•^oštnina plačana v gotovin
Maribor, petek 10. avgusta 1934
Stav. 180 Let6 Vl"' CXV.)
UCK.-"
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / T«|.fon uredništva 2440, uprava 2466 iB r,*eB	In prainlkov vsak «jan ob 10. url / Velja meaeino prejemal?
v upravi ali po poit) 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poitnl Čekovni račun it. 11.40«
JUTRA
99
Mzraki
balkanizma
Na evropski celini je bil v letih pred svetovno vojno na najslabšem glasu B a l k a^n. Smatrali so ga povsod za sod smodnika, v katerega je treba vreči samo iskrico, pa takoj eksplodira. Splošno je pa bilo tudi prepričanje, da je temu kriva bojevitost balkanskih narodov in splošna zaostalost kot posledica turške nadoblasti. Zato so v Evropi mislili, da bo Balkan ostal tudi po veliki vojni — Balkan, na drugi strani pa, da se ostala Evropa ne more »pobalkaniti«. Kako silno neutemeljeno je bilo to prepričanje in kako zmotne so bile njegove kalkulacije, je mogoče v celoti doumeti prav za prav šele sedaj. Zlasti zadnja leta so namreč pokazala, da Balkan ni prav nobena posebnost, ki ne bi spadala v Evropo in bi bila že sama po sebi »balkanska« v smislu nevarnosti za mir. Pokazala so, da. balkanskega »balkanizma« ni bil kriv Balkan, marveč so ga ustvarjali tretji, to je velesile Evrope! One so bile tiste, ki so iz Balkana napravile sod smodnika, one so bile tiste, ki so neprenehoma ogro žale mir njegovih narodov ter jih terale
v	neizprosne medsebojne boje z diplomat skimi in vojaškimi sredstvi.
Skratka: danes vemo, da nastane »Bal kan« lahko povsod tam, kjer se začno križati In izigravati interesi velesil in se krši svoboda akcije z intrigantskim vti-kavanjem v notranjo in zunanjo politiko suverenih manjših držav. Če ne bi bilo temnih interesov Turčije, Avstro-Ogrske, Nemčije, Italije, Rusije in Anglije, na Balkanu nikoli ne bi bilo »Balkana«. Tega so ustvarile šele te!! Sicer bi se bil razvijal docela normalno in med njegovimi narodi bi se bila našla kmalu podlaga za ugodne sporazume’ in sodelovat nje. Vojen ne bi bilo, ali vsaj ne toliko in ne iakšnih, kot so bile. Balkanski narodi bi se bili že davno prej osamosvojili, kot so se, in ustvarili tudi možnosti naglejšc-ga in večjega kulturnega, gospodarskega ter socialnega razvoja v korist sebi in vsej Evropi. Da smo to tako jasno spoznali, se moramo p« zahvaliti onemu delu Podonavja, ki je postal sedaj »Balkan« ■n sod smodnika, v prvi vrsti seveda Avstriji. Danes je Avstrija tipični »Balkan«, to pa zaradi tega, ker se v njej križajo in bore interesi evropskih velesil, zlasti Italije in Nemčije, ki se ne vtikajo samo v avstrijsko zunanjo, marveč tudi notranjo politiko. Samo in izključno njih krivda je zato, da sc v Avstriji dogaja to, kar se, da je doživela februarsko marksistično [n julijsko narodnosoclall-stično revolmcijo ter vse neštete atentate in druge politične teroristične akcije od spodaj in od zgoraj.
Da se je pa »balkanizem« pojavil v Avstriji v tako ostri obliki, ki presega celo izvirni »balkanizem«, je krivo zlasti to, da se politični Dunaj po vojni nikakor ni mogel vživeti v svoj dejanski položaj. Ta veliki dvomlHJonski Dunaj je namreč popolnoma prezrl, da je nehal biti prestolnica velesile in je postal le glavno mesto male republike, ene najmanjših v Evropi sploh! V tej svoji zmoti je zato hotel igrati še nadalje pri skupni politični mizi z velesilami, hotel je z njimi delati »veliko politiko«, pa se je žalostno •ujel v mreže velesil, ki so njegovo zablodo brezobzirno izkoristile in ga oropale svobodne notranje in zunanje akcije. Na eni strani ie posegla v Avstrijo Nemčija, na drugi Italija, na tretji Francija itd. Tako so se interesi velesil stepli na njenem področju do ekstremov, in posledica Je bi! »balkanizem«, če bi bila Avstrija doumela vsaj perd nekaj leti svoj stvarni
Italijanski notranji dolgovi
Italija ima 164 mililard samo notranjih dolgov - Ogrožena lavna dela in oboroževanje - Silno naraščanje davščin Nemiri kmetov >n lačnih delavcev
RIM. 10. avsrusta. Po vesteh, ki so se mogle zbrati, postaja položaj fašističnega režima iz dneva v dan vse težji. Gospodarsko krizo so v Italiji poostrili ukrepi, ki jih je vlada storila da zmanjša deficit državnega proračuna. Reduciranje plač in prisilno zniževanje cen življenskih potrebščin ni moglo biti spremljano z vzporednimi ukrepi za znižanje davkov, marveč so se nasprotno ti povečali ter so se uvedle še mnoge nove takse, iz katerih bi se morali pokriti izredni stroški gradnje novih bojnih ladij in letal. Po tem se ne morejo več z novimi notranjimi posojili nabaviti sredstva za javna deia. ki se vrše zaradi tega, da se ublaži brezposelnost. Vla-
di ostane le še možnost, da z novimi davki zagotovi vsaj v omejeni meri dovršitev onih javnih del, ki so že v teku.
Razne avtonomne ustanove, ki jih je organiziral fašistični režim za financiranje javnih del ter za saniranje industrijskih podjetij in denarnih zavodov, so izdale že okoli milijard bonov. za katere garantira država. Ti boni so v obtoku kot oblitratno plačilno sredstvo in so ž njimi državne finance ppleg konsolidiranih notranjih dolgov v iznosu 104 milijarde, obtežene še z letečim dolgom 60 milijard lir. K vsem tem ogromnim dolgovom ‘e pa treba prišteti še zunanja in vojna posojila.
Pariški protifašistični list »Giusti-
zia e Liberta« pa objavlja vesti o incidentih, ki so se dogodili v zadnjih tednih v mnogih mestih Italije. Iz Napu-Ija poročajo, da so v Bistcri v Kalabriji demonstrirali kmetje proti novim davčnim dokladam ter so pri tem vdrli tudi v občinsko hišo in zažgali Mussolinijevo sliko. Mnogo demonstrantov je bilo aretiranih. Iz Milana pa poročajo, da so brezposelni delavci priredili velike demonstracij v Bresciji in Padovi. Tudi tam so spravili mnogo demonstrantov v zapore. Žene brezposelnih delavcev v Pado-
vi	so napadle vozove, v katerih so vozili kruh za vojake. Nastopiti je morala policija in ženske s silo r"r gnati.
Angliln in vzhodni pakt
PRAVILNO PRESOJANJE V PARIZU. — »JOURNAL« POROČA. DA
RO PAKT NA VSAK NAČIN PODPISAN.
PARIZ, 10. avgusta. Komentirajoč obnovitev dela za vzhodni pakt, se ne vdajajo tukajšnji politični krogi
nobenim prevelikim iluzijam glede razlogov, ki so napotili Anglijo, da je francoski načrt odobrila iu posredovala v Berlinu ter Varšavi. Dejstvo je pač to, da opazuje London z zaskrbljenostjo rusko-francosko z bliža nje iu si prizadeva, da bi z zagotovitvijo francoske varnosti preprečil razvoj tega zbližanja do vojaške zveze. Zaradi tega se je London tudi zavzel za to, da se v vzhodni pakt vključita tudi Nemčija in Poljska, čim pa ti dvelrati. (Najbrže ne bo. Op. ur.)
ne bi pristopili, London ne bi več imel interesa podpirati francoskih prizadevanj, marveč bi jim po vsej verjetnosti celo nasprotoval. Anglija hoče ime ti Nemčijo še vedno v svojih rokah kot važno karto pri svoji igri v evropski mednarodni politiki.
