Posamezna Številka 10 vinarjev«
Šlev. 82.	v ljubim v sredo, il opmo 1917.
Leto XLV.
s Velja po pošti: »
Ba oolu letu naprej.. K 26-— >a ca inaseo „ .. „ 2*20 za Numčljo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo. „ 35'—
V	Ljubljani aa domi
Za oolo ielo oaprej.. K 2V— za ea meseo „ .. K 2*—
V	spravi prnlemam mesečno „ 1-80
b Sobotna izdaja: a
Za oelo leto.....K 7'—
sa Nemčijo oeloletno. „ 9>— sa ostalo Inoismatfo. „ 121—
Inssrath
Enofitolpaa petltvrsta (72 cirn široka m 3 uim visoka ali njo
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- tn večkrat . ,, 23 „ pri večjih r.ar-tčilfh primeren popust po dogovoru.
—■; ! • ■ Poslano: Enostolpua petltvrsta po 60 v
Izhaja vsak rtan tzvscnžl nedelje in prazniko ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni rail.
Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol itev. B/m. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne —i sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. ss
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol št. 6. — P.ačnn poštne hranilntoe evitrijske št. 24.797, onvnko 26.511, bosn.-hero. št. 7568. — Upravmšltega telofona št. 168.
Demokracija aa pola.
Demokratična ideja koraka. Sedaj dso nam je brzojav prinesel velikonočno iposlanico cesarja Viljema, labko brez skrbi rečemo, da je obsegla ves civiliziran svet. Z močjo, ki je lastna mlade-iniškemu ognju in zanosu, stopa na dan, ipogled vprt vsom nasprotnikom odkrijte v oči; kot zmagovalka koraka svojo iravno pot. Pocl njenimi udarci je padlo imandarinstvo na daljnem vzhodu, nasilni in brutalni carizem leži strt na [tleli in danes priznava njeno nepobitno jnof tudi nemški cesar.
.To je pomen velikonočne poslanice, Jčatero je položil nemški cesar pred svoje ljudstvo kot najlepše darilo. Njego-iva poslanica je uničujoča obsodba jun-3serskili predsodkov, njihovega vlado-želja in njihove politične kratkovidnosti, obenem pa sijajno zadoščenje za dolgoletne težnje nemške ljudske mase tpo večjih pravicah v pruskem deželnem zboru in v gosposki zbornici. Naj sodimo o nemškem ljudstvu dobro ali Slabo, dejstvo je, cla je velika večina ljudstva v Nemčiji prožeta in pronikla demokratičnih idej, ki so moralo priti prej ali slej do veljave, boclisi z vojsko ali pa brez nje.
S svojo poslanico je dokazal nem-gki cesar, da ne mara več stati na strani tistih, ki ne marajo ali pa ne morejo razumevati »znamenj časa«, kakor je rekel njegov kancler, ampak pridružil &e je ljudem, ki imajo resno voljo in dovolj razuma, da upoštevajo tok časa in Utirajo pot, kakor pa da mu v brezmejni zaslepljenosti stavljajo ovire, dokler ne padejo sami ž njimi vred.
Velepomembna poslanica nemškega cesarja tudi za nas ni iu lic bo brez (posledic. Mi smo z Nemčijo vojaško, politično in kulturno tesno združeni in nemškega duha je več v nas, kakor domnevamo sami. Nemcem je sedanji nemški cesar nekak ideal, katerega, brezpogojno ubogajo in kateremu sledi nemška buržoazija čez drn in strn. Če Se je pa človek, kakor je nemški cesar, ki je bil doslej skoro vsemu svetu vzor sicer parlamentarno* pobarvanega, v bistvu pa precej absolutističnega režima, danes odločil, da hoče svetu pokazati, da to ni res, za kar so ga imeli, da noče biti več obdan samo od izvoljencev po rojstvu, ampak da priznava tudi duševne vrline in talente onih, kateri so Bi jih s pridnim in vztrajnim delom šele pridobili in razvili, potem bo njegova odločitev silno vplivala na ves nemški narod. Gospodstvo ljudstva pod
pametnim vodstvom razumnih mož bo dalo nemškim političnim ciljem nov pravec, popolnoma različen od dosedanjih imperialistično-nacijonalnih utopij, katerim je bila podlaga Bismarck-Treitschkejeva filozofija, in ta nova orijentacija mora vplivati tudi na razvoj naše države. Kakor je zmagala demokratična ideja v Nemčiji, tako bo zmagala tudi pri nas. Zoper to ga ni več sredstva, ker kolo časa se suče svojo enakomerno pot. Vprašanje je le, če se bo tudi pri nas našel kakšen Beth-mann-Holhveg, ki bo o pravom času razumel »znamenja časa«, in ki bo imel moč in trdno voljo, da preuredi in pre-ustroji državo na podlagi pametnih demokratič n i h načel, ali pa bomo živeli pod vlado mož, ki se bodo hoteli zmagovitemu demokratskemu gibanju upirati, dokler jih kolo časa ne bo strlo?
Zmaga demokratične ideje pome-nja rešitev tudi za nas. Ali nam more dati kak drug princip lepšo garancijo za srečno bodočnost, kakor tisti, ki se je rodil iz vse oblažujočega načela: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe? Nihče nam ne obljublja boljšega poroštva za obstoj in za miren razvoj, kakor nam ga daje pametno izvedena, vsakega nepotrebnega demagoštva čista demokratična ideja.
In za Avstrijo kot tako ne manj kakor za nas. Najbolj zamotanega in zapletenega našega notranje-političnega problema, t. j. narodnostnega vprašanja, ni mogoče rešiti na drugačni podlagi kakor na, tej, da mora imeti vsak človek in vsak narod svoj prav! Drugače ne gre, ker nc more iti. Demokratična ideja je strla vsako željo po gospod-stvu človeka nad človekom pred 100 leti, danes pa vsako željo po gospodstvu naroda nad narodom. Zato se ne bojimo nobenih novotarij. kakor se nam obetajo; če so v soglasju z demokratično idejo, bodo obstale in potem niso nevarne ne nam ne državi, če pa niso v soglasju z demokracijo, potem, bodo padle same (>o sebi. Demokracija koraka, in sicer živo!
Novo Nemčija — deniekniiiE
Berlin, 10. aprila. (Kor. ur.) Časopisje levice jo cesarjevo poslanico sprejelo z živahnim pritrjevanjem, desnica pa hladno. Oficijozni »Lokalanzeiger« pravi, da je cesar Viljem v notranje boje posegel z mirno in trdno roko. Vsakega Prusa bo veselilo, da cesar hoče navezati na preteklost. »Berliner Tagblatt« pravi z ozirom na \Vilsonov
poizkus, da bi ločil nemško ljudstvo od pruske avtokracije: »Nemški narod hoče nasproti tujini ostati v svoji hiši svoj gospodar. Razun pruske volilne reforme mora tudi cela država preustro-jiti obliko svoje vlade. Gremo nasproti sovladi in soodgovornosti ljudskega zastopa, kar bo prestolu za vedno zagotovilo priljubljenost.«
»Vossische Zeitung« piše, da je država veliko pridobila na ugledu. Zahteva, da naj se takoj preustrojijo ministrstva in državni uradi.
»Vonvarts« piše: »Po tej objavi smemo z večjim upanjem in zaupanjem gledati v prusko bodočnost. Vse politične sile naroda naj se mobilizirajo za čim bolj odločno izvršitev reforme. Da pa ljudsko gibanje zmaga, mora delavstvo neomajno vstrajati pri obrambi domovine. Ravno vsled tega razumnega in uvidnega obnašanja delavstva jc iz strankarske zahteve po novi orientaciji zrastla splošna ljudska zahteva, še bolj kakor prej zahteva zunanji položaj, da delavstvo ostane pri tem stališču. Zadnja nevtralna velesila jo sedaj odkritos topila v krog naših nasprotnikov. Cesto smo' poudarjali, da na našo voljo za brambo ne vplivajo notranja vprašanja. Pomagamo pri nemški brambi, ker je življenjski interes l judstva; toda veseli smo, da nemška vlacla v trenutku, ko novi sovražnik vnovič ogreva stare preživelo fraze o boju svobode in demokracije proti absolutizmu in militarizmu, s to poslanico dajo jasen dokaz, cla bo nemški narod sam uredil svoj notranje-politični razvoj in da ne potrebuje osrečevanja od zunaj, zlasti takega ne, ki jaha na topovskih kroglah in oklopnicah.
»Tagliche Rundschau« pravi: Poslanica daje slovo stari Prusiji.
Konservativna »Kreuzeitung« pravi: Od kanclerja nc moremo več pričakovati, da bi so ustavil na daljnem potu k uvedbi državnozborskih volitev za Prusijo in na polu k popolni demokratizaciji Prusijo ju Nemčije.
Kodanj, 10. aprila. (Kor. u.) Velikonočna poslanica cesarja Viljema je povsod v ospredju in je bila sprejela želo ugodno. »National Ticlende« piše: Cesar Viljem je pokazal, kako Nemčija napenja vse svoje sile, da izvede tudi zadnji kos vojne. »Politiken« piše: Če v Pru-siji in Nemčiji zmaga demokracija, mora priti do podobnih reform tudi v ostali Nemčiji, kjer zastarela ustava, še zatira demokratična stremljenja. Popolnoma nova Nemčija, katero smo že dolgo videli na obzorju, se po tej posla-
nici kaže v daleč vidnih obrisih: Nova demokratična Nemčija.
Ive smeri v iirvalski polili.
V madžarskem listu »A Monarchia^ je izšel pocl Zgornjim naslovom članek bivšega hrvatskega bana in ministra, tajnega svetnika grola Teodorja Pejačeviča. Pisatelj z ozirom na sedanjo vojsko dokazuje, cla postajajo tucli v sedanjem času ogrsko-hrvatski odnošaji čezdalje trdnejši. Nato preide pisatelj na delo zadnjega zasedanja hrvatskega sabora in pravi, cla je razprava o adresi potrdila, kar je on o ogrsko-hrvatskih odnošajih že omenil. NesctrOra zvestoba hrvatskega naroda, njegova lojalnost nasproti dinastiji in monarhiji gre sporedno z iskrsno privrženostjo za dr-; žavnopravno zvezo z Ogrsko. Adresa hr-j vatskih strank, ki zastopajo večino Ijud-I stva, vidi in zahteva bodočnost hrvatskega j naroda v tej zvezi, v spoštovanju nagod-ber.ega zakona in kiiltiviranju bratskega I sporazuma z ogrskim narodom. V adresi | jc najboljši dokaz državne zvestobe Hrva-j tov.. Al! iz adrese sc vidi tudi-to,. da ie tre-| ba sedanji okvir njcds§bojnlh odnošajev j revidirali, Večina *e!i, da os!-?nc državno-j prf.vnn zveza z Ogrsko, toda vsi'Hrvati so i edini v tem, di se bodoča ureditev Hrvat-I skega kralzcsh'.-! rc orvnii. samo na dennS-I njo Hrvatsko in Slavonijo. Da je nastala i potreba razširiti narodni okvir 'uvatstva, v tem vprašanju so složni najkonsevva^iv-ncjši unionisti z naieksiremnejšp drž^vno-pravno cpozic/jo.
mMm 8 w»m položaju.
Berlin; 10. aprila. (K. u.) Gcncraifeld-maršal Hindenburg jc karolinškemu zastopniku španskega lisb.' »Vanguardin (Barcelona) Domingucz RodV.e dejal med drugim sledeče: če jc bila neomejena podmorska vojska sklenjena kljub moKfloMt ameriške pomoči za entento, sc jc poč la pomoč smatrala za lahko. Ameriške vojne dobave ententi so dosegle že tak obseg, da večjega sploh ni mogoče. Istočasno nameravajo sedaj sestaviti armado pol milijona do dveh milijonov mož. Tako armado opremiti in kljub temu dobavljati ententi v dosedanjem obsegu, jc izključeno. Mate-rijelna pomoč v doglednem času nc bo mogla bili velika: da sc jo trajno zmanjšuje, je naloga naših, podmorskih čolnov.. Če doslej angleško brodovje s pomočjo francoskega, italijanskega, ruskega in japonskega ni moglo premagati nevarnost podmorskih čolnov, je tudi ameriško ne bo moglo. Ententa nima nobenega orožja proli podmor-
LISTEK.
Sveiobar. «
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjcc.
(Dalje.)
