi dosežek vseh generacij, ki so delale v preteklosti v upravni enoti. Vsi ti rezultati, ki smo jih dosegli in ki so tudi širše prepoznani, so njihovi dosežki, njihova 30-le- tna žetev, zato sem vsem zaposlenim iskreno hvaležen za visok upravni standard, ki so ga pri tem ustvarili. Foto: Andraž Purg »Vedno sem govoril, da ko si kdo zastavi cilj, ni dovolj, da ima na listu zapisano, kaj bo storil. Pomembno je, katere konkretne korake bo naredil, da bo cilj uresničil. To vse je povezano z lastno dejavnostjo in z vsakodnevnim sledenjem temu cilju, z dodajanjem vsebine k njegovemu načinu doseganja.« »Izjave, da nekaj ni v naši pristojnosti, ne maram. Tu smo za ljudi, četudi nekaj ni v naši pristojnosti, moramo človeku svetovati in pomagati!« Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 4, 23. januar 2025 INTERVJU nega. Ne le v upravnih enotah, to se dogaja skoraj povsod. Res je, občasno se soočamo z neprimernim vedenjem posameznih strank. Morda je teh primerov nekoliko več v zadnjih letih, kar je odraz širšega družbenega konteksta. Nekateri mislijo, da si lahko privoščijo takšno vedenje. Ko omenjam prijaznost, bi rad nekaj pouda- ril. Kot načelnik upravne enote sodelujem pri vseh kadrovskih postopkih. Delo v upravnih enotah je delo z ljudmi, kar pomeni, da je 90 odstotkov vseh opravil delo s strankami, ne samo ob upravnih »okencih«, ampak v vsej upravni enoti. S tem želim povedati, da ni vsak za vse. Vsakomur rad povem, če je komu delo z ljudmi obremenjujoče ali če ima nizek prag tolerance oziroma uživa v delu brez strank, potem delo v upravni enoti ni zanj. Kadar se zna uradnik v odnosu do stranke, četudi se ta kdaj neprimerno vede, odzvati na primeren način, je to najboljša preventiva, da ne pride do odstopanj. Pri nekem odstotku strank niti tak primeren odziv zaposlenih ne pomaga. Torej morajo imeti zaposleni trdo kožo? Da. Ampak da ne bo kdo razumel napačno, nikakor ne zagovarjam ponižnosti zaposlenih, temveč govorim o dobrem in empatičnem odnosu do stranke, čeprav je ta slabe volje, da ji pomagamo, svetujemo, kako neko zadevo rešiti. Ankete o zadovoljstvu naših strank kaže- jo, da je raven njihovega zado- voljstva vseskozi zelo visoka. To tudi meni pomeni ogro- mno. Upravna dejavnost je storitvena. Torej čim prej, čim ceneje, hitreje, učinkovito in prijazno. Reševanje neke zade- ve vedno sloni na interpretaciji zakonodaje, ki je vezana na nek primer. Žalosti me, a ne želim biti patetičen, da se na birokracijo gleda v negativnem pomenu. Uradnik ima tudi empatijo, torej zmožnost, da se vživi v stranko, ne glede na to, ali gre za urejanje gradbenih dovoljenj, statusa kmeta, orožnega lista ali za urejanje področja vojnih veteranov ali društev. Za vsakim primerom so življenjske situacije, nekatere stranke so popolnoma na dnu in pridejo razočarane po pomoč. In za uradnika je pomembno, da zna preiti iz cone birokratskega udobja k svetovanju stranki. Ne sme prihajati do primerov, da bi kdo rekel: »Mi smo vam povedali, kaj lahko storimo, a kako boste urejali drugje, nas ne zanima.« Vas jezi, ko včasih ustanove, na katere se posamezniki obrnejo, ljudi pošiljajo od vrat do vrat? Zelo. Še posebej če kdo reče, da neka stvar ni v njegovi pristojnosti. Pred leti smo predlagali, da bi ustanovili upravnoinformacijski servis, torej spletno mesto vseh organov javnega sek- torja. In ta servis je bil nato ustanovljen. Že leta 1995, ko smo začeli svetovati ljudem, smo pri tem ugotovili, da se veliko vprašanj nanaša na postopke, ki ne spadajo v našo pristojnost. Toda nismo jim rekli, naj gredo »tja in tja«, ker nečesa ne morejo urediti pri nas. Zato sem dobil idejo, da bi na ta vprašanja skupaj odgo- varjali na enem spletnem mestu in da bi bile v odgovore vključene vse ustanove, na katere so se vprašanja nanašala. Če je ljudi zanimalo kaj v zvezi z občinskimi postopki, so odgovor pripravili tam, nato smo ga posredovali stranki in objavili na spletnem mestu. S tem smo neko- liko zmanjšali to nezadovoljstvo zaradi »nepri- stojnosti organov«. Spletna stran je delovala 13 let, na njej so bili vsa vprašanja in odgovori, kar pomeni, da je posameznik, ki je imel podobno vprašanje, že tam lahko našel tudi pojasnilo. Posledično se je zgodilo, da je število vprašanj z leti začelo upadati, torej je bila ta stran do- ber vir odgovorov. Upravna enota je bila idejni ustvarjalec spletne strani, sodelovali so vsi or- gani in ustanove, ki so pomagali pri odgovorih. To je ljudem veliko pomenilo. Ta sistem smo predstavljali doma in tudi v tujini, med drugim v Zagrebu in Bratislavi, kjer so prav tako sledili našemu načinu dela. Vsa ta leta poskušamo delo upravne enote približati ljudem, jih tako osveščati. Že leta 1995 in v kasnejših letih smo se predstavljali tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu, tam smo celo večkrat sprejemali vloge za osebne izkaznice. Res nam je pomembno, da upravo približamo ljudem, saj delamo zanje. Tako ste se ljudem tudi osebno približa- li. A smo v času digitalizacije, kar pomeni odmik od pogovora, pomoči v živo. Pozdravljam vsak tehnični napredek, ki je v korist ljudi. Tudi pri nas je že veliko storitev digitaliziranih, veliko je že elektronskega po- slovanja. Ljudje danes lahko veliko postopkov uredijo z digitalnim potrdilom. Moje mnenje je, da mora tudi digitalno delovanje biti vedno v korist strank in jim olajšati življenje. Morda bo kdaj tudi umetna inteligenca izvedla kakšen upravni proces, ampak še vedno bodo za pomoč ljudem potrebni ljudje. Lahko imate še tako zelo zmogljiv računalnik, ampak brez človeške note ne bo šlo. Novembra lani je celjska upravna eno- ta uvedla projekt e-gradnja, vloge za gradbeno dovoljenje je možno oddati po elektronski poti in stvari so digitalizirane. Za zaposlene to ne pomeni manj dela, pomeni pa ogromno usposa- bljanja, ki prinaša marsikatero vprašanje. Toda vse to ne pomeni, da stika z ljudmi ni ali da ga ne bo več. Ustne obravnave za soočenja različ- nih mnenj bodo še vedno. Ne gre za to, da bi ele- ktronski način v celoti nadomestil vse postopke, a bo katero stvar morda olajšal. In vse to mora, če spet omenim, slediti prijaznosti. Podpiram digitalizacijo, toda splošno ugotavljam, da je družba komunikacijsko ohromela. Zelo dobro vemo, da je prava komunikacija sestavni del življenja in zanjo je treba najti pravo mero na vsakem področju. Brez nje ne moremo. Ko se ozrete v tridesetletno delovanje upravne enote, kaj se je pri vašem delu naj- bolj spremenilo? Predvsem tehnološki vidik. Izredno me veseli, da je razvoj šel v smer, ki smo jo takrat zastavili. Prvi smo začeli sodelovati na sejmih in ostalih kongresnih prireditvah, prvi v Sloveniji smo začeli izdajati publikacije in njihovo uporabo predstavljati na spletu, prvi smo začeli odgovar- jati na spletu, kjer so ljudje imeli vse informacije o tem, kaj potrebujejo za kateri postopek. Potem smo to vse samo nadaljevali tudi z osveščanjem ljudi s pomočjo medijev. Resnično lahko rečem, da smo na začetku razmišljali in delovali vi- zionarsko, in to se je obrestovalo. Vedno sem govoril, da ko si kdo zastavi cilj, ni dovolj, da ima na listu zapisano, kaj bo storil. Pomembno je, katere konkretne korake bo naredil, da bo cilj uresničil. To vse je povezano z lastno de- javnostjo in z vsakodnevnim sledenjem temu cilju, dodajanjem vsebine k načinu njegovega doseganja. Ves čas tudi poudarjam, da uradniki nismo nad strankami, ampak smo njihovi par- tnerji, izvajalci storitev in pomoči. Vso kariero imate zanimive ideje, ki jih vnašate v svoje delo. So vam kdaj zaradi tega vizionarstva metali tudi polena pod noge? Tudi to se je dogajalo, priznam. Toda od nekdaj sem pozitivno naravnan človek. Vem, da je življenje kot učni proces, prinese različ- ne izkušnje. Nisem zamerljiv ali maščevalen, izhajam iz mišljenja, da smo različni. Ljudje delamo tudi napake, ni vsak za vse, zato tudi polen pod noge nisem doživljal kot osebni na- pad, ampak kot dejstvo, da neka ideja morda ni dovolj zrela v očeh drugih. Moram reči, da so bile velikokrat moje ideje pozitivno sprejete. Zaradi sodelovanja z drugimi ustanovami in naše odprtosti je bilo v Celju veliko narejeno. Upravna enota je dobila tudi veliko priznanj, med drugim priznanja Gospodarske zbornice Slovenije in drugih gospodarskih organizacij, domačih in tujih združenj. Pri idejah in načrtih nikoli nismo razmišljali o tem, kdo je bolj pame- ten in pomemben, ampak o tem, da delamo za dobro ljudi. Vse to smo počeli ob zavedanju, da je uprava, lokalna ali državna, namenjena temu, da so upravne storitve čim bolj učinkovite. Za vse to so zaslužni tudi sedanji in nekdanji sode- lavci, nekateri so na žalost že pokojni. Celjska upravna enota je v stavbi, ki ima zgodovinsko vrednost. Vsakomur radi po- kažete to, kar je nekoč skrivala, danes pa je vidno vsem. V avli je v tleh viden termalni bazen iz rimskih časov. Ponosni ste na to stavbo. Tako je videti. Da. V njej smo več kot 18 let. Ta stavba je tipičen primer tega, kaj se da storiti v slogi in sodelovanju. Pri financiranju je bilo ključno so- delovanje z državo. Imeli smo možnost, da bi šli na drugo lokacijo, vendar tega nisem želel. Zagovarjam namreč teorijo upravnih centrov. T o pomeni, da ima stranka vse na enem mestu. T o, kar je v tej stavbi, je tudi dosežek vseh generacij, ki so delale v preteklosti v upravni enoti. Vsi ti rezultati, ki smo jih dosegli in ki so tudi širše prepoznani, so njihovi dosežki, njihova 30-le- tna žetev, zato sem vsem zaposlenim iskreno hvaležen za visok upravni standard, ki so ga pri tem ustvarili. Foto: Andraž Purg »Vedno sem govoril, da ko si kdo zastavi cilj, ni dovolj, da ima na listu zapisano, kaj bo storil. Pomembno je, katere konkretne korake bo naredil, da bo cilj uresničil. To vse je povezano z lastno dejavnostjo in z vsakodnevnim sledenjem temu cilju, z dodajanjem vsebine k njegovemu načinu doseganja.« »Izjave, da nekaj ni v naši pristojnosti, ne maram. Tu smo za ljudi, četudi nekaj ni v naši pristojnosti, moramo človeku svetovati in pomagati!« Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 4, 23. januar 2025 V OBJEMU NARAVE Pred dnevi sem se udeležila Natašinega celodnevnega dogodka, ki ga je na- slovila Ženska v objemu narave. Izbrala je pravšnji naslov, sem si rekla, ko sem jo opazovala, s kakšnim žarom, predanostjo in ljubeznijo je govorila o svojem delu. Objela nas je s svojo blagodejno energijo, ki se občuti tudi v njeni naravni kozmetiki. »Moja kozmetika me odraža kot znanstvenico, žensko in mamo,« pravi Šentjurčanka, ki v svojem laboratoriju strastno in predano ustvarja kozmetične formule. Te so po številnih preizkusih prelevijo v naravne kozmetične izdelke za vso družino. Vsi so ročno izdelani in zato edinstveni. Nataša ima jasne cilje, ki jim uspešno sledi. Med drugim razmišlja o odprtju holističnega naravnega centra. Ne dvomim, da ji bo uspelo. BARBARA FURMAN Doktorica kemijskih znanosti Nataša Kovačić verjame v blagodejno moč narave »Naravna kozmetika je neusahljiv vir raziskovanja« centra. Ne dvomim, da ji bo uspelo. BARBARA FURMAN Že v otroških letih je Nataša z radovedno- stjo opazovala svet okoli sebe in razmi- šljala. A mamine šminke in kreme je takrat, kot pravi, še niso privlačile, saj njena mama ni bila ena tistih dam, ki se pogosto ličijo. »Spomnim se, da je vedno imela urejeno pričesko in da je znala poskrbeti za svojo nego- vano kožo. Uporabljala je kremo, ki je vsebovala želvino mast. Ka- sneje so jo nehali izdelovati za- radi zaščite želv,« se spominja. Najpomembnejša vrednota, ki jo je prejela v primarni družini, je, kot poudarja, ljubezen do dru- žine, dela in življenja nasploh. Daje ji moč in energijo za vse, kar počne. Prva krema – polomija Pred leti je začela opa- žati, da je njena koža na obrazu pogosto rdeča in vedno bolj občutljiva. Ker ima doktorat iz kemije, si je rekla, zakaj ne bi sama izdelala kreme zase. In od besed je prešla k dejanjem. Čeprav je imela veliko zna- nja iz kemije, je do- jela, da se mora še marsičesa naučiti. Začela je obisko- vati izobraževanja, tečaje, prebirala je knjige in strokovne članke. »Prva krema, ki sem jo naredila, je bila polomija. Izbrala sem napačna olja. A prvi neuspeh me ni ustavil. Zavedam se, da je pot do uspeha tlakovana s številnimi neuspehi. Vztrajala sem in po številnih poskusih izdelala kre- mo, s katero sem bila zadovoljna. Prvi kremi je sledila druga in tako naprej.« Sprva jih je upo- rabljala le ona, kmalu za- tem tudi njene prijateljice. Navduševalo jih je predvsem to, ker so kreme naravne, brez dodatkov, ki jih mnogi proizva- jalci uporabljajo, da izdelki čim dlje zdržijo na prodajnih policah. Pozitivni odzivi prijateljic so ji dali samozavest in spodbu- do, da je nadaljevala. Pri izbiri sestavin za kozmetične iz- delke je Nataša zelo zahtevna. »Zame je naj- pomembnej- ša kakovost. Kadar je le mogoče, izbiram hladno stiskana in nerafi nirana olja ter masla, saj tako ohranijo največ svojih izvirnih ra- stlinskih molekul. Nav- dušujejo me tudi rastlin- ski CO2-ekstrakti, saj ta tehnologija omogoča pridobivanje občutlji- vih učinkovin brez to- plotne obdelave. Zato ohranjajo svojo prvin- sko moč,« pojasni. Testni zajček Zanimalo me je, kako je videti proces izdelave kozmetičnih izdelkov v njenem kreativno-raziskoval- nem laboratoriju. »Vsaka nova kemijska formulacija se začne na papirju. Natančno analiziram vsa- ko sestavino. To pomeni, da preverim, kako deluje, potem določim učinek, ki ga z njo želim doseči v kozmetičnih izdelkih. V njih želim zagotoviti op- timalno delovanje neke sestavine. Nato na osnovi neke formule pri- pravim majhen vzorec, ki ga najprej preizkusim na svoji koži. Sem testni zaj- ček. Tako preverim teksturo kreme ter njen vonj in občutek na koži. Če nisem zadovoljna, začnem ponovno, dokler ne dosežem, kar sem si zamislila. Po- stavljam si zahtevna merila, saj vedno težim h kakovosti,« pravi. Šele potem nov izdelek ponudi v testiranje tudi drugim. Vprašam jo, ali doda dišave. »Menim, da dodajanje dišav v kreme in druge kozmetične izdelke zgolj zaradi prije- tnega vonja ni smiselno, še posebej če bi lahko povzročile alergijske odzive,« še pojasni. Moč narave Z leti je oblikovala svojo kozmetič- no blagovno znamko, v kateri je, kot poudarja, združila znanost, naravo in ljubezen do ustvarjanja. Obsega dvanajst različnih izdelkov. Razde- ljeni so na kolekciji za nego telesa ter nego obraza in ustnic. Vsak izdelek upošteva specifi čne potrebe kože – od hranljivih olj za telo do izdelkov za čiščenje, nego in zaščito obraza. Najbolj ponosna je, da je uspela razviti linijo kakovostnih naravnih izdelkov, ki ne vsebujejo nepotrebnih sestavin. »Moja kozmetika odraža mene – kot znanstvenico, žensko in mamo. Kot kemi- čarka pristopam k razvoju izdelkov z znan- »Nekateri želijo spremembe čez noč, kar po naravni poti ni mogoče. Ubirajo bližnjice s pomočjo plastične kirurgije. Ta je hitra, učinkovita in danes tudi cenovno dostopnejša, a dolgoročno ne rešuje tistega, kar ustvarja zdravo in sijočo kožo. Zagotavlja jo le celostna skrb za telo in duha.« »Najmlajši sin se mi po šoli rad pridruži pri ustvarjanju kozmetike v laboratoriju. Navdušeno sodeluje pri mešanju novih formulacij.« stve- n o natanč- nostjo in s poglobljenim razumevanjem delova- nja naravnih sestavin. Posebnost mojih izdelkov je uporaba nativnih oziroma prvinskih sestavin – to pomeni, da uporabljam surovine v njihovi najbolj na- ravni in nepredelani obliki, kot so na primer hladno stiskana in nerafi nirana olja ter masla, ki ohranijo največ svojih učinkovin. Nativnost zagotavlja maksimalno učinkovitost izdelkov, ki koži nudijo vse najboljše, kar narava ponu- ja,« še pojasni Nataša. Prodrla tudi v Pariz Prepričana je, da je zdrav videz kože odsev našega načina življenja, ki vključuje zdravo prehrano, redno gibanje, obvladovanje stre- sa in nego naše duševnosti. »Moja fi lozofi ja temelji na celostnem razumevanju telesa in duha, kozmetika je zgolj dodatek, ki poma- ga poudariti našo naravno lepoto. Želim, da bi ljudje s pomočjo mojih izdelkov začutili, kako pomembna je, da skrbimo zase, ne le z nego, ampak tudi z ohranjanjem zdravja in vitalnosti.« Njena kozmetika je na voljo tudi v Parizu, kar je, kot pravi, zanjo velik dosežek in potr- ditev, da dela kakovostno. »Res sem ponosna, da so moji kozmetični izdelki že nekaj časa na prodajnih policah prestižne trgovine Flying Solo Paris. V njej sem imela priložnost pred- staviti svojo kozmetično linijo na posebnem dogodku.« Sicer največ kozmetike proda v svoji spletni trgovini. Prav tako je prisotna v številnih tr- govinah in kozmetičnih salonih po Sloveniji, kjer lahko kupci njene izdelke tudi preizku- sijo na svoji koži, kar je pri naravni kozmetiki še posebej pomembno. Na svojih delavnicah udeleženke uči o pravilni negi kože. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 4, 23. januar 2025 V OBJEMU NARAVE »Verjamem, da je prihodnost naravne kozmetike v povezovanju nege, izobraževanja in celostne skrbi za zdravje ter dobro počutje.« Zveste uporabnice Z zadovoljstvom ugotavlja, da se povpraše- vanje po njenih kozmetičnih izdelkih pove- čuje. »Še posebej me navdušuje, da se mnoge stranke, ki prvič preizkusijo moje izdelke, vračajo in postajajo zveste uporabnice. To mi daje potrditev, da sem na pravi poti in da izdelki resnično izpolnjujejo pričakovanja ter potrebe strank. A raziskovalna narava mi ne da miru. Rada se učim in raziskujem, zato ne- nehno iščem načine, kako razširiti ponudbo in ohraniti visoko kakovost.« Letos pripravlja nove serume za obraz, ki bodo po njenih napovedih še bolj ciljno usmerjeni v specifične potrebe kože. Poleg tega že razmišlja o razvoju linije izdelkov za nego las, saj verjame, da lahko tudi na tem področju naravna kozmetika ponudi veliko učinkovitih rešitev. Kako izbrati? Danes smo priča poplavi kozmetičnih iz- delkov, zato jo vprašam, kako izbrati prav oziroma prepoznati kakovost. Pojasni mi, da večina ljudi kozmetiko izbira na podlagi vizualne privlačnosti embalaže. Ta najprej pritegne našo pozornost. In če so na embalaži preprosti zapisi, izdelek pa ima še prijeten vonj, je velika verjetnost, da bo potrošnik ta izdelek kupil. »Žal večina potrošnikov šele potem razmišlja o učinkih, ki jih želi s kuplje- nim kozmetičnim izdelkom doseči. Da pre- poznamo kakovost kozmetičnih izdelkov, je treba imeti znanje. Zato na svojih delavnicah udeležence učim tudi, kako izbirati kozmeti- ko, ki ustreza njihovim željam, potrebam in tudi finančnim zmožnostim.« Ob tem poudarja, da cena kozmetike ni ve- dno odraz njene kakovosti. »Pomembno je, da vemo, kakšne učinke pričakujemo od kozme- tičnega izdelka, in da smo pozorni na ključne informacije o njegovi sestavi. Na svojih delav- nicah pomagam ljudem bolje razumeti, kaj potrebuje njihova koža. Opolnomočim jih, da pri nakupu kozmetike izbirajo premišljeno in samozavestno.« Holistični naravni center Na njenih delavnicah udeleženci ne spo- znajo le njenih izdelkov, ampak tudi filozo- fijo, na kateri gradi svojo blagovno znamko. Naučijo se tudi, kako pravilno skrbeti za svojo kožo. A njena poslovna vizija sega še dlje. »Želim odpreti holistični naravni center, v ka- terem bi obiskovalcem poleg kozmetike nudi- la tudi znanje o zdravem načinu življenja. V njem bi izvajala izobraževalne delavnice ter individualne svetovalne storitve za celostno dobro počutje. To bi bil kraj, kjer bi ljudje lahko našli podporo, znanje, navdih in moti- vacijo za skrbno in temeljito nego telesa kot duha,« z navdušenjem pove. »Verjamem, da je prihodnost naravne kozmetike v povezo- vanju nege, izobraževanja in celostne skrbi za zdravje in dobro počutje.