PARIZ. 10. avgusta. »Journal« poroča, da bo vzhodni pakt kljub vsemu v kratkem podpisan, dasi stojita Nemčija in Poljska še vedno ob strani. Pakt bo podpisan tudi brez njiju, Poljska pa bo morala zanj celo opti-
Novi goriški nadškof f
€ Sil
FAŠISTIČNI TISK POZDRAVLJA NAVDUŠENO NJEGOVO MU NAPOVEDUJE ČAST PATRIARHA
iENOVANJE IN
Trst, 10. avgusta. Italijanski fašistični tisk pozdravlja z velikim navdnšenjem imenovanje prelata Margilottija za novega goriškega nadškofa. »Piceolo« pravi, da daje Margilotti popolno zagotovilo, da se bo po administratorju Surattiju v polni meri nadaljevala politika podreditve cerkve fašizmu v mešanem ozemljil. (V goriški nadškofiji ni mešanega ozemlja, ampak je le čisto slovensko na eni in či-
sto italijansko na drugi strani. Op. ur.) List se pa nadalje ukvarja tudi z vprašanjem reorganizacije primorskih škofij ter pravi, da se je v cerkvenih krogih pojavila želja po obnovitvi oglejskega patriarhata v tem smislu, da bi se sedež pre nesel v Trst. Na ta način bi se tudi najlažje rešUo vprašanje tržaškega škofa dr. Fogarja, ki je nasprotnik fašizma. Prvi patriarh bi postal nadškof Margilotti.
Lohneška pošast živi
LONDON, 10. avgusta. Štiri tedne so sistematično opazovali zaliv Loch Ness ter napravili v tem času 21 fotografij, od katerih jih je 5 popolnoma uspelo. Vse te fotografije potrjujejo, da živi v Loch Nes-su zares neka neznana morska žival z razmeroma zelo majhno glavo iu grbami na hrbtišču. Pošast plava vedno pod gla-
dino vode, in to s precej veliko naglico, glavo pa dvigne iz vode le za nekaj sekund.
PAPENOV NASTOP POSLOV.
BERLIN, 10- avgusta. Novi izredni neinčki poslanik von P a p e n bo odpotoval prihodnji teden na svoje službeno mesto na Dunaj ter prevzel svoje posle.
NEMČIJA IN AVSTRIJA.
BERLIN, 10- avgusta. Tukajšnji listi posei>-no naglašajo dejstvo, da je bil poveljnik oddelka vojske, ki se je udeležila Hindenburg-ovega pogreba, general knez Sclionburg-Hartenstein, sprejet v Nemčiji s častmi, ki se sicer izkazujejo le vladajočim osebnostim. Listi vidijo v teni znak izboljšanja razmerja med Nemčijo in Avstrijo ter upanje za lepf” bodočnost.
NEMŠKO GOSPODARSTVO
PARIZ, 10. avgusta. Francoski listi se zt-b mnogo ukvarjajo z vprašanjem razvoja Nemčije. Posebno pozornost posvečajo gospodarstvu in poudarjajo, da ograža nemško industrijo zlasti pomanjkanje siroviti. V tej zvezi sc pa pričakuje, da bo dr. S c li a c h t postavil nemško gospodarsko politiko na čisto nove temelje. Predvsem bo znižal dosedanje velike socialne izdatke, največjo pažnjo bo pa posvetil industriji, zlasti povečanju izvoza ' zajezitvi avtarkičnega gibanja.
AMNESTIJA V NEMČIJI.
BERLIN, 10. avgusta. Vlada je včeraj izdala zakon o amnestiji političnih kaznjencev. Na podlagi te amnestije bo izpuščenih svobodo več tisoč ljudi
SCHUSCHNIGG NA MAP" ?SKEM.
BUDIMPEŠTA, 10. avgusta. Novi avstrijski kancciar dr. Schuschnigg ie včeraj odletel z letalom v Segcdin, kjer se je sestal z madžarskim ministrskim predsednikom Gombosein in drugimi madžarskimi državniki. Njegov obisk na Madžarskem ima namen vzpostaviti osebne stike s predstavniki sosedne države, kakor jih je poprej vzdrževal pokojni dr. DollfnB
RIM SVARI DUNAJ.
RIM, 10. avgusta. Podelitev agremanta Papenu je izzvala v tukajšnjih političnih krogih neugoden dojem. Listi svare kancelarja Schuschnigga, naj bo previden ter naj s skepso nadzira misijo, s katero prihaja Papen na Dunaj.
položaj in bi se bila zavedela, da je mala država, bi se bila prav gotovo približala malim državam, med katere spada, to se pravi mali antanti. Samo kot članica male antante bi .bila Avstrija lahko ohranila resnično samostojnost in se obvarovala vtikanja velesil v njene notranje in zunanje zadeve! V tem je torej jedro trfigi-kc in tudi jedro pogrešk male Avstrije.
Med ostalimi tipi<kami »balkanizma« je zlasti vidna ta, da se velesile pri svojem vmešavanju v zadeve ^balkanizirane«
države gerirajo tudi kot edine razsodni-ce v vprašanju, ali je ljudstvo, ki v njej prebiva te ali ni te narodnosti in pripada tej ali ne pripada tej skupnosti. Kdo se ne spominja več, kako nekoč velesile niso dovolMe, da bi n. pr. Črnogorci, Bosanci in Hercegovinci, Macedonci itd. povedali sami, ali so narodi zase ali vsi skupaj le S r bi? Te velesile so kar same določile, da so Črnogorci, Rosama, Ma-ccdonci itd. narodi zase. Prav tako skušajo tudi sedaj velesile, v glavnem in kan
kretnem Italija, dokazati, da Avstrijci niso Nemci, ampak posebni avstrijski narod, k;ikor jim pravi nasprotno Nemčija, da jim ne pritiče pravica samoodločbe o tem, ali naj še ostanejo državni organizem zase ali ne, ampak sc morajo kar slepo pokoriti volji Berlina kot centru nemštva. Za vse avstrijsko zlo in za vso nevarnost, ki jo tvori Avstrija za splošni mir, so zato odgovorne velesile. One so napravile iz nje »Balkan« in bo to estala vse dokler ne bo konec vmešavanja! -r.
Str. 2.
larifiorstč! »V e 2 er ni tč« 'Jufra.
V Mariboru, dne '10. VITI. 1934.
Dnevne vesti
Mednarodni šahovski turnir v Mariboru
Sijajna zmaga jugoslovanskega mojstra Pirca nad madžarskim prvakom Lajošem Steinerjem
Včeraj popoldne oib 15. se ie pričelo V. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Do 20. ure so bile odigrane tri partije, dočim se je partija PircrSteiner prekinila in se je nadaljevala danes dopoldne. Že včeraj popoldne se je zbralo v turnirskem prostoru v spodnji 'kazinski dvorani lepo število gledalcev, ki so z velikim zanimanjem zasledovali poteka turnirja, ki je zares zelo zanimiv. Včerajšnje kolo je bilo prav za prav odločilnega pomena, saj je šlo za to ali se bo naš mojster Pirc povzpel na čelo tabele, ali bo Steiner še nadalje vodil. Če bi Steiner zmagal nad Pircem, potem bi prav gotovo Steiner bil prvi v turnirju, ker ima igrati samo še z lažjimi nasprotniki. Toda vse te kombinacije je Vasja Pirc prekrižal, ker je danes dopoldne premagal nevarnega konkurenta, in sicer po 48. potezah. Pirc je svojo partijo zelo premišljeno in oprezno igral in je že sinoči ob prekinitvi igre imel kmeta več, ki je danes odločil izid partije. V ilustracijo poteka igre navaja-
mo, da je Pirc rabil za to partijo 2 uri 26 minut, Steiner pa 2 uri 54 minut.
Ostali rezultati V. kola so bili naslednji. Stupan in Vidmar sta se po 21. potezi sporazumela za remis, dr. Astaloš in dr. Derzga sta po 41. potezah tudi remizirala. Pri anafei te partije se je izkazalo, da bi dr. Astaloš partijo lahko odločil v svojo korist. Senzacija včerajšnjega dneva pa je bite zmaga svetovne šahovske prvakinje Vere Menčikove nad češikoslo vaškim prvakom Rejfifem, in sicer je Menoikova že v 20. potezi prisilila svojega nasprotnika h kapitulaciji.