Dolga hrastova miza se je raztegala po obednici in kipi raznih vitezov so stali po kotih.
»Le poglej, kako grdo gleda,« reče Svetobor Koclju in se ustavi pred kipom, ki je predstavljal viteza v jeklenem oklepu in s kapo zakrivačo ob strani. Stavil bi, da je to eden izmed roparskih vitezov slra-žiškega gradu.«
»Čudno to. Kranjski mejni grof pa trpi roparske viteze pod svojo streho.«
V tem se prikaže v obednici hišni gospodar. Po navadnih pozdravih posadi goste okrog mize in hlapci so nosili mesa in vina na mizo.
»Veseli me, da se niste izognili moje hiše,« začne hišni gospodar. »Ali vedel bi vendar le rad, kaki so vaši cilji in vaša pota?«
»Presvetli kardinal potuje v Ratisbo-no, poslan od oglejskega patrijarha, midva z brnškim proštom se vračava iz Rima,« odgovori stari Kocelj.
»Veseli me, odlični prijatelji, in koliko časa me boste počastili s svojim ob-
iskom?' povpraša spet mejni grof Kranjski.
»Jaz in moji odrinemo takoj, ker se nam mudi,« odgovarja kardinal. Prosili bi te samo, milostni mejni grof, da nam zamenjaš konje, ker so naši utrujeni do kraja.«
»Dokler ne dobim zadoščenja v turnirju, ne gremo dalje,« se oglasi možniški gaštaldo. > Milostni grof Kranjske, ali nam dovoliš takoj po zajutrku dvoboj na dvorišču?«
»Čast mi je, ako se turnir izvrši pred mojim gradom. Vendar bi rad vedel, kdo se bo bojeval, kako se bosta dvobojevala in zakaj se bosta dvobojevala?« povpraša domači grof.
»Jaz sem nasprotnik možniškenui grofu,« odgovarja Svetobor; dvobojevala se bova na konjih s težko viteško opravo. Zadoščenja iščem, ker je moj nasprotnik žalil verske obrede.«
»In jaz, ker je češki knez žalil moje slovensko pokolenje,« pristavi gaštaldo.
»Prav tako, borilca! V pol ure bo vse pripravljeno. Kar v orožarno ju pelji. Ti-polcl,« ukazuje grof Ortenburški in prijazen nasmeh je krožil na njegovih ustnicah,
»Mlada kri, kaj hočemo? pravi Kocelj.
»Tudi mi smo bili taki, odvrne Or-lenburžan.
»Meni sc zdi vendar le vsa stvar nekoliko premalenkostna, da bi morala zaradi nje tvegati življenje dva človeka,« reče kardinal.
»Res je,« potrdi škof Urh in založi grižljej.
»Vsak je sam svoje sreče kovač,« do-dene kardinal.
»Koliko časa ostaneš ti pri nas, častitljiva starina?« povpraša zopet Orten-buržan kralja.
»Do jutri, ako je tvoja volja. Utrujeni smo in treba je dobrega odmora, da zopet čili prejašemo Jezerski vrli,« pojasnjuje Kocelj.
»Prav tako, prijatelj! Imava si marsikaj povedati. Časi so resni,« skonča hišni gospodar.
V tem sc je na dvorišču zbiralo vedno več ljudi. Hlapci so posuli s peskom obširno dvorišče in po spodnjih hodnikih so sc shajali grajski posli, pa tudi drugi Kranjci. Nad glavnim grajskim vhodom je bil pripravljen balkon za gospodo in pogrnjen z baržunastimi preprogami. Po kotih hodnikov so stali kamenili vitezi z dolgimi bradami in osornimi pogledi.
Zvonček zazvoni in borilca sc prika-žeta, vsak od ene strani. Žrebca sc spe-njata in otresala z glavo, odeta v železne oklepe in obrzdana s srebrnimi konopci. Viteza sta bila vsa v železflih oklepih, bronastih kapah, oborožena z mečem in
sulico.
»Udari, ki si izzival moje prepričanje!« se oglasi Svetobor, vzbode svojega žrcbca, da sc je povspel na zadnji nogi in stegne svojo sulico proti tekmecu. Njegov žrebec jc naskočil, ali sulica jc zdrknila ob pasastem oklepu nasprotnika.
»Slabo si meril, oglejski patrijarh!« zakliče Leopold in vzbode svojega žrebca, ki se požene v nazaj skakajočega Sveto-borovega vranca, in možniški grof sune s svojo sulico pod nasprotnikovo ramo, da bi ga prevrnil s konja. Ali sulica jc odletela ob bronasti oklep in Svetobor za-sramuje svojega nasprotnika:
»Slovenca sc šteješ, pa si Talijanom metla in Nemccm (.oporišče!,;
Žrebca sc poženeta, treneta skupaj, a tucli sulici se križata, da zazveni jeklo v zraku. Bronasti kupi se zagugljeta, sulici pa obtičita v zraku.
»Slava obema!'< sc čuje glas z balkona.
Žrebca se penita, jezdeca se psujeta, v pesku se delajo globoke jame.
Svctoborov žrebec zadene pravo razmerje, se povzpne, češki knez zavih ti sulico z vso močjo in jo porine v prsi nasprotnikovega rjavca. Sulica spodrkne, rine pod kožo in — rjaveč se zvali znak. Leopold odskoči na tla, Svetobor pa zavihti oknaveno sulico in jo vrže nasprotniku Dfed noto.	iDalje)
skim čolnom in morska zapora traja z rastočim učinkom dalje. Čimveč ladij plava po Oceanu, tem večji bo plen podmorskih čolnov. Tudi pri najintenzvvnejšem delu in največji podpori ententinih držav z od-pošiljatvijo inštrukcijskih častnikov itd. se ne more računati s tem, da bi v najboljšem slučaju pred letom dni bil ameriški ekspedicijski zbor pripravljen za vkrcan-nje v Evropo. Tudi mi smo ukrenili vse potrebno. Fronta je tako utrjena in zasedena, da bi general Brusilov tudi z največjimi žrtvami ne mogel doseči nobenega uspeha.
Da dogodki v Rusiji pospešujejo naše načrte, ne more nihče tajiti. Lani smo iz strategičnih vzrokov potrebovali svoje rezerve, da smo odbili vpad Bru.silova. Kljub temu je bil angleško-francoski napad odbit. Danes je pa čisto drugače.
Zahodna fronta je postala tako močna, da bo vzdržala vsak, napad. Pri absolutni varnosti vseh front razpolagamo danes s tako močno in pripravljeno rezervo, kot še nikdar v tej vojsk)', jZa obrambo ali napad na vsakem polju^ein mestu.
Danes po šele dveh, jnesecih podmorske vojske vaim že lahko rečem, da je bil naš račun pravilen. Pot,-po kateri smo vpoštevajoč vse nevarnosti krenili, pelje k cilju. Prevdarili smo YS^,možnosti in po najboljši človeški vednost*, in vesti izvolili tisto, ki vodi do zmage in do miru.
Vojni minister
Cesar ga imenuje za armadnega poveljnika. n
~~ Dunaj, 10. aprila. (K. u.) Streffleurs Militarblatt poroča: Cesar je izdal naslednje lastnoročno pismo:
Lhibi generalni polkovnik' baron pl. Kro-batin!
Vaši prošnji, naj Vas odvežem mesta vojnega ministra, milostno ugodim in Vas imenujem za armadnega poveljnika ter Vam izrekam v hvaležnem spoštovanju Vaših zaslug Moje posebno priznanje.
Laksenburg, 8. aprila 1917.
Czernin 1. r.	Karel 1. r<
2 ;*; *
Budimpešta, 10. aprila. Vse ogrsko časopisje registrira poročilo o odstopu vojnega ministra pl. Krobatina in imenuje kot naslednike: podmaršala pl. Schleyer-ja, generalni. Bardolf-a in generalnega polkovnika barona Huzai. »Pester Lloyd« imenuje tudi ime bivšega vojnega ministra pl. Auf-fenberga.
Notranja politika.
Predsednik
jni
nb
Poslovnik.
Dunaj, 10. aprila. Parlamentarna korespondenca javlja, da bo zbornično predsedstvo nov poslovnik poslalo strankam koncem aprila.
»Češkega Svaza« poslanec Stanek
ie povabil dr. Korošca na posvetovanje na Dunaj.
Tisza v škripcih.
Budimpešta. Poslanska zbornica ima sejo v četrtek. Voditelj ljudske stranke Rakovszky bo z ozirom na dr. Kranzovo afero osvetlil kupčije nekaterih ogrskih velebank. Szmreczanyi bo zopet interpeli-ral o velesrbski propagandi. Tisza ni prav dobre volje, ker bo grof Karolyi z ozirom na velikonočno poslanico cesarja Viljema zahteval razširjenje volivne pravice. Govori se, da misli vlada še ta teden zbornico odgoditi za daljši čas; opozicija pa bo zahtevala, da naj zbornica takoj začne razpravljati o volivni reformi.
Ogrski politiki pri cesarju.
Ogrski listi poročajo, da cesar kmalu po Veliki noči pride v Budimpešto in bo ondi sprejel poslance Totha, Štefana plem. Rakovskega, Vaszonyja, Lukaisa, barona Langa, barona Voiniča.
Bii pri Rrraso.
Na zapadni fronti so Angleži pričeli ples velikih pomladanskih bitk. Pehotna bitka na prostoru Lens—Arras je sledila temeljiti artiljerijski pripravi, ki se je pričela 3. aprila. Napad je bil izvršen v širini 20 km v smeri proti Douai; v prvem navalu se je sovražniku sicer posrečilo, da je vdrl v nemške postojanke, vendar jih pa ni nikjer predrl.
Vsporedno s to bitko je, kakor se zdi, nameravan večji francoski sunek med Soissonom in Reimsom. Ta, kakor tudi angleški napad pri Arrasu, sta dol velike angleško-francoake pomladanske ofenzive, ker je bil velikopotezni napadalni načrt vsled Hindenburgovega strategičnega manevra izjalovljen.
Angleži najbrže upajo, da bo bitka pri Arrasu olajšala napredovanje južnih sosednjih armad čez ozemlje, ki so ga Nemci izpraznili. Pa. Inrli politični vzroki so vplivali na sklep, da s.e ures-
niči vsaj en del starega pomladanskega načrta: Pomirjenje javnega mnenja v zaledju, ki je bilo vsled Hindenburgovega manevra bridko razočarano, poskus vplivati na Rusijo, kjer se innože glasovi, ki govore za izstop Iz zveze, ki služi le angleškim koristim.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. aprila. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kralj evlfia Rupreta.
Potem ko so več dni močno streljali s topovi in z metalci min, so napadli Angleži včeraj zjutraj, potem ko se je streljanje besno pomnožilo, na 20 km široki bojni črti naše postojanke. V trdem boju se jim je posrečilo, da so po cestah, ki vodijo iz Arrasa, vdrli v naše postojanke, a posrečilo se jim ni. da bi bili prehilL Proti premoči sta v žilavem vztrajanjn imeli dve naši diviziji znatne izgube. Jugovzhodno Yporna so vdrle naše naskakovalne čete do čez tretjo anrtleško ?rto, razstrelile so bivališča in so vrnile s približno 50 ujetniki, s 7 strojnimi puškami in metalci min nazaj.
Bojna črta nemškega cesar« j e v i č a.
Napad z ognjem pri Laffaux sever-novzhodno Soissonsa se je zrušil v našem ognju. Ob Aisne in pri Reimsu se je od opoldneva dalje topništvo živahno bojevalo. V zahodni Champagni na obeh straneh Fresnesa so naši poizvedovale! z napadi ujeli 38 Francozov.
Vojna skupina vojvoda Alberta Wurtemberškega.
Nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. aprila zvečer. (Kor. ur.) Uradno:
Na iužnem bregu Scarpe so se izjalovili po močnem ognju iznova podvzeti angleški napadi.
Na Aisne bojni črti so je bil živahen topovski boj.
Angleško uradno poročilo.
9. aprila. Operacije se nadaljujejo po načrtu in uspešno. Naše čete so osvojile sovražne postojanke od Henin-sur-Cojeut do južnega roba Givenchy-en-Gohelle v globini dveh' do treh milj. Naše prodiranje se nadaljuje. Sovražne prednje obrambne naprave na tej fronti, vševši greben Vimy, ki so ga vzele kanadske čete, smo danes zgodaj zjutraj osvojili.