« Ključna je genetika Meni, da je pomembno zavreči mit, da koz- metika lahko ustvarja čudeže za našo kožo in da lahko briše leta z našega obraza. V svoji praksi je namreč spoznala, da genetika ostaja najpomembnejši dejavnik, ki določa kako- vost naše kože. Kar ne pomeni, da z dosledno nego ne moremo doseči zdravega in sijočega videza kože. Na to vplivajo številni dejavniki, kot so način življenja, kakovost okolja, kako- vost kozmetičnih preparatov, prehrana in skrb za telo in duha. »Zame pojem naravne kozmetike ne obsega le nege, ampak tudi način razmišljanja. Me- nim, da je pomembno, da vemo, kaj želimo oziroma česa ne želimo uporabljati na svoji koži. Je preplet želja in potreb posameznika. Z naravnimi kozmetičnimi preparati lahko rešujemo oziroma blažimo morebitno preob- čutljivost na nekatere sestavine,« še pojasni in doda, da naravna kozmetika daje prednost čistim in kakovostnim sestavinam, ki neguje- jo kožo na najbolj nežen in varen način. Bližnjice? Naravna kozmetika torej lahko prispeva k upočasnitvi procesov staranja, če si tudi sicer disciplino in predanost. To mnogim predsta- vlja prevelik izziv, saj niso pripravljeni vlagati toliko truda. »Zdrav, mladosten in sijoč videz kože želijo doseči čez noč. Takšne hitre spremembe po naravni poti nisi mogoče. Zato nekateri ubi- rajo bližnjice s pomočjo plastične kirurgije. Tovrstni posegi so hitri, učinkoviti in danes tudi cenovno dostopnejši kot nekoč, a dol- goročno ne ustvarjajo zdrave in sijoče kože. Zagotavlja jo le celostna skrb za telo in duha.« Čiščenje kože je osnova Nataši nega kože predstavlja sprostitev in užitek. Največ pozornosti posveča teme- ljitemu čiščenju kože. »Čiščenje je osnova, saj lahko le čista koža sprejme dobrodejne sestavine, ki jih nanesemo nanjo. Nadaljeva- nje nege prilagajam potrebam svoje kože in letnemu času.« Uporablja le svoje kozmetične izdelke, saj zaupa v učinkovitost naravnih sestavin, V svojem laboratoriju sicer nenehno ustvarja novosti. »Rada preizkušam nove kemične for- mulacije, s katerimi sledim aktualnim smer- nicam na področju izdelkov za nego kože. Izdelava naravne kozmetike je zame neusa- hljiv vir raziskovanja,« poudari prepričljivo in z nasmehom, ki potrjuje, da v svojem delu zares uživa. »Korejke veljajo za najbolj zahtevne glede nege kože, saj v posameznem negovalnem ritualu uporabljajo od deset do dvanajst iz- delkov. Njihova koža je božansko lepa, a je treba vedeti, da k temu v največji meri pri- speva njihova genetika, ki ni primerljiva z našo. Ob tem želim poudariti, da je učinkovita nega kože lahko zelo preprosta. Ključ je v doslednem izvajanju in uporabi kakovostnih izdelkov.« Družina jo podpira Nataša je mama štirih otrok, njen mož Dra- gan je kardiolog in direktor Splošne bolni- šnice Celje. Živijo v Šentjurju. »Družina je moj največji vir navdiha. Najstarejši hčerki sta študentki, tretja je srednješolka, sin obiskuje osnovno šolo. Naravno kozmetiko pogosto ustvarjam z mislijo nanje, vem, kaj potrebu- jejo. Vodi me želja, da tudi za svojo družino ustvarim izdelke, ki so varni, naravni in ka- kovostni.« Za moža izdeluje kreme za po britju in šam- pon za lase. »Zadovoljen je z njimi, zato jih zelo rad uporablja. Res je, da mora včasih na nove izdelke počakati, ker mi ob obilici dela zmanjka časa. Rad se pošali, da ga zaposta- vljam. Strinjam se, da moram bolje poskrbeti tudi zanj,« doda hudomušno. Starejši hčerki prav tako s hvaležnostjo uporabljata mamino kozmetiko, pomagata ji pri izvedbi promocijskih dogodkov. »Hči, ki je srednješolka, trenutno potrebuje posebno nego, zato izdelke prilagajam njenim potre- bam. Najmlajši sin se mi po koncu pouka rad pridruži pri ustvarjanju kozmetike v laboratori- ju. Navdušeno sodeluje pri mešanju novih for- mulacij. Uživava, ko skupaj preizkušava nove kombinacije. To so trenutki, ki jih zelo cenim, saj združujejo delo in dragocen čas z družino.« Vse je mogoče Nataša meni, da je najbolj pomembno, da prepoznamo svoje talente in se usmerimo v delo, ki nas osrečuje. »Prav je, da sledimo svo- jim sanjam. Vztrajno, srčno in predano. Verja- mem, da strast do dela daje našemu življenju dragocen smisel. Ob tem je pomembno tudi, da ostanemo realni – da se zavedamo svojih zmožnosti in omejitev, a kljub temu neomaj- no vztrajamo pri tem, kar želimo doseči.« Ustvarjalno delo ji nudi osebno zadovolj- stvo, saj ob delu osebnostno raste. Lenobo prezira, saj meni, da prinaša nezadovoljstvo in občutek praznine. Po drugi strani trud, vztrajnost in predanost prebujajo v človeku notranje zadovoljstvo in občutek izpolnje- nosti. »Najti pravo ravnovesje med sanjami, realnostjo in delom je tisto, kar po mojem mnenju vodi do resnično izpolnjujočega in zadovoljnega življenja. Ko združimo svoje strasti s trdim delom in ob tem ostanemo zvesti sebi, lahko dosežemo vse, kar si za- stavimo,« je prepričana sogovornica. Foto: Nik Jarh »Ko združimo svoje strasti s trdim delom in ostanemo zvesti sebi, lahko dosežemo vse, kar si zastavimo!« Pravi, da je družina njen največji vir navdiha. Šentjurčanka Nataša Kova- čić je doktorica kemijskih znanosti. prizadevamo za zdravje in dobro počutje. Gre za celosten pristop, poudarja. To pomeni, da znamo smiselno izbrati kozmetične izdelke zase, da skrbimo za redno masažo obraznih mišic, se uravnoteženo prehranjujemo in goji- mo zdrav življenjski slog. Vse to zahteva čas, Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 4, 23. januar 2025 V OBJEMU NARAVE Pred dnevi sem se udeležila Natašinega celodnevnega dogodka, ki ga je na- slovila Ženska v objemu narave. Izbrala je pravšnji naslov, sem si rekla, ko sem jo opazovala, s kakšnim žarom, predanostjo in ljubeznijo je govorila o svojem delu. Objela nas je s svojo blagodejno energijo, ki se občuti tudi v njeni naravni kozmetiki. »Moja kozmetika me odraža kot znanstvenico, žensko in mamo,« pravi Šentjurčanka, ki v svojem laboratoriju strastno in predano ustvarja kozmetične formule. Te so po številnih preizkusih prelevijo v naravne kozmetične izdelke za vso družino. Vsi so ročno izdelani in zato edinstveni. Nataša ima jasne cilje, ki jim uspešno sledi. Med drugim razmišlja o odprtju holističnega naravnega centra. Ne dvomim, da ji bo uspelo. BARBARA FURMAN Doktorica kemijskih znanosti Nataša Kovačić verjame v blagodejno moč narave »Naravna kozmetika je neusahljiv vir raziskovanja« centra. Ne dvomim, da ji bo uspelo. BARBARA FURMAN Že v otroških letih je Nataša z radovedno- stjo opazovala svet okoli sebe in razmi- šljala. A mamine šminke in kreme je takrat, kot pravi, še niso privlačile, saj njena mama ni bila ena tistih dam, ki se pogosto ličijo. »Spomnim se, da je vedno imela urejeno pričesko in da je znala poskrbeti za svojo nego- vano kožo. Uporabljala je kremo, ki je vsebovala želvino mast. Ka- sneje so jo nehali izdelovati za- radi zaščite želv,« se spominja. Najpomembnejša vrednota, ki jo je prejela v primarni družini, je, kot poudarja, ljubezen do dru- žine, dela in življenja nasploh. Daje ji moč in energijo za vse, kar počne. Prva krema – polomija Pred leti je začela opa- žati, da je njena koža na obrazu pogosto rdeča in vedno bolj občutljiva. Ker ima doktorat iz kemije, si je rekla, zakaj ne bi sama izdelala kreme zase. In od besed je prešla k dejanjem. Čeprav je imela veliko zna- nja iz kemije, je do- jela, da se mora še marsičesa naučiti. Začela je obisko- vati izobraževanja, tečaje, prebirala je knjige in strokovne članke. »Prva krema, ki sem jo naredila, je bila polomija. Izbrala sem napačna olja. A prvi neuspeh me ni ustavil. Zavedam se, da je pot do uspeha tlakovana s številnimi neuspehi. Vztrajala sem in po številnih poskusih izdelala kre- mo, s katero sem bila zadovoljna. Prvi kremi je sledila druga in tako naprej.« Sprva jih je upo- rabljala le ona, kmalu za- tem tudi njene prijateljice. Navduševalo jih je predvsem to, ker so kreme naravne, brez dodatkov, ki jih mnogi proizva- jalci uporabljajo, da izdelki čim dlje zdržijo na prodajnih policah. Pozitivni odzivi prijateljic so ji dali samozavest in spodbu- do, da je nadaljevala. Pri izbiri sestavin za kozmetične iz- delke je Nataša zelo zahtevna. »Zame je naj- pomembnej- ša kakovost. Kadar je le mogoče, izbiram hladno stiskana in nerafi nirana olja ter masla, saj tako ohranijo največ svojih izvirnih ra- stlinskih molekul. Nav- dušujejo me tudi rastlin- ski CO2-ekstrakti, saj ta tehnologija omogoča pridobivanje občutlji- vih učinkovin brez to- plotne obdelave. Zato ohranjajo svojo prvin- sko moč,« pojasni. Testni zajček Zanimalo me je, kako je videti proces izdelave kozmetičnih izdelkov v njenem kreativno-raziskoval- nem laboratoriju. »Vsaka nova kemijska formulacija se začne na papirju. Natančno analiziram vsa- ko sestavino. To pomeni, da preverim, kako deluje, potem določim učinek, ki ga z njo želim doseči v kozmetičnih izdelkih. V njih želim zagotoviti op- timalno delovanje neke sestavine. Nato na osnovi neke formule pri- pravim majhen vzorec, ki ga najprej preizkusim na svoji koži. Sem testni zaj- ček. Tako preverim teksturo kreme ter njen vonj in občutek na koži. Če nisem zadovoljna, začnem ponovno, dokler ne dosežem, kar sem si zamislila. Po- stavljam si zahtevna merila, saj vedno težim h kakovosti,« pravi. Šele potem nov izdelek ponudi v testiranje tudi drugim. Vprašam jo, ali doda dišave. »Menim, da dodajanje dišav v kreme in druge kozmetične izdelke zgolj zaradi prije- tnega vonja ni smiselno, še posebej če bi lahko povzročile alergijske odzive,« še pojasni. Moč narave Z leti je oblikovala svojo kozmetič- no blagovno znamko, v kateri je, kot poudarja, združila znanost, naravo in ljubezen do ustvarjanja. Obsega dvanajst različnih izdelkov. Razde- ljeni so na kolekciji za nego telesa ter nego obraza in ustnic. Vsak izdelek upošteva specifi čne potrebe kože – od hranljivih olj za telo do izdelkov za čiščenje, nego in zaščito obraza. Najbolj ponosna je, da je uspela razviti linijo kakovostnih naravnih izdelkov, ki ne vsebujejo nepotrebnih sestavin. »Moja kozmetika odraža mene – kot znanstvenico, žensko in mamo. Kot kemi- čarka pristopam k razvoju izdelkov z znan- »Nekateri želijo spremembe čez noč, kar po naravni poti ni mogoče. Ubirajo bližnjice s pomočjo plastične kirurgije. Ta je hitra, učinkovita in danes tudi cenovno dostopnejša, a dolgoročno ne rešuje tistega, kar ustvarja zdravo in sijočo kožo. Zagotavlja jo le celostna skrb za telo in duha.« »Najmlajši sin se mi po šoli rad pridruži pri ustvarjanju kozmetike v laboratoriju. Navdušeno sodeluje pri mešanju novih formulacij.« stve- n o natanč- nostjo in s poglobljenim razumevanjem delova- nja naravnih sestavin. Posebnost mojih izdelkov je uporaba nativnih oziroma prvinskih sestavin – to pomeni, da uporabljam surovine v njihovi najbolj na- ravni in nepredelani obliki, kot so na primer hladno stiskana in nerafi nirana olja ter masla, ki ohranijo največ svojih učinkovin. Nativnost zagotavlja maksimalno učinkovitost izdelkov, ki koži nudijo vse najboljše, kar narava ponu- ja,« še pojasni Nataša. Prodrla tudi v Pariz Prepričana je, da je zdrav videz kože odsev našega načina življenja, ki vključuje zdravo prehrano, redno gibanje, obvladovanje stre- sa in nego naše duševnosti. »Moja fi lozofi ja temelji na celostnem razumevanju telesa in duha, kozmetika je zgolj dodatek, ki poma- ga poudariti našo naravno lepoto. Želim, da bi ljudje s pomočjo mojih izdelkov začutili, kako pomembna je, da skrbimo zase, ne le z nego, ampak tudi z ohranjanjem zdravja in vitalnosti.« Njena kozmetika je na voljo tudi v Parizu, kar je, kot pravi, zanjo velik dosežek in potr- ditev, da dela kakovostno. »Res sem ponosna, da so moji kozmetični izdelki že nekaj časa na prodajnih policah prestižne trgovine Flying Solo Paris. V njej sem imela priložnost pred- staviti svojo kozmetično linijo na posebnem dogodku.« Sicer največ kozmetike proda v svoji spletni trgovini. Prav tako je prisotna v številnih tr- govinah in kozmetičnih salonih po Sloveniji, kjer lahko kupci njene izdelke tudi preizku- sijo na svoji koži, kar je pri naravni kozmetiki še posebej pomembno. Na svojih delavnicah udeleženke uči o pravilni negi kože. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 4, 23. januar 2025 DISKRIMINATORNA DIGITALIZACIJA »Aplikacija?« je vprašanje, s katerim pro- dajalke pred blagajno spravijo v zadrego marsikaterega kupca. Vrsta se daljša, lju- dje se dregajo s komolci in šušljajo, ubogi človek pa nerodno jeclja, da se ne spozna na te novotarije in da je pač človek starega kova. Za takšne pa očitno v naši z napred- kom obsedeni, zgolj v prihodnost zazrti in razčlovečeni družbi pospešeno zmanjkuje prostora. »To je grozljiva diskriminacija in državo bi moralo biti sram, da jo dopušča,« je ostra Anka Tominšek, ena najvidnejših slovenskih bork za pravice starejših, dol- goletna strokovna sodelavka Zveze društev upokojencev in članica skupščine ZPIZ. Pri svojih 89 letih je še vedno energič- na in neustrašna, njen jezik je oster kot skalpel, njen pronicljivi um pa še vedno nezmotljivo prepoznava krivice. Zadnje Normalno življenje brez aplikacij je človekova pravica Pravico do analognega življenja v ustavo! Ja, včasih se je drugače živelo. In ja, časi se spreminjajo – a človek je še vedno človek, pa najsi je star ali mlad. In četudi si morebiti ne more privoščiti pametnega telefona ali pa mu pešajoče oči in tresoče se roke onemogočajo brkljanje po drobnem zaslonu ali pa se mu preprosto ne da ukvarjati z vsemi temi novotarijami, ima še vedno pravico, da živi kot človek. Da dvigne denar, ki si ga je prislužil s poštenim delom; da z njim plača položnice in nakupuje v trgovini. Da pride k zdravniku, uradniku ali svetovalcu, kadar jih potrebuje – ne pa k robotu. Da ni osramočen in izključen, ker ne sledi pobesneli digi- talizaciji. In zato bi morali pravico do analognega življenja vpisati v ustavo kot temeljno pravico do človeškega stika. VASJA JAGER Nujno je, da tudi tistim, ki želijo živeti po starem, torej analogno, omogočimo, da zaradi tega niso na slabšem ter niso zasramovani in izključeni iz vsakdana. Pametni telefon je vstopnica v sodobno družbo, a za marsika- terega upokojenca je njegova uporaba težavna in zapletena. Trgovci kljub stiski starejših kupcev ne odstopajo od siljenja s svojimi aplikacijami. čase tako bruha ogenj in žveplo na odlo- čitev trgovskih verig, ki omogočajo kori- ščenje popustov izključno uporabnikom svojih mobilnih aplikacij. Majhen korak za digitalizacijo, nepremostljiva razdalja za marsikoga, ki je že pred tem čedalje težje držal korak z brezglavim bezljanjem teh- nološkega napredka. Spremembe so bile uvedene že pred več kot dvema mesece- ma, stiske uporabnikov in uporabnic, zlasti starejših, pa se v tem času niso prav nič zmanjšale – nasprotno, vrste so vse daljše in vse počasnejše, zadrega in sram pa vse večja. »Večkrat sem že opozorila trgovce, da vsi starejši še zdaleč nimajo pametnih te- lefonov,« pravi Tominškova, »med tistimi, ki jih imajo, pa niso vsi takšni, da bi suve- reno obvladali delovanje aplikacij.« Da so trgovske aplikacije mnogokrat neživljenjske in tudi nepoštene do tistih, ki so navajeni življenja po starem – kar v bistvu pomeni človeški stik in prijazno besedo – so večkrat poudarili tudi v združenju Srebrna nit. Trgovske marketingar- je so opozorili, da veliko starejših preprosto nima možnosti slediti no- vostim, povezanim s sodobnimi tehnolo- gijami, zapletene poti do popustov pa »jim sprožajo dodatne frustracije in ustvarjajo občutek diskriminiranosti v primerjavi z drugimi kupci«. Veliko starejših preprosto ne more ali ne zna naložiti zanje prezaple- tene aplikacije. Težko je po več minut v kosu zbrano buljiti v mali zaslon žepnega telefona, če človekov vid ni več najboljši in če se mu nemara tresejo roke. Ob tem pa marsikdo z nalaganjem aplikacije ne želi obremenjevati svojih otrok in vnukov, ker mu to brani ponos; človeku je pač tež- Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 4, 23. januar 2025 DISKRIMINATORNA DIGITALIZACIJA Anka Tominšek: »Skrbi me, kje je skrajna meja digitalizacije. Tehnologija bi se morala prilagajati človeku, ne pa obratno!« Simon Delakorda: »V nekaj letih bo glas živega človeka na drugi strani slušalke povsem utihnil.« Simon Delakorda: »Kot smo zapisali v ustavo pravico do pitne vode, bi morali na podoben način zagotoviti temeljno pravico do človeškega stika oziroma do analognega življenja. Kakor brez vode ni življenja, tako brez človeškega stika ni človeške skupnosti.« Človeški stik je bil od nekdaj osnova življenja v skupnosti in tako mora biti še naprej. Zato si ga ne smemo pustiti vzeti. ko priznati, da je zadeva, ki se vsem okoli njega zdi najpreprostejša, zanj velik izziv. Toda opozorila Srebrne niti in posameznic, kot je Anka Tominšek, so naletela na gluha ušesa. Kot pred njima niso odstopili drugi misijonarji digitalizacije, ki so si zadali, da bodo starejše priključili toku napredka – ali pa jih pustili, da potonejo. Kilometri do penzije Digitalizacija popustov v trgovinah je na- mreč le najnovejši izmed valov postopnega izrivanja ranljivih skupin na obrobje kra- snega novega sveta, pojasnjuje Simon Dela- korda, direktor Inštituta za elektronsko par- ticipacijo INePA: »Začetnice teh trendov so bile banke in Pošta Slovenije, ki so ukinjale poslovalnice in bankomate v manjših nase- ljih, kar je spravilo v stisko marsikaterega upokojenca in upokojenko, ki sta bila dotlej navajena dviganja pokojnine in plačevanja položnic na bančnih in poštnih okencih.« Namesto prijaznih – in nemalokrat ne- izmerno potrpežljivih – uslužbencev in uslužbenk so se morali priučiti uporabe aplikacij mobilnega bančništva, tisti, ki jim to ni uspelo, pa odtlej romajo do najbližje pošte ali bankomata. Eni se peljejo z avtom ali avtobusom, druge peljejo sorodniki, na vasi pa se najdejo tudi takšni, ki morajo peš prehoditi tudi po nekaj kilometrov, da pri- dejo do penzije. »Tisti, ki slepo zagovarjajo digitalizacijo, pozabljajo, da današnji upo- kojenci preprosto nismo imeli enakih mo- žnosti, da zaobjamemo te tehnologije, kot sedanje generacije, ki so z njimi odraščale in še odraščajo,« z grenkobo v glasu pove Anka Tominšek. Prisila k tehnološkemu razvoju Po bankah in poštah je digitalizacija zajela še občutljivejše področje: zdravstvo. Spomnite se samo vrst pred zdravstvenimi domovi in ne- godovanja, ko je celoten slovenski zdravstveni sistem prešel na elektronsko naročanje, v veliki meri pa tudi na elektronsko obravnavo bolni- kov. Logično, najbolj priročno je posamezni- ke in posameznice zbiti skupaj v brezoblično maso anonimnežev, ki se jih obravnava po enem in istem brezčutnem algoritmu. Za veliko ljudi, zlasti starejše, pa je to ve- lik šok, kajti navajeni so zdravstva, ki je od pamtiveka temeljilo na človečnosti, sočutju in pogovoru. Ta je bil za marsikoga, ki bolehno starost preživlja osamljen, ena redkih prilo- žnosti za medosebni stik – ki je nemalokrat najboljše zdravilo za marsikatero tegobo. Mi- mogrede, slovensko javno zdravstvo je pred časom skoraj povsem ukinilo tudi komunika- cijo po elektronski pošti, stik s svojim zdrav- nikom ali zdravnico lahko bolniki navežejo izključno prek spletne platforme, kot je reci- mo Gospodar zdravja. In tako je iz bančništva prek zdravstva di- gitalizacija dokončno zasedla še trgovine. Pri čemer Delakorda – sicer tudi član delovne skupine za digitalno vključenost pri mreži ne- vladnih organizacij za vključujočo informacij- sko družbo – pojasnjuje, da gre v vseh prime- rih za enako ozadje: »Kapitalizem vedno išče načine, kako optimizirati delovne procese in zmanjšati stroške dela. Za tovrstno prisilo k tehnološkemu razvoju se vedno skriva želja po preprostejšem in hitrejšem poslovanju – tako v bankah kot v zdravstvenih domovih in trgovinah.« Glas živega človeka bo utihnil Cilj takšnega »napredka« torej ni obogati- ti in olajšati življenja uporabnikov storitev in potrošnikov, temveč bankirjev, uradni- kov, zdravnikov, trgovcev … Za starejše, ki jih cinični kapitalizem vidi predvsem kot strošek, pa to pomeni odrivanje na skrajni rob družbe. »Skrbi me, kje je skrajna meja digitalizacije,« potarna Anka Tominšek. »Tehnologija bi se morala prilagajati člo- veku, ne pa obratno.