Stanje po V. kolu je naslednje: Pirc 4, Steiner 3 in pol, Menčikova 3. Rejfir 2 in pol. dr. Astaloš 2. Spielman in Stupan 1 in pol, dr. Drozga in Vidmar 1 točko.
Danes dopoldne se ne bo igralo. Šesto kolo pa se prične jutri popoldne ob 15., in sicer bodo igrali: Pirc: Vidmar. Rejfir : Stupan, dr. As tal oš: Menčikova in dr. Drezga-Spielman. Steiner je prost. Sedmo kolo se prične v nedeljo ob 9. dop.
Šahovska simultanka velemojstra Spiel mana. Drevi ob 20. bo na verandi pivovarne Union velika šahovska simultanka, ki jo bo igral avstrijski prvak, velemojster Rudolf Spielman. Simultanke se lahko udeleži vsakdo. Šahisti, ki se nameravajo prireditve udeležiti, naj se prijavijo tekom dneva pri turnirski blagajni v spodnji kazinski dvorani, ali od 19.30 do 20. na verandi pivovarne »Union«. Prijavnina znaša 15 Din, za dijake in člane šahovskih društev pa 10 Din. Vstopnina za gledalce 3 Din, za dijake 2 Din. Simultanka bo prav gotovo zanimiva, ker slovi velemojster Spielman kot hiter igra lec.
Koncert malih harmonikarjev ISSK Maribora. Po sij: jno uspelih koncertih po vsej državi nastopi I. Zbor malih harmonikarjev ISSK Maribora prvič v Mariboru v nedeljo 12. t. m. ob 20,30 na letnem gledališču v Mestnem parku. Prinašamo par izvlečkov kritik iz raznih listov ob priliki gostovanja po Primorju in v Zagrebu: »Jadranski dnevnik«, Split. »Skupina malih harmonikaša ISSK Maribora zajedno sa svojim vodjom profesor oni V. Schvveigerom pretstavlja odličnu u-viežbanu skupinu mladih muzičara. Da je više reklame kod nas, moglo bi se i u< inozemstvu plasirati ovakove raritete i mali harnionifoši bi ubrzo postali vrlo slavni, ali kad smo još daleko od toga, onda barem zaslužuju da publika u našim gradovima pokloni mladim muziča-rima puran pažnju in da ih pomogne df se usavrše i razviju.« »Novosti«, Zagreb. »Dvorana Europa kina bila je krcata publ ikom do zadnjeg mjesta. Oduševljenje, zanos i štimung bili su kroz čitavo veče na vrhuncu. Bilo je to u ovo sparno doba uistinu jedno zabavno i šaroliko veče ne samo po svojim živopisnim i originalnim narodnim nošnjama, u kojima su mali harmomkaši nastopili, no i po svojoj vedroj, razpojasanoj i svježoj sadržini.« Podobnih kritik bi prinesli lalvko še celo vrsto, kar spričuje, da srno na zbor malih harmonikarjev ISSK Maribora lahko ponosni. Iz tega vzroka in da jim zahvalimo za njihovo propagando za Maribor, obiščemo vsi njihov koncert v nedeljo 12. avgusita t. I. na letnem gledališču v Mestnem parku.
Protibezbožnlška razstava »Pro Deo« bo odprta samo še do vključno nedelje 12. t. m. od 9. do 12. in 15. do 19. ure v Gosposvetski ulici. Doslej je obiskalo razstavo nad tisoče oseb, micd njimi več višjih predstavnikov cerkvenih oblasti.
Filmanje naših krajev. V Split bo prispela prihodnji teden ekspedicija velikega ameriškega filmskega podjetja »Fox«, ki bo frhnala vsa naša kopališča na Jadranu, narodne noše in običaje.
Banovinska konferenca JNS. V avgustu bo več banovinskih konferenc Jugoslovanske nacionalne stranke. Banovinska konferenca okrajnih delegatov za dravsko banovino, ki je bila 4. junija v Ljubljani, se bo nadaljevala 23. avgusta v Celju. Udeležil se bo konferenc tudi generalni tajnik stranke minister no raz-položeniu 2. dr. Albert Kramer.
Čeprav ste Mariborčan ne poznate razvoja in napredka Maribora v času zadnjih 100 let. Kupite si na Mariborskem tednu zanimivo in ilustrirano knjigo »Ma riborske slike«, ki stane le 6 Din.
Izlet z avtobusom v Ribnico na Pohorju se ob lepem vremenu vrši to nedeljo. Odhod z Glavnega trga ob pol 6. uri zjutraj. Prijave telefon 20-38.
Zabavišče Mariborskega tedna: Popoldne otroška predstava, zvečer veliki kabaretni program. Souvenirska proslava preložena na 14. avgusta. »Velika kavarna«..
Zelo zanimiv in napet potek nam obeta nedeljska velika lovska strelska tekmi, ki jo priredi mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva v okviru Ma riborskega tedna na vojaškem strelišču v Radvanju. Vsi najboljši strelci n 'še ožje domovine brez izjeme bodo tekmovali med seboj. Zlasti bo boj za prehodni pokal mariborske mestne občine v z na metini srditega tekmovanja. Lani si je priboril to krasno trofejo v sijajnem stilu naš znani mojster v streljanju g. primarij dr. Robič, ki mora letos braniti svojo lan sko zmago. Pokal Maribora preide namreč končno v last onega, ki zmaga trikrat zaporedoma. Ker ie letos opažati med našimi lovskimi strelci dosti večje zanimanje kot lani, bo moral dr. Robič napeti vse sile, da obdrži pokal v svojih rokah. Pa ne samo konkurenca za pokal mariborske mestne občine, temveč tudi vse ostric skupin? obetajo ostre in zanimive boje, ki nc bodo navduševali le naših strelcev, marveč tudi vse ostalo ob činstvo, ki se bo brez dvoma v velikem številu udeležilo zanimivega nedeljskega strelskega tekmovanja naših prvih lovskih strelcev, ki se bo pričelo ob 8. uri zjutraj in bo trajalo ves dan.
Za razvoj gostilničarstva in tujskega prometa. Včeraj je imelo Združenje gostilničarjev za mariborsko okolico in mariborski ter marenberški sodni okraj svoje zborovanje, ki ga je vodil predsednik g. Matija Holc. Na zborovanju so se naši gostilničarji energično'zavzemali za razvoj gostilničarstva in tujskega prometa v naših krajih. Sprejetih je bilo več sklepov, ki bodo predloženi merodajnim činiteljem. Po zborovanju pa so se gostilničarji pod vodstvom predhodnika g. Holca korporativno podali na Mariborski teden in si ogledali vse letošnje razstave in zabavišče.
Nezgodi. V Zrkovski ulici je padel z voza 261etni delavec France Novak in si zlomil desno nogo. Pri tvrdki Zelenka zaposleni delavec Marko Verblač pa se je pri delu nevarno opekel na obeli rokah. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Huda nesreča.. Predvčerajšnjim dopoldne je doletela železniškega uslužbenca Franca Lorbcka, stanujočega v Studencih, hujša nezgoda. Po nesrečnem naključju je prišel preblizu krožni, žagi, ki mu jc odrezala k azalec na desni roki in mn hudo poškodovala tudi ostale prste. Ponesrečeni Lorbek je moral iskati zdrav niške pomoči.
ELIX
i z d r z i v a s i j a I i c a
K pasijonskim Igram v Oberammer« gau! Društvo »Putnik« priredi ekskurzijo s posebnim vlakom v Oberammer-gau v času od 19. do 24. avgusta. Glavni namen izleta je, omogočiti udeležencem ogled pasijonskih iger, ki bodo letos, ob priliki 300-letnega jubileja, posebno svečane. Obenem je predvideno dvodnevno bivanje v Miinchenu z ogledom mesta v avtobusih in obiskom najznamenitejših posebnosti:	muzej,	dvorno	pivovarno
itd. Udeleženci potujejo z rednimi potnimi listi in potrebujejo samo dve avstrijski tranzitni vizi po 17 Din. Nemška viza ni potrebna. Cena izleta, vštevši vožnjo, hrano, prenočevanje, odpravo prtljage, ogleda Miinchena v avtobusih, razne vstopnine (ekskluzivno za pasijonske igre) ir. napitnine, znaša: za III. razred 1770 Din, za II. razred 2840 Din. Vstopnica za pasijonske igre stane 170 Din. Nadaljnje informacije, prijave, preskrba vizumov in valut po najugodnejših tečajih pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel int. 21-22.