Obrambne naprave obsegajo mrežo strelskih jarkov, utrjen kraj Neuville Vi-tasse, brzojavni grič Tilloy-les-Mofflando, opazovalni grič Saint-Laurent-Blayny, Les Tillculs in selo La Folie. Nato so naše čete prodirale dalje in vzele druge sovražne obrambne naprave, ki obsegajo poleg_mo-gočno utrjenih jarkov utrjene kraje Feu-chy-Chapel, Feuche], utrdbo vNeidera-bad«, Athies in Thelus,
Do dveh popoldne smo na naših zbirališčih našteli 5816 ujetnikov, med njimi 119 častnikov.Štetje ujetnikov še ni zaključeno. Od teh spada velik del bavarski diviziji, ki je v današnjem boju imela velike izgube. Med zaplenjenim vojnim materija-lom so topovi, številni možnarji za jarke in še ne preštete strojne puške.
V smeri proti Cambray smo v bližini gozda Havricourt zopet napredovali. Vze K smo vas Pontru in Le Vergnier.
Odločilna bitka? Berlin, 10. aprila. Vojaški sotrudnik lista »Vossische Ztg.« piše: Veliki boj pri Arrasu smemo smatrati kot odločilno veli-
ko bitko. Pričela se jc nenadoma. Že naprej se je videlo, da sovražnik ne bo več poskušal frontalnega predora. Bitka se je temveč razvila na obeh krilnih točkah na severu pri Arrasu, na jugu približno pri Soisunu.
Izpremembe v francoskem poveljstvu.
Baselj, 10. aprila. V francoskem vrhovnem poveljstvu se bodo izvršile važne izpremembe, General Foch bo odstavljen. General Gourand, ki se vrne iz Maroka, bo zopet dobil prejšnje poveljstvo.
Zelo resen in kritičen položaj Anglije.
Berlin, 10. aprila. (K. u.) V listu »lm-perialist« piše znani letalni strokovnjak Pemberton Billings: Anglija je sklenila, da se bo vojskovala le z Nemčijo, ker se moramo do konca vojskovati. V tem slučaju bi mi strašno vojsko Čutili, Nemčija bi se pa le igrala s svojim zračnim brodovjem in s svojimi podmorskimi čolni. Če se Nemccm sploh kdaj posreči, da bodo uničili našo deželo, je to le mogoče z vojsko v zraku in pod vodo. Ako se celo Rusija nagne na našo stran, bi ne mogli na zahodu zaradi zaostalosti v zraku zmagati, a če se nagne na stran naših sovražnikov, postane nevaren obstoj našega naroda. Naš položaj je zdaj zelo resen in kritičen.
Obletnica irske vstaje.
Amsterdam, 10. aprila. (Kor. ur.) »Allge-meen Ilandelsblad« poroča iz Londona, da se je na oblotnico ii*ske vstaje podalo mnogo oseb iz okolice Du-blina v glavno mesto, ker so pričakovali demonstracij. V nedeljo zvečer so na stolpih poštnega poslopja, ki jc lani vstašem služilo kot glavni stan, razobesili orančno-belo-zelene zastave republike. Tudi Nelsonov steber so okrasili z republikanskimi zastavami. Policija jc odstranila zastavo s poštnega poslopja. Zastava je padla na tla, kjer jo je množica raztrgala na kosščke in te razdelila med navzoče. Pozneje so na cesti izžvižgali in s kamenjem obmetavali policijo. V poncleljek je bilo zopet mirno.
Vojska z Kalijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Bunaj, 10. aprila. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
10. aprila. Ob celi fronti v Lagarin-
ski dolini, pri Mone Sief (Cordevole) in vzhodno od Gorice osamljeno delovanje obeh artiljerij in patrulj. Na Krasu je v noči od 8. na 9. aprila sovražnik napadel naše izpostavljene postojanke, ki .smo jih pred kratkim severno od Hudega Loga zasedli, napad so naše baterije zlomile, še predno se je mogel razviti.
italijanske častniške izgube.
Dunaj, 10. aprila. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Po neki zasebni statistiki so Italijani izgubili od začetka vojske na mrvih 13 generalov, 130 polkovnikov in podpolkovnikov, 218 majorjev, 1114 stotnikov, 998 nadporočnikov in 3569 poročnikov.
Težave s preskrbo v Italiji.
Lugano, 10. aprila. Vsa poročila soglasno potrjujejo, da so preskrbovalne težave v Italiji vedno večje. Milanski list »Italia« piše, da je imel poslanec mesta Como predavanje, v katerem je obžaloval v različnih krajih nastale male nemire, Prebivalstvo mora potrpeti. Preskrbovalne komisije po provincah narede vse, kar je v njih moči, vlada je pa dala na razpolago popolnoma nezadostne množine sladkorja, riža, koruze in pšenice.
Vojska z Rosi in Romnni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. aprila. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. aprila. Veliki glavni stan:
Položaj se ni lzpremenil; le zmerno so streljali in nastopali na predpolju.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
8. aprila. Severno od Brzezanov pri Avgustovki in Komontri je sovražnik po artiljerijski pripravi napadel našo postojanko, pa je bil odbit. Zapadno od me6ta Tomnatska jc močan sovražni oddelek, podpiran po artiljerijskem ognju kakor tudi po metalcih bomb in min, udri v naša jarke, pa je bil kmalu z našim protinapadom prepoden.
Dva lepa uspeha naših letalcev.
Dunaj, 10. aprila. (Kor. ur.) Iz voj« nega tiskovnega stana se poroča: Nai rumunski fronti so naši letalci dne 3« aprila zopet dosegli dva lepa uspeha* Naše letalo — opazovalec praporščak! Henrik pl. Taragul, pilot desetnik; Franc Klemont — je v zračnem boju se« strelilo sovražno letalo vrste Nicuport« Napad našega letalca je bil tako drzno silovit, da se je sovražno letalo dvakrat prekucnilo in padlo med lope vzhodno od T rotusa. Isti dan je neko drugo na« še letalo izvedlo drzen junaški čin. Nad« poročnik Hugo Matzenauer kot opazo^ valeč in desetnik Arpad Ivolba kot pi« lot sta bila s svojim aparatom med opa« zovalnim poletom napadena najprej od letala vrste Nieuport in kmalu nato od dvokrilncga letala Voisin. Razvili so bq ljuti zračili boji, v katerih je naše nad« vladalo. Obe sovražni letali sta bili pre-podeni in sta se pri Comanesti spustili na tla. Opazovalni polet se je nato Z dobrim uspehom nadaljeval. Uspeh jo tem večji, ker je šlo pri tem za najboljša sovražna letala, nad katerimi sta naši letali nadvladali.
Nemški napad ob Stohodu.
Lugano, 10. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda, da cenijo ruske izgube ob Stohodu na 20 do 25 tisoč mož. Sovražni napad je bil izvršen nepričakovano, pa ne z izredno močnimi silami. Sovražnik skoro gotovo ni imel več kot poldrugi armadni zbor, ojačen k večjemu z eno divizijo.
Radi poraza pri Stohodu odstavljeni poveljniki.
Kodanj, 11. aprila. (K. u.) Iz Petrograda: Vojni minister Gučkov je, ko se mu je poročalo o porazu pri Stohodu, takoj odstavil radi zanemarjenja dolžnosti poveljnika dotičnega odseka generala Lecka in zbornega poveljnika generala ManuŠev-skega.
Razpust rumunske zbornice. Petrograd, 10. aprila. Rumunski državni zbor so nenadoma razpustili. Pravijo, da Bratianu gotovo odstopi. Sledil mu bo najbrže Take Jonescu.
Bojna črta rta zahodu.
Na ji
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. aprila. Uradno: Južno Ohridskega jezera so naše naskakovalne čete privedle nekaj Francozov iz sovražnih jarkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. aprila. Veliki glavni stan:
Nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff,
Turčija v vojski.
Rusko uradno poročilo. 8. aprila. Kavkaška fronta. Pri Kizil-
rabatu so se naše čete združile z angleškimi bojnimi silami.
Poročita iz nove Rusije.
Vojaki in delavci.
Bern, 11. aprila. »Petit Parisien« poroča iz Petrograda: Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta je sprejel odpo-slaništvo nekega gardnega polka na bojišču, v katerem sta bila dva častnika in pet vojakov. Odposlaništvo je vprašalo predsednika, zakaj da petrograjski polki še niso prisegli zvestobe novi začasni vladi. Predsednik Čcidze je odgovoril, da se bo to zgodilo kmalu. Petrograjske revolucijske čete bodo proti nekemu prejšnjemu sklepu poslali na bojišče. Čeidze je dalje izjavil, da je izvršilni odbor dume ponujal ministr-
ska mesta začasni vladi. Socialni demo-kratje so pa ponudbo odklonili, da oči zunaj ložjc nadzorujejo dejanja vlade. Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta se trenutno ne namerava polastiti moči, a v gotovih okolnostih to ni izključeno. Odposlanstvo je zahtevalo, naj odobri vse ukaze delavsko-vojaškega sveta armadi vojno ministrstvo, da si povelja ne bodo nasprotovala in da nc bo nastala anarhija. Odposlaništvo je nato nujno pozvalo pe-trograjsko delavstvo, naj zagotovi dela, ki so potrebna za obrambo dežele. Mnenje odposlaništva odgovarja mnenju cele armade, ki izraža vsak dan zaupnico začasni vladi. V Petrogradu se pa politični po'ožaj ne izpremeni. Izvršilni odbor ne more delavcev spraviti nazaj v tvornice in ponoviti discipline v vojašnicah.
Narodno posojilo sc ne bo razpisalo.
Kodanj, 11. aprila. (Kor. ur.) Iz Petro-grada poročajo: Takozvanega posojila prostosti ne bodo razpisali. Boje se neuspeha, ker premožni sloji novi vladi ne zaupajo. Industrijske kraje vznemirjajo trajne stavke in ker sc natančno izvaja osemurni delavnik; agrarni kraji so pa vznemirjeni radi radikalnih zahtev, naj se razdeli zemlja med delavce.
Komisarijat v Odesi,
Amsterdam, 11. aprila. (K. u.) »Ti-Aies« poročajo: Mesto in okraj Odesa upravlja revolucijski odbor, ki ga sestavljajo zastopniki armade, mornaricc in delavcev. Odbor sc naziva »komisarijat«. Odstavili so vse uradnike prejšnje občinske uprave in jih večinoma zaprli. Dijaki pravosodne fakultete so odstavili dva profesorja.
Delavski zbor 20. aprila.
Kodanj, 11. aprila. (Kor. ur.) Člani sveta delavskih delegatov v celi Rusiji so 20. aprila pozvani na državni svet. Sklepali bodo o skupnem nastopu vseh ljudskih strank v Rusiji in o enotnem programu glede na volitve ustavodajalne zbornice. Pravosodni minister Korenski sc zelo zavzema za enoten nastop vseh delavskih skupin in za skupen sedanjemu času primeren program.
Nastop z?s'opnikov delavcev in vojakov za mir.
Stockholm, 10. aprila. »Svenska Dagbladel« poroča iz Haparande: V Petrogradu so se pogajali zastopniki delavstva in vojaškega svelaz zastopniki posameznih čet na bojišču o nadaljevanju vojske. Začasno vlado so pozvali, naj odkrito in javno izjavi, da v sedanji vojski nc namerava ničesar anektirati in da je vsak čas pripravljena skleniti tak mir, da sc bodo vse države odpovedale osvojitev in vojnih odškodnin. Dokler sc take izjave ne bodo podale, naj Rusija nadaljuje vojsko Jo, cla se brani. Socialisti bodo začasno vlado lc toliko časa podpirali, dokler ne bo zapustila revolucijske poti. Te izjave sc krijejo z izjavami Czernina in Bethmanna Iioll-wega. Miljukov je preveč zvezan z angleškim veleposlanikom. Drugi zunanji minister in druga vlada bo morala Rusiji izposlovati mir.
Mirovni pogoji delavskega i« velikega odbora.
Petrograd, 7. aprila. (Kor. ur.) Izvršilni odbor delavskih in vojaških poslancev je obsodil vse struje, ki bi nameravale omajati ogrodje armade. Po daljši razpravi je sklenil: Začasna vlada naj naznani celemu svetu, da bo Rusija v lastno obrambo toliko časa nadaljevala. vojsko, dokler ne bosta Nemčija in Avstrija izjavili, da so odpovesta osvojitvam in da sta voljni pogajati so za mir, ne da bi zahtevali odstop zemlje ali vojno odškodnino.