« Ob tem pa je povsem na dlani, da se bo nevarnost digiskriminacije samo še stopnje- vala. Kot pojasnjuje Simon Delakorda, nas je medtem, ko smo bentili v vrstah pred blagajno na trgovini, že dosegel najnovej- ši val razčlovečenja, ki temelji na umetni inteligenci. »Na primer, letalske družbe so namesto človeških operaterjev za razreše- vanje zapletov z vozovnicami in prtljago vzpostavile 'chat bote', programe umetne inteligence, s katerimi moraš potrpežljivo šahirati po njihovi logiki, če želiš priti do zaključka, do katerega bi v pogovoru z dru- go osebo prišel v nekaj trenutkih. Tovrstni odzivniki in klicni centri se pospešeno uve- ljavljajo tudi v javni upravi; čedalje redkeje se pripeti, da na drugi strani slušalke še zaslišimo glas živega človeka. V nekaj letih bo ta glas povsem utihnil,« pravi direktor inštituta Inepa. To je zastrašujoča misel. Kajti človeška skupnost temelji na medčloveških stikih in komunikaciji. Nepremišljena, prehitra in diskriminatorna digitalizacija pa lahko ogrozi te stike in neusmiljeno marginalizira vsakogar, ki ne zmore – ali pa preprosto ne želi – igrati po novih pravilih. Zato je nujno, da tudi tistim, ki želijo živeti po starem, torej analogno, omogočimo, da zaradi tega niso na slabšem in niso zasramovani ter izključeni iz vsakdana. Temeljna pravica do človeškega stika »Prav je, da se družba razvija, vendar je ta razvoj tako bliskovit in tako obsežen, da lahko ob vsem dobrem prinese tudi marsi- kaj slabega,« meni Anka Tominšek. »Zato bi bilo na mestu, da to področje zakonsko uredimo; nihče ne bi smel biti diskriminiran zgolj zato, ker nima neke aplikacije. Sicer se bo nekega dne zgodilo, da bo digitaliza- cija požrla tudi tiste, ki sedaj najglasneje navijajo zanjo – ko bodo starejši, pa bodo spoznali njeno temno plat.« Kdor še vedno želi uveljavljati popust, čeprav nima naložene aplikacije na pame- tnem telefonu, bi mu to moralo biti še na- prej omogočeno. Kdor se želi pogovoriti s svojo zdravnico, ker so njegove težave psi- hosomatske, bi moral biti slišan. Kdor želi dvigniti svojo (povečini) težko in pošteno pridelano pokojnino na bančnem okencu, bi mu morali odpreti okence. Kdor želi o zapletu z internetno povezavo, osebno iz- kaznico, letalsko vozovnico ali izgubljenim paketom govoriti z razumevajočim in soču- tnim človekom, namesto da čaka na 27 . me- stu v vrsti za avtomatski odzivnik ob zvokih osladne klavirske melodije – ta si zasluži, da mu prisluhne človek. »Kot smo zapisali v ustavo pravico do pitne vode, bi morali na podoben način zagotoviti temeljno pravico do človeškega stika oziroma do analognega življenja. Ka- kor brez vode ni življenja, tako brez člove- škega stika ni človeške skupnosti,« zaključi Simon Delakorda. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 4, 23. januar 2025 DISKRIMINATORNA DIGITALIZACIJA »Aplikacija?« je vprašanje, s katerim pro- dajalke pred blagajno spravijo v zadrego marsikaterega kupca. Vrsta se daljša, lju- dje se dregajo s komolci in šušljajo, ubogi človek pa nerodno jeclja, da se ne spozna na te novotarije in da je pač človek starega kova. Za takšne pa očitno v naši z napred- kom obsedeni, zgolj v prihodnost zazrti in razčlovečeni družbi pospešeno zmanjkuje prostora. »To je grozljiva diskriminacija in državo bi moralo biti sram, da jo dopušča,« je ostra Anka Tominšek, ena najvidnejših slovenskih bork za pravice starejših, dol- goletna strokovna sodelavka Zveze društev upokojencev in članica skupščine ZPIZ. Pri svojih 89 letih je še vedno energič- na in neustrašna, njen jezik je oster kot skalpel, njen pronicljivi um pa še vedno nezmotljivo prepoznava krivice. Zadnje Normalno življenje brez aplikacij je človekova pravica Pravico do analognega življenja v ustavo! Ja, včasih se je drugače živelo. In ja, časi se spreminjajo – a človek je še vedno človek, pa najsi je star ali mlad. In četudi si morebiti ne more privoščiti pametnega telefona ali pa mu pešajoče oči in tresoče se roke onemogočajo brkljanje po drobnem zaslonu ali pa se mu preprosto ne da ukvarjati z vsemi temi novotarijami, ima še vedno pravico, da živi kot človek. Da dvigne denar, ki si ga je prislužil s poštenim delom; da z njim plača položnice in nakupuje v trgovini. Da pride k zdravniku, uradniku ali svetovalcu, kadar jih potrebuje – ne pa k robotu. Da ni osramočen in izključen, ker ne sledi pobesneli digi- talizaciji. In zato bi morali pravico do analognega življenja vpisati v ustavo kot temeljno pravico do človeškega stika. VASJA JAGER Nujno je, da tudi tistim, ki želijo živeti po starem, torej analogno, omogočimo, da zaradi tega niso na slabšem ter niso zasramovani in izključeni iz vsakdana. Pametni telefon je vstopnica v sodobno družbo, a za marsika- terega upokojenca je njegova uporaba težavna in zapletena. Trgovci kljub stiski starejših kupcev ne odstopajo od siljenja s svojimi aplikacijami. čase tako bruha ogenj in žveplo na odlo- čitev trgovskih verig, ki omogočajo kori- ščenje popustov izključno uporabnikom svojih mobilnih aplikacij. Majhen korak za digitalizacijo, nepremostljiva razdalja za marsikoga, ki je že pred tem čedalje težje držal korak z brezglavim bezljanjem teh- nološkega napredka. Spremembe so bile uvedene že pred več kot dvema mesece- ma, stiske uporabnikov in uporabnic, zlasti starejših, pa se v tem času niso prav nič zmanjšale – nasprotno, vrste so vse daljše in vse počasnejše, zadrega in sram pa vse večja. »Večkrat sem že opozorila trgovce, da vsi starejši še zdaleč nimajo pametnih te- lefonov,« pravi Tominškova, »med tistimi, ki jih imajo, pa niso vsi takšni, da bi suve- reno obvladali delovanje aplikacij.« Da so trgovske aplikacije mnogokrat neživljenjske in tudi nepoštene do tistih, ki so navajeni življenja po starem – kar v bistvu pomeni človeški stik in prijazno besedo – so večkrat poudarili tudi v združenju Srebrna nit. Trgovske marketingar- je so opozorili, da veliko starejših preprosto nima možnosti slediti no- vostim, povezanim s sodobnimi tehnolo- gijami, zapletene poti do popustov pa »jim sprožajo dodatne frustracije in ustvarjajo občutek diskriminiranosti v primerjavi z drugimi kupci«. Veliko starejših preprosto ne more ali ne zna naložiti zanje prezaple- tene aplikacije. Težko je po več minut v kosu zbrano buljiti v mali zaslon žepnega telefona, če človekov vid ni več najboljši in če se mu nemara tresejo roke. Ob tem pa marsikdo z nalaganjem aplikacije ne želi obremenjevati svojih otrok in vnukov, ker mu to brani ponos; človeku je pač tež- Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 4, 23. januar 2025 DISKRIMINATORNA DIGITALIZACIJA Anka Tominšek: »Skrbi me, kje je skrajna meja digitalizacije. Tehnologija bi se morala prilagajati človeku, ne pa obratno!« Simon Delakorda: »V nekaj letih bo glas živega človeka na drugi strani slušalke povsem utihnil.« Simon Delakorda: »Kot smo zapisali v ustavo pravico do pitne vode, bi morali na podoben način zagotoviti temeljno pravico do človeškega stika oziroma do analognega življenja. Kakor brez vode ni življenja, tako brez človeškega stika ni človeške skupnosti.« Človeški stik je bil od nekdaj osnova življenja v skupnosti in tako mora biti še naprej. Zato si ga ne smemo pustiti vzeti. ko priznati, da je zadeva, ki se vsem okoli njega zdi najpreprostejša, zanj velik izziv. Toda opozorila Srebrne niti in posameznic, kot je Anka Tominšek, so naletela na gluha ušesa. Kot pred njima niso odstopili drugi misijonarji digitalizacije, ki so si zadali, da bodo starejše priključili toku napredka – ali pa jih pustili, da potonejo. Kilometri do penzije Digitalizacija popustov v trgovinah je na- mreč le najnovejši izmed valov postopnega izrivanja ranljivih skupin na obrobje kra- snega novega sveta, pojasnjuje Simon Dela- korda, direktor Inštituta za elektronsko par- ticipacijo INePA: »Začetnice teh trendov so bile banke in Pošta Slovenije, ki so ukinjale poslovalnice in bankomate v manjših nase- ljih, kar je spravilo v stisko marsikaterega upokojenca in upokojenko, ki sta bila dotlej navajena dviganja pokojnine in plačevanja položnic na bančnih in poštnih okencih.« Namesto prijaznih – in nemalokrat ne- izmerno potrpežljivih – uslužbencev in uslužbenk so se morali priučiti uporabe aplikacij mobilnega bančništva, tisti, ki jim to ni uspelo, pa odtlej romajo do najbližje pošte ali bankomata. Eni se peljejo z avtom ali avtobusom, druge peljejo sorodniki, na vasi pa se najdejo tudi takšni, ki morajo peš prehoditi tudi po nekaj kilometrov, da pri- dejo do penzije. »Tisti, ki slepo zagovarjajo digitalizacijo, pozabljajo, da današnji upo- kojenci preprosto nismo imeli enakih mo- žnosti, da zaobjamemo te tehnologije, kot sedanje generacije, ki so z njimi odraščale in še odraščajo,« z grenkobo v glasu pove Anka Tominšek. Prisila k tehnološkemu razvoju Po bankah in poštah je digitalizacija zajela še občutljivejše področje: zdravstvo. Spomnite se samo vrst pred zdravstvenimi domovi in ne- godovanja, ko je celoten slovenski zdravstveni sistem prešel na elektronsko naročanje, v veliki meri pa tudi na elektronsko obravnavo bolni- kov. Logično, najbolj priročno je posamezni- ke in posameznice zbiti skupaj v brezoblično maso anonimnežev, ki se jih obravnava po enem in istem brezčutnem algoritmu. Za veliko ljudi, zlasti starejše, pa je to ve- lik šok, kajti navajeni so zdravstva, ki je od pamtiveka temeljilo na človečnosti, sočutju in pogovoru. Ta je bil za marsikoga, ki bolehno starost preživlja osamljen, ena redkih prilo- žnosti za medosebni stik – ki je nemalokrat najboljše zdravilo za marsikatero tegobo. Mi- mogrede, slovensko javno zdravstvo je pred časom skoraj povsem ukinilo tudi komunika- cijo po elektronski pošti, stik s svojim zdrav- nikom ali zdravnico lahko bolniki navežejo izključno prek spletne platforme, kot je reci- mo Gospodar zdravja. In tako je iz bančništva prek zdravstva di- gitalizacija dokončno zasedla še trgovine. Pri čemer Delakorda – sicer tudi član delovne skupine za digitalno vključenost pri mreži ne- vladnih organizacij za vključujočo informacij- sko družbo – pojasnjuje, da gre v vseh prime- rih za enako ozadje: »Kapitalizem vedno išče načine, kako optimizirati delovne procese in zmanjšati stroške dela. Za tovrstno prisilo k tehnološkemu razvoju se vedno skriva želja po preprostejšem in hitrejšem poslovanju – tako v bankah kot v zdravstvenih domovih in trgovinah.« Glas živega človeka bo utihnil Cilj takšnega »napredka« torej ni obogati- ti in olajšati življenja uporabnikov storitev in potrošnikov, temveč bankirjev, uradni- kov, zdravnikov, trgovcev … Za starejše, ki jih cinični kapitalizem vidi predvsem kot strošek, pa to pomeni odrivanje na skrajni rob družbe. »Skrbi me, kje je skrajna meja digitalizacije,« potarna Anka Tominšek. »Tehnologija bi se morala prilagajati člo- veku, ne pa obratno.« Ob tem pa je povsem na dlani, da se bo nevarnost digiskriminacije samo še stopnje- vala. Kot pojasnjuje Simon Delakorda, nas je medtem, ko smo bentili v vrstah pred blagajno na trgovini, že dosegel najnovej- ši val razčlovečenja, ki temelji na umetni inteligenci. »Na primer, letalske družbe so namesto človeških operaterjev za razreše- vanje zapletov z vozovnicami in prtljago vzpostavile 'chat bote', programe umetne inteligence, s katerimi moraš potrpežljivo šahirati po njihovi logiki, če želiš priti do zaključka, do katerega bi v pogovoru z dru- go osebo prišel v nekaj trenutkih. Tovrstni odzivniki in klicni centri se pospešeno uve- ljavljajo tudi v javni upravi; čedalje redkeje se pripeti, da na drugi strani slušalke še zaslišimo glas živega človeka. V nekaj letih bo ta glas povsem utihnil,« pravi direktor inštituta Inepa. To je zastrašujoča misel. Kajti človeška skupnost temelji na medčloveških stikih in komunikaciji. Nepremišljena, prehitra in diskriminatorna digitalizacija pa lahko ogrozi te stike in neusmiljeno marginalizira vsakogar, ki ne zmore – ali pa preprosto ne želi – igrati po novih pravilih. Zato je nujno, da tudi tistim, ki želijo živeti po starem, torej analogno, omogočimo, da zaradi tega niso na slabšem in niso zasramovani ter izključeni iz vsakdana. Temeljna pravica do človeškega stika »Prav je, da se družba razvija, vendar je ta razvoj tako bliskovit in tako obsežen, da lahko ob vsem dobrem prinese tudi marsi- kaj slabega,« meni Anka Tominšek. »Zato bi bilo na mestu, da to področje zakonsko uredimo; nihče ne bi smel biti diskriminiran zgolj zato, ker nima neke aplikacije. Sicer se bo nekega dne zgodilo, da bo digitaliza- cija požrla tudi tiste, ki sedaj najglasneje navijajo zanjo – ko bodo starejši, pa bodo spoznali njeno temno plat.« Kdor še vedno želi uveljavljati popust, čeprav nima naložene aplikacije na pame- tnem telefonu, bi mu to moralo biti še na- prej omogočeno. Kdor se želi pogovoriti s svojo zdravnico, ker so njegove težave psi- hosomatske, bi moral biti slišan. Kdor želi dvigniti svojo (povečini) težko in pošteno pridelano pokojnino na bančnem okencu, bi mu morali odpreti okence. Kdor želi o zapletu z internetno povezavo, osebno iz- kaznico, letalsko vozovnico ali izgubljenim paketom govoriti z razumevajočim in soču- tnim človekom, namesto da čaka na 27 . me- stu v vrsti za avtomatski odzivnik ob zvokih osladne klavirske melodije – ta si zasluži, da mu prisluhne človek. »Kot smo zapisali v ustavo pravico do pitne vode, bi morali na podoben način zagotoviti temeljno pravico do človeškega stika oziroma do analognega življenja. Ka- kor brez vode ni življenja, tako brez člove- škega stika ni človeške skupnosti,« zaključi Simon Delakorda. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 4, 23. januar 2025 POHOD ZDRAVJU NAPROTI Na svoj račun prišli ljubitelji planin Zimski pohod Zdravju na- proti so polzelski planinci tudi letos organizirali tre- tjo soboto v januarju, dan preden goduje sveta Neža. Pohodniki iz različnih kra- jev Slovenije so na vrhu ob toplem čaju v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, dobili tudi trdo kuhano jajce. Pohodniki so se vpisali v evidenco pohodov in dobili kartonček ter žig. Za deset, dvajset, trideset in štirideset opravljenih pohodov poho- dniki vsako leto dobijo po- sebna priznanja. Za dvajset opravljenih pohodov je letos priznanje prejel Peter Škra- ber iz Braslovč, za trideset opravljenih pohodov ga je prejela Barbara Mlakar s Polzele. Pohod iz različnih smeri Pohod na Goro Oljko je bil tudi letos voden s parkirišča pred Občino Polzela. Tam so se pohodniki zbrali že ob 8. uri zjutraj, ko je vse zbrane pozdravil in jim zaželel varno ter srečno pot predsednik PD Polzela Aleksander Mlakar. Nekaj pohodnikov je svojo pot začelo na železniški po- staji. Planinski vodniki so več kot 150 pohodnikov popeljali mimo rojstne hiše Neže Ma- urer do planinskega doma na Planinsko društvo Polzela je minulo so- boto organiziralo že 42. zimski pohod Zdravju naproti. Tradicional- nega pohoda na Goro Oljko, ki ga polzelski planinci neprekinje- no organizirajo že od leta 1983, se je kljub nizkim temperaturam letos udeležilo več kot šeststo pohodnikov. Ti so na Goro Oljko prišli iz različnih okoliških krajev, skupno vodenje je bilo organizirano s parkirišča pri Občini Polzela. Planinci so se na vrhu tudi letos pogreli pri kurišču in prejeli trdo kuhano jaj- ce ter topel čaj. SINTIJA JURIČ Goro Oljko osvojilo več kot šeststo pohodnikov Planinsko društvo Polzela je minulo so- Goro Oljko osvojilo več kot Goro Oljko osvojilo več kot šeststo pohodnikov Goro Oljko osvojilo več kot šeststo pohodnikov Pohodniki iz različnih krajev Slovenije so vrh osvojili z različnih izhodišč pohoda. Zbiranje prvih pohodnikov na cilju. Na Goro Oljko se lahko pride iz več smeri. Pot na Goro Oljko so uspešno prehodili tudi psi. Trenutek je bilo tre- ba ovekovečiti tudi s fotografiranjem. Pohodniki so si na vrhu »zaslu- žili« čaj in trdo kuhano jajce. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 4, 23. januar 2025 POHOD ZDRAVJU NAPROTI »Idilična zimska pokrajina in nizke temperature so ponudile prave užitke ter druženje na prostem. Takšen pohod je tudi priložnost, da se srečamo planinci iz različnih društev,« je poudaril predsednik Planinskega društva Polzela Aleksander Mlakar. Predsednik PD Polzela Aleksander Mlakar. Gori Oljki, ki je na 726 metrih nadmorske višine. Pohodniki so v skupinah in posamično na vrh prihajali iz različnih smeri, iz Šmarnega ob Paki, Velenja, Šoštanja, Andraža nad Polzelo in tudi od dru- god. Ob osvojenem vrhu so se planinci pogreli pri kurišču in zaplesali na domačo glas- bo. »Idilična zimska pokra- jina in nizke temperature so ponudile prave užitke in druženje na prostem. Takšen pohod je tudi priložnost, da se srečamo planinci iz različ- nih društev,« je po pohodu poudaril Mlakar. Tokrat so se pohoda udeležili planin- ci iz PD Braslovče, Šmartno ob Paki, Cirkulane, Vransko, Žalec, Prebold, Velenje, Šo- štanj, Ptuj, Mercator, Haloze in drugi nadebudni pohodni- ki. Kot je dodal Mlakar, že nestrpno pričakujejo nasle- dnji, 43. pohod Zdravju na- proti. Foto: Nik Jarh PD Polzela pohod Zdravju naproti vsako tretjo soboto v januarju organizira že od leta 1983. Čas je bil tudi za prijetno druženje. Nizke temperature jih niso ustavile. Ko so nekateri že odhajali, so drugi šele prihajali. Pohoda so se udeležili vsi, od mlajših do starejših. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 4, 23. januar 2025 RAZSTRUPLJANJE »Za razstrupljanje telesa priporočam čim več giba- nja in pitje dovolj tekočin, predvsem vode.« Tako pravi kozmetičarka in podjetnica Brigita Knez, ki se področju kozmetike posveča že 16. leto. Na svoji poti je odkri- la tudi zanimivo napravo, ki s pomočjo patentirane frekvence globoko prodira v kožo, spodbuja obnovo ce- lic in povečuje krvni obtok. Povedala je, da je tovrstna metoda odlična dodatna podpora pri razstrupljanju. Knezova je iskala nekaj ino- vativnega glede anticelulitnih tretmajev in nege obraza, ko jo je ena od strank opomnila, da je na voljo terapija Indiba. »Tako sem začela raziskova- ti, kaj je to, za kaj lahko to tehnologijo uporabljamo. Na- prava je bila najprej razvita za fizioterapevtske obravnave, v Izobraževanje za uporabo naprave Indiba je opravila v Španiji. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 4, 23. januar 2025 Ambulanta za bioresonanco, individualno svetovanje in druge zdravstvene storitve, Luka Rizmal, s. p., PE Moja harmonija Koroška cesta 48, 3320 Velenje Telefon: 041-759-392, www.mojaharmonija.com Bioresonanca – Kaj je in kdo jo potrebuje? Bioresonančna terapija je po- seben diagnostični in terapevtski postopek, namenjen prepozna- vanju in zdravljenju alergij ter različnih zdravstvenih težav. Če na telo delujejo škodljive sno- vi ali obremenjujoča sevanja, lah- ko ti obremenilni frekvenčni vzorci ovirajo komunikacije med celica- mi, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, kar se kaže v telesu kot organske spremembe z različnimi simptomi. Z bioresonančno napravo se z nebolečim postopkom natanč- no ugotovi, katere obremenitve bolniku povzročajo bolezen (npr. bakterije, virusi …). Na podlagi di- agnoze terapevt izdela individualni terapevtski načrt. Terapija Pri terapiji z napravo Bicom bolnik sproščeno sedi ali leži in terapevt mu namesti elektrode. Z napravo Bicom zajame bolnikov frekvenčni vzorec. Tega naprava spremeni v terapevtski frekvenčni vzorec in ga vrne v bolnika. Tako zmanjšamo obremenjujoče fre- kvenčne vzorce in premagamo osnovno motnjo v telesu. Obreme- njujoče snovi se sprostijo in izločijo. Vzpostavi se samozdravljenje. Področja zdravljenja: • v se vrst e aler g ij , • astma, • t eža v e s k ožo , • seneni nahod , • pr eba vne t eža v e , • t eža v e z zanosit vijo , • policistični jajčnik i, • pogosta vnetja ušes , • hor monsk a ner a vno v esja, • anksio zna motnja, • izgor elost , • depr esija, • nespečnost , • ADHD , • odt eg nit v eni sindr omom od alkohola, • pomoč pr i hujšanju . »Če začne ženska pravočasno obiskovati kozmetični salon in primerno skrbi za svojo kožo, se lahko izogne tudi drugim metodam pomlajevanja, na primer polnilom,« meni sogovornica. Naprava Indiba je bila naj- prej razvita za fizioterapev- tske obravnave, v sodelo- vanju z dermatologi je bila nato razvita še za lepotne postopke. Naprava Indiba je bila najprej razvita za fizioterapevtske obravnave, v sodelovanju z dermatologi je bila nato razvita še za lepotne postopke. Nasveti kozmetičarke Brigite Knez o razstrupljanju telesa Brez gibanja in dovolj tekočine ni dolgoročnega uspeha Brigito Knez področje kozmetike veseli že od malih nog. Diplomirala in magistrirala je s področja ekonomije, med študijem je opravila še srednjo kozmetično šolo ter nacionalno poklicno kvalifikacijo za maserko. Najprej se je začela ukvarjati z masažami, nato še z negami obraza in telesa. sodelovanju z dermatologi je bila nato razvita še za lepotne postopke, le da pri tem upora- bljamo drugačne nastavke.« Nad rezultati je bila navdu- šena, zato je pred petimi leti kupila prvo napravo. Kot pra- vi, je zelo dobrodošla za na- mene razstrupljanja, saj lahko z njim med drugim izvajamo limfno drenažo. »Pravilno de- lovanje limfe je zelo pomemb- no za razstrupljanje. Če limfa ne deluje pravilno oz. dovolj dobro, so tudi naša druga pri- zadevanja, na primer uživanje napitkov za razstrupljanje, ča- jev in drugih pripravkov, brez- predmetna. Ne bodo namreč imela dolgoročnega učinka.