»Putnikovi« izleti z avtokarom v avgustu. Bled. 12. avgusta, vozna cena 155 Din. Grossglockner, 12.-15. avgusta, po sebno za turiste z opremo, vozna cena 360 Din. Slovenske gorice, krožni izlet,
15.	avgusta, pavšalna cena 70 Din. Maria Zeli, 17.-—18. avgusta, vozna cena 210 Din. Rogaška Slatina, 19. avgusta, vozna cena 55 Din. Celovec, Vrbsko jezero. 19. avgusta, vozna cena 135 Din. Miinchen, Oberammergau. 26. avgusta do 2. septembra, pavšalna cena 1600 Din. Informacije, prijave in nabave valut pri »Put-niku«. Maribor, Aleksandrova ccsta 35, tel int. 21-22.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha. kongestijah, bolečinah kolknili živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izprazn.ienje Črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Vozne olajšave. Bled: Teniški turnir 9.—i?. avgusta. Polovična vožnja v času od 5.—16. avgusta na podlagi železniške legitimacije a Din 5. Karlovac: Plavalne tekme II. in 12. ■avgusta. Polovična vožnja 7.—16. avgusta za člane plavalnih kli'bo v ■ Hlagi železniške legitimacije. Beograd: Skupščina učiteljskega zdru »ehja !*.-<-20. avgusta. (>‘-<nska vožnja -■t jif "•>	—*	->-"rinvkc, polovična
n r I ' * «*
14. do 2-1.
rr> na
podlagi železniške legitimacije. Banjaluka: Dirke 19. avgusta. Polovična vožnja pri povratku, nastop vožnje 1 dan pred dirkami, zaključek vožnje 1 dan po dirkali. Gračac: Blagoslovitev četniške zastave 19. avgusta; polovična vožnja 15. do 23. avgusta na podlagi železniških legitimacij. Slavonska Požega:	Proslava
40-letnice gasilskega društva 15. avgusta. Polovična vožnja v času od 14. do
16.	avgusta na podlagi železniške legitimacije. Liberfc: 18. do 24. avgusta velesejem. 25?» popusta v Avstriji, 50?» na Češkem. Legitimacija Din 30. Bratislava: 26. avgusta do 2. septembra Mednarodni donavski sejem. 25% popusta na železnici. Legitimacija Din 36. Leipzig: 26. avgusta do 30. avgusta jesenski sejem. 25% znižana vožnja, v Nemčiji 60%. Legitimacija Din 80. Vse nadaljnje informacije. nabava vozovnic, vizumov in valut po najkulantnejših dnevnih tečajih pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. hit. 21-22.
Rsdio Ljubljana. Spored za soboto 11. t. m.: Ob 12.15: plošče: 12.45: poročila: 13.00: čas, plošče; 19.00: koroška ura; 19.30: zunanji politični pregled; 20.00: radio-orkester; 21.00: samospevi Vando Ziherlove, vmes poje kuplete Reš; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Grajski kino. Od danes dalje »Radio Patrola«, kot dodatek repriza najboljšeg; živalskcg, filma »Dovedi žive«. Oba fil ma v nemškem jeziku.
Kino Union. Od danes dalje krasna du najska opereta >Val£ek sreče« z Martho Fggertovo, Ernestom Vcrebesom in Paulom Harbigerjem. Sledi veliki aviatič ni {Ura »Med oblaki«.
Ili. Mariborski teden
Repertoar Narod, gledališča
Petek. 10. avgusta ob pol 21. uri na otroškem igrišču v mestnem parku: 'Kulturna prireditev v Črni mlaki«; Cene od Din 30 do 5.
Sobota. 11. avgusta ob pol 21. uri na o- i troškem igrišču v mestnem parku: »Kulturna prireditev v Crni mlaki«. — Cene od Din 30 do 5. Zadnjič.
Sinoči radi dežja odpovedana vprizo-ritev »Kulturne prireditve v »Črni mlaki« se vrši drevi, v petek, 10. tm. ob pol 21. uri na otroškem igrišču v mestnem parku. Kupljene vstopnice veljajo torej drevi. Na razpolago je še dokaj sedežev vseh vrst. Ob pol 20. uri sprevod sodelujočih izpred gledališča po mestnih ulicah na letno gledališče. Ob isti uri odpro gled. blagajno. Poslednja uprizoritev bo jutri ob 20.30.
Ančica Mitrovičeva, primadona zagrebške opere, ki je mariborskemu občin stvn še v najboljšem spominu izza delovanja v Mariboru, koncertira v okviru Mariborskega tedna na letnem gledališču v mestnem parku v torek, 14. t. m. ob pol 21. uri. Na sporedu so pesmi in operne arije. Cene sedežem: 20, 15, 10 Din. stojišča po S :n 5 Din. Prodaja vstopnic pri gled. blagajni.
»Rokovnjači«. Dramski oder Sokola Maribor III. bo ponovil v ponedeliek 13. tm. ob 20.30 na prostem na 1 etn eni telovadišču v podaljšani Aškerčevi ulici priljubljeno narodno igro »Rokovnjači«. Prva prireditev, ki je bila pred kratkim, je nad vse sijajno uspela, kar je dO'kaz, da bo imelo občinstvo tudi pri reprizi lep užitek. Režija je v rokah g. dr. Alberta Sentočnika. Muzikalne točke bo igrala mariborska godba pod vodstvom g. Kou-delike. Oiskovalci Mariborskega tedna in meščani, obiščite to priredfitev v čim večjem številu! Vstopnina je zelo nizka.
Obiščite razstave Mariborskega tedna! Razstave letošnjega Mariborskega tedna so odprte vsak dan od 7.30 do 19. utre. Nameščene so vse v prostorih dekliške meščanske Šole in nudijo obiskovalcem mnogo poučnega, lepega in zanimivega. Naj nikdo ne zamudi te izredne prilike in naj vsak obišče razstavo letošnjega Mariborskega tedna.
Današnje prireditve. Petek 10. avgusta ob 20.30 repriza »Kulturne prireditve v črni mlaki« na letnem gledališču v mest nem parku. Na razstavišču ob 20.30 koncert »Mariborske mestne godbe«.
Za veliko veselico, ki bo zaključila III. Mariborski teden 15. avgusta t. I. na Mariborskem otoku, so priprave v polnem teku. Poleg raznih presenečenj, nastopijo tudi akrobati na visoki žici z najvratolom nejšimi točkami. Bengalična razsvetljava ima senzacionalen program, ki presega vse dosedanje izvedbe te vrste. Zato 15. avgusta t. 1. vsi na Mariborski otok.
pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« v°de kol prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	_______________________
Kmečki praznik na Krškem polju. Pod
pokroviteljstvom bana dravske banovine bo tudi letos na Krškem polju tradicionalen kmečki praznik v sredo 15. avgusta.
Nov transport avstrijskih hitlerjevcev.
Včeraj .ie pribežalo preko meje k nam 1-avstrijskih hitlerjevcev. Med njimi je več pristnejših posestnikov, ki so bili pri-morani zapustiti svoja posestva in zbežati preko meje. Vse jc mariborska policija odpravila s transportom v Varaždin.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 20.9 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 13.S stopinj C nad ničlo: barometer ie knizal pri 20.7 stopinjah 739.9, reduciran na ničlo pa 737.5; relativna vlaga 73; od včeraj na danes ie padlo 3.7 nnu dežja; vreinc .ie jasno in hladno; vremenska napoved pravi, da bo vreme ostalo nekaj dni lepo 40 «©lfl4£e.
r Mar ib © r tj, dne 10. VIII. 1934.