Kongres kadetov.
Petrograd, 11. aprila. (K. ur.) Agen-tUra: Na kongresu stranke narodovo svobodo (kadetov) so po posvetu o zunanji politiki začasne vlado izjavili zunanji politiki začasne vlade popolno zaupnico, ker temelji na zvestobi nasproti sklenjeni zvezi. Kongres poziva colo Rusijo, naj se zbira okolu vlade 111 ji omogoči nadaljevati vojsko uo zmage in do trajnega miru, ki bo zagotovil svobodo narodov in zmago demokratov nacl zvezo reakcionarnih monarhij.
Kerenski zn demokratično republiko.
Petrograd, 10. aprila. (K. u.) Agentu-ra: Pravosodni minister Kercnrki. zastopnik demokracije v začasni vladi, jc govoril zastopnikom vojakov: Svojega mesta nc bom zapustil, dokler ne bo zagotovljena demokratična republika, ker sodelujem v vladi kot zastopnik demokracije. Vlada bo v kratkem izjavila, da jc Rusija opustila^ vsak načrt o razširjenju ozemlja in da bo do skrajnosti braniki, priborjeno svobodo.
Volitve v ustavodajaln; zbor.
Rotterdam, 10. aprila. »Daily Ncws". javljajo iz Petrograda: Delavski svet jc razpisal splošne volitve za ruski ustnvn-jteialm zbor 26. m 27. aprila
Anarhija v ruskih tvornicah,
Stcckhclm, 10. aprila. Popolno anarhijo v ruckih tvornicah razkriva opis petro-grajskega delavskega sveta. Delavce nujno pozivajo, naj vse store, kar bi povzročilo nered. Delavci groze, da bodo tvornice razstrelili in stroje poškodovali, če nc bodo sprejeli njih zahtev. V Putilovih tvornicah so pretepli ravnatelje in j h spodili; delavci so sami prevzeli vodstvo. Posledice čutijo že tudi v armadi na bojni črti.
Posebna araiada v obrambo nove vlade.
Bern, 10. aprila. (Kor. ur.) »Temps« poroča iz Petrograda: V Rusiji so ustanovili takozvano posebno armado, ki se žc nahaja na bojišču. Poslanec Efromov jo izjavil, cla je posebna armada prisegla zvestobo začasni vladi in da jo bo proti vsakem vplivu branila. Če i>i se razmere začasne vlado z drugimi strankami poostrile, se bo postavila posebna armada na stran vlade in dume.
Reorganizacija ruske pravoslavne duhovščine.
Z reorganizacijo ruskega pravoslavnega episkopata je v zvezi cela vrsta reform med nižjo in višjo rusko pravoslavno duhovščino. In sicer niso le reforme samo osebnega značaja, ampak so namenjene v prvi vrsti celemu duhu in toku v pravoslavni cerkvi. Petrograjski metropo-lit knez Uptomskij namerava izdati, kakor poroča. »Utro Rosyi'<, celo vrsto odredb, ki imajo namen zbližati rusko pravoslavno duhovščino s provizorično vlado države.
Enakopravnost judov v Rusiji,
Frankobrod, 10. aprila. »Frankf. Ztg. poroča iz Petrograda: Dne 3. aprila so podpisali ukaz o popolni enakopravnosti judov.
Rusija pošiija begunce v inozemstvo.
Etr.ckliolm. Ruska vlada jo začela rumic: >o in srbske begunce, ki razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi, pošiljati v inozemstvo. S posebnimi vlaki so dospeli v T-Iaparando žo mnogoštevilni Rumuni in Srbi iz inteligenčnih iu finančnih krogov ter odpotovali dalje na Francosko in v Švico. Na Angleško ni šol noboclon teh beguncev. Iz tega sklepajo, da se angleška vlada radi pomanjkanja živil brani sprejemati begunce iz Rusije.
Finski deželni zbor.
Amsterdam, 9. aprila. (K. u.) »Allge-meen Handelsblad« poroča iz Petrograda: Finski deželni zbor se je po> dolgem odmoru zopet sestal. Za predsednika je bil izvoljen socialist Mannes.
Car bolan.
Stockholm, 10. aprila. Carjevo zdravje sc jc zadnje dni zelo poslabšalo. Več dni ne zapusti svoje sobe in sedi več ur na postelji. Listi izražajo bojazen, da nc bi se carjev duh omračil.
Postopanje z generali v Rusiji.
Stockholm, 10. aprila. Generala Ivanova so izpustili na svobodo. Pismeno je moral obljubiti, cla bo zvesto držal z začasno vlado in da Petrograda nc bo zapustil. Ivanova nadzoruje Korenski. Prejšnji vojni minister general Suvajev jo bil imenovan za člana vojnega sveta. Generala Moskickega je pozval Gučkov nujno v Petrograd, cla bo sodeloval pri preosnovi armade.
Nikolaj Nikolajevi«.
Kodanj, 10. aprila. Veliki knez Nikolaj Nikolajcvič je v spremstvu dveh policijskih komisarjev došel na svoje posestvo Alupka pri Jalti na Krimu.
flgeli zal levijo nisKo zemljo.
Berlin, 1.0 aprila. Voss. Ztg.'< javlja: Z Anglijo se jc stari vladi nekoliko časa prej, predno je bila strmoglavljcna. pogajala o zastavi Esiknda in Livlanda za novo miliardsko posojilo, a angleška vlada je zahtevala, naj odstopi obrežja in otoke v Finskem in v Riškem morskem zalivu tudi po vojski v najem. Zdaj so os pričeli zopet pogajati. Zanmivo jc. ker se pogajanj udeležuje Uid: veleposlanik Združenih držav. Anglijo sc jo cbveaala, da bo opirali-šča, ki nadvladujejo ruski del Vzhodnega morja, v kratkem utrdila in jih izpremenila v letalne in podmorske postaje. Med vojsko naj bi poveljevali ruski baltiiiki mornaric: Angleži; ko bo vojska končana, bi ostale te točke preti najemnini v angleški posesti, Najemninske pogodbe bi ugasnile, kadar bi Rusija vrnila svoja posojila.
London, 10. aprila. (Kor. ur.) Reuter: Iz Haparande ;;o poroča: Angleška vlada so pogaja z izvršilnim odborom v Petrogradu, cia bi zasedli Angloži zemljo v severni Rusiji in da bi Rusiia odstopila Angliji ruska ozemlja, med njimi tista, ki jih imajo zdaj zasedena nemške četo. Anglija zahteva jamstva, da nastopi Rusija z vsemi silami in sredstvi za osvoboditev teh ozemelj.
Angleži nezadovoljni z Rus!.
Kcdanj, 16. aprila. (K v.) -Deni piše: Angleška vlada ie namignila novi ru-
ski vladi, da z razvojem političnih dogodkov v Rusiji ni zadovoljila, posebno ker so odstavili carja Nikolaja. Buchananu je bilo pred revolucijo le naročeno, naj podpira liberalne stranke v njih boju proti sedanjemu načinu vlade. Padec dinastije in ustanovitev republike v Rusiji ni odgovarjal željam Anglije. Buchanan sam je rekel, da ni zadovoljen, ker se ruski liberalci pri svojih zadnjih ukrepih niso posvetovali ž njim.
Mlaki.
Nova Rusija in Poljska.
Pod naslovom »Novaja Rossija i Pol-ša« jc objavil publicist J. Clemens v petrograjski »Rječi« dne 16. marca daljši članek. v katerem skuša dokazati, da jc usoda bedoče svobodne Poljske najtesnejše združena z usodo svobodne Rusije. V bodočnosti morata korakati obe državi in oba naroda roko v roki. Samo potom take rešitve verašania upa avtor, da je mogoče uspešno razvozlati dosedanje sporne zadeve.
Šolslvo m Poljskem. — Vrnitev 19,000 poljskih intern<raiicev.
Krakovski >^Kuryer Codzienny« poroča iz Varšave, da je dobil poljski državni svet uradno obvestilo, da se bo v kratkem celokupno šolstvo na. Poljskem podredilo kompetenci naučnega oddelka v poljskem državnem svetu, čegar ravnatelj je namestnik kronskega maršala vitez pl. Pomorski-Mikolowski, Ob enem je sprejel državni svet uradno obvestilo, da bo približno 10 tisoč civilnih oseb internirancev iz Poljske spuščenih na svobodo in se bodo smeli iz ujetnških taborov vrniti domov na Poljsko.
Frankobrod. »Frankfurter Zeitung« poroča, da jc odposlal ukrajinski oclbor v Švici brzojavko, naslovljeno na Milju-kova, in sicer s čestitkami celega ukrajinskega naroda od Karpatov do Kav: kaza. Pozdrav konča z besedami: »Na razvalinah davne vlade upa ukrajinski narod, da vstane ruska federativna republika kot so najsrčnejše, želeli največji možje Ukrajine ocl C h m e1 ni c-k e g a do D r a g o m a n a in da dobi ukrajinski narod kot enakopraven med enakopravnimi svoje mesto med ostalimi narodi Rusije.
/i valil cilji.
Konec vojske poleti 1917?
Kristijanlja, 10. aprila. Miljukov je imel poleg razgovora z ententinimi časnikarji tudi s petrograjskim dopisnikom lista »Aftonpost« pogovor, v katerem je dejal, da jo republikansko razpoloženje močno, vendar pa cla, jc težko naprej reči, kakšen bo izid plebiscita. Nezaupljivost v Skandinaviji proti Rusiji mora prenehati, kajti ruski interesi merijo le na jug, kjer ivori Carigrad življenjski pogoj za rusko državo. Skandinavija lahko v Rusiji osvoji nemški trg. Na poseben mir z osrednjima silama ni misliti. »Mi se bomo — jo dejal Miljukov — vojskovali do konca. Disciplina armade vsled revolucije ni zrahljana. Mi pričakujemo konca vojske letošnje poletje.
Miljnkovo vprašanje Turčiji.
Pariz, 10. aprila. »Agenco Radio« poroča: Zunanji minister Miljukov je Turčijo neobvezno vprašal, kako da sodi o svobodi morskih ožin in o bodočnosti- Armenije.
Japonska iu Rusija.
»Russkoje Slovo« ponatiskuje iz japonskih časopisov celo vsto zanimivih člankov, iz katerih je razvidno, da je japonsko časopisje najbolj simpatiziralo in simpatizuje s sedanjimi demokratičnimi vladami. Pri iej priliki se pojavlja v japonskem časopisju ostra ost proti davni mo-narhistični Rusiji z opazko, cla je bilo mc-cloče bili Japonski v vojni zvezi z davno Rusijo lc iz zunanje-političnih ozirov. Sedaj pa ima Japonska opraviti v Rusiji z eminentno narodno vlado. Položaj je sedaj spremenjen — in zalo mora zavladati v ruski in japonski javnosti srčnejje razmerje.
Tudi Japonci so so naveličali vojne.
Iz Rotterdama poročajo: Iz Rusije dospele osebnosti izjavljajo, da prihajajo iz Japonske poročila, ki kažejo, da ondi čimdalje bolj narašča vojni nasprotno razpoloženje. Draginja je vedno hujša in z njo narašča tudi beda. Vlada je z okrožnico pozvala industrijska podjetja, naj s prostovoljnimi doneski kolikor največ morejo pomagajo za omojitov bede med revnim prebival stvom in delavstvom.
Japonska — zase.
Japonska prepovcdrla izvoz orožja.
Amsterdam, 10. aprila. Japonski vojni minister jc prepovedal izvažali orožje, češ, da sc bliža evropska vojska koncu in da mora Japonska izpopolnili lastne zaloge orežja.
Prelom Mirile z Ameriko.
Dunaj, 9. aprila. (K. u.) Ker jc nastalo med Nemčijo in ameriškimi Združenimi državami vojno stanje, se je c, in kr. diploma-tičnemu zastopniku v Washingtonu naročilo, naj zahteva od vlade Združenih držav popotne liste in da naj zapusti z osobjem veleposlaništva deželo. Tukajšnjemu ameriškemu zastopniku so sc izročili popotni listi.
Združene države zaplenilo naše parnike.
New Yorlt, 9, aprila. (K. u.) Reuter: Oblasti so zaplenile vse avstrijske in ogrske ladje. V pristaniščih Združenih držav leži 14 ladij srti?£l7 tonami, v Braziliji 4 s 18.604 tonami iii'4 s 16.282 tonami v ostalih ameriških irteianiščih. Gre toraj za 22
ladij s 102.703 fflnami.
n <>»
Američani zapuščajo Ogrsko.