« Kdaj limfa ne deluje pravilno? Med znaki, da limfa ne delu- je ustrezno oz. da zastaja, sta po besedah Knezove med dru- gim otekanje nog in kopičenje vode. »Če ljudje najprej ne ak- tivirajo limfnega sistema, raz- strupljanje žal nima učinka.« Naprava Indiba deluje s pomočjo radiofrekvence. Ima patentirano frekvenco 448 kilohertzev, kar pomeni, da globoko prodira v kožo, spod- buja obnovo celic in spodbu- ja krvni obtok. »Ta proces izboljšuje delovanje celo- tnega limfnega sistema, kar pomaga pri odvajanju vode in strupov iz telesa, poveču- je elastičnost kože, prispeva k zmanjševanju maščobnih oblog in celulita.« V kozmetičnih salonih se- veda opravljajo veliko stori- tev s svojimi rokami, terapije Indiba pa so, kot je pojasnila sogovornica, dopolnilo roč- nih masaž in kozmetičnih pripravkov, na primer krem in gelov. Tudi za mladosten videz Marsikdo skrbno neguje svoj obraz in si prizadeva za zdrav ter mladosten videz. Po besedah Knezove lahko pomembno izboljšanje dose- žemo tudi s pomočjo terapij Indiba. »Če začne ženska pra- vočasno obiskovati kozmetič- ni salon in primerno skrbi za svojo kožo, se lahko izogne tudi drugim metodam pomla- jevanja, na primer polnilom.« Dodala je še, da je terapija Indiba zelo koristna tudi pri zdravljenju ran, odrgnin in opeklin, saj pospeši celjenje kože. Po njenih besedah lah- ko pomaga tudi pri hitrejšem celjenju in odpravi brazgotin po operacijah. Sprememba življenjskega sloga Vsem, ki si prizadevajo raz- strupiti telo, svetuje čim več gibanja in pitja tekočin, še po- sebej vode, limonade, kopriv- nega čaja ter drugih čajev, ki pospešijo izločanje strupov iz telesa. Gibanje in pitje dovolj tekočin sta po njenih besedah bistvena pogoja, da bodo tudi druge metode razstrupljanja prinesle rezultate. »Ogromno žensk spomladi želi s pomočjo kozmetičnih storitev izgubiti kakšen kilogram. A dokler tudi same ne naredijo teh nujnih korakov, različne terapije dol- goročno ne bodo pomagale.« NT, foto: Andraž Purg »Pravilno delovanje limfe je zelo pomembno za razstrupljanje. Če limfa ne deluje pravilno oz. dovolj dobro, so tudi naša druga prizadevanja, na primer uživanje napitkov za razstrupljanje, čajev in drugih pripravkov, brezpredmetna. Ne bodo namreč imeli dolgoročnega učinka,« pravi Knezova. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 4, 23. januar 2025 Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 4, 23. januar 2025 Zimske počitnice DO DVA OTROKA BIVATA BREZPLAČNO! Dobrodošli! www.bioterme.si booking@bioterme.si +386 2 56 52 000 Razst Rupljanje Ker dobre navade ne pridejo same od sebe Gibanje lahko z majhnimi koraki vključimo v svoj vsakdan Kompletova je dejala, da so za naše zdravje izredno pomembni gibanje, zdrava prehrana ter skrb za duševno zdravje. Ljudje žal o pomenu gibanja velikokrat začnemo razmišljati šele, ko nas začnejo pestiti različne zdravstvene težave. »Prej marsikdo meni, da je gibanje stresno, da nam jemlje čas, zato misel, da bi se ga lotil, od- riva. Ljudje čutijo različno potrebo po gibanju tudi glede na to, kakšno delo opravljajo. Tisti, ki so na delovnem mestu bolj fizično dejavni, verjetno ne čutijo želje, da bi doma telovadili ali se posvečali telesnim dejavnostim.« Rezultati ne pridejo čez noč Fizioterapevtka iz CKZ šentjurskega zdravstve- nega doma opaža, da je zdravje nekaj, kar si lju- dje zares želijo. Ko je postavljeno na tehtnico, so pripravljeni spremeniti svoj življenjski slog, da bi si ga povrnili. Velika težava je, da kljub uvedbi treninga ali telesne vadbe rezultati niso opazni takoj. »To je velik izziv. Marsikdo si želi, da bi spremembe občutil že po nekaj dneh vadbe. Ker to seveda ni možno, nekateri hitro obupajo.« »Zavedati se moramo, da samo dejavnost privede do rezultatov. Le pogovori in načrtovanje, ne da bi nato dejavnost izvedli, ne vodijo do cilja.« Ko ljudem svetuje, kako naj gibanje vključijo v svoj vsakdan, upošteva njihove želje. Tistim, ki imajo radi organizirane dejavnosti, svetuje takšno obliko vadbe. Še en pomemben nasvet se glasi, da je manj lahko več. Če kdo v svoj ur- nik vključi preveč dodatnih obveznosti, je lahko to zanj prevelik zalogaj. In izkušnje kažejo, da človek v takih primerih hitro opusti cilje glede gibanja. »Bolje je, da najprej dosledno izvajamo majhne spremembe in nato postopoma doda- jamo nove izzive.« Eden od načinov, da uvedemo drobno kori- stno spremembo, je, da naši redni navadi doda- mo še kakšno dejavnost za svoje zdravje. Starej- ši, ki radi berejo, lahko vsak dan, preden sežejo po knjigi, na primer opravijo še nekaj gibalnih vaj. Ljudem, ki imajo veliko obveznosti z vzgojo otrok in gospodinjstvom, svetuje, naj ne čakajo na poseben trenutek, ampak naj kaj dobrega zase storijo takoj, ko se pojavi priložnost. Pro- ste minute naj izkoristijo, da gredo na sprehod, opravijo nekaj vaj ali obujejo tekaške copate. Nikar s kavča na maraton Tisti, ki so bili dolgo pasivni, naj si nikar na ramena ne naložijo prevelikih bremen. Začeti je treba počasi, z lahkotnimi vajami. V nasprotnem primeru si lahko nakopljemo še dodatne zdravstvene težave. »Najti je treba pravo ravnovesje, Ko se nekaj časa posvečamo telesni dejavnosti, se telo sčasoma okrepi. Če želi- mo doseči še večji napre- dek, moramo obremenitev postopoma povečevati. Najprej imamo torej nizko obremenitev, nato zmerno, šele nato visoko,« je opozo- rila. Človek naj bi zmerni telesni dejavnosti tedensko posvečal pribli- žno od 150 do 300 minut. Kdor zmore visoko intenzivno telesno dejavnost, naj bi jo glede na priporočila opravljal od 75 do 150 minut. Obremenitev lahko, kot je povedala so- govornica, merimo glede na srčni utrip ali sami opazujemo, ali smo se preznojili, zadihali. »Od človeka, ki ni navajen biti telesno dejaven, je težko pričakovati, da se bo dejavnosti posvečal 150 minut tedensko oz. 30 minut dnevno. Mar- sikomu je težko uvesti toliko telesne dejavnost v svoj vsakdan. Zato ljudem svetujem, naj je vključijo vsaj toliko, kot zmorejo.« Za začetnike je dobrodošlo tudi, da so čim bolj dejavni med opravljanjem drugih opravil. Da se v nadstropje na primer povzpnejo po stopnicah in ne z dvigalom. Da se po opravkih ali v trgovi- no opravijo peš ali s kolesom. Tudi med pospra- vljanjem stanovanja lahko morda vmes naredijo nekaj počepov ali drugih vaj in tako prekinjajo obdobja dolgega sedenja. Sčasoma se nato lahko lotijo bolj intenzivne in namenske vadbe. Le hoja ni dovolj Marsikdo, ki bi rad izgubil kakšen odvečen kilogram telesne teže, omeni, da hodi vsak dan »Vprašati se moramo, kakšne so naše zmožnosti, tudi finančne. Vsak človek ne more kupiti vstopnice za fitnes, najeti osebnega trenerja, v tem primeru mora za telesno dejavnost poskrbeti na drug način,« pravi sogovornica. »Ko ljudje pridejo v center za krepitev zdravja na posvet o gibanju, imajo ponavadi žal že zdravstvene težave. A enkrat je treba začeti, če želimo, da se začne naše zdravstveno stanje izboljševati.« Telesna nedejavnost je eno od tveganih vedenj za naše zdravje. A marsikdo, ki ima veliko obveznosti in ni bil nikoli vključen v šport, se še posebej težko spravi v pogon. »Marsikdo začne o gibanju razmišljati šele, ko mu zdravnik svetuje telesno dejavnost ali ko se že sooči z nekaterimi težavami, kot so bolečine v kri- žu, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, povišan holesterol, prekomerna telesna teža,« je povedala Eva Komplet, dipl. fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja (CKZ) Zdravstvenega doma Šentjur. Predlagala je več nasvetov, kako z majhnimi koraki gibanje vključiti v svoj vsakdan. TINA STRMČNIK Eva Komplet, dipl. fizioterapevtka iz Centra za krepi- tev zdravja Zdravstvenega doma Šentjur Kdor je na razpotju in morda okleva pri tem, ali se naj še posveča vadbi, se lahko na posvet oglasi tudi v CKZ. na sprehode, a to ne pripomore k topljenju ki- logramov. Eva Komplet pravi, da je intenzivnost tovrstnega gibanja verjetno premajhna. Kljub temu ljudem svetuje, naj hoje ne zanemarijo. Ljudje si namreč na sprehodih prevetrijo misli, se družijo, opazujejo naravo in naredijo veliko dobrega zase. Za to, da bomo bolj okrepili svoje telo, je vendarle v dnevno ali tedensko rutino treba dodati še kakšno bolj intenzivno vadbo. Med obdobjem epidemije koronavirusa se je pojavilo veliko možnosti, da so ljudje vadbo opravljali s pomočjo spletnega prenosa. Fizio- terapevtka iz CKZ ZD Šentjur svetuje, naj bodo ljudje pri tem tudi nekoliko kritični. »Za tiste, ki cel dan le sedijo, je lahko visoko intenzivna vad- ba tudi škodljiva, saj so mišice preveč zakrčene. Če ljudje opazijo, da takšnega ritma ne zmorejo, naj zamenjajo dejavnost oz. naj vaditelja prosi- jo, naj jim pokaže lažjo različico vadbe. Ljudje morajo biti pozorni, da ne opravljajo stvari, ki jim škodijo. Sami morajo presoditi, ali je nekaj za njih primerno ali ne.« Past sodelovanja pri vajah s pomočjo spleta je, da lahko vadeči naredijo veliko napak. Pri nekaterih to morda ne povzroči težav, pri drugih lahko privede do dodatnih bolečin ali do izgube motivacije za gibanje. Podpora partnerja ali prijatelja Ker smo vsi krvavi pod kožo, je mnogim težko vzdrževati motivacijo in se držati spre- memb, ki smo jih uvedli. Da je čas za nas in za naše gibanje, nas lahko spomnijo opomniki na telefonu ali listki, ki jih nalepimo po stanova- nju. Priporočljivo je, da k vadbi pritegnemo še partnerja ali prijateljico. Ko imamo slab dan, nas lahko prav ta podpora spodbudi, da ne odnehamo. Kdor je na razpotju in morda okleva pri tem, ali se naj še posveča vadbi, se lahko na posvet oglasi tudi v CKZ. »Zdravstveni sistem v Sloveniji državljanom na področju preven- tive nudi veliko podpore. Strokovnjaki v CKZ smo na voljo vsem, tudi občanom sosednjih občin,« je povedala Eva Komplet. Opozorila je še, da marsikdaj ljudje telesno dejavnost opustijo, ko na primer zbolijo. Vendar je prav gibanje ena od stvari, ki nam lahko pomagajo pri okrevanju. »Skoraj ni bolezni, pri kateri bi bilo gibanje odsvetovano. V veliki meri lah- ko ljudje počnejo vsaj nekaj – morda izvajajo preproste gibalne vaje, dihalne vaje ali vaje za sproščanje.« Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 4, 23. januar 2025 RAZSTRUPLJANJE »Za razstrupljanje telesa priporočam čim več giba- nja in pitje dovolj tekočin, predvsem vode.« Tako pravi kozmetičarka in podjetnica Brigita Knez, ki se področju kozmetike posveča že 16. leto. Na svoji poti je odkri- la tudi zanimivo napravo, ki s pomočjo patentirane frekvence globoko prodira v kožo, spodbuja obnovo ce- lic in povečuje krvni obtok. Povedala je, da je tovrstna metoda odlična dodatna podpora pri razstrupljanju. Knezova je iskala nekaj ino- vativnega glede anticelulitnih tretmajev in nege obraza, ko jo je ena od strank opomnila, da je na voljo terapija Indiba. »Tako sem začela raziskova- ti, kaj je to, za kaj lahko to tehnologijo uporabljamo. Na- prava je bila najprej razvita za fizioterapevtske obravnave, v Izobraževanje za uporabo naprave Indiba je opravila v Španiji. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 4, 23. januar 2025 Ambulanta za bioresonanco, individualno svetovanje in druge zdravstvene storitve, Luka Rizmal, s. p., PE Moja harmonija Koroška cesta 48, 3320 Velenje Telefon: 041-759-392, www.mojaharmonija.com Bioresonanca – Kaj je in kdo jo potrebuje? Bioresonančna terapija je po- seben diagnostični in terapevtski postopek, namenjen prepozna- vanju in zdravljenju alergij ter različnih zdravstvenih težav. Če na telo delujejo škodljive sno- vi ali obremenjujoča sevanja, lah- ko ti obremenilni frekvenčni vzorci ovirajo komunikacije med celica- mi, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, kar se kaže v telesu kot organske spremembe z različnimi simptomi. Z bioresonančno napravo se z nebolečim postopkom natanč- no ugotovi, katere obremenitve bolniku povzročajo bolezen (npr. bakterije, virusi …). Na podlagi di- agnoze terapevt izdela individualni terapevtski načrt. Terapija Pri terapiji z napravo Bicom bolnik sproščeno sedi ali leži in terapevt mu namesti elektrode. Z napravo Bicom zajame bolnikov frekvenčni vzorec. Tega naprava spremeni v terapevtski frekvenčni vzorec in ga vrne v bolnika. Tako zmanjšamo obremenjujoče fre- kvenčne vzorce in premagamo osnovno motnjo v telesu. Obreme- njujoče snovi se sprostijo in izločijo. Vzpostavi se samozdravljenje. Področja zdravljenja: • v se vrst e aler g ij , • astma, • t eža v e s k ožo , • seneni nahod , • pr eba vne t eža v e , • t eža v e z zanosit vijo , • policistični jajčnik i, • pogosta vnetja ušes , • hor monsk a ner a vno v esja, • anksio zna motnja, • izgor elost , • depr esija, • nespečnost , • ADHD , • odt eg nit v eni sindr omom od alkohola, • pomoč pr i hujšanju . »Če začne ženska pravočasno obiskovati kozmetični salon in primerno skrbi za svojo kožo, se lahko izogne tudi drugim metodam pomlajevanja, na primer polnilom,« meni sogovornica. Naprava Indiba je bila naj- prej razvita za fizioterapev- tske obravnave, v sodelo- vanju z dermatologi je bila nato razvita še za lepotne postopke. Naprava Indiba je bila najprej razvita za fizioterapevtske obravnave, v sodelovanju z dermatologi je bila nato razvita še za lepotne postopke. Nasveti kozmetičarke Brigite Knez o razstrupljanju telesa Brez gibanja in dovolj tekočine ni dolgoročnega uspeha Brigito Knez področje kozmetike veseli že od malih nog. Diplomirala in magistrirala je s področja ekonomije, med študijem je opravila še srednjo kozmetično šolo ter nacionalno poklicno kvalifikacijo za maserko. Najprej se je začela ukvarjati z masažami, nato še z negami obraza in telesa. sodelovanju z dermatologi je bila nato razvita še za lepotne postopke, le da pri tem upora- bljamo drugačne nastavke.« Nad rezultati je bila navdu- šena, zato je pred petimi leti kupila prvo napravo. Kot pra- vi, je zelo dobrodošla za na- mene razstrupljanja, saj lahko z njim med drugim izvajamo limfno drenažo. »Pravilno de- lovanje limfe je zelo pomemb- no za razstrupljanje. Če limfa ne deluje pravilno oz. dovolj dobro, so tudi naša druga pri- zadevanja, na primer uživanje napitkov za razstrupljanje, ča- jev in drugih pripravkov, brez- predmetna. Ne bodo namreč imela dolgoročnega učinka.« Kdaj limfa ne deluje pravilno? Med znaki, da limfa ne delu- je ustrezno oz. da zastaja, sta po besedah Knezove med dru- gim otekanje nog in kopičenje vode. »Če ljudje najprej ne ak- tivirajo limfnega sistema, raz- strupljanje žal nima učinka.« Naprava Indiba deluje s pomočjo radiofrekvence. Ima patentirano frekvenco 448 kilohertzev, kar pomeni, da globoko prodira v kožo, spod- buja obnovo celic in spodbu- ja krvni obtok. »Ta proces izboljšuje delovanje celo- tnega limfnega sistema, kar pomaga pri odvajanju vode in strupov iz telesa, poveču- je elastičnost kože, prispeva k zmanjševanju maščobnih oblog in celulita.« V kozmetičnih salonih se- veda opravljajo veliko stori- tev s svojimi rokami, terapije Indiba pa so, kot je pojasnila sogovornica, dopolnilo roč- nih masaž in kozmetičnih pripravkov, na primer krem in gelov. Tudi za mladosten videz Marsikdo skrbno neguje svoj obraz in si prizadeva za zdrav ter mladosten videz. Po besedah Knezove lahko pomembno izboljšanje dose- žemo tudi s pomočjo terapij Indiba. »Če začne ženska pra- vočasno obiskovati kozmetič- ni salon in primerno skrbi za svojo kožo, se lahko izogne tudi drugim metodam pomla- jevanja, na primer polnilom.« Dodala je še, da je terapija Indiba zelo koristna tudi pri zdravljenju ran, odrgnin in opeklin, saj pospeši celjenje kože. Po njenih besedah lah- ko pomaga tudi pri hitrejšem celjenju in odpravi brazgotin po operacijah. Sprememba življenjskega sloga Vsem, ki si prizadevajo raz- strupiti telo, svetuje čim več gibanja in pitja tekočin, še po- sebej vode, limonade, kopriv- nega čaja ter drugih čajev, ki pospešijo izločanje strupov iz telesa. Gibanje in pitje dovolj tekočin sta po njenih besedah bistvena pogoja, da bodo tudi druge metode razstrupljanja prinesle rezultate. »Ogromno žensk spomladi želi s pomočjo kozmetičnih storitev izgubiti kakšen kilogram. A dokler tudi same ne naredijo teh nujnih korakov, različne terapije dol- goročno ne bodo pomagale.« NT, foto: Andraž Purg »Pravilno delovanje limfe je zelo pomembno za razstrupljanje. Če limfa ne deluje pravilno oz. dovolj dobro, so tudi naša druga prizadevanja, na primer uživanje napitkov za razstrupljanje, čajev in drugih pripravkov, brezpredmetna. Ne bodo namreč imeli dolgoročnega učinka,« pravi Knezova. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 4, 23. januar 2025 Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 4, 23. januar 2025 Zimske počitnice DO DVA OTROKA BIVATA BREZPLAČNO! Dobrodošli! www.bioterme.si booking@bioterme.si +386 2 56 52 000 Razst Rupljanje Ker dobre navade ne pridejo same od sebe Gibanje lahko z majhnimi koraki vključimo v svoj vsakdan Kompletova je dejala, da so za naše zdravje izredno pomembni gibanje, zdrava prehrana ter skrb za duševno zdravje. Ljudje žal o pomenu gibanja velikokrat začnemo razmišljati šele, ko nas začnejo pestiti različne zdravstvene težave. »Prej marsikdo meni, da je gibanje stresno, da nam jemlje čas, zato misel, da bi se ga lotil, od- riva. Ljudje čutijo različno potrebo po gibanju tudi glede na to, kakšno delo opravljajo. Tisti, ki so na delovnem mestu bolj fizično dejavni, verjetno ne čutijo želje, da bi doma telovadili ali se posvečali telesnim dejavnostim.« Rezultati ne pridejo čez noč Fizioterapevtka iz CKZ šentjurskega zdravstve- nega doma opaža, da je zdravje nekaj, kar si lju- dje zares želijo. Ko je postavljeno na tehtnico, so pripravljeni spremeniti svoj življenjski slog, da bi si ga povrnili. Velika težava je, da kljub uvedbi treninga ali telesne vadbe rezultati niso opazni takoj. »To je velik izziv. Marsikdo si želi, da bi spremembe občutil že po nekaj dneh vadbe. Ker to seveda ni možno, nekateri hitro obupajo.« »Zavedati se moramo, da samo dejavnost privede do rezultatov. Le pogovori in načrtovanje, ne da bi nato dejavnost izvedli, ne vodijo do cilja.« Ko ljudem svetuje, kako naj gibanje vključijo v svoj vsakdan, upošteva njihove želje. Tistim, ki imajo radi organizirane dejavnosti, svetuje takšno obliko vadbe. Še en pomemben nasvet se glasi, da je manj lahko več. Če kdo v svoj ur- nik vključi preveč dodatnih obveznosti, je lahko to zanj prevelik zalogaj. In izkušnje kažejo, da človek v takih primerih hitro opusti cilje glede gibanja. »Bolje je, da najprej dosledno izvajamo majhne spremembe in nato postopoma doda- jamo nove izzive.« Eden od načinov, da uvedemo drobno kori- stno spremembo, je, da naši redni navadi doda- mo še kakšno dejavnost za svoje zdravje. Starej- ši, ki radi berejo, lahko vsak dan, preden sežejo po knjigi, na primer opravijo še nekaj gibalnih vaj. Ljudem, ki imajo veliko obveznosti z vzgojo otrok in gospodinjstvom, svetuje, naj ne čakajo na poseben trenutek, ampak naj kaj dobrega zase storijo takoj, ko se pojavi priložnost. Pro- ste minute naj izkoristijo, da gredo na sprehod, opravijo nekaj vaj ali obujejo tekaške copate. Nikar s kavča na maraton Tisti, ki so bili dolgo pasivni, naj si nikar na ramena ne naložijo prevelikih bremen. Začeti je treba počasi, z lahkotnimi vajami. V nasprotnem primeru si lahko nakopljemo še dodatne zdravstvene težave. »Najti je treba pravo ravnovesje, Ko se nekaj časa posvečamo telesni dejavnosti, se telo sčasoma okrepi. Če želi- mo doseči še večji napre- dek, moramo obremenitev postopoma povečevati. Najprej imamo torej nizko obremenitev, nato zmerno, šele nato visoko,« je opozo- rila. Človek naj bi zmerni telesni dejavnosti tedensko posvečal pribli- žno od 150 do 300 minut. Kdor zmore visoko intenzivno telesno dejavnost, naj bi jo glede na priporočila opravljal od 75 do 150 minut. Obremenitev lahko, kot je povedala so- govornica, merimo glede na srčni utrip ali sami opazujemo, ali smo se preznojili, zadihali. »Od človeka, ki ni navajen biti telesno dejaven, je težko pričakovati, da se bo dejavnosti posvečal 150 minut tedensko oz. 30 minut dnevno. Mar- sikomu je težko uvesti toliko telesne dejavnost v svoj vsakdan. Zato ljudem svetujem, naj je vključijo vsaj toliko, kot zmorejo.