Mariborski »V e £ e r n 1 k« 'Jufr
———————S»gr lili
*:tran
fcr.-;awB«ga3Ss.«
Razstave
iretiega Mariborskega tedna
Razstava Jugoslovansko-siamskega komiteja
Najzanimivejša organizacija, ki obstoju v našem Mariboru, je nedvomno Ju-goslovansko-siamski komite. Že ime samo zveni precej eksotično in z njim ne bi vedeli kaj početi, če nam ne bi bilo znano ozadje. Ustavila so ga pa sama naključja, tako naključje, da se je bil pred davnim časom napotil naš slovenjegori-ški rojak g. inž. Ferdo Lupša v daljnji Siam, kjer je živel 15 let. zelo razgibanega življenja; naključje, da se je vrnil v domovino in prinesel s seboj vse polno »spominov« na Siam; naključje, da je nastala svetovna gospodarska kriza in je treba iskati novih možnosti za gospodarski prospeh itd. Iniciator, voditelj in mentor tega društva, ki nosi tako eksotično ime, je torej g. inž. Ferdo Lupša1; brez njega ne bi bilo komiteja in tudi ne sedanje naše razstave v prvem liadstrop ju poslopja tretjega Mariborskega tedna.
Siam!? Malokdo ve nekaj več o tej deželi, so pa pri nas morda prav mnogoštevilni tudi taki, ki sploh ničesar ne vejo in jim je še ime samo prazen zvok. Kdo bi jim mogel to zameriti? Menite, da ve kdo v Siamu k-~j več n. pr. o Sloveniji? Še veliko manj ali sploh nič. Širšim plastem Slovencev je Siam približala šele Lupševa knjiga »V deželi belega slona«, ki jo je izdala Vodnikova družba. Siam ie kraljevina v Zadnji Indiji. ki meri 51S.000 kvadratnih kilometrov in šteje nekaj preko 12 milijonov prebivalcev, ki so po rasni sestavi precej mešani: Siamci, Kitaijci, Laovci, Ma-lajci itd., po veri pa skoraj vsi budahi-sti. Glavno mesto kraljevine, ki se naglo civilizira in modernizira, je Bangkok ob veletoku Menatnu, ki šteje preko 600.000 prebivalcev im slovi zlasti po svojih prekrasnih starih svetiščih.
S tem daljnjiitn Siamom nas hoče gospodarsko zbližati Jugoslovansko-siam-ski komite v Mariboru, aili kakor se glasi njegovo ime v angleščini »Yugos1av siamese committee«, ki je bil osnovan v okrilju Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. V svojem oglaisu pravi JSK, da se moramo pri odstranjevanju krize zgledovati po Japoncih, ki so na-niali postali znani po svojem dumpingu. Naša naipaka je, da je naš izvoz omejen le na nekoliko sosednih držav, ki zahtevajo od nas kompenzacije in dobivamo tako potem k nam često tudi blago, ki ga ne potrebujemo in predraigo. ker ni vedno produkt države, iz katere ga uvažamo. Tako nam n. pr. pošilja Italija za naš les brazilsk okavo, indijski čaj, mi-
rodilije itd. Italija služi kot posrednica tu in pri našem lesu, ki ga izvaža dalje v Afriko. Zato moramo poskrbeti za to, da dobimo direktne trgovske zveze tudi z oddaljenejšima državami in celo izven Evrope.
Zelo dobro tržišče za naše izdelke in pridelke bi bil lahko prav Siam. Izvažali bi tja lahko marsikaj, od fabrikotov in polfabrikotov do sadja in to s svojimi lastnimi jugoslovanskimi ladjami. V ta namen pripravlja JSK v Bangkoku ve liko jugoslovansko gospodarsko in industrijsko razstavo, ki naj seznani Siam z našo produkcijo in naveže potrebne tr-
škimi produkti vidimo bombaž, riz, kavo, cimet, vanilijo, muškatne orehe, poper, čaj, klinčke, zemeljske orehe, kapok in drogo. Manjka pa na razstavi tobak, sladkorni trs, seram, siamsko sadje, plemeniti les itd., kar vse tvori v siamskem narodnem gospodarstvu tudi važne postavke, ne pride pa toliko v poštev za naš uvoz.
Večino razstave pa zavzemajo predmeti, ki niso v zvezi s trgovino. Največ je tipov raznih velikosti iz brona in kam na, ki predstavljajo Budaho v raznih pomenili. Vsi so last g. inž. Lupše, ki jih je sam zbral ali izkopal na, svojih raziskovalnih potovanjih po Siamu. Tudi slike pokrajin je naslikal g. Lupša sam. Niso sicer umetnine, a svojemu namenu služijo: kažejo naj vsaj bledo odsev te eksotične dežele. Lepe so fotografije krajev, svetišč itd., zanimivi pa še poseb no modeli primitivnih negritskih bivališč in starih grobišč. Poučna je tudi numis-
govske stike.
Razstava, ki jo je JSK priredil na le- | matična zbirka. Tako nudi celotna raz-tošnjem tretjem Mariborskem tednu v | stava zares precej vpogleda v pokrajino
posebni sobi (s posebno vstopnino 2 Din, kar odganja 90% obiskovalcev in je skoraj stalno prazna), nam seveda ne kaže, kaj naj bi prodajali v Siam. ampak le del onih siamskih produktov, ki bi jih. lahko mi uvažali ter nas seznanja s tamkajšnjo pokrajino, kulturo, vero, arheologijo itd. Razstavljeni so gospodarski diagrami, zemljevidi, modeli, kipi, denar, fotografije, slike in drugo. Med siam
in življenje te nam tako daljnje zadnje-indijske kraljevine. Naj bi prispevaila vsaj skromen del k uresničenju koristnih ciljev. ki si jih je nadel Jugoslovansko-siamski komite v Mariboru, dasi žal predobro poznamo našo neodločnost in ne verujemo, da bi mogli obroditi nekaj večjih sadov. Kakor je naša konservativnost v nekem -oziru koristna, je v drugem usodno zlo.
Na plaži solnce m
Jjftt
bonboni
Bilo koil&j£ umil!
PROIZVOD: ,,UNION' ZAGREB.
Turnirska 1				labela					L	
Opomb	Mednarodni šahovski turnir v Mariboru od 5. do 15. avgusta 1934	CO a .-55 >*«o er CVS s=	£5 S £r»	ra =J ti Čl	*OJ	OJ S (tl =55	ca «=c c ■a ■	ta =r e= e 1 =a •— OJ 1—■ ‘ca. a	So e	
	1. Vera Menčikova, Ceškoslov.	m		1 «/,	1				i/2	
	2. Lajoš Steiner, Madžarska	i		1 •			•	“ T7 /2	1	
	3. Bogomir Stupan, Maribor	0	ojl			•		L 0	%	
	4. Vasja Pirc, Jugoslavija				•		1 1	/? 1		
	5. Josip Rejilr, Češkoslovaška					(1	V,	1 1	•	
	6. Emil Kramer. Maribor				0			■		
	7. Dr. Ljudevik Astaloš, JugosL			0	11*ui 1 /21 II			h •	1	
	S. Dr. Tihomil Drezga, lugosl.		.	u 7?	01*		Si /218	P -		
	9. Rudolf Spielman, Avstrija		11 9	1 0	0				•	
	10. Milan Vidmar jun., Ljubljana i: Voklepaju je črtana partija iz prve	V, Ka	0 1 kola	/2 • /,aradi	■ * izstopa		0| | ■ Kramerja.			
Ptuj
Sedemdesetletnico rojstva je slavil v četrtek 9. t. m. ugledni in obče spoštovani gostilničar in veleposestnik g. Franc Mahorič. Jubilant je znana narodna korenina in videli smo ga vedno v prvih vrstah, ko je šlo za naše slovenske pravice. Jubilantu, ki nosi z neverjetno vit-
kostjo in živahnostjo svojih sedem križev, čestitamo k njegovi obletnici tudi mi in mu kličemo: Na mnoga leta!
Novi grobovi. V Zabjaku pri Ptuju je umrl posestnik Karol Grandušek, star 62 let; v Mestnem vrhu pa je umrla Antonija Kaisersbergerjeva, zasebnica, v sedemdesetem letu starosti. V mariborski bolnišnici je umrla Pavla Gregorče-
va, žena uglednega gostilničarja in posestnika na Grajeni pri Ptuju. Prepeljali so jo na dom in bo pokopana na pokopališču v Rogoznici pri Ptuju. Pokojnica je bila stara šele 41 let in zapušča 5 majh nih otrok v starosti od 2 do 11 let. Blag jim spomin!