Budimpešta',1'' 10. aprila. Ameriški generalni kon#r1Y zapusti danes Budimpešto. Odpotujte Švico. Z njim bo potovalo več aiAciftSkih državljanov, a večina Američanov bo ostala v Budim-pešti.	jrj
Švedska zastopa iiaše koristi v Združenih državah.
Rotterdam, .10. aprila. Švedska je prevzela zastopstvo naših koristi v Združenih državah. Zastopstvo ameriških koristi v Avstriji bo prevzela najbrž Španska.
Naši pomorščaki uničili stroje.
Hewyork, 9. aprila. (Kor. ur.) Reuter: Stroje zaplenjenega avstrijskega parnika »Frankoma« so avstrijski pomorščaki ravno tako uničili, kakor so bili uničeni stroji nemškega parnika.
Ameriške vojne priprave.
Washingtpn, 9. aprila. (K. u.) Reuter:
Ustanoviti nameravajo skupen odsek senata in zbornice za vojne zadeve. Senat je potrdi! odlok vlade, po katerem bo vsak, ki bo v vojnih časih uničil vojni matoial, kaznovan s 30 letnim zaporom.	,
Pomožna vojna pristanišča.
Rotterdam, 10. aprila. San Franfeisco in Los Angeles so razglasili za vojnir pristanišči.	,
>cf
Nemški podmorski čolni pred Ameriko. —
Angleška mornarica mobilizirana.
Haag, 10. aprila. Pariški Journal« poroča iz Washingtona: Nemški podmorski čolni, so se pojavili prj otokih Bermada in pri Portoricu. Isii lisi poroča iz'Was-hingtona, da so mobilizirali ameriško'^jno mornarico.
Američani pošljejo !c male čete v Evropo.
Rotterdam; 10. aprila. Iz Washmgto-na sc poroča; Zaradi nevarnosti podmorskih čolnov nc bodo pošiljali v E$?opo večjih čet, marveč lc male oddelke, f(f bodo nastopali na angleški in na francoski bojni črti.
Združene države niso želele preloma z Avstrijo.
London, 10. aprila. Nemce že popisujejo. Najbrže jih bodo internirali. Preloma z Avstrijo bi se bil rad VVilson izognil, ker bo izgubil veliko izšolanih delavcev v municijskih tvornicah, rudnikih, jeklarnah in v čikaških tvornicah mesa.
Delavci podpirajo Wilsona.
Rotterdam, 9. aprila. (K. ur.) »Nie-uwo Rottcrdamscho Courant« poroča: Predsednik ameriško »Foderation of Labour« Gompcrs jc izjavil, da med vojsko delavci ne bodo stavkali.
Wilson in podaniki Nemčije in Avstrije v Ameriki.
VVilson je za podanike Nemčije in Avstrije v Ameriki izdal naslednje odredbe: Vsem podanikom sovražne države od 14. leta
naprej nalagam dolžnost, da čuvajo mir napram Zedinjenim državam, da ne store nobenega zločina proti javni varnosti in da sc striktno uklonijo odredbam predsednika. Dokler se bodo gibali v okviru zakona, bodo lahko nemoteno opravljali svoj posel ter bomo jemali nanje vsak obzir, ki ga smejo zahtevati vse miroljubne, zakonu zveste osebe, v kolikor nc bo treba omejitev v njih lastno varstvo in v varstvo Zedinjenih držav. Nasproti takim podanikom sovražne dežele, ki se bodo gibali v okviru poslavc, nalagam vsem državljanom Zedinienih držav dolžnost, da ohranijo mir ter ravnajo z njimi z vso prijaznostjo, ki se da združiti z lojalnostjo in zvestobo napram Zedinjenim državam. S tem razglašam te-le odredbe za javno varnost: 1, Podaniki sovražne dižave ne smejo imeti v svoji posesti nobenega strelskega orožja, orožia. mumciie. eksploziv-
nih snovi in materijala, ki se uporablja pri sestavljanju eksplozivnih snovi; 2. ne smejo imeti v svoji posesti nobenih letal, brezžičnih aparatov in nikakih priprav za signaliziranje ter nobenega seznama šifer; 3. vse, kar se najde v nasprotju s temi določbami pri podaniku sovražne države, jc podvrženo konfiskaciji; 4. podaniki sovražne dežele se ne smejo muditi v razdalju poldruge milje od kake zvezne ali državne trdnjave, kakega taborišča ali arzenala, kake letalske postaje, ladjedelnice ali tovarne in obrata za vojno municijo; 5. podaniki sovražne dežele ne smejo pisati, tiskati ali objaviti nobenega napada in nobene grožnje proti vladi ali kongresu ali proti odredbam ali politiki Zedinjenih držav ali proti premoženju oseb v vojaški, mornariški ali civilni službi Zedinjenih držav; 6. storiti ne smejo nobenega sovražnega dejanja proti Zedinjenim državam, ne smejo takega dejanja podpirati ali dajali informacije v podporo ali ojunučenje sovražnika; 7. ne smejo obiskati prepovedanega okoliša, razen s posebnim dovoljenjem, niti se nc smejo tam muditi; 8. podaniki sovražne dežele, katerih prostost se smatra upravičeno za nevarnost za javni mir ali za javno varnost Zedinjenih držav, naj ali odidejo v kraj, ki ga bo predsednik določil, ali pa naj zapuste Zedinjene države; 9. noben podanik sovražne države ne sme zapustiti Zedinjenih držav brez dovoljenja; 10. noben podanik sovražne države ne sme priti v Zedinjene države, razen pod takimi omejitvami ali v take kraje, ki jih bo predsednik določil; 11. vsi podložni-ki sovražne dežele so dolžni, vpisati se v registre; 12. podložniki sovražne dežele, katerih prostost se smatra upravičeno za nevarnost za javni mir in iavno varnost, so podvrženi sumarični aretaciji ali zaporu.
Internirani nemški mornarji.
Amsterdam, 10. aprila. V. St. Geor-gia so zaprli 700 nemških pomorščakov z zaplenjenih nemških ladij. Častnike in mornarje, ki po se nahajali na Ellis Islandu, 3000 jih je, bodo internirali v raznih postajah.
500,000 ton nemškega Iadjinega prostora v
Združenih državah zaplenjenega.
Geni, 10. aprila. »Petit Parisien« javlja: Ameriška vlada je zaplenila 500.000
ton nemškega Iadjinega prostora.
Nemške zavarovalnice v Združenih državah.
Newyork, 10. aprila. Wilson je izdal dekret, ki podeljuje nemškim zavarovalnim družbam popolno prostost.
Ritka v Pittsburgu. — Zaprti Nemci.
Rotterdam, 10. aprila. Iz Pittsburga se javlja: Vnela se je prava bitka, ker je 200 Nemcev poizkušalo podreti neki železniški predor. Nemci so se branili z orožjem. Ubita sta bila en Nemec in en ameriški vojak, veliko Nemcev je bilo ranjenih. Končno so Nemce zaprli.
Genf, 10. aprila. Zaprli so med drugimi Nemci kapitana Honiga in več nastavi j enee v Hamburg-Amerika Line. Obdolženi so zarote. Zaprli so tudi finančnika dr. Gustava Jakobsona, katerega so obdolžili, da je agitiral za revolucijo, a so ga osvobodili proti kavciji 100.000 Iv.
1000 Nemcev aretiranih.
Rotterdam, 10. aprila. »Daily Nev/s« poročajo iz Ne\v Yorka: V soboto so zaprli 1000 Nemcev. Policija zapira dalje Nemce.
Nemške naselbine v Tihem morju.
Geni, 10. aprila. »Herald« poroča iz Newyovka: Državni oddelek je naznanil prijateljskim državam v južni Ameriki, da ne bodo Združene države ničesar zahtevale od prejšnjih nemških naselbin v Tihem morju.
Italijanski socialisti o Wilsonu.
Lugano, 10. aprila. (K. ur.) »Avan-ti« piše: Rogovi časopisja sporazuma t/obijo slavospeve Wilsonu na čast, ki se je liki novi sv. Jurij dvignil proti nemškemu demonu, da vrne svetu svobodo in trajen mir. Wilson pa ni za nas noben borilec prostosti, marveč zastop nik meščanske trgovinske velesile, k poseza v igro evropskih velesil, da si zavaruje del plena, ki si ga ni zagoto vila, ko se je delala, kakor cla bi ji bilo šlo za mir. Vojskujoči Wilsonovega posredovanja niso odklonili, ker so se bali. da bi Amerika kot tretja ncudcle-žena stranka v splošnem zlu sama pridobila. Wilson nastopa za to zdaj sam kot vojskujoča se stranka. Vojaško pač Združene države no bodo mogle zastaviti več sil, kakor so jih že gospodarsko posebno še ne, ker tvpe že na posledicah resne gospodarske krize.
O Wilsonovem značaju piše »Berner Tagwacht« 7. t. m.: Wilso-nova poslanica je dokument najpedlejše hinavščine, ki z rafinirano demagogijo prikriva prave razloge ameriške vojne hujskanje, češ, da gre za človeštvo osrečujoča demokratična vprašanja. Če bi nemška podmornic*. v*jska nc preprečevala ameriških
tisočmilijonskih dobičkov pri vojnih dobavah Evropi, bi nc bil VVilson nikdar mislil na vojno napoved Nemčiji. Najgolejši, naj-nesramnejši pohlep ameriškega velekapi-tala po dobičku, ki ga zvesto zagovarja demokrat \Vilson, je dejansko ed.ni vzrok, zakaj da je posegel Wilson v evropsko klanje.
XXX
Preosiscva kabineta Združenih držav.
C4en.t, 10. aprila. Iz Ne\vyorka: V preosnovano Lansingovo vlado bosta vstopila Taft in senatorja Lodge in Kuox. Sporazumu dovoljenih dveh tisoč milijonov dolarjev ne bodo poslali v Evropo. marveč jih bodo izdali zr nabave
sporazuma v Združenih državah. * * *
Španska nevtralna.
Madrid, 9. aprila. (K. u.) Uradni list jc naznanil, da ostane Španska v nemčko-ameriškem sporu nevtralna.
Bolgar® preKiiiii® iiipionisie zveze z Združenimi državami
Iondon, 9. aprila. (K. u.) Reuter: Listi poročajo iz \Vashingtona, cla je Bolgarija prekinila diplomatske zveze z Združenimi državami.
Tii nmm uiefl is ras mmM.
Panama, 8. aprila. (K. u.) Predsednik republike Panama je podpisal oklic, s katerim zagotovi Združenim državam pomoč Paname za obrambo prekopa. Predsednik bo odvzel vsem nemškim konzulom eksekvatur. Nemške podanike bodo zaprli, če bodo kovali zarote.
Prekop Panama zaprt.
Gen!, 10. aprila. »Petit Journal« javlja iz Newyorka: Opolnoči dne 6. aprila so prekop T>anama zaprli trgovskemu prometu.
* * *
Ljudovlada Panama, katere na štiri leta izvoljeni predsednik je dr. Bel. Por-ras, meri 87.480 km5, prebivalcev pa ima 427.000. Glavno mesto je Panama z 38.000 prebivalci. Glavni poljedelski in industrijski produkti so: banane, kava, tobak, kože, les, kavčuk. Ljudovlada Panama kuje svoj denar.
Bnziiiia prekinila flipaiičae zveze z
z danskimi socialnimi demokrati glede na vprašanje miru.
Haparanda, 10. aprila. Skandinavski socialisti so izdali geslo, naj se v Haag ali v Stockholm skliče mirovni posvet socialistov, da določi mirovne pogoje ruskih socialistov.
jaSke vesli.
Amsterdam, 11. aprila. (Kor. ur.) Londonski listi poročajo iz Rio de Janeiro, da so diplomatični odnošaii med Brazilijo in Nemčijo pretrgani.
V San Paolo so bile velike demonstracije za sporazum.
<* . *
Združene države Brazilija je federativna republika, ki obstoji iz 20 držav, 1 zveznega distrikta in 1 teritorija (aere). katere na pet let izvoljeni predsednik je dr. Ven-ceslao Braz Pereira Gomes. Po najnovejših računih meri Brazilija 9,462.270 km2 in šteje 23.071.000 prebivalcev. Giavno mesto je Rio Janeiro z 1,129.000 prebivalci. Glavni poljedelski in industrijski produkti so: kava, sladkor, drevesna volna, tobak, kože, gumi, kakao, diamanti in kavčuk. Brazilija kuje svoj lastni denar.