« Za začetnike je dobrodošlo tudi, da so čim bolj dejavni med opravljanjem drugih opravil. Da se v nadstropje na primer povzpnejo po stopnicah in ne z dvigalom. Da se po opravkih ali v trgovi- no opravijo peš ali s kolesom. Tudi med pospra- vljanjem stanovanja lahko morda vmes naredijo nekaj počepov ali drugih vaj in tako prekinjajo obdobja dolgega sedenja. Sčasoma se nato lahko lotijo bolj intenzivne in namenske vadbe. Le hoja ni dovolj Marsikdo, ki bi rad izgubil kakšen odvečen kilogram telesne teže, omeni, da hodi vsak dan »Vprašati se moramo, kakšne so naše zmožnosti, tudi finančne. Vsak človek ne more kupiti vstopnice za fitnes, najeti osebnega trenerja, v tem primeru mora za telesno dejavnost poskrbeti na drug način,« pravi sogovornica. »Ko ljudje pridejo v center za krepitev zdravja na posvet o gibanju, imajo ponavadi žal že zdravstvene težave. A enkrat je treba začeti, če želimo, da se začne naše zdravstveno stanje izboljševati.« Telesna nedejavnost je eno od tveganih vedenj za naše zdravje. A marsikdo, ki ima veliko obveznosti in ni bil nikoli vključen v šport, se še posebej težko spravi v pogon. »Marsikdo začne o gibanju razmišljati šele, ko mu zdravnik svetuje telesno dejavnost ali ko se že sooči z nekaterimi težavami, kot so bolečine v kri- žu, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, povišan holesterol, prekomerna telesna teža,« je povedala Eva Komplet, dipl. fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja (CKZ) Zdravstvenega doma Šentjur. Predlagala je več nasvetov, kako z majhnimi koraki gibanje vključiti v svoj vsakdan. TINA STRMČNIK Eva Komplet, dipl. fizioterapevtka iz Centra za krepi- tev zdravja Zdravstvenega doma Šentjur Kdor je na razpotju in morda okleva pri tem, ali se naj še posveča vadbi, se lahko na posvet oglasi tudi v CKZ. na sprehode, a to ne pripomore k topljenju ki- logramov. Eva Komplet pravi, da je intenzivnost tovrstnega gibanja verjetno premajhna. Kljub temu ljudem svetuje, naj hoje ne zanemarijo. Ljudje si namreč na sprehodih prevetrijo misli, se družijo, opazujejo naravo in naredijo veliko dobrega zase. Za to, da bomo bolj okrepili svoje telo, je vendarle v dnevno ali tedensko rutino treba dodati še kakšno bolj intenzivno vadbo. Med obdobjem epidemije koronavirusa se je pojavilo veliko možnosti, da so ljudje vadbo opravljali s pomočjo spletnega prenosa. Fizio- terapevtka iz CKZ ZD Šentjur svetuje, naj bodo ljudje pri tem tudi nekoliko kritični. »Za tiste, ki cel dan le sedijo, je lahko visoko intenzivna vad- ba tudi škodljiva, saj so mišice preveč zakrčene. Če ljudje opazijo, da takšnega ritma ne zmorejo, naj zamenjajo dejavnost oz. naj vaditelja prosi- jo, naj jim pokaže lažjo različico vadbe. Ljudje morajo biti pozorni, da ne opravljajo stvari, ki jim škodijo. Sami morajo presoditi, ali je nekaj za njih primerno ali ne.« Past sodelovanja pri vajah s pomočjo spleta je, da lahko vadeči naredijo veliko napak. Pri nekaterih to morda ne povzroči težav, pri drugih lahko privede do dodatnih bolečin ali do izgube motivacije za gibanje. Podpora partnerja ali prijatelja Ker smo vsi krvavi pod kožo, je mnogim težko vzdrževati motivacijo in se držati spre- memb, ki smo jih uvedli. Da je čas za nas in za naše gibanje, nas lahko spomnijo opomniki na telefonu ali listki, ki jih nalepimo po stanova- nju. Priporočljivo je, da k vadbi pritegnemo še partnerja ali prijateljico. Ko imamo slab dan, nas lahko prav ta podpora spodbudi, da ne odnehamo. Kdor je na razpotju in morda okleva pri tem, ali se naj še posveča vadbi, se lahko na posvet oglasi tudi v CKZ. »Zdravstveni sistem v Sloveniji državljanom na področju preven- tive nudi veliko podpore. Strokovnjaki v CKZ smo na voljo vsem, tudi občanom sosednjih občin,« je povedala Eva Komplet. Opozorila je še, da marsikdaj ljudje telesno dejavnost opustijo, ko na primer zbolijo. Vendar je prav gibanje ena od stvari, ki nam lahko pomagajo pri okrevanju. »Skoraj ni bolezni, pri kateri bi bilo gibanje odsvetovano. V veliki meri lah- ko ljudje počnejo vsaj nekaj – morda izvajajo preproste gibalne vaje, dihalne vaje ali vaje za sproščanje.« Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 4, 23. januar 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Gozdni delavec III (m/ž) (PE Ljubljana in OE Celje) Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o., razpisuje prosto delovno mesto gozdni de- lavec III. Glavne naloge, ki se opravljajo na tem delovnem mestu: izvajanje spravila lesa s traktorjem in sodelovanje pri sečnji, izvajanje sečnje in izdelave GLS, krojenje in obdelova- nje gozdnih sortimentov. Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Rožna ulica 39, 1330 Kočev- je. Prijave zbiramo do 26. 1. 2025. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Izmenovodja (m/ž) (Celje, Vransko, MB) Vaše delo bo obsegalo: vodenje izmene, prodaja, nabava, prevzem, sodelovanje z dobavitelji, urejanje polic, prevzem blaga. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Ro- gaška Slatina. Prijave zbiramo do 10. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja recepcije (m/ž) (Žalec) Se želite pridružiti dinamičnemu in am- bicioznemu timu v prestižnem hotelu s 4 zvezdicami? Iščemo vodjo recepcije, ki bo prevzel/-a ključno vlogo v zagotavljanju vr- hunske izkušnje našim gostom. Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbi- ramo do 16. 2. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Operater cevnega laserja (m/ž) (Žalec) V podjetju Sico, d.o.o., največjem ponudni- ku storitev laserskega razreza in preoblikova- nja pločevine v Sloveniji, k sodelovanju vabi- mo sodelavca na povsem novi tehnologiji, ki smo jo dodali v naš proizvodni proces – ope- raterja cevnega laserja. Imaš rad nove izzive in uživaš v ustvarjanju novih proizvodov, ki Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Postani nova Postani nova MLEČNA KRALJICA. Več o razpisu in prijavi si preberite na mlecnakraljica.si Mlekarna Celeia d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče MLEČNA KRALJICA ZELENE DOLINE Slovenije so lahko uporabni na različnih področjih? Po- tem se hitro prijavi. Sico, d.o.o., Arja vas 104, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 16. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec – izmenovodja (m/ž) (Celje – okolica) Tvoje naloge: skrb za nemoten potek dela v izmeni, pomoč pri opravljanju inventur … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 2. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog kakovosti (m/ž) (Velenje) Zaupali ti bomo: usklajevanje kakovostnih zahtev s kupcem, zaznava kakovostnih tve- ganj in priprava ukrepov pri novih projektih. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec za promet in operativo (m/ž) (Celje) Želiš postati del tima Nomago, kjer skupaj s tradicijo, inovacijami ter kakovostjo gradi- mo našo blagovno znamko? Nomago, d.o.o., Vošnjakova 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 2. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Viličarist – manipulant materiala (m/ž) (Žalec) V podjetju Sico, d.o.o., največjem ponudni- ku storitev laserskega razreza in preobliko- vanja pločevine v Sloveniji, iščemo ''profi '' voznika viličarja, ki bo sodelavcem olajšal proces dela. Imaš rad delo z viličarjem? Potem se le prijavi. Sico, d.o.o., Arja vas 104, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 12. 2. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Nastavljalec strojev za brizganje plastike (m/ž/d) (Nazarje) Vaše glavne delovne naloge bodo: nasta- vitev stroja za brizganje plastike, priprava materialov, odprava manjših napak na stro- jih in zagotavljanje nemotenega delovnega procesa … BSH, Hišni aparati, d.o.o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbi- ramo do 14. 2. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Bančni svetovalec (m/ž) (Velenje) Zavedamo se in smo prepričani, da naše stranke zaslužijo le najboljše. Zato v poslo- valnici Velenje iščemo nove člane ekipe, ki delijo našo strast do odličnosti in so pripra- vljeni sprejeti izzive, povezane z bančnim svetovanjem in trženjem raznovrstnih ban- čnih produktov. NLB, d.d., Trg republi- ke 2, 1520 Ljubljana. Prijave zbiramo do 4. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Referent za izvoz (m/ž) (Celje) Iščemo organizirano in komunikativno osebo za zasedbo delovnega mesta referent za izvoz v našem podjetju. Ključna naloga bo zagotavljanje podpore našim strankam, prodaja, obdelava naročil in sodelovanje pri izvedbi prodajnih procesov. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 13. 2. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja proizvodnje hidroizolacij (m/ž) (Laško) Glavne naloge in odgovornosti: vodenje proizvodnje, organiziranje dela v proizvo- dnji, načrtovanje proizvodnega procesa, zagotavljanje pravočasne realizacije naročil, ukrepanje v primeru odstopanj.. Fragmat tim, d.o.o., Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 31. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalka v trgovini Lelosi v Celju (m/ž) V svojo ekipo vabimo prodajalca/-ko za delo v naši trgovini v Celju. Uvecto, d.o.o., Kovinarska cesta 4, 1241 Kamnik. Prijave zbi- ramo do 13. 2. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni svetovalec/ka za rabljena vozila (Celje) Prodaja rabljenih vozil, svetovanje stran- kam, urejanje fi nanciranja, predstavitev vo- zil, cenitve vozil. AC Fri-Mobil, d.o.o., Dečk- ova cesta 43, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec (m/ž) (Velenje) K sodelovanju vabimo osebe, ki imajo vese- lje do dela v trgovini, so pripravljene poprijeti za delo in imajo spoštljiv odnos do sodelavcev in strank. Tedi Betriebs, Ptujska cesta 190, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 14. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 4, 23. januar 2025 KULTURNI PEČAT Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo jutri, 24. januarja, podelil najvišja državna odličja in priznanja na področju ljubiteljske kulture. Poleg zlate plakete za življenjsko delo bodo podeljeni še štiri srebrne plakete in zlati znak. Srebrno plaketo za dolgoletno udejstvovanje na področju godbeništva bo prejel Ivan Medved iz Laškega, ki je s svojim znanjem pomemb- no prispeval k razvoju predvodništva ter fi gurativne- ga korakanja med slovenskimi godbami in pihalnimi orkestri. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ivan Medved prejemnik srebrne plakete JSKD za dolgoletno udejstvovanje na področju godbeništva S svojimi godbeniškimi koraki pustil neizbrisne sledi Priznanja in odličja Javne- ga sklada RS za kulturne de- javnosti so izraz spoštovanja in zahvale posameznikom ter skupinam, ki s svojim delom bogatijo ljubiteljsko kulturo, spodbujajo ustvarjalnost, povezanost in pripadnost skupnosti ter izpostavljajo pomen kulturne dejavnosti za družbo, pravi pomočni- ca direktorja za program pri JSKD Maja Papič. Direktor JSKD Damjan Damjanovič dodaja, da prejemniki pri- znanj na različnih področjih ljubiteljske kulture dokazuje- jo, kako raznoliko in bogato je to področje. »Njihovo delo izraža skrb za ohranjanje tradicije, raziskovanje novih oblik izražanja ter spodbu- janje vključevanja in sodelo- vanja. Z glasbo, s plesom, z gledališčem, literaturo, likov- no umetnostjo in s številnimi drugimi dejavnostmi ti posa- mezniki in skupine ustvarjajo prostore, v katerih se gradijo vezi, razvijajo vrednote in krepi skupni kulturni duh,« pravi. Ivan Medved je s svojim delom pustil neizmeren pečat v kulturnem in družabnem življenju občine Laško. V lo- kalnem okolju so se vedno lahko zanesli nanj, ko so po- trebovali pomoč pri pripravi kulturnega programa – bodi- si ob proslavi, odprtju ceste, obujanju starih običajev in številnih drugih dogodkih. Glasbenik z dušo in s srcem Ivan Medved, rojen leta 1962 v Tevčah, je glasbeno pot pri trinajstih letih začel kot klarinetist v Laški pihalni godbi. Kasneje je študiral sa- ksofon in oboo v srednji glas- beni šoli in Akademiji za glas- bo v Ljubljani. Leta 1981 se je zaposlil v orkestru slovenske policije, trinajst let zatem je prevzel vlogo pomočnika poveljnika orkestra, kar je vključevalo tudi koordinacijo državnih protokolov. Dejavno je sodeloval v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Kot pripadnik slo- venske policije je bil namreč vključen v naloge, povezane z varovanjem vrha slovenske oblasti. Vodenje Laške pihal- ne godbe je prevzel leta 1996. Pod njegovim vodstvom je or- kester sodeloval na številnih državnih in mednarodnih festivalih ter se iz najnižje uvrstil v najvišjo koncertno tekmovalno skupino. Ivan Medved je svoja znanja pred- vodništva delil tudi v okviru Zveze slovenskih godb in JSKD. Zavedal se je, da je za obstoj godbeništva pomemb- no sodelovanje z glasbenimi šolami, zato je v Glasbeni šoli Laško-Radeče poučeval saksofon, vodil je tudi šolski pihalni orkester. 25-letno sodelovanje z Zvezo slovenskih godb in JSKD je vključevalo 15-letno soustvarjanje Tabora mladih glasbenikov, današnje Musi- ce creative. Dva mandata je bil predsednik komisije za predvodnike, vodil je držav- ne seminarje za predvodnike in korakanje. Soustvarjal je tudi dva priročnika Slovenski predvodnik. Njegovo predvodniško delo je imelo tudi mednarodne razsežnosti, saj je sodeloval tudi z godbami iz Hrvaške in zamejstva. Leta 2007 je pomagal soorganizirati Med- narodni festival godb v fi gu- rativi Alpe Adria, ki je bil v Laškem. Pomemben ustvarjalec kulturnega življenja Leta 2001 se je Ivan Med- ved zaposlil v JSKD kot vodja območne izpostave v Laškem, kjer je sodeloval pri soustvar- janju številnih kulturnih pri- reditev. Poglobil je stik z lju- biteljsko kulturo, lokalnimi društvi in še posebej z Zvezo kulturnih društev občine La- ško Možnar, katere vodstve- no vlogo je prevzel po svoji upokojitvi leta 2015. Zvezo je vodil do leta 2022. Pred šestnajstimi leti je na njegovo pobudo prvič zazve- nela Vaška godba Vrh nad Laškim, s katero je obudil in obogatil kulturno življenje v tem majhnem kraju. V godbo, ki jo je vodil do letos, je dejavno vključeval mlade god- benike. Sodelovanje na lokal- nih in dobrodelnih prireditvah ter nastopi na festivalih godb tudi zunaj meja Slovenije so prinesli pomembne uspehe. Leta 2015 je ustanovil še Ve- teransko godbo Gambrinus Laško, ki v zasedbi godbenih veteranov združuje glasbenice in glasbenike iz širše celjske regije. Poleg tega je bil Ivan Medved eden od pobudnikov veteranskega godbeniškega gibanja ter ar- hivar Godbe slovenskih veteranov. V preteklih letih je deloval tudi kot umetniški vodja Steklarske godbe Hrastnik. Ivan Medved je s svojim de- lom, z znanjem, ustvarjalno- stjo, neusahljivo energijo in s širokim nasmehom pustil ne- izbrisen pečat v kulturnem in družabnem življenju ne le v občini Laško, ampak tudi šir- še, za kar je prejel vrsto pri- znanj in nagrad. Leta 2023 je bil nagra- jen tudi z zlatim grbom Občine Laško. biteljsko kulturo, lokalnimi društvi in še posebej z Zvezo kulturnih društev občine La- ško Možnar, katere vodstve- no vlogo je prevzel po svoji upokojitvi leta 2015. Zvezo je vodil do leta 2022. Pred šestnajstimi leti je na njegovo pobudo prvič zazve- nela Vaška godba Vrh nad Laškim, s katero je obudil in obogatil kulturno življenje v tem majhnem kraju. V veteranov združuje glasbenice in glasbenike iz širše celjske regije. Poleg tega je bil Ivan Medved eden od pobudnikov veteranskega godbeniškega gibanja ter ar- hivar Godbe slovenskih veteranov. V še, za kar je prejel vrsto pri- znanj in nagrad. Leta 2023 je bil nagra- jen tudi z zlatim grbom Občine Laško. Ivan Medved je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v kultur- nem in družabnem življenju ne le v občini Laško, ampak tudi širše, za kar je prejel vrsto priznanj in nagrad. Leta 2023 je bil nagrajen tudi z zlatim grbom, z visokim priznanjem Občine Laško. (Foto: Boris Vrabec) Ivan Medved je glasbe- nik z dušo in s srcem. Ob saksofonu igra tudi klarinet in oboo. (Foto: Fleš Maja Štih) Med letoma 2015 in 2022 je Ivan Medved kot predsednik vodil Zvezo kul- turnih društev občine Laško Možnar. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 4, 23. januar 2025 KULTURNI PEČAT Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo jutri, 24. januarja, podelil najvišja državna odličja in priznanja na področju ljubiteljske kulture. Poleg zlate plakete za življenjsko delo bodo podeljeni še štiri srebrne plakete in zlati znak. Srebrno plaketo za dolgoletno udejstvovanje na področju godbeništva bo prejel Ivan Medved iz Laškega, ki je s svojim znanjem pomemb- no prispeval k razvoju predvodništva ter fi gurativne- ga korakanja med slovenskimi godbami in pihalnimi orkestri. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ivan Medved prejemnik srebrne plakete JSKD za dolgoletno udejstvovanje na področju godbeništva S svojimi godbeniškimi koraki pustil neizbrisne sledi Priznanja in odličja Javne- ga sklada RS za kulturne de- javnosti so izraz spoštovanja in zahvale posameznikom ter skupinam, ki s svojim delom bogatijo ljubiteljsko kulturo, spodbujajo ustvarjalnost, povezanost in pripadnost skupnosti ter izpostavljajo pomen kulturne dejavnosti za družbo, pravi pomočni- ca direktorja za program pri JSKD Maja Papič. Direktor JSKD Damjan Damjanovič dodaja, da prejemniki pri- znanj na različnih področjih ljubiteljske kulture dokazuje- jo, kako raznoliko in bogato je to področje. »Njihovo delo izraža skrb za ohranjanje tradicije, raziskovanje novih oblik izražanja ter spodbu- janje vključevanja in sodelo- vanja. Z glasbo, s plesom, z gledališčem, literaturo, likov- no umetnostjo in s številnimi drugimi dejavnostmi ti posa- mezniki in skupine ustvarjajo prostore, v katerih se gradijo vezi, razvijajo vrednote in krepi skupni kulturni duh,« pravi. Ivan Medved je s svojim delom pustil neizmeren pečat v kulturnem in družabnem življenju občine Laško. V lo- kalnem okolju so se vedno lahko zanesli nanj, ko so po- trebovali pomoč pri pripravi kulturnega programa – bodi- si ob proslavi, odprtju ceste, obujanju starih običajev in številnih drugih dogodkih. Glasbenik z dušo in s srcem Ivan Medved, rojen leta 1962 v Tevčah, je glasbeno pot pri trinajstih letih začel kot klarinetist v Laški pihalni godbi. Kasneje je študiral sa- ksofon in oboo v srednji glas- beni šoli in Akademiji za glas- bo v Ljubljani. Leta 1981 se je zaposlil v orkestru slovenske policije, trinajst let zatem je prevzel vlogo pomočnika poveljnika orkestra, kar je vključevalo tudi koordinacijo državnih protokolov. Dejavno je sodeloval v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Kot pripadnik slo- venske policije je bil namreč vključen v naloge, povezane z varovanjem vrha slovenske oblasti. Vodenje Laške pihal- ne godbe je prevzel leta 1996. Pod njegovim vodstvom je or- kester sodeloval na številnih državnih in mednarodnih festivalih ter se iz najnižje uvrstil v najvišjo koncertno tekmovalno skupino. Ivan Medved je svoja znanja pred- vodništva delil tudi v okviru Zveze slovenskih godb in JSKD. Zavedal se je, da je za obstoj godbeništva pomemb- no sodelovanje z glasbenimi šolami, zato je v Glasbeni šoli Laško-Radeče poučeval saksofon, vodil je tudi šolski pihalni orkester. 