Nezgode. Ob priliki košnje sta se po nesreči nevarno porezala 16-letni Ludvik Sirec iz Gorce pri Podlehniku in 20-letni Alojz Bezjak, pos. sin iz Sv. Urbana. Z globokimi in nevarnimi ranami so oba lan ta morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Poskus samomora. 251etni Jakob Lovrec, brezposelni delavec iz Apač pri Zg. Cmureku, si je z britvijo prerezal žilo odvodnico na levi roki, da je skoraj izkrvavel. Prepeljali so ga v bolnišnico, ker je izjavil, da je storil to z namenom, da si vzame življenje. Vzrok poskušane-ga samomora pa noče navesti.
Nočni napad. V ponedeljek 6. t. m. v pozni noči je nekdo napadel 36-letnega posestnika Rudolfa Goričana s Pobrežja, ko se je vračal od Sv. Vida na svoj dom. Neznani storilec je Goričana obdelal z vilami po glavi, da je obležal nezavesten. Ljudje, ki so ranjenca našli ležečega na cesti, so ga pobrali in ga prenesli v najbližjo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ker je bil obsut z ranami nar glavi, ki so mu bile prizadete z gnojnimi vilami, so ga pripeljali v ptujsko bolnišnico.
Nočni požari. Preteklo noč je izbruhnil požar v viničariji posestnika Ignaca Murka iz Podlehnka. Ogenj se je razširil na v bližini stoječo stiskalnico, ki je isto-tako postala žrtev požara. Zaradi po-mankanja vode ni bilo niti misliti na gašenje in je zgorelo vse do tal. škoda zna ša okoli 15.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Razen tega utrpi viničar Zajšek 3000 Din škode, ker mu je zgorelo vse pohištvo, obleka in živila. Na kak način je ogenj nastal ni znano. Isto noč je gorelo tudi pri posestniku Alojziju Peršuhu v Stražigojnici, občina Cinkovci. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pri delki in poljskim orodjem vred. Gasilcem iz Šikol, se je posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Škoda znaša okrog 30 tisoč Din in se bo krila z zavarovalnino. Na kak način je zagorelo, tudi tu še ni .pojasnjeno.
Reneč Duverno:
Pastir in njegov pes
Saj veste, kaj je antipatija med ljud-mi? Ali ste pa čuli že o antipatiji med človekom in živaljo?
Silna je bila antipatija, ki je vladala med pastirjem in psom. On je pasel čredo v Alpah. Najeli so ga sredi leta, ker je stari pastir umrl za vročico in mrzlico. Pes je bil pri čreda več let in je poznal vsako ovco posebej. Svojemu prejšnjemu sospodarju je bil zelo vdan, in mogoče je prav zaradi tega sovražil novega pastirja.
Ze pri prvem srečanj« sta se spogledala. Pes je zarenčal in pastir je zagodrnjal. Od tokrat sta se gledala po strani. Paša je ležala na veliki rebri med Sorskimi vrhovi. Nihče ni poznal razmerja, ki jc vladalo med Človekom in živaljo, nihče razen mlade pastirice z rožnimi lici, ki jima je vsako nedeljo na otovorjeni muli prinesla živeža za ves teden. Joda mala pastirica, ki jo je ob vznožju čakal njen ljubi, se je bore malo menila za sovraštvo med psom in pastirjem. Ovcc so mulile sočno travo in drugega jim ni bilo mar. Morda so podzavestno tudi one slutile, da nekaj ni v redu. Skrito in tiho je bilo sovraštvo, ki je tlelo brez določenega vzroka; nikdar ni izbruhnilo na plan, živelo je v dušah, a zdelo sc je, da bo vsak hip planilo na dan kakor zver, ki preži za grmom. Pastir je pretil z gorjačo, a udaril ni. Pes je kanal *obe, a ni ugriznil. Občevala
sta med seboj na kratko, pastir s trdimi besedami, pes s presekanim lajanjem. Nič več. A v njunem glasu se je skrivalo besno sovraštvo, ki je vzbujalo grozo.
Zvečer sta oba legla v leseni koči, pokriti s slamo — pastir ob desni steni, pes ob levi, med njima pa je ležal širok prazen prostor.
Zdela sta se kakor dva roparja, ki so ju zaprli v skupno ječo m prežita .sedaj na vsako priliko, da bi se pobila. Toda vedela sta, da sta drug drugemu potrebna, zato sta se priložnosti ogibala — istočasno ko sta jo iskala.
Nekega večera se je zajoulo bolestno cvilenje in takoj naito je prišepal pes izza granitnih skal proti koči, se zleknil na tla in jel otožno ječe lizati svojo taco, ki jc vidno otekala. Morala ga je pičiti kaka kača. Pastir se mu je približal in ga opaizoval. Gad, modras? V hrastovi omari je bilo vse orodje, ki je bilo potrebno za injekcije seruma ovcam, ki bi Jih pičila strupena žival. Pastir si je ogledal brizgalno cevko, iglo in ste-kleničioo. Nato se je vrnil k psu, ki je ležal nepremično, težko sopeč in mu je iz gobca visel jezik, polodprte oči pa so se vročično lesketale. Medtem mu jc oteklo tudi stegno in vse telo se je treslo v mrzličnih sunkih. Okrog njega so brenčale muhe, on pa ni imel niti toliko meči, da bi jih odgnal. Pastir gia jc dolgo motril iti na ustnicah m<u je igral zločest nasmeh. Noč je postajala vedno temnejša. Ovce so žalostno mekotalle, čuteč, da ni psa za njimi, ^se zbegane kakor
vojaki brez poveljnika. Končno pa so se le zbrale v gručo pri pastirski koči im vohale za vlažnim vetrom.
Pastir je pljunil psu v gobec in se vr-
Pes je ozdravel. Živali sploh hitreje nil v kočo, da si pripravi juho. ozdravijo brez človeške pomoči.
Nekaj tednov za tem pa se je pastir med skalami s.podtaknil in si zlomil nogo. Poskušal je vstati: nemogoče, kaj šele, da bi se privlekel do koče. Kost se je zlomila sredi stegna in bolečine so mu onemogočale vsako, tudi najmanjše gibanje.
Ležal je v travi pod strmo granitno skalo, spodaj pod njim pa se Jc razprostiralo pobočje in na vznožju se je vila ravnina, skrita za mecesnovim gozdičem. V teh krajih se je le redko pokazal kak lovec. Včasih ni bilo žive duše po ves teden. Nesreča se je zgodila v torek in mala pastirica ne bo prišla s svojo mulo nič prej kakor v nedeljo.
Pastir je v duhu že gledal brezkončne samotne ure, polne trpljenja, lakote, žeje, mraza, vročice, čutil je skelenje na ranjeni nogi in zgrozil sc je, ko je pomislil, da ga čaka strašna smrt. Solnce ga bo žgalo neusmiljeno, ponoči pa ga bo tresel hlad in zvezde na nebu ga bodo le zasmehovale. Spodaj v vasi bo šlo življenje svojo pot in nihče ne bo čul njegovih prosečih klicev in tožb.
Tedaj se je spomnil na psa. Stal je pred njim in ga gledal, kakor je glodal zadnjič pastir njega. Gledal ga je, v njegovih očeh pa je sijal zasmeh, pomešan z začudenjem, kakor da ne ve prav, je
vse le šala ali resnica.
Pastir je zaječal. Pes je privzdignil ušesa: še nikdar ni čul ječati človeka, polotil se ga je nemir in celo strah, kakor da je zavohal ,v zraku nedoločeno grožnjo.
S silnim naporom se je skušal pastir dvigniti in ječe naznaniti psu, da je ranjen, brez moči in v nevarnosti. Poskus je bil opaisen, kajti pes bi mogel planiti nanj in na njem utešdti svoje neizmerno sovraštvo. Toda to mu je bil edini up, da prikliče pomoč.
Pastir je uprl svoje oči v psa in iztegnil roko proti dolini ter zaječal proseče, s solzavim, mehkim glasom, kakor ®a še ni čul:
»Idi... Hiti po gospodarja... hiti po gospodarja.. „ privedi ga...«
Pes se ni ganil. Dobro je razumel, kaj hoče pastir. Težek boj se je bil v njem. Za hip je odprl rdeoe čeljusti in pokazal svoje bele, močne čekane. Rep se je nervozno opletal ob trup.
Nato je zbežal, trikrat obkrožil horizont, kakor bi iskal v prostora odgovora na vprašanje, ki je tlelo v njegovi notranjosti. Potem je obstal pri pastirju in ga ogledoval, se zazrl v dolino, njegove pasje čeljusti pa so se spačile v ironičnem usmevu.