Meliislia rarnosi.
Geni, 10. aprila. »New York Herald« poroča: Čete mehikanskega generala Villa korakajo proti Rio Grand Citty in Teksasu.
Občevanje z Mehiko pod nadzorstvom.
Rotterdam, 10. aprila. »Daily Tcle-graph« javlja iz Newyorka: Državni oddelek je odredil splošno zaporo poročil z Mehiko. Poštni in ladjini promet vojaško nadzorujejo.
Padel jc v ponedeljek okoli 4. ure popoldne poročnik 47. pešp. iur. Valetin S i b i t z, koroški Slovenec.
+ Odlikovanja. Viteški križec Franc Josipovega reda z, vojno dekoracijo je dobil major 4. trd. top. p. Oktavijan pl. Ko-dolič. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: črnovoj. inž. poročnik Milan pl. Šuklje, pri voj. parni pralnici št. 12, stotnik računovodja 3. polka tirolskih ces. lovcev Franc Drofe-nik in stotnik računovodja 27. polj. havb. p. Josip Jaklin, — Srebrni zasiužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nad. stražmojster 12. dež, orož. pov. Franc Hladnik, pri okrožnem orož. pov. v Sandomiercu. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1- vrste so dobili: poročnik 27. pp. Druškovič Franc, predmojster 7. trd. top. p. Prah Vinko, poddes. 47. pp. Kmetec Iv., poročnik Polič Maks, enol. prost, četov. Vreča Oton, desetnik Pristovnik Anton in pešec Klimcnt Oton, Spindler Josip in čučko Alojzij, vsi pri 47. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: lovec 2. p. ces. tir. lovcev Vurnik Andrej, tit. četovodja Trunk Franc, četovodja Palc Leopold in Kurnik Ivan, tit. četovodja Černčič Ivan, tit. desetniki Kelbič Franc, Brezner Franc, Ferčal Franc in Kmetec Matija, poddesetnika Gradišnik Karel in Strnad Alojzij, pešci Škof Ivan, Rus Fr,, Polič Jakob in Ornik Anton, vsi pri 47, pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: predmojstra Pečnik Maks in Škerlovaj Kristijan, topničar Kušar Franc in častniški sluga Mislej Gašper, vsi pri 28. polj. top. p. in tit. desetnik 7. trd. top. p. Korošec Karel,
Odlikovanja pri 5. domobranskem pešpolku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik Vsiansky Josip, poddesetniki Bukovec Karel, Miklavčič Jurij, Gerk Franc in Križaj Josip; tit. poddes. Polj-šensky Ivan, Novak Franc in Mladonič Ivan; pešci: Stiernadel Josip, Vadnov Ivan, Dlužetič Ivan, Eler Josip, Marcelja Rudolf, Gernt Andrej, Korošec Ivan, Martineich Peter, Milevoj Matej, Vidinič Dominik, Stefancič Josip, Jakač Anton, Wegrezyn Martin, Furlanič Franc, Šepič Andrej, Mra-kovčič Anton, Sergo Josip, Kancian Leopold, Pelicon Franc, Zigmund Ladislav, Malcc Josip, Regent Karel in Sirotič Er-
Anglija in podmorska vojska.
Baselj, 10. aprila. »Machester Guardian« izvaja: Ker torpedirajo vedno več ladij in ker izostajajo nevtralne ladje, se zelo izrabljajo zaloge na Angleškem. Nujno potrebno je, da se konča nemška podmorska vojska. Vsekakor je bodočnost temna.
Potopljen španski parnik.
Bern, 11. aprila, »Matin« poroča iz Nantcsa: Španski premogovni parnik »San Fulgenois« je bil na poti iz Newcastle v Barcelono pri Sablesu od podmorskega čolna potopljen.
desetnik Jak. Lužar. Besedilo pozdrava jc italijanska cenzura črtala.
Iz Italije je pisala Matilda Nanut iz Št. Andreža (Mirenska cesta). Pozdravlja vse sorodnike in prosi obvestil. Njen naslov: Matilda Nanut, profuga, Montalto, via Fabia Biondi No. 3, Ascoli Pičeno, Italia.
Pozdravi iz Rusije. Prejeli smo iz Caricina ob Volgi: Vesel pozdrav iz Rusije! Mi smo vsi zdravi, hvala Bogu, kar želimo tudi Vam. Sedaj smo v Carcinu ob Volgi. Zima tu ni huda. Prišli smo sem iz Čudova. Koliko časa ostanemo tukaj, ne vemo. Iskreno pozdravljamo vse slovenske brate in sestre! Z Bogom! Jožef PaškuUn, Gorica; Ivan Rebek, Trst; Anton Poniž, Trst; Lud. Šfiligoj, Medana; Ivan Morgan, Šmarje-Koper«
Iz ruskega ujetništva piše Jožef Kor« šič iz Pevma št. 68 pri Gorici: Že 22 mesecev sem v ujetništvu. Dvsti sem že pisal domov, a odgovora nisem dobil nikakega, Zato se oglašam šc tem potom. — Iskren pozdrav vseh tukajšnjih Slovencev! Jožef Koršič, vojni ujetnik. X. B., Šljuz Šera, počt. otd. Sokol, Vologodska gubernija, Rusija.
Primorske novice.
nest.
Za neustrašenost pred izdajalskim Lahom je dobil bronasto hrabrostno svetinjo desetnik Franc Skok iz Brestovice pri Sežani. Častitamo tovariši!
Iz seznama izgub štev. 546. Podpolkovnik Franc Gasser, 9. dom. pp,, Šmo-hor, ujet; enol. prost, narednik Ivan Šli-bar, 7, dom. pp., Radovljica, ujet. — Iz seznama izgub št. 547.: Enol. prost, Gabrijel Lukeš, tit. četovodjn, 3. tir. lov. p., Ljubljana, mrtev (11. dec. 1916).
Vojnopoštni zavitki so pripu-ščeni na sledeče vojnopoštne in etapne poštne urade s številko: 2, 3, 4, 11, 33, 39, 51, 55, 76, 95, 117, 138, 142, 145, 147, 150, 166, 167, 171, 175, 176, 178, 180, 183, 184, 185, 188, 192, 193, 195, 196, 197, 198, 199, 203, 205, 209, 212, 218, 220, 221, 223, 224, 230, 232, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 249, 250, 255, 256, 258, 259, 262, 268, 269, 272, 274, 275, 276, 277, 279, 280, 282, 284, 285, 287, 288, 289, 290, 291, 292, 294, 295, 296, 297, 298, 304, 307, 316, 324, 332, 333, 335, 337, 339, 340, 343, 354, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 364, 366, 369, 370, 372, 373, 374, 375, 376, 378, 380, 3gl, 382, 383, 385, 386, 388, 390, 391, 392, 393, 395, 39S, 399, 401, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 412, 415, 417, 418, 420, 421, 423, 426, 427, 428, 431, 432, 436, 437, 440, 443, 444, 445, 446, 448, 450, 508, 510, 511, 512, 514, 515, 516, 517, 519, 521, 522, 523, 525, 526, 529, 600, 605, 608, 611, 612, 613, 616, 617, 623, 624, 625, 627, 628, 629, 632, 633, 636, 641, 643, 644, 645, 646, 647, 649.
iz ujeifiišlvo.
Vprašanje miru.
Diisseldorl, 10. aprila. »Generalan-zeiger« poroča: Med veliko nočjo jc bivalo v Kodanju več voditeljev nemške socialne demokracije. Posvetovali so se
—	Č. g. tir. Anton Zdešar je na velikonočno nedeljo brzojavil iz Ženeve v Švici, da jc oproščen iz francoskega ujetništva in da pride še ta teden v svojo domovino.
V laško ujetništvo je prišel zadnje dni na albanskem bojišču praporščak Terpin iz Gorice.
—	I z italijanskega ujetništva poši-' 1 j a jo pozdrave: Jan Kropi, enol. prost.-deset. 7. pp.; Alojzij Marčec, četov. 26. dom. pp,; Jakob Bizjak, desetnik 37. dom. pp.; Fran Rom, desetnik 87. pp. inf. Fran Kranje; Ivan Javornik, četovodja 87. j))).; Jakob Zavbi, narednik 27. dom. pj).; Ilanzel Gotlfried, poddes, 26. dom. pp.; poddes. Valentin Ivavčnik:
Slovenski begunski koledar za 1. 1917«
je ravnokar izšel. Izdal in založil ga je monsignor dr. Alojzij Faidutti, deželni gla« var poknežene grofije Goriško-Gradiščan« ske, tiskala ga je Katoliška tiskarna vi Ljubljani. V uvodu »Slovenskim begun« cem« pravi g. deželni glavar: Poglavitni namen te knjige je izkazati Vašemu iz« rednemu položaju posebno pozornost in ohraniti spomine teh časov med narodni« mi tradicijami, ki naj ponovno služijo v dokaz ljubezni do domovine, ki preveva na« še ljudstvo, V svoji vdanosti je naše ljud« stvo radovoljno doprineslo največje žrtve v trdnem prepričanju, da se zopet povrne pod zmagonosnim avstrijskim orlom na svojo domačo grudo, kjer procvete z božjo pomočjo v znamenju miru novo življenje, ki poplača nam in potomcem prestane trude in težave. Dal Bog, da bi bili ti časi blizu! — Poleg navadne koledarske vse« binc obsega koledar spise: Cesar Franc. Jožef I. — Črtice iz življenja Franca Jo« žesa I. — Njegovo Veličanstvo cesar Ka« rel. — Begunka, spisal Rado Murnik.^ — O enem, ki ga niso vprašali. Črtica, Spisal dr, Ivo Šorli. — Koga naj vprašamo. Spisal Ksaver Meško. — Mengore. Spisal dr. lv. Pregelj. — Zadnji dnevi v Brdih. Spisal Alojzij Res. — Ob slovesu. — Balada, spi« sal dr. Ivan Pregelj. — Begunsko taborih šče v Brucku ob Litvi, — Begunsko tabo« rišče v Steinklamu, — Wagna. — Pomožni odsek za begunce z juga na Dunaju. —<< Razna praktična navodila, — Naslovi du« hovnih uradov, ki so bili prisiljeni spremeniti svoj sedež. — Naslovi županstev eva-; kuiranih občin. — Pesmi so prispevali? Ksaver Meško: »Begunčeva jutranja mo« litev« in »Begunčeva večerna molitev«, —< Dr. A. Gradnik: »Novo leto starega be< gunca*. Knjigo krasi večje število slik iz! evakuiranih občin in iz begunskih tabo« rišč. Prav toplo priporočamo ta koledar* in pozivamo našo javnost, da si ta koledar naroči. Cena izvodu je 1 K. Izkupilo je v korist beguncem z Goriškega, Naročila sprejema deželni odbor goriški na Dunaju, VIII., Schlesingerplatz 2.
Vsem svojim beguncem in vojakom na ironti, razkropljenim po širni Avstriji, se tem potom zahvaljujem za brezštevilna voščila, ker ni mogoče vsakemu pose-: bej se zahvaliti. Ljubi Bog Vas ohrani in varuj vsega hudega in dodeli nam sko« rajšnje svidenje doma v našem prelepem Kronbergu. Pozdrav! Vinko Vodopivec( kronbereški vikar, sedaj organist v Cirk« niči.
Dvorno gledališče na soški fronti.
Osobje dunajskega dvornega gledišča je koncem marca »gostovalo« na soški fronti, kjer je priredilo za vojaštvo več izvrstnih predstav najboljših veselo« iger. Predstave so se vršile najprej v kraju, kjer je nastanjeno zborno povelj« stvo, potem v taboriščih po Krasu in v Bohinju.
Trnovci so se deloma naselili v bližini. deloma so šli na Koroško. Nekaj družin je še ostalo doma.