25-letno sodelovanje z Zvezo slovenskih godb in JSKD je vključevalo 15-letno soustvarjanje Tabora mladih glasbenikov, današnje Musi- ce creative. Dva mandata je bil predsednik komisije za predvodnike, vodil je držav- ne seminarje za predvodnike in korakanje. Soustvarjal je tudi dva priročnika Slovenski predvodnik. Njegovo predvodniško delo je imelo tudi mednarodne razsežnosti, saj je sodeloval tudi z godbami iz Hrvaške in zamejstva. Leta 2007 je pomagal soorganizirati Med- narodni festival godb v fi gu- rativi Alpe Adria, ki je bil v Laškem. Pomemben ustvarjalec kulturnega življenja Leta 2001 se je Ivan Med- ved zaposlil v JSKD kot vodja območne izpostave v Laškem, kjer je sodeloval pri soustvar- janju številnih kulturnih pri- reditev. Poglobil je stik z lju- biteljsko kulturo, lokalnimi društvi in še posebej z Zvezo kulturnih društev občine La- ško Možnar, katere vodstve- no vlogo je prevzel po svoji upokojitvi leta 2015. Zvezo je vodil do leta 2022. Pred šestnajstimi leti je na njegovo pobudo prvič zazve- nela Vaška godba Vrh nad Laškim, s katero je obudil in obogatil kulturno življenje v tem majhnem kraju. V godbo, ki jo je vodil do letos, je dejavno vključeval mlade god- benike. Sodelovanje na lokal- nih in dobrodelnih prireditvah ter nastopi na festivalih godb tudi zunaj meja Slovenije so prinesli pomembne uspehe. Leta 2015 je ustanovil še Ve- teransko godbo Gambrinus Laško, ki v zasedbi godbenih veteranov združuje glasbenice in glasbenike iz širše celjske regije. Poleg tega je bil Ivan Medved eden od pobudnikov veteranskega godbeniškega gibanja ter ar- hivar Godbe slovenskih veteranov. V preteklih letih je deloval tudi kot umetniški vodja Steklarske godbe Hrastnik. Ivan Medved je s svojim de- lom, z znanjem, ustvarjalno- stjo, neusahljivo energijo in s širokim nasmehom pustil ne- izbrisen pečat v kulturnem in družabnem življenju ne le v občini Laško, ampak tudi šir- še, za kar je prejel vrsto pri- znanj in nagrad. Leta 2023 je bil nagra- jen tudi z zlatim grbom Občine Laško. biteljsko kulturo, lokalnimi društvi in še posebej z Zvezo kulturnih društev občine La- ško Možnar, katere vodstve- no vlogo je prevzel po svoji upokojitvi leta 2015. Zvezo je vodil do leta 2022. Pred šestnajstimi leti je na njegovo pobudo prvič zazve- nela Vaška godba Vrh nad Laškim, s katero je obudil in obogatil kulturno življenje v tem majhnem kraju. V veteranov združuje glasbenice in glasbenike iz širše celjske regije. Poleg tega je bil Ivan Medved eden od pobudnikov veteranskega godbeniškega gibanja ter ar- hivar Godbe slovenskih veteranov. V še, za kar je prejel vrsto pri- znanj in nagrad. Leta 2023 je bil nagra- jen tudi z zlatim grbom Občine Laško. Ivan Medved je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v kultur- nem in družabnem življenju ne le v občini Laško, ampak tudi širše, za kar je prejel vrsto priznanj in nagrad. Leta 2023 je bil nagrajen tudi z zlatim grbom, z visokim priznanjem Občine Laško. (Foto: Boris Vrabec) Ivan Medved je glasbe- nik z dušo in s srcem. Ob saksofonu igra tudi klarinet in oboo. (Foto: Fleš Maja Štih) Med letoma 2015 in 2022 je Ivan Medved kot predsednik vodil Zvezo kul- turnih društev občine Laško Možnar. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 4, 23. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Naša dijakinja na evropskem prvenstvu v rokometu Jubilej Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev in invalidov Mozirje Letos praznuje mešani pevski zbor mozirskega društva upokojencev in invalidov 20 let delovanja, ki so ga pevci obeležili s koncertom v okviru tedna upokojencev. Program, ki so ga za nastop izbrali pod vodstvom zborovodje Ma- tjaža Železnika, je obsegal tako narodne kot ponaro- dele pesmi domačih in tu- jih avtorjev. Koncert so z ubranim petjem popestrili tudi pevci Leponjivski fan- tje z zborovodjem Janijem Šuligojem in ansambel Občasni muzikantje. S svojo poezijo se je predsta- vil tudi Franc Jurkovnik. Dejavnost zbora v dvajse- tih letih je orisal predsednik zbora Jurij Skornšek, ki je nasledil prejšnjega dolgo- letnega predsednika Jožeta Kumra. Slavljencem so namenili pozdravne besede in če- stitke predsednica Društva upokojencev Mozirje Marija Franko, predsednik Zgornje- savinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje An- ton Gračner in župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Ma- rija Franko je podelila prizna- nja zaslužnim članom društva in upokojencem, ki so dosegli častitljivo starost 90 let. Vodja izpostave JSKD Simona Zadra- vec pa je pevcem za dolgoletno delo v zboru podelila Galluso- ve značke. Za nemoten potek dogajanja na odru je poskrbela voditeljica Anka Skornšek. O začetkih zbora Zbor je nastal na pobudo Jo- žeta Kumra in Staneta Podse- denška. Ob ustanovitvi je štel 20 članov, sčasoma pa so se mu začeli priključevati tudi pevci iz drugih krajev Zgornje Savinj- ske doline. Deset let je deloval pod vodstvom pevovodje Anto- na Petka. Po desetih letih ga je zamenjal Matjaž Železnik, ki s pevci vztraja še danes. Oba sta vložila veliko dela in truda v obstoj in kakovost zbora. Vsa leta se je dejavnost zbora krepila. Pojavljati se je začel na revijah pevskih zbo- rov, proslavah in srečanjih. Pevci so se poleg nastopov za krajevne prireditve zavzeto pripravljali za sodelovanje na medobčinskih, območnih in državnih revijah. Ti nastopi pevcem zelo veliko pomeni- jo, saj jim je poleg tega, da se uspešno pokažejo na odru, pomembno tudi druženje z drugimi pevci. Trikrat je bil zbor izbran za nastop v Can- karjevem domu. Bogat in raznolik program Pevski repertoar zbora je zelo pisan. Najraje pevci poje- jo pesmi iz bogate zakladnice ljudskih in umetnih pesmi, posegajo tudi po pesmih tu- jih avtorjev. Občasno jih z la- stno priredbo razveseli tudi pevovodja, ki se zelo trudi pri izboru repertoarja. Gospod Železnik vodi zbor z veliko potrpljenja in razumevanja, tudi če pozornost in discipli- na pevcev včasih popustita. Pevci radi hodijo na vaje, čeprav ima večina že »svo- ja leta« in s tem povezane težave. Pomembno jim je tudi druženje, ne naza- dnje se zavedajo, da nada- ljujejo dolgoletno mozirsko pevsko tradicijo. Žal je ta zbor edini, ki v Mozirju še redno deluje. Danes pre- peva v njem 28 pevcev, le trije vztrajajo že od njegove ustanovitve. MARIJA VENEK Dijakinje Sara Kropovšek, Sara Kos, Irma Laszlo, Ero- na Thaqi, ki obiskujejo 3. letnik programa ekonomski tehnik v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, in mentorica Lijana Martinc smo se kot edine predstavnice Slovenije udeležile mladinskega seminarja Saharova v Strasbourgu. V Evropskem parlamentu smo prisostvovale razpravi o začasnem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in tihoo- ceanskimi državami – med drugim je bil dogodek namenjen pristopu Tonge. Udeležile smo se razprave o prednostnih nalogah unije za prihodnje zasedanje komisije Organiza- cije združenih narodov za položaj žensk ter razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načel pravne države. Vrnile smo se z novimi izkušnjami, poznanstvi ter zave- danjem, da Evropska unija nudi mladim veliko možnosti za pridobivanje znanj in varno okolje. LIJANA MARTINC, Šolski center Velenje Letošnje šolsko leto bo za maturantko Lano Puncer, ki obiskuje športni oddelek gimnazije Šolskega centra Velenje, zagotovo zelo zah- tevno in hkrati nepozabno. Poleg učenja, intenzivnih priprav na splošno maturo in tutorstva je rokomet zavzel še več časa v njenem urniku kot prej. Selektor slovenske žen- ske rokometne reprezentance Dragan Adžić jo je izbral za evropsko prvenstvo, ki je bilo decembra v Avstriji. Znano je, da je bila slovenska ekipa pomlajena, izjemno bojevita, njena igra pa dobro premi- šljena. Lana Puncer je 18-letna roko- metašica, krožna napadalka pri Ženskem rokometnem klubu Velenje. Kljub mladosti je že članica slovenske ženske roko- metne reprezentance in je bila uvrščena na seznam 18 igralk za EP (že prej je bila izbrana za priprave reprezentance po premiernem nastopu na OI). Selektor je vključeval v igro vse igralke, zato je tudi Lana okusi- la težo velikih tekem. Ponosno smo navijali zanjo. Seveda se pri vrhunskih športnikih pokažeta disciplina in bojevitost tudi v šoli, kar bo Lani koristilo v tem času, ko mora pridobiti zamujeno ter kaj urediti že za naprej, saj jo čakajo v marcu nove športne obveznosti. Potem še odločitev o študiju … Verjamem, da bo Lana s svojo preprostostjo, iskreno- stjo, trdim delom in nasme- hom na obrazu dosegla vse, kar si želi. POLONCA GLOJEK, razredničarka Zmaga v roke dijakov Šolskega centra Celje Več kot 70 dijakov iz Celja, Novega mesta in Ljubljane se je pomerilo na kreativnem podjetniško-tehnološkem tekmovanju Job Lab hekaton, ki ga je že tretje leto zapored organiziralo eno večjih teleko- munikacijskih podjetij pri nas. Strokovno komisijo ocenjeval- cev je tokrat najbolj navdušila rešitev skupine Šolskega cen- tra Celje. Dijaki treh tehnično usmer- jenih srednjih šol – Šolski cen- ter Novo mesto, Šolski center Celje in Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana – so v ekipah razvijali inovativni koncept za zastavlje- ni izziv, in sicer poiskati ideje za nove storitve, ki jih telekomuni- kacijski operaterji lahko mladim ponudijo za izboljšanje kakovo- sti življenja. V sklopu hekatona so pridobivali izkušnje in se na- učili razviti ter predstaviti lastno podjetniško idejo, pri čemer so jih usmerjali strokovnjaki iz ino- vacijskega centra United Cloud, T ehnološkega parka Ljubljana in telekomunikacijskega podjetja, ki je dogodek organiziralo. Strokovno komisijo ocenje- valcev je najbolj navdušila re- šitev skupine Šolskega centra Celje. Zmagovalci so predstavili koncept aplikacije, ki bi upo- rabnikom na osnovi umetne inteligence pomagala pri učin- kovitejšem usvajanju znanja z natančnim razporejanjem potrebnega časa glede na na- predek. Kot je povedala pred- stavnica tekmovanja, so dijaki navdušili z izvirnostjo rešitve in jasnim zavedanjem potreb mla- dih. »Njihova ideja odgovarja na konkretne izzive, s katerimi se soočajo srednješolci, hkrati pri- naša sveže pristope k uporabi tehnologije za izboljšanje izo- braževalnega procesa.« S sodelovanjem na hekato- nu so dijaki razvijali veščine, kot so timsko delo, ustvarjal- nost in učinkovito reševanje problemov. Preizkusili so se v razvoju svojih podjetniških idej in javnem nastopanju, po- nudila se jim je tudi priložnost za povezovanje z mentorji, kar jim je odprlo nove priložnosti za nadaljnje izobraževanje in karierno pot. GRETA ŠTER Dijaki Šolskega centra Celje so zasedli prvo mesto na Job Lab hekatonu. Lana Puncer Na mladinskem seminarju Saharova v Strasbourgu Jubilej so pevci obeležili s koncertom v mozirskem kulturnem domu. (Foto: Vlado Lamut) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 4, 23. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Naša dijakinja na evropskem prvenstvu v rokometu Jubilej Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev in invalidov Mozirje Letos praznuje mešani pevski zbor mozirskega društva upokojencev in invalidov 20 let delovanja, ki so ga pevci obeležili s koncertom v okviru tedna upokojencev. Program, ki so ga za nastop izbrali pod vodstvom zborovodje Ma- tjaža Železnika, je obsegal tako narodne kot ponaro- dele pesmi domačih in tu- jih avtorjev. Koncert so z ubranim petjem popestrili tudi pevci Leponjivski fan- tje z zborovodjem Janijem Šuligojem in ansambel Občasni muzikantje. S svojo poezijo se je predsta- vil tudi Franc Jurkovnik. Dejavnost zbora v dvajse- tih letih je orisal predsednik zbora Jurij Skornšek, ki je nasledil prejšnjega dolgo- letnega predsednika Jožeta Kumra. Slavljencem so namenili pozdravne besede in če- stitke predsednica Društva upokojencev Mozirje Marija Franko, predsednik Zgornje- savinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje An- ton Gračner in župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Ma- rija Franko je podelila prizna- nja zaslužnim članom društva in upokojencem, ki so dosegli častitljivo starost 90 let. Vodja izpostave JSKD Simona Zadra- vec pa je pevcem za dolgoletno delo v zboru podelila Galluso- ve značke. Za nemoten potek dogajanja na odru je poskrbela voditeljica Anka Skornšek. O začetkih zbora Zbor je nastal na pobudo Jo- žeta Kumra in Staneta Podse- denška. Ob ustanovitvi je štel 20 članov, sčasoma pa so se mu začeli priključevati tudi pevci iz drugih krajev Zgornje Savinj- ske doline. Deset let je deloval pod vodstvom pevovodje Anto- na Petka. Po desetih letih ga je zamenjal Matjaž Železnik, ki s pevci vztraja še danes. Oba sta vložila veliko dela in truda v obstoj in kakovost zbora. Vsa leta se je dejavnost zbora krepila. Pojavljati se je začel na revijah pevskih zbo- rov, proslavah in srečanjih. Pevci so se poleg nastopov za krajevne prireditve zavzeto pripravljali za sodelovanje na medobčinskih, območnih in državnih revijah. Ti nastopi pevcem zelo veliko pomeni- jo, saj jim je poleg tega, da se uspešno pokažejo na odru, pomembno tudi druženje z drugimi pevci. Trikrat je bil zbor izbran za nastop v Can- karjevem domu. Bogat in raznolik program Pevski repertoar zbora je zelo pisan. Najraje pevci poje- jo pesmi iz bogate zakladnice ljudskih in umetnih pesmi, posegajo tudi po pesmih tu- jih avtorjev. Občasno jih z la- stno priredbo razveseli tudi pevovodja, ki se zelo trudi pri izboru repertoarja. Gospod Železnik vodi zbor z veliko potrpljenja in razumevanja, tudi če pozornost in discipli- na pevcev včasih popustita. Pevci radi hodijo na vaje, čeprav ima večina že »svo- ja leta« in s tem povezane težave. Pomembno jim je tudi druženje, ne naza- dnje se zavedajo, da nada- ljujejo dolgoletno mozirsko pevsko tradicijo. Žal je ta zbor edini, ki v Mozirju še redno deluje. Danes pre- peva v njem 28 pevcev, le trije vztrajajo že od njegove ustanovitve. MARIJA VENEK Dijakinje Sara Kropovšek, Sara Kos, Irma Laszlo, Ero- na Thaqi, ki obiskujejo 3. letnik programa ekonomski tehnik v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, in mentorica Lijana Martinc smo se kot edine predstavnice Slovenije udeležile mladinskega seminarja Saharova v Strasbourgu. V Evropskem parlamentu smo prisostvovale razpravi o začasnem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in tihoo- ceanskimi državami – med drugim je bil dogodek namenjen pristopu Tonge. Udeležile smo se razprave o prednostnih nalogah unije za prihodnje zasedanje komisije Organiza- cije združenih narodov za položaj žensk ter razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načel pravne države. Vrnile smo se z novimi izkušnjami, poznanstvi ter zave- danjem, da Evropska unija nudi mladim veliko možnosti za pridobivanje znanj in varno okolje. LIJANA MARTINC, Šolski center Velenje Letošnje šolsko leto bo za maturantko Lano Puncer, ki obiskuje športni oddelek gimnazije Šolskega centra Velenje, zagotovo zelo zah- tevno in hkrati nepozabno. Poleg učenja, intenzivnih priprav na splošno maturo in tutorstva je rokomet zavzel še več časa v njenem urniku kot prej. Selektor slovenske žen- ske rokometne reprezentance Dragan Adžić jo je izbral za evropsko prvenstvo, ki je bilo decembra v Avstriji. Znano je, da je bila slovenska ekipa pomlajena, izjemno bojevita, njena igra pa dobro premi- šljena. Lana Puncer je 18-letna roko- metašica, krožna napadalka pri Ženskem rokometnem klubu Velenje. Kljub mladosti je že članica slovenske ženske roko- metne reprezentance in je bila uvrščena na seznam 18 igralk za EP (že prej je bila izbrana za priprave reprezentance po premiernem nastopu na OI). Selektor je vključeval v igro vse igralke, zato je tudi Lana okusi- la težo velikih tekem. Ponosno smo navijali zanjo. Seveda se pri vrhunskih športnikih pokažeta disciplina in bojevitost tudi v šoli, kar bo Lani koristilo v tem času, ko mora pridobiti zamujeno ter kaj urediti že za naprej, saj jo čakajo v marcu nove športne obveznosti. Potem še odločitev o študiju … Verjamem, da bo Lana s svojo preprostostjo, iskreno- stjo, trdim delom in nasme- hom na obrazu dosegla vse, kar si želi. POLONCA GLOJEK, razredničarka Zmaga v roke dijakov Šolskega centra Celje Več kot 70 dijakov iz Celja, Novega mesta in Ljubljane se je pomerilo na kreativnem podjetniško-tehnološkem tekmovanju Job Lab hekaton, ki ga je že tretje leto zapored organiziralo eno večjih teleko- munikacijskih podjetij pri nas. Strokovno komisijo ocenjeval- cev je tokrat najbolj navdušila rešitev skupine Šolskega cen- tra Celje. Dijaki treh tehnično usmer- jenih srednjih šol – Šolski cen- ter Novo mesto, Šolski center Celje in Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana – so v ekipah razvijali inovativni koncept za zastavlje- ni izziv, in sicer poiskati ideje za nove storitve, ki jih telekomuni- kacijski operaterji lahko mladim ponudijo za izboljšanje kakovo- sti življenja. V sklopu hekatona so pridobivali izkušnje in se na- učili razviti ter predstaviti lastno podjetniško idejo, pri čemer so jih usmerjali strokovnjaki iz ino- vacijskega centra United Cloud, T ehnološkega parka Ljubljana in telekomunikacijskega podjetja, ki je dogodek organiziralo. Strokovno komisijo ocenje- valcev je najbolj navdušila re- šitev skupine Šolskega centra Celje. Zmagovalci so predstavili koncept aplikacije, ki bi upo- rabnikom na osnovi umetne inteligence pomagala pri učin- kovitejšem usvajanju znanja z natančnim razporejanjem potrebnega časa glede na na- predek. Kot je povedala pred- stavnica tekmovanja, so dijaki navdušili z izvirnostjo rešitve in jasnim zavedanjem potreb mla- dih. »Njihova ideja odgovarja na konkretne izzive, s katerimi se soočajo srednješolci, hkrati pri- naša sveže pristope k uporabi tehnologije za izboljšanje izo- braževalnega procesa.« S sodelovanjem na hekato- nu so dijaki razvijali veščine, kot so timsko delo, ustvarjal- nost in učinkovito reševanje problemov. Preizkusili so se v razvoju svojih podjetniških idej in javnem nastopanju, po- nudila se jim je tudi priložnost za povezovanje z mentorji, kar jim je odprlo nove priložnosti za nadaljnje izobraževanje in karierno pot. GRETA ŠTER Dijaki Šolskega centra Celje so zasedli prvo mesto na Job Lab hekatonu. Lana Puncer Na mladinskem seminarju Saharova v Strasbourgu Jubilej so pevci obeležili s koncertom v mozirskem kulturnem domu. (Foto: Vlado Lamut) Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 4, 23. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Z različnimi verskimi skupnostmi za močnejšo skupnost Žalski župan gostil duhovnike Župan Občine Žalec Jan- ko Kos je s podžupani in sodelavci tudi letos organi- ziral ponovoletno srečanje z duhovniki, ki delujejo v Dekaniji Žalec-Braslovče. Z njimi se je srečal na Izletni- ški kmetiji Rotovnik v Goto- vljah. Srečanja sta se udele- žila tudi celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž in upokojen celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Žalski župan Janko Kos je nagovoril zbrane in poudaril nekaj pomembnih pridobitev na področju gospodarstva, turizma in novih naložb. Med pomembne vsekakor sodi nov otroški vrtec. Zahvalil se je tudi vsem duhovnikom, ki skrbijo za obnovo kapelic in cerkva, ter izrazil željo, da bi tako nadaljevali. Škofoma je podelili grafi ki Rudija Špan- zla in vrčka fontane piva. Besede zahvale je izrazil celjski škof msgr. dr. Maksi- miljan Matjaž ter poudaril, naj se takšno sodelovanje med občinami in duhovniki nada- ljuje, in vsem zaželel zdravje, srečo in mir, nato pa podaril županu Kosu svetoletno sve- čo z napisom in sliko božjega služabnika Izidorja Završnika. Duhovnik Izidor Završnik je bil pri komaj 26 letih ustreljen kot talec v mariborskem naci- stičnem zaporu, ko je stopil na mesto mladega fanta in mu s tem rešil življenje. Zanj celj- ska škofi ja vodi proces, da bi njegova daritev življenja bila prepoznana kot sveta in sad Božje milosti in bi ga lahko klicali kot zavetnika življenja in sprave. Vsi zbrani so nato nazdravili. V neuradnem delu sreča- nja, ki je bilo združeno s ko- silom, so udeleženci v spro- ščenem pogovoru povedali še veliko zanimivega in tudi humornega, kar je naredilo druženje še prijetnejše. TT Darilo našemu društvu Poslanec Državnega zbo- ra Republike Slovenije Ale- ksander Reberšek se je kot že več let doslej tudi tokrat pred koncem leta 2024 spo- mnil na delovanje Društva proti mučenju živali Celje. Podaril nam je donacijo. Hrano in priboljške za zapuščene mačke je tudi tokrat nakupil v družbi čla- nic društva. Zaželel nam je dobre želje in uspešno delovanje, nam izročil poln voziček donacije ter nas obdaril še z bonboniero. Lepa dolgoletna gesta spo- štovanega donatorja nam je v čast in ponos. Hvaležni člani društva smo donacijo porazdelili živalim, ki jih hranimo po širšem obmo- čju Celja. VERICA SKOK Foto: Rosvita Jager Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je s sodelavci sprejel predstav- nike različnih verskih sku- pnosti. Zahvalil se jim je za njihov pomemben doprinos k povezovanju, sodelovanju in spodbujanju medseboj- ne strpnosti. Ne glede na versko pripadnost nas vse združujeta upanje in želja, da skupaj gradimo mostove za skupno prihodnost. Srečanja so se udeležili predstavniki katoliške, pra- voslavne, evangelijske kr- ščanske cerkve in islamske skupnosti, ki so se povezali v dialogu o skupnih izzivih in priložnostih za sodelovanje. Celjski škof Maksimilijan Ma- tjaž je prvič obiskal Velenje in izrazil zadovoljstvo nad gostoljubnostjo ter odprto skupnostjo. Udeleženci so izmenjali dobre prakse in predstavili aktualne izzive, s katerimi se soočajo pri opravljanju svo- jega poslanstva. Med drugim so razpravljali o pomembno- sti sodelovanja, povezovanja in iskanja rešitev. Posebej je bila poudarjena vloga ver- skih skupnosti pri socialni pomoči in podpori ljudem v stiski. Prisotni so se strinjali, da so takšna srečanja ključna za krepitev dialoga in skupnega delovanja v duhu medseboj- nega spoštovanja in razume- vanja. Predlagali so, da bi tudi v prihodnje organizirali skupen dogodek, ki bo pri- speval k še tesnejšemu sode- lovanju in povezovanju vseh, ki delujejo v dobrobit lokalne skupnosti. MESTNA OBČINA VELENJE Rekorden obisk Letošnji decembrski utrip je v Velenje privabil 40.000 obiskovalcev. (Foto: Ksenija Mikor) Uspešne violinistke Na spletnem glasbenem tekmovanju London Young Musician so bile zelo uspe- šne dijakinje umetniške smeri Gimnazije Šolskega centra Velenje. Tamara Ostojić, violinistka iz 2. U, je v kategoriji Young Master do 18 let prejela zla- to nagrado, Vesna Zupančič iz 3. U pa zlato in posebno nagrado. Mentorica obeh je Danica Koren, korepetitor je Danijel Brecelj. Violinist- ka Maja Sevčnikar (3. UI) iz razreda Jerneje Srebrnjak je v kategoriji Classical period musical performances s ko- repetitorko Pascal Vehovec prejela zlato nagrado. Vsem iskreno čestitamo ter želimo vse dobro! URŠKA ŠRAMEL VUČINA Pestra paleta prazničnih decembrskih dogodkov v Velenju je v dobrem razpo- loženju povezala približno 40.000 obiskovalcev, kar je največ doslej. Velenjski javni zavodi, društva in po- samezniki so ob fi nančni podpori občine pripravili več kot 130 raznolikih pri- reditev. Številni Velenjčani, ki so se na silvestrovo zbrali v sredi- šču mesta, so zadnje ure leta preživeli v družbi priljublje- nega Ansambla Saše Avseni- ka. Sicer pa je bilo živahno vse od prvega do zadnjega decembrskega dne. Za organizacijo dogodkov v sklopu Čarobnega decem- bra že vrsto let skrbi Festi- val Velenje. Kot je povedala direktorica Barbara Pokor- ny, vsako leto poskrbijo za kakšno novost. »Tokratna novost je bila Čarobna Can- karjeva, ki je na praznično druženje v mestno središče vabila ves mesec. Na Titovem trgu je v drugi polovici de- cembra zaživela še Čarobna promenada, ki je z žanrsko različnimi dogodki za vse generacije in s praznično gostinsko ponudbo privabi- la množico obiskovalcev,« je poudarila. December so prav tako zaznamovali obiski treh dobrih decembrskih mož, ki so pričarali iskrice v očeh najmlajših obiskovalcev. Bo- gata ponudba raznolikih do- godkov je polnila tudi dvo- rane in vabila na vse strani mesta. BF Maja Sevčnikar Tamara Ostojić Vesna Zupančič Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 4, 23. januar 2025 AKTUALNA PONUDBA V centrih AN.NIKA smo na podlagi več kot 17 let izkušenj na področju medicinske pedikure razvili lastne metode dela AN.NIKA, s katerimi uspešno rešujemo glivična obolenja nohtov, kurja očesa in otiščance, bradavice na stopa- lih, suho in razpokano kožo pet ter vraščene nohte. Za odpravljanje vraščenih nohtov smo razvili inovativno medicinsko nohtno sponko AN.NIKA. Kaj je vraščen noht? Vraščen noht je stanje, pri katerem rob nohta raste v obnohtno tkivo. Najpogosteje prizadene palec na nogi in povzroča znatno nelagodje. Proces razvoja vraščenega nohta Vključuje več faz: 1. Začetna faza: Noht začne rasti nepravilno in se vriva v mehko tkivo ob strani prsta. 2. Vnetje: Pojavita se rdečica in oteklina zaradi draženja tkiva. 3. Okužba: Če stanje napreduje brez ustrezne obravnave, lahko pride do okužbe, ki povzroča gnoj in intenzivno bolečino. Pomembni simptomi in znaki • Bolečina: Prvi znak vraščenega nohta je obi- čajno bolečina ob strani nohta, ki se poslabša pri pritisku ali hoji. • Rdečica: Območje okrog vraščenega nohta postane rdeče zaradi vnetja. • Oteklina: Mehko tkivo okoli prizadetega noh- ta nabrekne, kar dodatno poveča nelagodje. Prepoznavanje teh simptomov je ključnega po- mena za pravočasno ukrepanje in preprečevanje resnejših zapletov. Zakaj nastane vraščen noht Glavni dejavniki tveganja pri razvoju vra- ščenega nohta Vzroki vraščenega nohta so lahko različni, ven- dar večinoma vključujejo: • Nepravilno striženje nohtov: Če so nohti prekratko postriženi ali če so postriženi v zaob- ljeni obliki, lahko to povzroči, da začnejo robovi nohta rasti v okoliško tkivo. • Neprimerna obutev: Tesni ali neudobni če- vlji pritiskajo na prste in nohte, kar lahko vodi do vraščanja. • Poškodbe nohta: Udarec ali poškodba nohta lahko spremenita način njegove rasti, kar pove- čuje tveganje za vraščanje. • Slaba higiena stopal: Nezadostna nega sto- pal in nohtov lahko prispeva k razvoju težav z vraščenimi nohti. • Dednost. Vloga dednosti pri vraščenem nohtu Dednost igra pomembno vlogo pri dovzetno- sti za vraščanje nohtov. Če imajo starši ali stari starši težave z vraščenimi nohti, obstaja večja ver- jetnost, da boste tudi vi imeli podobne težave. Podedovane karakteristike, kot sta oblika stopal in način rasti nohtov, lahko vplivajo na razvoj vra- ščenega nohta. Pomembno je razumeti vse te dejavnike tvega- nja in sprejeti preventivne ukrepe, kot so pravilno striženje nohtov in izbira ustrezne obutve. Do rešitve brez bolečine in kirurških posegov Vraščen noht: kako se za vedno znebiti boleče težave AN.NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Učinkoviti načini sanacije Vloga samooskrbe pri blaženju težav je ključ- na, ko gre za lajšanje simptomov vraščenega nohta v začetni fazi. Pravilen pristop k samoz- dravljenju lahko zmanjša bolečino, oteklino in prepreči morebitno okužbo. V prvi fazi, ko začutimo rahlo bolečino v palcu, lahko poskusimo ustaviti vnetje z uporabo blagih razkužil, primernih za kožo. Če je stanje vraščanja nohta že na- predovalo, je potreben strokoven pristop. Medicinska nohtna sponka AN.NIKA Medicinska nohtna sponka AN.NIKA je ino- vativna rešitev, ki deluje s pomočjo ortoniksije – postopka, pri katerem nohtno ploščo s pomo- čjo posebne sponke dvignemo in postavimo v pravilen položaj. To zmanjša pritisk nohta na obnohtno kožo in omogoča nohtu, da raste pravilno. Oblikujemo jo za vsak noht posebej in tako dosežemo popolno prileganje ter hitre rezultate. Sponko previdno namestimo pod levi in desni rob nohta in deluje kot vzvod, ki počasi dviguje robove nohta navzgor, stran od vnete kože. Ta po- stopek je zelo učinkovit, saj hkrati lajša bolečino in omogoča pravilno rast nohta. Glavne prednosti metode so: • Brez bolečin: Namestitev sponke je skoraj povsem neboleča. • Takojšnja odprava bolečin: Takoj po na- mestitvi sponke se zmanjša pritisk na obnohtno tkivo, kar prinaša hitro olajšanje bolečine. • Estetski videz: Sponka je majhna, diskretna in skoraj nevidna, kar pomeni, da ne vpliva na vsakodnevne dejavnosti ali videz noge. • Dolgotrajni rezultati: Ko se noht poravna in zraste v pravilni smeri, se težava ne ponovi, kar pomeni dolgoročno rešitev za mnoge, ki trpijo zaradi kroničnih vraščenih nohtov. Prednosti uporabe medicinske nohtne sponke AN.NIKA • Neinvaziven pristop: Brez kirurških posegov ali zapletenih postopkov. • Primerno za vse starosti: Primerna je tako za otroke kot odrasle. • Hitro okrevanje: Po namestitvi ni po- treben počitek, saj lahko normalno nada- ljujete vsakodnevne dejavnosti. • Preprečevanje vračanja težave: S pra- vilno uporabo sponke se zmanjša možnost ponovnega vraščanja nohta. • Estetski videz nohta: Po končni odstra- nitvi nohtne sponke je noht estetsko lep in raste pravilno. Preproste spremembe pri negi stopal in izbiri obutve lahko znatno zmanjšajo mo- žnost razvoja vraščenih nohtov, kar omo- goča boljše zdravje stopal in manj bolečin. Pomembno je, da pravočasno prepozna- mo vraščen noht in sprejmemo ukrepe za preprečevanje in zdravljenje te boleče te- žave. Pravilna nega nohtov, izbira prave obutve in redni pregledi stopal so ključni pri zmanjševanju tveganja za vraščanje nohta. Naše poslanstvo je osveščati ljudi o pomembnosti nege stopal, saj nas nosijo celo življenje. Zdravje stopal močno vpliva na kakovost našega vsakdana. PREJ POTEM Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 4, 23. januar 2025 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Pogled na celjski Stari grad, 1930–1940 Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografi jo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini, 1930–40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,5 x 15,0 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 11. Pripravila: Damir Žerič in Nataša Žmaher, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (7) Fotografija gradu je bila posneta s severa, v bližini ceste, ki vodi na grad. Franc je po prihodu domov po- skrbel za izobrazbo svojih soro- jencev. Bratu Karlu Goričanu je s pomočjo Maksima Manteuffl a omogočil šolanje na kmetijski šoli San Michele, sestro Marijo pa je poslal v uk k botri, ki je bila žu- pnijska kuharica v Novi Cerkvi. Kasneje je želel, da bi se vpisala na učiteljišče, kar pa je preprečila njena botra. Sestra Marija Goričan je kasneje službovala kot kuharica pri premožnih ljubljanskih druži- nah. Leta 1908 se je zaposlila pri družini ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ivan Hribar je bil takrat še poročen s svojo prvo ženo Emilijo, roj. Griga, od katere se je ločil leta 1910. Od takrat naprej sta se Marija Goričan in Ivan Hribar tudi v javno- sti začela pojavljati kot par. Tri leta kasneje se jima je rodila hči Zlatica Hribar. Marija Goričan in Ivan Hri- bar sta se poročila leta 1926, deset dni po smrti Hribarjeve prve žene. Hribarjeva in Goričanova družina sta ostali v tesni navezi še v drugi polovici 20. stoletja. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Marija Goričan, por. Hribar, ljubljanski župan Ivan Hribar in Zlatica Hribar v Atenah. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Prva in zadnja stran obsežnega pisma Ivana Hribarja svaku Francu Goričanu 24. 12. 1933. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 4, 23. januar 2025 AKTUALNA PONUDBA V centrih AN.NIKA smo na podlagi več kot 17 let izkušenj na področju medicinske pedikure razvili lastne metode dela AN.NIKA, s katerimi uspešno rešujemo glivična obolenja nohtov, kurja očesa in otiščance, bradavice na stopa- lih, suho in razpokano kožo pet ter vraščene nohte. Za odpravljanje vraščenih nohtov smo razvili inovativno medicinsko nohtno sponko AN.NIKA. Kaj je vraščen noht? Vraščen noht je stanje, pri katerem rob nohta raste v obnohtno tkivo. Najpogosteje prizadene palec na nogi in povzroča znatno nelagodje. Proces razvoja vraščenega nohta Vključuje več faz: 1. Začetna faza: Noht začne rasti nepravilno in se vriva v mehko tkivo ob strani prsta. 2. Vnetje: Pojavita se rdečica in oteklina zaradi draženja tkiva. 3. Okužba: Če stanje napreduje brez ustrezne obravnave, lahko pride do okužbe, ki povzroča gnoj in intenzivno bolečino. Pomembni simptomi in znaki • Bolečina: Prvi znak vraščenega nohta je obi- čajno bolečina ob strani nohta, ki se poslabša pri pritisku ali hoji. • Rdečica: Območje okrog vraščenega nohta postane rdeče zaradi vnetja. • Oteklina: Mehko tkivo okoli prizadetega noh- ta nabrekne, kar dodatno poveča nelagodje. Prepoznavanje teh simptomov je ključnega po- mena za pravočasno ukrepanje in preprečevanje resnejših zapletov. Zakaj nastane vraščen noht Glavni dejavniki tveganja pri razvoju vra- ščenega nohta Vzroki vraščenega nohta so lahko različni, ven- dar večinoma vključujejo: • Nepravilno striženje nohtov: Če so nohti prekratko postriženi ali če so postriženi v zaob- ljeni obliki, lahko to povzroči, da začnejo robovi nohta rasti v okoliško tkivo. • Neprimerna obutev: Tesni ali neudobni če- vlji pritiskajo na prste in nohte, kar lahko vodi do vraščanja. • Poškodbe nohta: Udarec ali poškodba nohta lahko spremenita način njegove rasti, kar pove- čuje tveganje za vraščanje. • Slaba higiena stopal: Nezadostna nega sto- pal in nohtov lahko prispeva k razvoju težav z vraščenimi nohti. • Dednost. Vloga dednosti pri vraščenem nohtu Dednost igra pomembno vlogo pri dovzetno- sti za vraščanje nohtov. Če imajo starši ali stari starši težave z vraščenimi nohti, obstaja večja ver- jetnost, da boste tudi vi imeli podobne težave. Podedovane karakteristike, kot sta oblika stopal in način rasti nohtov, lahko vplivajo na razvoj vra- ščenega nohta. Pomembno je razumeti vse te dejavnike tvega- nja in sprejeti preventivne ukrepe, kot so pravilno striženje nohtov in izbira ustrezne obutve. Do rešitve brez bolečine in kirurških posegov Vraščen noht: kako se za vedno znebiti boleče težave AN.NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Učinkoviti načini sanacije Vloga samooskrbe pri blaženju težav je ključ- na, ko gre za lajšanje simptomov vraščenega nohta v začetni fazi. Pravilen pristop k samoz- dravljenju lahko zmanjša bolečino, oteklino in prepreči morebitno okužbo. V prvi fazi, ko začutimo rahlo bolečino v palcu, lahko poskusimo ustaviti vnetje z uporabo blagih razkužil, primernih za kožo. Če je stanje vraščanja nohta že na- predovalo, je potreben strokoven pristop. Medicinska nohtna sponka AN.NIKA Medicinska nohtna sponka AN.NIKA je ino- vativna rešitev, ki deluje s pomočjo ortoniksije – postopka, pri katerem nohtno ploščo s pomo- čjo posebne sponke dvignemo in postavimo v pravilen položaj. To zmanjša pritisk nohta na obnohtno kožo in omogoča nohtu, da raste pravilno. Oblikujemo jo za vsak noht posebej in tako dosežemo popolno prileganje ter hitre rezultate. Sponko previdno namestimo pod levi in desni rob nohta in deluje kot vzvod, ki počasi dviguje robove nohta navzgor, stran od vnete kože. Ta po- stopek je zelo učinkovit, saj hkrati lajša bolečino in omogoča pravilno rast nohta. Glavne prednosti metode so: • Brez bolečin: Namestitev sponke je skoraj povsem neboleča. • Takojšnja odprava bolečin: Takoj po na- mestitvi sponke se zmanjša pritisk na obnohtno tkivo, kar prinaša hitro olajšanje bolečine. • Estetski videz: Sponka je majhna, diskretna in skoraj nevidna, kar pomeni, da ne vpliva na vsakodnevne dejavnosti ali videz noge. • Dolgotrajni rezultati: Ko se noht poravna in zraste v pravilni smeri, se težava ne ponovi, kar pomeni dolgoročno rešitev za mnoge, ki trpijo zaradi kroničnih vraščenih nohtov. Prednosti uporabe medicinske nohtne sponke AN.NIKA • Neinvaziven pristop: Brez kirurških posegov ali zapletenih postopkov. • Primerno za vse starosti: Primerna je tako za otroke kot odrasle. • Hitro okrevanje: Po namestitvi ni po- treben počitek, saj lahko normalno nada- ljujete vsakodnevne dejavnosti. • Preprečevanje vračanja težave: S pra- vilno uporabo sponke se zmanjša možnost ponovnega vraščanja nohta. • Estetski videz nohta: Po končni odstra- nitvi nohtne sponke je noht estetsko lep in raste pravilno. Preproste spremembe pri negi stopal in izbiri obutve lahko znatno zmanjšajo mo- žnost razvoja vraščenih nohtov, kar omo- goča boljše zdravje stopal in manj bolečin. Pomembno je, da pravočasno prepozna- mo vraščen noht in sprejmemo ukrepe za preprečevanje in zdravljenje te boleče te- žave. Pravilna nega nohtov, izbira prave obutve in redni pregledi stopal so ključni pri zmanjševanju tveganja za vraščanje nohta. Naše poslanstvo je osveščati ljudi o pomembnosti nege stopal, saj nas nosijo celo življenje. Zdravje stopal močno vpliva na kakovost našega vsakdana. PREJ POTEM Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 4, 23. januar 2025 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Pogled na celjski Stari grad, 1930–1940 Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografi jo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini, 1930–40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,5 x 15,0 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 11. Pripravila: Damir Žerič in Nataša Žmaher, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (7) Fotografija gradu je bila posneta s severa, v bližini ceste, ki vodi na grad. Franc je po prihodu domov po- skrbel za izobrazbo svojih soro- jencev. Bratu Karlu Goričanu je s pomočjo Maksima Manteuffl a omogočil šolanje na kmetijski šoli San Michele, sestro Marijo pa je poslal v uk k botri, ki je bila žu- pnijska kuharica v Novi Cerkvi. Kasneje je želel, da bi se vpisala na učiteljišče, kar pa je preprečila njena botra. Sestra Marija Goričan je kasneje službovala kot kuharica pri premožnih ljubljanskih druži- nah. Leta 1908 se je zaposlila pri družini ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ivan Hribar je bil takrat še poročen s svojo prvo ženo Emilijo, roj. Griga, od katere se je ločil leta 1910. Od takrat naprej sta se Marija Goričan in Ivan Hribar tudi v javno- sti začela pojavljati kot par. Tri leta kasneje se jima je rodila hči Zlatica Hribar. Marija Goričan in Ivan Hri- bar sta se poročila leta 1926, deset dni po smrti Hribarjeve prve žene. Hribarjeva in Goričanova družina sta ostali v tesni navezi še v drugi polovici 20. stoletja. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Marija Goričan, por. Hribar, ljubljanski župan Ivan Hribar in Zlatica Hribar v Atenah. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Prva in zadnja stran obsežnega pisma Ivana Hribarja svaku Francu Goričanu 24. 12. 1933. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 4, 23. januar 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Mars vam bo prinesel nekaj več prilagajanja in spremljala vas bo preudarnost. Še več, modro bo, da najdete v sebi tudi odgovo- re in močno voljo, spremembe bodo sestavni del življenja. Srč- ni izvoljenec vam bo naklonjen. Na delovnem mestu boste znali uporabiti svoje znanje in motivi- rati sodelavce. Denarno se kaže uspeh v sredo in četrtek. Retro- gradni Mars vam bo predstavil zanimive izzive, ki jih boste spre- jeli postopoma. Mnogo bo prilo- žnosti za učenje in raziskovanje. V tišini srca boste pridobili nav- dih, kaj vse morate spremeniti. Merkur vam bo prinesel plodne besede in spoznanja. V sredo ali četrtek bo čas ugoden za pogovor in dogajanje bo v skladu s priča- kovanji. Srčni izvoljenec vam bo nastavil ogledalo, kar bo poučno, hkrati pa se bo ljubezen okrepila. Mars vam bo podaril ravnovesje konec tedna, precej prilagajanja bo tudi na delovnem mestu. Čas bo namenjen pozitivnim preobra- tom in odkrili boste svojo moč in drznost. Ključno bo, da se boste znali pogovoriti o tem, kar vas obremenjuje. Pozitivne misli vas bodo polepšale in vam bodo v osebno spodbudo. Konec tedna si boste znali vzeti čas zase in se sprostiti v odnosih in sodelovanju. Od srede se boste bolj borili za osebno svobodo in sledili svojemu srcu, pa vendar ne bo vse po vaše. Mars vam bo podaril tudi nekaj več volje in dinamičnih besed, kar bo prineslo ugodnosti. Pogovori bodo prinesli določeno ravnoves- je. Na delovnem mestu boste imeli veliko opravil, a vas bo spremljala dobra volja. Ključno bo, da določite osebne meje. Pogovori vam bodo v pomoč in tako boste lažje sledili svojim občutkom. Rdeča nit bodo sodelovanja in v svoje življenje bo- ste privabljali zelo zanimive ljudi. Odprla se vam bodo zanimiva razpotja in romantična doživetja. Skozi pogovor boste spoznali la- stne vrednote in se tako povezali s srčnim izvoljencem. Odkrili boste tudi notranjo moč in se odlično počutili doma, čakajo vas plodni preobrati. Ključna beseda tedna bo varnost in tako boste znali sle- diti sebi in narediti korak naprej. Odprle se vam bodo nove poti in ugodne povezave, to bo odlična iz- točnica v pogledu denarja. Spod- budno bo, da boste lahko iz vsake zgodbe izluščili zrno modrosti. Odkrili boste svojo moč in Vene- ra vam bo v osebno pomoč, vendar bo rdeča nit tedna prilagajanje. Napredek v odnosu prihaja skozi pogovor in po zvezdnih namigih je jasno, da bodo sledili romantični preobrati na bolje. Ugodna dneva za ljubezen: sreda in sobota. Na delovnem mestu vam bo v pomoč Saturn, tako boste izbrali prave be- sede in sledili tistim zadevam, ki so vam blizu. Napredek je videti v sredo in četrtek, ko bo čas za nove sanje. Če boste svoje misli znali usmeriti v nekaj pozitivnega, se bodo zgodili preobrati. Sodelovanja in pogovori lahko prinesejo ravno- vesje in napredek na osebni ravni. Izkušnje iz preteklosti vam bodo podarile navdih in tako najdete v sebi moč in skladnost. Najbolj produktivna dneva bosta sreda in petek. Pod črto, stvari se bodo razpletale po pričakovanjih, a srčni izvoljenec vam bo ta teden večkrat jasno povedal svoje mne- nje. Tudi v službi bo vse potekalo po načrtih in konec tedna boste izvedeli pozitivne novice. Ključ- no vlogo bo imelo ravnovesje. Spodbudno bo, da boste našli v sebi dodatno motivacijo in se spro- stili na kreativen način. V pogovo- rih boste našli ključne rešitve in osebno motivacijo. Pred vami je dinamičen teden, a v pozitivnem smislu. Diplomacija se vam bo obrestovala in prinesla določeno zaupanje. Od srede boste plesali po taktu srčnega izvoljen- ca, kar bo prineslo ravnovesje. V službi boste morali predelati za- deve, ki so vezane na preteklost; našli boste novo pot in ugodnost sodelovanja. Retrogradni Mars vam bo podaril zelo zanimive in poučne ideje, pa čeprav ne bodo sprejete takoj. Pogovorite se na delovnem mestu z nekom, ki mu zaupate. Intuitivno bo treba izbrati naj- boljše trenutke, Venera pa vam bo pri tem pomagala. Brezpogojna ljubezen se vam bo obrestovala v sredo, ko boste naredili korak naprej. Sledite svojim sanjam, ključno pa je tudi, da pri sebi naredite načrt in spoznate, kaj si želite. Spremeniti boste morali tudi nekaj vrednot in skozi to naj- ti uspeh in motivacijo. ljučno je, da boste znali pogledati na življe- nje s pozitivne plati. Po zvezdnih namigih vam bo Merkur podaril prave besede in tako boste kos vsem nalogam in delovnim ob- veznostim. Srčni izvoljenec bo vaše ogleda- lo in tako boste lahko spremenili nekaj prioritet. Venera vam bo naklonjena v čustvenem izraža- nju, občutili boste ravnovesje in srečo. Odkrili boste svojo moč in jasno je, da se vam bosta okre- pila zaupanje in optimizem. Ves teden se boste dokazovali in se posledično naučili česa novega. Pri denarnih zadevah vas bosta spremljali plodnost in rast, kar vam bo okrepilo samozavest. Iz preteklosti boste znali izluščiti tiste zgodbe, ki vam prinašajo navdih in motivacijo. Rdeča nit bodo pogovori in brezpogojna ljubezen bo prinesla romantiko. Retrogradni Mars vam bo pomagal do notranje moči in tistih sprememb, ki bodo ključne. Spremljala vas bo srčnost, ta bo prinesla mir in notranje zaupa- nje. Na delovnem mestu boste morali nekaj analizirati, vendar ne bodite prestrogi, ne do sebe ne do okolice. Prihaja čas, ko boste odkrili svojo moč, in sledili bodo pozitivni premiki. Dejstvo je, da se vam bosta ta teden okrepili sa- mozavest in moč. Po zvezdnih namigih boste ple- sali po taktu srčnega izvoljenca, kar bo poučno. Napredek tedna prihaja skozi pogovor ob roman- tični večerji. Venera vam bo po- magala do raziskovanja svojih občutkov in tako boste lahko pre- delali nekaj iz svoje preteklosti. V službi bo modro, če le opazuje- te in poveste svoje mnenje ob pra- vem trenutku, kar boste začutili v sebi. Uran vam bo prinesel težko pričakovane spremembe in treba se bo prilagoditi. Daleč v ospredju bo tudi trma, a mora prerasti v vztrajnost. Pogumno se boste soočili z ob- veznostmi in našli skladnost in dobre iztočnice. Preobrati v odno- su bodo prinesli paleto ugodnosti in tako boste znali narediti korak naprej. Kreativna energija vam bo podarila moč in napredovali boste. Odprle se vam bodo nove poti in sodelovanja bodo v tem ob- dobju plodna. Res pa je, da boste morali sprejeti paleto odločitev po lastni intuiciji. Nekaj zdrave pre- vidnosti v tem tednu vendarle ne bo odveč v komunikaciji in konec tedna boste sprejeli zelo drzno odločitev. Nikakor do cilja Gre fantek po cesti in sreča Jezusa. Jezus ga vljudno poz- dravi in vpraša: »Dober dan, mladi fant, ali mi lahko poveš, kako priti do Kranjske Gore?« Fant mu odgovori: »Ne, ne bom ti povedal!« Jezus užaljeno: »Joj, joj, fant moj! Ti pa ne boš prišel v nebesa!« Fant mu zabrusi: »Ti pa ne v Kranjsko Goro!« Do službe s trdim delom »Mladi mož, zaposlili vas bomo na delovnem mestu po- močnika generalnega direktorja. Bi radi še kaj vprašali?« »Ne, hvala, oče!« Krivec Mislil sem, da mi sušilec krči oblačila. Ugotovil sem, da je krivec pravzaprav hladilnik. Kaj je to? Kaj je to, ko so štirje v sobi, pa samo eden dela? Trije po- slanci in klima! Penzija Zabava v službi. Šef govori šale, sodelavci se smejejo, le Janez je resen. Šef ga vpraša: »Zakaj se pa ti ne smejiš, je kaj narobe?« Janez mu odgovori: »Ne, samo ni se mi treba, ker grem čez en mesec v pokoj.« Sreča Američani imajo res srečo. Kjerkoli se borijo proti teroriz- mu, naletijo na nafto. Nasvet za tiste, ki se jim ne ljubi pomivati posode. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 4, 23. januar 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Mars vam bo prinesel nekaj več prilagajanja in spremljala vas bo preudarnost. Še več, modro bo, da najdete v sebi tudi odgovo- re in močno voljo, spremembe bodo sestavni del življenja. Srč- ni izvoljenec vam bo naklonjen. Na delovnem mestu boste znali uporabiti svoje znanje in motivi- rati sodelavce. Denarno se kaže uspeh v sredo in četrtek. Retro- gradni Mars vam bo predstavil zanimive izzive, ki jih boste spre- jeli postopoma. Mnogo bo prilo- žnosti za učenje in raziskovanje. V tišini srca boste pridobili nav- dih, kaj vse morate spremeniti. Merkur vam bo prinesel plodne besede in spoznanja. V sredo ali četrtek bo čas ugoden za pogovor in dogajanje bo v skladu s priča- kovanji. Srčni izvoljenec vam bo nastavil ogledalo, kar bo poučno, hkrati pa se bo ljubezen okrepila. Mars vam bo podaril ravnovesje konec tedna, precej prilagajanja bo tudi na delovnem mestu. Čas bo namenjen pozitivnim preobra- tom in odkrili boste svojo moč in drznost. Ključno bo, da se boste znali pogovoriti o tem, kar vas obremenjuje. Pozitivne misli vas bodo polepšale in vam bodo v osebno spodbudo. Konec tedna si boste znali vzeti čas zase in se sprostiti v odnosih in sodelovanju. Od srede se boste bolj borili za osebno svobodo in sledili svojemu srcu, pa vendar ne bo vse po vaše. Mars vam bo podaril tudi nekaj več volje in dinamičnih besed, kar bo prineslo ugodnosti. Pogovori bodo prinesli določeno ravnoves- je. Na delovnem mestu boste imeli veliko opravil, a vas bo spremljala dobra volja. Ključno bo, da določite osebne meje. Pogovori vam bodo v pomoč in tako boste lažje sledili svojim občutkom. Rdeča nit bodo sodelovanja in v svoje življenje bo- ste privabljali zelo zanimive ljudi. Odprla se vam bodo zanimiva razpotja in romantična doživetja. Skozi pogovor boste spoznali la- stne vrednote in se tako povezali s srčnim izvoljencem. Odkrili boste tudi notranjo moč in se odlično počutili doma, čakajo vas plodni preobrati. Ključna beseda tedna bo varnost in tako boste znali sle- diti sebi in narediti korak naprej. Odprle se vam bodo nove poti in ugodne povezave, to bo odlična iz- točnica v pogledu denarja. Spod- budno bo, da boste lahko iz vsake zgodbe izluščili zrno modrosti. Odkrili boste svojo moč in Vene- ra vam bo v osebno pomoč, vendar bo rdeča nit tedna prilagajanje. Napredek v odnosu prihaja skozi pogovor in po zvezdnih namigih je jasno, da bodo sledili romantični preobrati na bolje. Ugodna dneva za ljubezen: sreda in sobota. Na delovnem mestu vam bo v pomoč Saturn, tako boste izbrali prave be- sede in sledili tistim zadevam, ki so vam blizu. Napredek je videti v sredo in četrtek, ko bo čas za nove sanje. Če boste svoje misli znali usmeriti v nekaj pozitivnega, se bodo zgodili preobrati. Sodelovanja in pogovori lahko prinesejo ravno- vesje in napredek na osebni ravni. Izkušnje iz preteklosti vam bodo podarile navdih in tako najdete v sebi moč in skladnost. Najbolj produktivna dneva bosta sreda in petek. Pod črto, stvari se bodo razpletale po pričakovanjih, a srčni izvoljenec vam bo ta teden večkrat jasno povedal svoje mne- nje. Tudi v službi bo vse potekalo po načrtih in konec tedna boste izvedeli pozitivne novice. Ključ- no vlogo bo imelo ravnovesje. Spodbudno bo, da boste našli v sebi dodatno motivacijo in se spro- stili na kreativen način. V pogovo- rih boste našli ključne rešitve in osebno motivacijo. Pred vami je dinamičen teden, a v pozitivnem smislu. Diplomacija se vam bo obrestovala in prinesla določeno zaupanje. Od srede boste plesali po taktu srčnega izvoljen- ca, kar bo prineslo ravnovesje. V službi boste morali predelati za- deve, ki so vezane na preteklost; našli boste novo pot in ugodnost sodelovanja. Retrogradni Mars vam bo podaril zelo zanimive in poučne ideje, pa čeprav ne bodo sprejete takoj. Pogovorite se na delovnem mestu z nekom, ki mu zaupate. Intuitivno bo treba izbrati naj- boljše trenutke, Venera pa vam bo pri tem pomagala. Brezpogojna ljubezen se vam bo obrestovala v sredo, ko boste naredili korak naprej. Sledite svojim sanjam, ključno pa je tudi, da pri sebi naredite načrt in spoznate, kaj si želite. Spremeniti boste morali tudi nekaj vrednot in skozi to naj- ti uspeh in motivacijo. ljučno je, da boste znali pogledati na življe- nje s pozitivne plati. Po zvezdnih namigih vam bo Merkur podaril prave besede in tako boste kos vsem nalogam in delovnim ob- veznostim. Srčni izvoljenec bo vaše ogleda- lo in tako boste lahko spremenili nekaj prioritet. Venera vam bo naklonjena v čustvenem izraža- nju, občutili boste ravnovesje in srečo. Odkrili boste svojo moč in jasno je, da se vam bosta okre- pila zaupanje in optimizem. Ves teden se boste dokazovali in se posledično naučili česa novega. Pri denarnih zadevah vas bosta spremljali plodnost in rast, kar vam bo okrepilo samozavest. Iz preteklosti boste znali izluščiti tiste zgodbe, ki vam prinašajo navdih in motivacijo. Rdeča nit bodo pogovori in brezpogojna ljubezen bo prinesla romantiko. Retrogradni Mars vam bo pomagal do notranje moči in tistih sprememb, ki bodo ključne. Spremljala vas bo srčnost, ta bo prinesla mir in notranje zaupa- nje. Na delovnem mestu boste morali nekaj analizirati, vendar ne bodite prestrogi, ne do sebe ne do okolice. Prihaja čas, ko boste odkrili svojo moč, in sledili bodo pozitivni premiki. Dejstvo je, da se vam bosta ta teden okrepili sa- mozavest in moč. Po zvezdnih namigih boste ple- sali po taktu srčnega izvoljenca, kar bo poučno. Napredek tedna prihaja skozi pogovor ob roman- tični večerji. Venera vam bo po- magala do raziskovanja svojih občutkov in tako boste lahko pre- delali nekaj iz svoje preteklosti. V službi bo modro, če le opazuje- te in poveste svoje mnenje ob pra- vem trenutku, kar boste začutili v sebi. Uran vam bo prinesel težko pričakovane spremembe in treba se bo prilagoditi. Daleč v ospredju bo tudi trma, a mora prerasti v vztrajnost. Pogumno se boste soočili z ob- veznostmi in našli skladnost in dobre iztočnice. Preobrati v odno- su bodo prinesli paleto ugodnosti in tako boste znali narediti korak naprej. Kreativna energija vam bo podarila moč in napredovali boste. Odprle se vam bodo nove poti in sodelovanja bodo v tem ob- dobju plodna. Res pa je, da boste morali sprejeti paleto odločitev po lastni intuiciji. Nekaj zdrave pre- vidnosti v tem tednu vendarle ne bo odveč v komunikaciji in konec tedna boste sprejeli zelo drzno odločitev. Nikakor do cilja Gre fantek po cesti in sreča Jezusa. Jezus ga vljudno poz- dravi in vpraša: »Dober dan, mladi fant, ali mi lahko poveš, kako priti do Kranjske Gore?« Fant mu odgovori: »Ne, ne bom ti povedal!« Jezus užaljeno: »Joj, joj, fant moj! Ti pa ne boš prišel v nebesa!« Fant mu zabrusi: »Ti pa ne v Kranjsko Goro!« Do službe s trdim delom »Mladi mož, zaposlili vas bomo na delovnem mestu po- močnika generalnega direktorja. Bi radi še kaj vprašali?« »Ne, hvala, oče!« Krivec Mislil sem, da mi sušilec krči oblačila. Ugotovil sem, da je krivec pravzaprav hladilnik. Kaj je to? Kaj je to, ko so štirje v sobi, pa samo eden dela? Trije po- slanci in klima! Penzija Zabava v službi. Šef govori šale, sodelavci se smejejo, le Janez je resen. Šef ga vpraša: »Zakaj se pa ti ne smejiš, je kaj narobe?« Janez mu odgovori: »Ne, samo ni se mi treba, ker grem čez en mesec v pokoj.« Sreča Američani imajo res srečo. Kjerkoli se borijo proti teroriz- mu, naletijo na nafto. Nasvet za tiste, ki se jim ne ljubi pomivati posode. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 4, 23. januar 2025 ENERGETSKA ZBORNICA SLOVENIJE MAJORKA, MENORKA, IBIZA GRŠKI ČRKI η IN ξ NAD NJIJU …, TRIGLAV, MOJ DOM, KAKO SI KRASAN OPAZEN SOPHIA LOREN IN DONATELLA VERSACE NEMŠKA POP PEVKA ZNAMKA KOZMETIKE SNEGULJČI- CA JE IMELA LASE ČRNE KOT … NEPRIČA- KOVANA ODPOVED DELOVANJA SUROVINA ZA PIVO KAR JE …, JE V ZLATO JAMO ZAKOPANO ALBERT …STEIN MAJHNA KITA POLET, VNEMA OBOROŽENE SILE GLOBOKE REČNE DOLINE PREBIVALKE CVENA PREBIVALEC ETIOPIJE NEOKUSEN IZDELEK ODMEV, EHO ŽIVAL Z BODICAMI RDEČI KRIŽ JE POBUDNIK KRVODAJAL- SKE … NEPRE- MAGLJIVI GENERALNI KONZULAT MEDNAROD- NA OZNAKA ESTONIJE ROMANTIČ- NA DRAMA: DEŽELA … IMPRESIJA VEČJA SKU- PINA OVAC ŽIVLJENJSKI PROCES SKUPINI PTIC V LETU ŠVIC. JUNAK (WILHELM) SPI KOT … VINAR Z BIZELJSKEGA OBRAT ZA IZDELAVO KEKSOV VSE PREJ KOT LAHKO DRAMSKO DELO TELOVADNA PRVINA FERI LAIN- ŠČEK: LOČIL BOM … OD VALOV CESTNO PODJETJE POČASI GOREČ LISTNATO DREVO PRENOČEVAL VRATNI PODBOJ (POG.) IN PODOBNO VRSTA USNJA AVTORICA PESNIŠKE ZBIRKE OBLEDELI PASTELI EGIPT JE … FARAONOV INFRARDEČ NIMA NE BRATA NE SESTRE SIROTA …ICA JE LJUDSKA BALADA VOJSKA NEKDANJE SFRJ GIMNAZIJKA JE ROMAN … INGOLIČA ČRTA (LAT.) … VU JE OBČUTEK ŽE VIDENEGA SNOV ZA PRE- KRIVANJE KOVINSKIH IZDELKOV ZAPREDEK … DLJE PO- MENI KAR SE DA DOLGO PLJUČNI, MOŽGANSKI NEKD. BRAZ. DIRKAČ F1 FITTIPALDI Povsod z vami MAJHEN OSEL POTKA ŽGANI SLADKOR PREDEL LJUBLJANE MOBILNO OMREŽJE ANDREJ ŠIFRER: … Z NAMI ANGLEŠKI IGRALEC (ERIC) SL. SMUČAR KOSI MAJHNO REBRO GODRNJA- VEC, NEZA- DOVOLJNEŽ ITALIJANSKI MODNI OBLI- KOVALEC (GIORGIO) ZAVOD ZA TURIZEM OBČUTEK ZOPRNOSTI DUBAJ ALI ABU DABI NISVA SKU- PAJ KRAV … SLOVENSKA MEZZOSO- PRANISTKA DOBRAVEC PRENAŠATA MENINGITIS TIHA VODA BREGOVE … TOK, TULEC DAEWOOJEV AVTO IGRA S KARTAMI SLOVENSKA IGRALKA SMREKAR NAPOLEO- NOV OTOK ZNIŽANI TON E MEDN. OZN. IRSKE ITA…A JE NAŠA SOSEDA RUDOLF MAISTER ATA SPREJ PROTI MRČESU STROKOV- NJAKA ZA TERMINO- LOGIJO KILONEWTON MI …, VOLK NA VRATA PREBIVALEC CERKNICE TRINOGI, SAMODRŽCI AMERIŠKA JAZZ PEVKA FITZGERALD ZAPORA, ARESTA TOBI JE UPAL, DA MU BO DELO DAL … 5 3 1 6 16 19 23 21 22 11 20 4 7 9 12 8 14 2 15 18 13 17 10 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 657 SUDOKU 658 SUDOKU 349 REŠITEV SUDOKU 348 potuje prek vas Dober glas potuje prek vas Dober glas www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Nagradna križanka 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 2: Malo vode prosinca da veliko vinca Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Franc Smole iz Šmarja pri Jelšah, Bogdana Ka- pitler iz Galicije in Jože Vitasovič iz Radeč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 28. januarja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 4 23. 1. 2025  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 4, 23. januar 2025 PISANI SVET Furež na Juneževi domačiji Klub prijateljev Juneževe domačije iz Rogaške Slatine je organiziral že tradicional- no prireditev Furež ter tako spomnil na navade ob nek- danjem velikem kmečkem prazniku oz. kolinah. Juneževa domačija, ki sto- ji na rahli vzpetini v zaselku Tržišče pod hribom Janina v Rogaški Slatini, je ena redkih skoraj nedotaknjenih domačij in je razglašena za kulturni spomenik. Klub prijateljev Juneževe domačije, ki zdru- žuje ljubitelje etnološke dedi- ščine, tam obuja številne pri- kaze starih običajev. Tokrat je obudil navade, ki so nekoč spremljale koline. Gospodinje so že zjutraj pripravile bogat zajtrk, s ka- terim so se mesarji okrepčali za celodnevno delo. Potem so se lotili hladnega in vročega pranja prašiča. Tega so prelili z vročo vodo – ga »arali« in s tem odstranili ščetine. Sledi- la je odstranitev drobovine, »špeha« in delov mesa. Pra- šiča so položili na posebno stojalo, imenovano »šrogl«. V kuhinji so kuharice že težko pričakovale sveža je- tra, ki so jih takoj pripravi- le za »fureževo« malico. V krušni peči so pripravile še pečenko. Malico so ponudile udeležencem kolin in tudi go- stom, med drugim tudi slatin- skemu županu in županoma sosednjih občin. Sledili so pranje črev, »špa- ljenje« in priprava mase za izdelavo krvavic, ki jih je tre- ba na koncu obariti v vroči vodi. Mesarji so obdelovali kose mesa in se lotili priprave mesenih, »kranjskih« klobas. Maso za mesene klobase so skrbno premešali, ji dodali začimbe in z njo napolnili tanka svinjska čreva. Prve izdelane mesene klobase so kuharice takoj skuhale in jih ponudile mesarju v pokuši- no. Ob napornem delu so si mesarji in gospodinje vmes privoščili svežo svinjsko pe- čenko. Ta je bila na voljo tudi številnim obiskovalcem, ki so si ogledali prikaz »fureža«. Vrhunec je bila »furežna« večerja, kjer so se zbrali me- sarji, gospodinje in povablje- ni gostje. Uživali so v okusni mesni juhi z rezanci, v ku- hani »hrbtišovni« s kuhanim kislim zeljem, z »restanim« krompirjem in jabolčnim hre- nom. Na mizo so nato prišle pečenka in krvavice, ki so jih spremljali kislo zelje, krompir in zelena solata. Vsi zbrani so se posladkali z orehovo poti- co in s suhimi slivami, namo- čenimi v žganju. Druženje, ki ga je popestrila pesem, se je nadaljevalo pozno v noč. TS, foto: Klub prijateljev Juneževe domačije Slatinčan v vrhu Cankarjevega doma Vodstveni ekipi Can- karjevega doma se je pred dnevi kot direktor kulturno-umetniškega programa oz. pomočnik generalnega direktorja pridružil Peter Baroš. Iz največjega slovenskega kulturnega in kongresne- ga središča so sporočili, da ima Baroš, ki izvira iz Rogaške Slatine, dvajset let izkušenj z delom v jav- ni kulturi. Med drugim je znan tudi kot član zased- be Zaklonišče prepeva in po sodelovanju s skupino Barni band. Svojo pot na področju kulture je začel kot štu- dent, pomočnik svetoval- cev na umetniških podro- čjih tedanjega direktorata za umetnost na ministr- stvu za kulturo. Po diplomi iz filozofije in sociologije kulture se je na ministrstvu zaposlil kot svetovalec za glasbo in tam ostal do pre- vzema položaja generalne- ga sekretarja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra. Tam je usmerjal in izvajal številne projekte za ohranjanje domače glasbe- ne dediščine ter predsta- vljanje aktualne slovenske glasbene ustvarjalnosti doma in na tujem. Kasneje je prevzel naloge svetovalca v kabinetu ministrice za kul- turo dr. Aste Vrečko, kjer je bil odgovoren za spremlja- nje priprave kohezijskih operacij na področju kulture in umetnosti. Povedal je, da imenovanje na delovno me- sto direktorja kulturno-ume- tniškega programa sprejema kot veliko čast, predvsem pa kot izjemno odgovornost. TS Peter Baroš, foto: Kristina Bursać Prvi – in za mnoge edini pravi – pevec najbolj znane jugoslovanske rokovske skupine Bijelo Dugme Željko Bebek bo letos dopolnil 80 let. V soboto je na posebno povabilo obiskal knežje mesto. Celjski podjetnik Matej Polutnik, ki je tudi predsednik Športne zveze Celje in eden od treh častnih članov Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, je na praznovanje svojega 60. rojstnega dneva povabil izjemno veliko svojih prijateljev, sodelavcev in znancev: »Nekaterim sem pripravil precej presenečenj ob njihovih jubilejih, ko sem privabil zelo znane glasbenike. Predvideval sem, da bodo zdaj tudi meni ustregli. Vedel sem, da poznajo mojo privrženost Željku Bebeku. Po eni strani sem ga celo pričakoval. Toda ko sem ga zagledal pred odrom, nisem zmogel zadržati solz.« Nekaj pesmi je Polutnik v uradnem delu zapel z legendarnim glasbenikom, ki ga je z igranjem na kitaro spremljal sin Zvonimir. Na presenečenje vseh prisotnih se je Bebek, navdušen ob spoznanju, pred kako poznavalsko in navdušeno množico nastopa, vrnil pred mikrofon in pel pozno v noč ter s svojim izjemnim glasom dokazal, da je »najstarejši mladenič«. DŠ Foto: DŠ Željko Bebek v vsem svojem sijaju Klub prijateljev Juneževe do- mačije je spomnil na navade ob nekdanjem velikem kmečkem prazniku oz. kolinah. Izdelovanje klobas Slastne dobrote so med drugim okušali župan Podčetrtka Peter Misja, župan Rogatca Martin Mikolič, nekdanji župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš, župan Rogaške Slatine Branko Kidrič in eden od ustanovnih članov Kluba prijateljev Juneževe domačije Boris Führer.