In nato je odhitel s trebuhom ob zemlji, po pobočju navzdol naznanit ljudem, dat je človek, ki ga on sovraži, potreben pomoč i...
Spominjajte te CMD
MARIJ SKALAN:
Mariborski »V e č e r n J k« Jutra
MB—llllll C9 Jim-a««-.
117
Roman iz prazgodovine človeštva.
Človek, ki ljubi, ni več popoln gospodar svoje trezne volje. Mehak postane in voljan. Tutalisi ne smejo biti slabiči. Korakati morajo brezsrčno k svojini ciljem.
1 o je bilo vedno moje življenjsko geslo in biti mora tudi tvoje. Ne navzdol, kvišku se mora vzpenjati naša pot!!«
»Ravnal bom po tvojih besedah, oče.
Ako onečastim tvojo veličino, žrtvuj me svetemu biku namesto barbara.«
»Zavedaj se pomena te obljube. Sin si moj, temelj vseh mojih komaj zasnovanih zgradb. Po tvojih širokih mladih plečih se hočem povzpeti do znakov vladarja vladarjev. Če mi jih izpodmaikneš, da padem, mi ne bo žal tvoje smrti, ki bo potem samo še zadoščenje za razža-1 je nje sna mojih prednikov.«
»Trd si, oče.«
»Ker samo trdim, je izročena, moč sveta. Slabiči so le gnoj, ki pospešujejo rast velikih.«
»Trd si, a trd sem tudi jaz, ker tvar sem tvoje tvari«
»Potem ne zapravljaj po nepotrebnem
časa in besed. Pojdi in stori po dogovoru!«
Abusiris se je sklonil pred očetom, ki je sedel vzravnan kakor kip božanstva brezobzirne sebičnosti, hlepeč po uvcljav ljenju preko Tiekatomb žrtev. Pozdravil ga je in naglo odšel. Zbral je svoje najzvestejše zaupnike, jih preoblekel v meščane ter poslal v Semisiris. Kmalu so se pojavili na najrazličnejših krajih in koncih.
»Sinočnji potres je bil samo opomin,« so šepetat voljno nastavljenim ušesom. Žreci svetega bika napovedujejo še hujše strahote, če jim ne dajo žrtve, ki bi jih darovali«
»Strahota...«
»Potresi bodo porušili kamen s kamna.«
»Zaradi čarovnice...«
»Ne samo zaradi nje. zaradi oskrunjenj najvišjih postav tudi.«
»So oskrunjene?«
»So.«
»Kdo jih je oskrunil?«
»Tujec, barbar.«
»Princ iz dežele večernih gora?«
»Ta je že daleč preč.«
»Kdo potem?«
»Mladi faraon iz dežele jutrnjih planjav.«
»Asarhadan?«
»On.«
»Kako jih je oskrunil?«
»Začaral je in omadeževal samo hčerko velikega, obljubljeno junaku Tutalisu Abusirisu.«
»Ofirijo?«	, v, ,
»Njo.«	.sjf? vb
»O Ra...
»Da, prosite ga milosti, dokler ne bo prepozno.«
»Kako jo je omadeževal?«
»Duševno in telesno ... «
»In ve veliki?«
»Ve.«
»Zakaj ga ne daruje?«
»Ker misli samo na ubeglo divjaško princeso in je gluh in slep za vse drugo.«
»To je strašno.«
»V ječo meče čarovnico, da izzove srd bogov podzemlja in bogov senc pokojnih, skrunilca svoje časti in čast' Semi-sirisa pa ne vidi.«
»Groza...«
»Da, strašna groza...«
Okoli poldneva so objeli pogovori vse ogromno mesto. Mrmranje je dobilo no-
vega netiva in je postalo še glasnejše.
»Darujte svetemu biku!«
»Žrtvujte barbara!«
»Na žrtvenik z Asarhadanom!«
»Zahtevamo ritualni umor onečaščc-valca!«
»Proti palači velikega duhovna!«
»Proti svetišču na Gori prihoda!«
»Proti dvoru!«
Taki in podobni klici so vstajali iz mrmranja v glasne zahteve ter rasli v širino in višino. Napolnili so ozr'ačje, in ko so bili Abusirisovi podkupljeni podpihovalci že na varnem in ni nihče več vedel kam so izginili, je prvi val mrmranja- rahlo, a. vendar pogumno plusknil ob zidovje dvora, vzpel se po njem in se zlil med vojščake in dvorjane. In prvemu je sledil kmalu drugi, tretji, četrti, vsak močnejši. Pred dvorom Semiša Ofirisa so se zbirale zopet nove množice. Najglasnejše med njimi so bile ženske srednjih in starejših let.
»Našli so novo kost,« je dejal stražar na obzidju dvora svojemu tovarišu.
»In sedaj jo glodajo kakor gladni psi.«
»Naveličali so se čarovnice.«
»Obvestiti moramo zapovednike in poveljnike.«
»Da. Tudi jaz sem za pomiritev bogov.«
»S krvjo Asarhadana?«
Sportaie prireditve
SK Železničar v Celju. SK Železničar bo v nedeljo 12. t. m. gostoval v Celju ter odigral proti SK Celju prijateljsko tekmo.
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 12. trn. bodo naslednje tekme: v Mariboru ob 9.30 na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma ISSK Maribor : SK Rapid. Službujoči odbornik g. Kurnik. V Ptuju ob 17. na igrišču SK Drave prijateljska tekma SK Drava:ISSK Maribor komb. Službujoči odbornik g. Lešnik. V Murski Soboti ob 15.30 prijateljska tekma SK Panonija:SK Železničar kornb. Službujoči odbornik g. Kramberger.
Mariborski lahkoatleti na državnem lahkoatletskem prvenstvu v Zagrebu. Včeraj je odpotovalo v Zagreb 5 mariborskih lahkoatletov, in sicer Starman in
m
Muraus od SK Železničarja, Kangler ... Rudi od SK Maratona in Miihleisen od SK Rapida, ki se bodo udeležili tekem za letošnje državno prvenstvo v lahkoatletski. Starman in Kangler bosta starta!: na 5000 in 10.000 m, Muraus na 800 in 1500 m Miihleisen na 100, 2C0 in 400 m. Rudi pa nastopi v metu kopja.
Graški nogometaši v Mariboru. V nedeljo 19. t. m. bo gostovala v Mariboru enaistorica SK Siidbahna iz Gradca ter odigrala proti SK Železničarju prijateljsko tekmo.
Jugoslavija svetovni prvak v hazeni. Včeraj sc je odigrala v Londonu finalna tekma za svetovno prvenstvo v hazeni, in sicer med družinama Jugoslavije in Češkoslovaške. Zmagala je pred 10.000 gledalci Jugoslavija v razmerju 6:4 (3:1).
St. Ilj v Slov. gor.
Tukajšnja strelska družina priredi v sredo 15. avgusta, v primeru slabega vremena pa 19. avgusta II. letno tekmo. Lani je bila samo za domače Člane, letos pa bo za člane vseh družin. Brez legitimacije se ne bo moglo tekmovati. Nagrad bo mnogo in prav lepih. Razdelile se bodo takoj po tekmi v gostilni g. Vaupotiča. Začetek tekme ob 11. uri, konec ob 17. uri. Prihod z vlaki iz Maribora je zelo ugoden. Zadnji vlaik iz Št. lija odhaja ob 91. uri. Vabljeni so vsi prijatelji strelskega športa za ta dan na mejo.
Gospodarske vesti
Stanje delavstva v juliju. Po statističnih podatkih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je bilo stanje v juliju sledeče: povprečno je bilo zavarovanih 82.8,35 delavcev in nameščencev, torej 4.403 več kakor v juniju. Bolnikov je bilo 2.291 ali 2.70%. Povprečna zavarovalna mezda na dan je znašala 22.57 Din, celokupna zavarovalna mezda pa 1 milijon 869.666. Napraip juniju je članstvo OUZD nekoliko nazadovalo, kar je vsakoletni sezijski pojav, ki ga opažamo že ves čas obstoja našega socialnega zavarovanja. Proti koncu julija je začelo število članstva zopet nekoliko naraščati. Zadnje mesece narašča vedno bolj število moških zavarovancev, dočim je ostal letni difirencial žensk skoraj na isti višmi. Z zboljšanjem zaposlenosti pa delavske mezde padajo v glavnem že od začetka tega leta. Povprečna zavarovalna mezda na dan, ki je približno enaka faktičnemu enodnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla letos v juliju za 0.77. Celokupna zavarovalna mezda vseh članov na dan je zaradi naraščanja zaposlenosti kljub znižanju plač nekoliko večja, kakor je bila lani.