Smrtna kosa. Umrl je v Št. Juriju pri Kranju 22letni mladenič Adalbert P e -1 i c o n iz Šempasa št. 64. Začetkom italijanske vojne je bil vpoklican k vojakom, kjer je kmalu obolel na prsni bolezni. Bil jc dalj časa v bolnišnici, novembra lani so ga pa poslali domov. Svoje domače je našel v begunstvu v Podkraju, odkoder se je ž njimi vred naselil v Št. Juriju pri Kranju. Bolezen se mu je najprej zelo izboljšala, _ da je že upal na ozdravljenje, a potem je hitro hiral in 7. aprila umrl, N. v m. p.! — Umrl je v zgoniški fari 76letni posestnik Andrej Poljak, Samotorca št. 2. Zapustil je vdovo in tri sinove: Ivan je fin, nadpaznik na Katinari pri Trstu, Andrej poštni asistent na voj. pošti v Tuzli, Alojzij je v ruskem ujetništvu. Pokojniku svetila večna luči — V l.iubiiani je umrl g. Karel Ko-
m e 1, trgovec s kolesi in stroji v Seme-
niški ulici v Gorici, v Zeleni jami pri Ljubljani jc umrl g. Ivan T o s o , trgovec s pohištvom na Starem trgu v Gorici.
Dnevne novice.
4- Štajerski Nemci. V »Grazer Tag-blattu«- najdemo, da je mariborsko nemško politično društvo zopet v skrbeh, ker so »vseslovani« s pomočjo slovanskih denarnih zavodov med vojno kupovali nemške hiše. Nemci so podpisovali avstrijska vojna posojila, slovanski denarni zavodi pa so daleč zadaj in so rajši kupovali nemške hiše. Zopet so ponovili zahtevo: »Nemškega študenta uči slovenščine nemški profesor!« Ptujski »Štajerc« je 1. aprila ponovil svoj očitek, da so slovenski politični voditelji za Srbe in Ruse. Zdi se mu, »da i sedaj svojih nazorov niso spremenili, da hočejo ostati enaki, kakor pred vojno«, tn da zopet začenjajo staro gonjo proti štajerskim Nemcem. — Beležimo kot kronisti. Slovenske žrtve govore drugače! «Šta-jerc« in »Tagespost« svoje mržnje proti Slovencem tudi v sedanjem času nc moreta zakriti.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu frančiškan o. Fortunat Pintarič. — V Osjeku je umrl pisatelj Dragotin Fr. Rdssler. — V Gradcu jo umrla 74 let stara zasebnica Aua Kogoj iz Laškega trga. — V Gradcu je umrl četovodja 26. dom. polka Karel Samec. — V Gradcu je umrl narednik Franc Čermele, star 30 let.
—	Nesreča s strojno puško. Iz Zagorja na Pivki se nam piše: Na veliko soboto zjutraj se je zgodila pri nas nesreča, ki bi bila lahko usodna. Na Škalkovem dvorišču so se učili vojaki pri strojni puški. Po nesreči sc stroj sproži in utreli tri vojake. Dva sla bila ranjena, eden — Oger A v r a m S z i n t y c — jc bil pri priči mrtev.
—	Pogreša se 67 let stara, kmečko oblečena žena posetnika Janeza Bistan z Vač, ki se ji jc vslecl bridkosti j zadnjega časa omračil um ter je v soboto na večer 7. t. m. neopaženo odšla z doma. Po trudapolnem iskanju so dognali, da je blizu Gor. Loga pod Strmolami, kjer nakladajo splave, skočila v Savo. Prosimo vsakogar, ki bi v Savi tja doli do Radeč našel kje njeno truplo, da blagovoli takoj naznaniti na bližnji orožn. postaji in na orožnike na Vačah ter posestniki! Ivanu Bistan na Vačah.
—	V Tržiču je bil poročen na velikonočni ponedeljek g. Joško Vider, učitelj, sedaj narednik v c. in kr. Cesarjevič pešpolku št. 17, z gdč. Marijo Kogoj, predsednico ženskega odseka društva sv, Jožefa. Novoporočencema je pevski zbor ženskega odseka zapel v cerkvi poročno pesem. Na mnoga leta!
—	Požar. V torek popoldne je nastal požar pri posestniku Andreju Kovačiču v Dobrovi pri Ormožu, ki je vpepelil vsa gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi šest prešičev, ostalo živino so rešili. Tudi hišo so gasilci oleli ognju.
—	Na fronti dobil 27 ran. Z bojišča se nam piše: V začetku sedme italijanske ofenzive je dobil pešec našega slavnega spodnješl.ajerskega pešpolka št. 87, Mihael Blaušteiner, doma od Sv. Jurija ob južni železnici, od italijanske mine 27 ran. Bil je od početka vojne v Galiciji, pozneje pa na italijanskem bojišču. Med tem časom je prestal tudi marsikatero vročo borbo, a do dne 12. septembra 1916 ni bil še nič ranjen. Ta dan ga je pa prav pošteno oplazila italijanska mina, ravno ko je legel k počitku v svojem kritju. Zdaj se zdravi v radgonski rezervni bolnišnici in voljno prenaša težke bolečine. Sedaj se že precej boljše počuti.
—	Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju je imenoval namesto vpoklicanega naclučite-lja Karla Hude bivšo suplentinjo v Pre-loki Julijo Maric za suplentinjo na ljudski šoli v Starem trgu. — C. kr. okr. šolski svet v Radovljici je imenoval namesto umrlega učitelja Avgusta Jonsko bivšo suplentinjo v Koroški Beli Ljudmilo Korošec za suplentinjo na Bledu. — C. kr. okrajni šolski svet v Kranju je imenoval prov. učiteljico Heleno Čer-ne za suplentinjo na ljudski šoli v Smledniku. — C. kr. okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je imenoval bivšo suplentinjo v Krškem Ivano Zupan za provizoriščno učiteljico na šestraz-redni ljudski šoli v Mostah. — C. kr. dež. šolski svet za Kranjsko je dovolil v sporazumu s kranjskim deželnim odborom ustanovitev paralelnega oddelka k prvem razredu na ljudski šoli v Su-horju in sicer za toliko časa, kolikor je dejansko potreba.
—	Razpust taborišč za internirance. Na ukaz z najmerodajnejšega mesta so bila taborišča za politično osumljene osebe razpuščena. Večina interniranccv se bo smela vrniti domov, ostali bodo konfinirani, to se pravi, da se bodo morali naseliti v gotovih dovoljeih jim večjih kra jih, ki jih brez oblastvenega do-
voljenja ne bodo smeli opustiti. Pred-stoječo vest nam sporočajo z Dunaja s pristavkom, da je bilo taborišče pri Oberhollabrunnu blizu Dunaja že raz-uščeno.
ljubljanske novice.
lj Veseliški davek v Ljubljani sankcioniran. Njeg. Veličanstvo cesar je potrdil naslednji sklep kranjskega deželnega odbora z dne 8. in 20. novembra 1916, in sicer zaenkrat z omejitvijo dobe dovoljenja na 1. 1917.: »Mestni občini ljubljanski se začasno in s pridržkom, da pozneje pritrdi tudi deželni zbor, dovoli pobirati veseliški davek od vstopnine pri vseh prireditvah, ki se vrše proti vstopnini, dalje od razstav in podobnih podjetij v zmislu določil, ki jih je sklenil ljubljanski občinski sv.et v svoji seji dne 19. septembra 1916 v prid mestnemu ubožnemu zakladu.«
lj Nagloma je umrl dolgoletni zastopnik pivovarn Reininghaus in Funtigam g. Štefan Ogrinc.
lj Poroči se jutri ob pol 12. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi praporščak g. Alfred Ulbrich, uradnik tukajšnje filijalke kreditnega zavoda, z gdčno Alekso Lindt-ner, bivšo učiteljico, hčerko višjega dežel-nc4fc>dnega oficijala v pok.
lj K obredu umivanja nog, ki ga jc na veliki četrtek v ljubljanski stolnici izvršil prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, so bili privzeti sledeči starčki: Janez Zalar iz Borovnice, star 88 let; Jožef Bernik iz Št. Vida nad Ljubljano, 88 let; Andrej Noč iz Zasipa, 80 let; Matija Štibernik iz Ljubljane, 80 let; Jožef Rihar iz Ljubljane, 79 let; Janez Arnež iz Predoselj, 75 let; Anton Roje iz Ljubljane, 74 let; Matej Rotar iz Gorič, 74 let; Martin Arlič iz Ljubljane, 73 let; Franc Novak iz Št. Jurija pri Kranju, 73 let; Franc Koš-njak iz Predoselj, 72 let; Jernej Sušnik iz Št. Jurija pri Kranju, 70 let. — Skupna starost starčkov znaša 926 let.
lj umrli so v Ljubljani: Miklos Lenk in Simon Simon, pešca. — Antoji Volčič, užitkar, 80 let. — Frančiška Cvetko, delavka, 52 let. — Ana Ponik-var, zasebnica 64 let. — Karel Comel, monter, 56 let. — Fran Mali, hlapec, 50 let. — Vida Bizjak, hči krznarskega delovodje, 5 let. — Friderika Stare, liči delavke, poldrugo leto. — Ivana Žleb-nik, kovačeva hči, 2 leti. — Henrik Mu-ska, pešec. — Lidija Kocjančič, hči železniškega zavirača, 2 meseca. — Ana Sušnik, krojaškega pomočnika žena, 75 let. — Kozma Frankovič, sin posest-nice, 7 let. — Ana Stegu, hiralka, bivša služkinja, 95 let. — Ivan Gusenbauer, poddesetnik. — Martin Rcmec, topničar. — Fabijan Lukačevič, saper. •— Marjeta Zupančič, delavka, 78 let. — Božidar Ivirinič, brivcev sin, 1 leto. — Jure Stublar, posestnik, liiralec 47 let. — Josip Češnovka, liiralec, 81 let. — Alojzij Babič, sodni nadoficijant, 50 let.
lj Iz ljudskošolske službe. Namesto obolele učiteljice Jakobine Naglas je nastavljena za suplentinjo na osemrazredni mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani su-plentinja Marta Čretnik.
lj Obrtno gibanje meseca marca v Ljubljani, Minuli mesec jc pri mestnem magistratu priglasilo 12, odglasilo pa 17 strank svoje obrti.
lj Velikonočno darilo. G. veletržec Josip Schneider je izročil g. županu za velikonoč v podporo ubogim slojem v Ljubljani 500 K.
lj Darovi. Mesto venca na krsto g. Helene Franke, soproge c. kr. svetnika, je daroval g. ravnatelj Pehani z družino 20 K za oslepele vojake. — Mesto venca na grob gospe major Žagar pl. Sanaval je darovala g. Jegličeva društvu »Dobrodelnost« 20 K.
Gospodarske beležke.
Prodaja bombažastega blaga in pcril-nih predmetov. C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se sme v času od 2. aprila do 2. maja 1917 v nadrobni prodaji oddajati nadaljnjih 5 % pod zaporo dejanega bombažastega blaga in pcrilnih predmetov in sicer po stanju z dne 2. septembra 1916. To vodilo ne obsega onega bombažastega blaga in onih perilnih predmetov, za katere jc bila odrejena prisilna ponudba. V ostalem so prodajni pogoji sledeči: 1. Prodajati se sme samo posameznim, neporednim porabnikom v množinah do največ 20 metrov, oziroma pol tu-cata pri perilu. 2. Nadrobne prodajne cene za dopuščene množine nc smejo n'kakor presegali cen, ki jih je posestnik dosegel
v nadrobni prodaji, preden je stopil v veljavo ukaz z dne 31. avgusta 1916. 3. O teh prodajah sc morajo voditi posebni zapiski, v katere se mora kontrolnim organom, ki jih postavi c. kr. trgovinsko ministrstvo, vsak čas dovoliti vpogled.
Dopoldanski guljaš prepovedan. Sol-nograška deželna vlada je izdala naredbo, da ne smejo v gostilnah in krčmah od 9. do 12. ure dopoldne prodajati nobenih mesnih jedi. Gostje v tem času nc smejo jesti v gostilni niti tistih mesnih jestvin, ki bi jih s seboj prinesli.
V Budimpešti uvedli nakaznice na krompir. Budimpešta 11. aprila. (K. ur.) Magistrat je sklenil, da uvede nakaznice na krompir. Brez njih se od 29. t. m. dalje ne bo dobil krompir. Množino krompirja bodo določili vsak teden.
Žitni monopol v Rusiji. Berlin, 10. aprila. »B. Z. am Millag« poroča, da je duma sprejela zakonski načrt o monopoliza-ciji žitne trgovine, — V »Djenu« piše znani ekonom Migulin, da je rusko poljedelstvo sedaj v največji krizi. Če ne dobi dovolj delavcev, je Rusija pred gospodarskim polomom. Potrebovali bi okoli 2 milijona delavcev. Starejši letniki naj pridejo domov.
Razne novice.
Zakon proti iienravncsti nameravajo uvesti na Ogrskem. Ogrski notranji minister je pozval Ligo za narodno obrano naj izdela primeren načrt. Kolikor je znano, bo predlagala liga naslednjo določbe: Zdravniška preiskava bodi splošno obvezna, posebno pa za posle (?). Kdor hoče skleniti zakon, mora predložiti zdravniško spričevalo, da ni spolno bolan. Zaščitna doba pri deklicah se zviša od 14. na 16. leto. Vsi oglasi po časopisih, ki se nanašajo na ženitne stvari, se popolnoma prepovejo. Ženitna posredovanja se ravnotako brezpogojno odpravijo. Dalje bo vseboval načrt davek za samce in kazenske določbe proti razširjanju sistema za zmanjšanje števila otrok.
Praznovanja 1. maja ne bo. »Arbei-terzeitung« priobčuje izjavo socialno-demokratične stranke, katero se tudi za letos odpoveduje praznovanju na dan 1. maja. Delavci bodo delali in ne privede nobenih obhodov. Samo zvečer 1. maja bo več majskih shodov.
Preiskave. Proti ritmojslru Lustigu, gospodarskemu adjutantu vojnega mini stra, ki je bil zapleten v dr. Kranzovo zadevo, je uvedeno vojaško kazensko postopanje. Prav tako tudi proti podmaršalu Bellmontu, ki pa ni bil v zvezi z dr. Kranzem.
Najnovejše o boiili no zahodu.
Berlin, 11. marca. (K, u.) K bojem na zapadu poroča \Volffov urad: Na taistem starem bojnem ozemlju med Lensom in Arrasom, kjer so se bili že leta 1915. vroči boji, so zastavili sedaj Angleži napad na postojanke, ki smo jih držali od leta 1915. Z najsilnejšo uporabo vseh mehaničnih bojnih sredstev in največjih množin municije so mogli doseči krajevni uspeh, kakršen se, kakor kažejo izkušnje, v pozicijskem boju v začetku vselej doseže, ako se na eni točki nagromadijo artiljerija in čete. Nameravani predor Angležev se je pa kljub ogromnim krvnim žrtvam popolnoma izjalovil. Nemške čete so se kljub izdatnim izgubam v bobnečem in zapiralnem ognju kar najuspešnejše upirale angleški premoči. Med Arrasom in Vaillyjem so bili boji v izpremenjenem ozemlju enakega značaja kakor v zadnjih dneh. Ob naskoku in osvojitvi vasi Hermies in Boursies so imeli Angleži zelo težke izgube. Navedbe v angleški brezžični brzojavki z dne 8. t. m. so docela neresnične. Nc pri Lombardzyde ne v tamošnji okolici sploh niso Francozi udrli v naše postojanke. Stolp katedrale v Ypernu so, kakor se zdi, podrli Angleži s podkopom. V zadnjih dneh jc bila stolnica v St. Quentinu večkrat obstreljevana in močno poškodovana.
Generalno Slavka na Francoskem l. malo ?
Iz Pariza poročajo preko Ženeve, cla delavci in delavci v francoskih municijskih tvornicah razširjajo oklice za generalno stavko dne 1. maja.
Razno iz Rušile.
Bern, 11. aprila. »Petit Parisien« poroča iz Petrograda: V gotovih odsekih fronte so izvedeli za revolucijo in odstop carja šele po treh tednih. — Poročila s fronte so v splošnem zadovoljiva, ravnotako novo razmerje med častniki in vojaki,
—	Vsled velikih prevoznih težkoč so vse železniške strokovnjake poklicali s fronte,
—	Po meslih bodo vse naprave za brezplačno pogostitev vojakov zopet odpra-
i vili.
Izjovo po jske !i(je povodec ruskega oianilesio Feljnkerii.
Varšava, 9. aprila. (K. u.) Zakasnelo. Glasom »Kurijera Varšavskega« je poljska državna liga povodom manifesta ruske vlade Poljakom objavila izjavo, v kateri naglasa, da novo stališče ruske vlade v nobenem oziru ne more izpremeniti njenega načelnega stališča. Liga izjavlja, da bi bila kakršnakoli državnopravna zveza Poljske z Rusijo v vsaki obliki škodljiva za poljsko narodno in državnopravno bodočnost. Edini temelj za razmerje med obema državama je popolna neodvisnost Poljske od Rusije. Izjava zaključuje z zahtevo, da sc ustanovi poljska armada, ki je nujni pogoj za obstoj poljske države.
Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo. I. del.
Vsebina knjige (128 strani), ki je razdeljena v pet delov, je zelo zanimiva. V prvem delu nam pisatelj lahko umljivo razjasni pojme ki se rabijo v knjigovodstvu, v drugem delu nam opiše pisatelj poslovanje pri društvih; pove nam, kako se vodi društveni zapisnik, kako kronika, kako knjiga članov, kako se upravlja knjižnica itd. V tretjem delu nam razloži poslovanje pri hranilnih odsekih »Čebelicah«, ki naj obstojajo pri raznih društvih; v zadnjih dveh delilii nam opiše knjigovodstvo pri mladeničih in gospodarjih. Ker je eden najvažnejših pripomočkov za povzdigo gospodarstva prav gotovo knjigovodstvo, zato bo ta knjiga zlasti našim gospodarjem, gospodinjam, obrtnikom itd. prav zelo koristila. Še tako mal obrtnik mora voditi knjigovodstvo, čeprav le tako, da si zapiše dolžnike. Ali ne bo vesel, če si bo znal urediti knjigovodstvo nekoliko boljše? In mladenič, mladenka? Predsednik, predsednica, tajnik, tajnica si, pa ne veš, kako bi opravljala svoj posel! Glej, ta knjiga ti vse to lepo razloži. Knjigo bo tudi manj izobražen lahko razumel, ker ji jc dodejanih mnogo prak-ličnih vzorcev. Dobi sc v Katoliški Bukvami in stane lično vezana s poštnine vred le 3 K 50 v,
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1"80, za dame K 1'50, za otroke K 1*20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Lju-bljani.
a vaienca
s primerno šolsko naobrazbo sprejme takoj A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
nov ameriksmski
proda.
Lfublgana, Gradišče 151. levo.
4 registrirne blagajne 1 \ elika omara za Sed
so naprodaj. — Natančneje sc poizve pri
Mlekarski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33.
se kupi ses
v vsaki množin!.
Plača se dobro. — Ponudbe na
Ivan Ogrin,
Laverca pri Ljubljani.

Kupilo se Mro ahranSene
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznanit1, da sem preselil svojo kovaško obrt z Dolenjske ceste št. 7
za špecerijsko trgovino. Kje, pove uprav' ništvo .(Slovenca" pod štev. 873.
katera se razume tudi na dela na vrtu, so išče za zasebno hišo. Plača K 30. Pismene ponudbe se prosi na upravo »Slovenca" pod štev. «98.
MT v pouk. -^B® Ljubljana, Breg št. 18, III. nadstropje.
ter se tako svojim starim, kakor tudi novim naročnikom kar najvljudneje priporočani.
ta OrftafitiE
896	kovaški mojster.
Slav. občinstvu in gosp trgovcem priporočam
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da je pri meni več parov
prevzema vsa v vrlmo stavbo spadajoča dela, kot izdelavo načrtov, proračunov, obračunov, popisov poslopij, pregledovanje računov itd. in sprejme tudi zadevno sln/bo. Prijazne ponudbe pod Stavbna stroka na upravo lista.	900
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati na dehelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Kor je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla, Naj vsak poskusi! Fi-iANC CERAR, tovarna slamnikov v Siobu,-pešta Domžale pr/ Ljubljani. 107
na razpolago po nizkih cenah. — Se naj-topleje priporočam Frančiška Furlan, roj. Kobilica, Pot v Rožno dolino štev. 8,
za mesarsko obrt se talfoj Alojziju Breceljnik, Spod.
vešča sloven. in nem. jezika, izurjena v šivanju«
£e!i primernega mesta
v kaki trgovini ali kje drugje Naslov: Ivanka Jane, šivilja, Sv. Ana pri Tržiču, Gorenjsko.

Vdani v voljo Vsemogočnega sporočamo žalno vest, da je naš predobri, nepozabni soprog oziroma svak in stric, gospod
Sprejme se takoj dobro izurjena in poštena
dobivate v špecijalni trgovini za milo
Milan M@$evar
LijsibSSasia, sv. cesta 39
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in na drobno.	358
lesotržeč, načelnik okr. šolske blagajne v Logatcu
z dobrimi spričevali v restavracijo. Naslov pove uprava lista pod št. 903.
danes dne 7. aprila ob 8. uri zvečer pp dolgotrajni, mučni bolezni zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega rajnika bo 9. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Cevicaii na Dol. Logaško farno pokopališče.
Sv. tnaše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Dol. Logatcu.
Pokojnika priporočamo vsem znancem in prijateljem v blag spomin.
DOL, LOGATEC, dne 7. aprila 1917.
Fant Drabek roj. Moravec,
soproga.
okler jc zaloga
Prodaja
Naročila za cikorijo in milo iz vršuje tudi od 5 kg dalje po pošt' nem povzetju tvrdka
in tudi v odvetniških poslih popolnoma izurjena 5S Ee sprejme. - Odvetni-Mrig0£S<&f ElbčS ška pisarna dr. Frana Po-ček, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 11. 135

Ljubljana., Karlovska cesta IT?,
Brez posebnega obvestila.
Potrtega srca javljamo ra vsem sorotlnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je naša blaga mati, stara in prastara mati, tašča, blagorodna gospa
oani
Za vse dokaze sočutja ob bridki izgubi naše iskrenoljubljeno matere, stare in prastare matere, tašče, bla-gorodne gospe
DC2C=JC3aC3EaC3C3C3C3Cr!SZ5E=!C:!Z3CrC3Da
q Cenjenim damam priporočam svojo zalogo
najnovejših slamnikov.
OHprto fuai v epol3a:tsl?ih uraft. [j	Gcr.s priznano nizke-
veleposestnica
dne S. aprila 10i7 ob 5. uri popoldne v !;t. letu po dolgi, mučni bolezni previdena večkrat s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bode dne 10. aprila ob 10. uri dopoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo bralo v tukajšnji fariii ceruvi.
Blag ji spomin!
Šebalk pri Gcuovičn, 8. i. 1917.
Riiifcina Bikova, Vrtorvccva. Posciisva,
veleposestnice
ter vsem, ki so spremili blagopo-kojno na njeni poslednji poti, oso-hito blagorodnemu gospodu podpolkovniku Freundu, i>reč. duhovščini, g. Zupanu, gdč. učiteljici ter vsem znancem, prijateljem in sorodnikom izrekamo tem potom naše najiskrenejšo, najtoplejšo, globoko čutečo zahvalo.
Šebalk pri Godoviču, 10. i. 1917.
Iviir.slja c-
n. a. dež. življ in rentne, uozg. in Jamstvei.c zavaroviilnice
sprejema zava-ovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rešilna in ljudska, nezgodna in jamstvena zaurouaja
Javen zsved.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju 2e po prvem !etu: Stan e zavarovanj kon cm
leta 1914............................K 173.490.83:^-
Stan 2 garancijskih fondov koncem leta 1914..............h 48,7 >2.-, 'ls76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem n i div dendah iz čisti r; dobička . . Iv 452 232,66
Kdor namerava skleniti življens :o zavarovanje, vcliavuo za 053.)53 Z233:T;J2S» 8. naj se v lastno korist obrne do gori imenovane nodru ;aice. — Prospekti zasicni in
poštnine prosio.	1439
KOT Sposobni zastopniki se spra-rne/o pod tiajur-odncjsimi po-~o.it
Marije Terezie cesta št. 12.
Globoko žalujoči ostali
Paoooarši IKeininglians-PEinfEgaiii naznanjata, da
je dne 9. aprila 1917 popoldne nanagloma umrl naš dolgoletni uradnik in zastopnik v Novem mestu, gospod
Pogreb se vrši jutri dne 11. aprila 1917 popoldne na on dotnem pokopališču.
Bodi pokojniku ohranjen blag spomin!
V Ljubljani, dne 10. aprila 1917.	901
Popravila
Zunanja naročita, obratom pošte. —

i i s k »Katoliško Tiskarne«
Odgovorni urednik: .Tnžef Gnstinčar. državni poslanec.