Naš denarni trg. V Beogradu se mudi deputacija zastopnikov denarnih zavodov iz vse države. Zastopani so tudi slovenski denarni zavodi. Deputacija je izročila trgovinskemu in finančnemu ministru resolucijo, v kateri prosijo predstav nikl denarnih zavodov, naj se čimpreje izda nova uredba o denarnih zavodih v smislu predlogov, ki jih je izdelal posve- juniju, tovalni odbor ministrstva za trgovino in industrijo.
Izvoz naših jabolk. Mariborski izvozniki sadja so bili brzojavno obveščeni preteklo sredo, da je bilo poslanih iz Beo grada v Maribor za 100 vagonov jabolk
cariniki Ji nrii.ivmV Kirknr Ivltrr* Krvrlrv
imeli izvozniki prijavnice v rokah, se bo pričel izvoz jabolk, ker je za izvoz toliko vagonov jabolk že prijavljenih. Poslane prijavnice pa zadoščajo le za prvo silo, ker imata Maribor in njegova okolica letos več sto vagonov jabolk za izvoz.
Dohodki mariborske carinarnice. V mesecu juliju so znašali dohodki maribor ske carinarnice 4 milijone 814.432.75 Din, in sicer dohodki uvoza 4,805.955.75, izvoza pa 8.467. Depoziti so znašali v juliju 1 milijon 71.596 Din.
Nove gospodarske uredbe. Naš poljedelski minister je pripravil uredbo o zadrugah in o zaščiti kmeta ter o denarnih zavodih. Pripravljajo pa se uredbe o kartelih, o višini trgovskih podjetij, o privilegirani agrarni hipotekarni banki ter o spremembi in dopolnitvi uredbe o maksimiranju obrestne mere.
Brezposelnost v juliju. Pri javni Borzi dela v Mariboru je bilo v juliju na novo prijavljenih ,334 brezposelnih moških in 297 žensk. Delo je dobilo 43 moških in 110 žensk. Črtanih je bilo 114 žensk in 301 moški. Stanje brezposelnih ob koncu julija je bilo sledeče: 756 moških in 248 žensk, skupno 1004. Podpor je borza izplačala 248 delavcem v skupnem znesku 28.766 Din. Stanje brezposelnih je ostalo približno na isti višini kot v
Delo dobe. Borza dela išče vzgojiteljico, ki zna nemški in francoski, strojno pletiljo, frizerko, damskega krojača, no-
žarja in lesostrugarja ter več vajencev za kleparsko, čevljarsko in kovaško
/4 Krf
Mali o
Razno
Dospelo je fruško-gorsko GROZDJE IZ SREMA lastnega pridelka. Dobite ga
Stanovanie
Tri-
ali štirisobno komfortno STANOVANJE
 ...  .............. .........oddam takoj. Naslov v upravi
vsaki dan na trgu po naipo-1 lista,	3277
voljnejši ceni. Interesenti na i 737gc,.nNin veliko naj sc obrnejo na last-: jOSOBNO STANOVANJE nika, ki se nahaja stalno v' lSe* starejši višji železniški --	-	32521 uradnik s 15- t. m. v bližini
j koroškega kolodvora
Posest
POSESTVICE
dvosobna hiša, hlev. v Rošpohu, 25.000, Hiše pri Mariboru od 20.000 dinarjev naprej; kmetije, vile, gostilne, pekarne ugodno prodala Posredovalnica. Maribor, Slovenska ulica 26.	  325S
Prodam
»Mariborskem dvoru-
Sobo odda
Elegantno opremljeno SOBO
za dve osebi z vso oskrbo ali brez oddam. Glavni trg 22-1II. 3251
_Sluibo dobi
■ UCENCA(KO)
sprejmem v trgovino s kuliini sko posodo Vicel. Maribor, Gosposka ulica 5.	3250
nunjuvuui ali V
bližini glavnega trga. Ponudbe na upravo lista pod »Stano-
vanje«.
3248
HRANILNE KNJIŽICE
vseh bank in posojilnic prodajamo. Ugodne cene- Kdor iste rabi. naj takoj piše tia Bančno kom. zavod. Aleksandrova 40.	3229
Halo!
Halo!
Od sobote, dne 11. avgusta naprej sc dobiva sveže svinjsko meso: šunke, plečeta, vrat-nina in kare po Din 8.— kg. Istotako teletina po Din 6.—, pristna svinjska mast Din 16. , domača zaseka Din 12.—, sveža sla. nina brez kože Din II.—. Svinjska jetrca Din 5.—. Plučkc Din 3.—.	3270
Stojnica v bližini Velike kavarne Glavni trg
Zablode skujševainih kur
Žalostne ugotovitve Američank.
Malo je žensk na svetu, ki bi ne hrepenele po vitici postavi, in če jim je ni dala narava sama. si pomagajo z umetnimi sredstvi. Shujševalne kure so prišle v modo in odprle so široko polje delovanja premetenim šarlatanom, če se dela shujševalna kura pravilno, lahko telesu samo koristi, ne smemo pa pretiravati, sicer zdravju zelo škodujemo. Najbolj koristi telesu naravna shujševalna kura s pomočjo športa in primerne hrane. Izborno sredstvo za shujšanje je prava poletna hrana. Več sočivja in sadja in zadostno gibanje na prostem vzame telesu naravnim potom preobilno maščobo. In tnko shujšanje je trajno, dočim si s pomočjo zdravju škodljivih sredstev samo škodujemo in debelost se kmalu povrne.
Najboljši dokaz, kako nevarne so nasilne shujševalne kure, .ie poročilo z zborovanja nove zdravniške aksdemiie v New Yorku. Akademija je prejela 20 tisoč pisem žrtev nasilnih shujševalnih kur. In vse te ženske sc pritožujejo, da so si omajale zdravje. Posledica shujševalnih kur so bile najrazličnejše bolezni, posebno živčne, rak. tuberkuloza itd. Poleg tega se ženske pritožujejo, da so dobile starikave obraze in so se na zunaj sploh močno postarale.
Po daljši debati so newyorškd zdravniki sklenili obrniti se na ženski svet s pozivom, naj se varuje nasilnih shujševalnih kur, posebno, če ženska ni duševno in telesno popolnoma zdrava. Zdravniki so ugotovili, da so mnoge ženske po nasilni shujševalni kuri izgubile plodnost. Toda tudi, če ženska ne postane p osbui-ševalni kuri neplodna, rodi slabotne otro kc, ki čutijo često vse življenje težke posledice materine lahkomiselnosti.
Ruinenokožei in belci.
Po francoskem učenjaku Pechetu kaže :'anghaj, kjer pride na vsakih 1000 prebivalcev 55 porodov, najkrepkejšo tendenco razmnoževanja mestnega prebivalstva na svetu. Šanghaju sledi Tokio s 44 porodi na 1000 ljudi, potem Osaka s 33 porodi na 1000 ljudi. Mesta, kjer so v premoči bciokožci. se rumenim naseljem niti od daleč r*c približajo. V Nevv Yorku znaša prirastek na 1000 prebivalcev komaj 19, v Buenos Airesu 17, v Londonu in Parizu pa sploh nimajo nobenega prirastka že nad 10 let. V obeh prestolnicah se drži število ljudstva na stari višini zgolj zaradi priseljevanja z dežele.
SVETOVNO ZNANA IN PRI-ZNANA ASTROGRAEOI.O-GIN.IA
Melinc Felicltas, Sodna ulica 26-111., vrata 8 zopet v Mariboru in daic vsak torek in petek od 14. do 19. ure točne podatke v vseh nujnih zadevali. Za časa Mariborskega tedna dnevno.	318"
Izdaja konzorcij »Jutia« v Ljubljani.; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.! REHAR v 'Mariboru. Tiska Mariborska 'tiskarna d. d„ predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru