Poštnina plačana v
ŠTEV. 166.
Posamezna številka D m 1 LETO IV
Izhaja vsak dan opoldne, Izvzemšl nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—.
NeotivissB političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 21 CrKAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STE V. a. TELEFON ŠTEV. 2832.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa,
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Dvojnost naše nacionalne organizacije.
Desetletja trajajoč bbj med klerikalci M liberalci je povzročil, da so se skoraj vse naše nacionalne organizacije razcepile na dvoje. Zaslepljeni od strankarske strasti, smo že skoraj mislili, da je strankarstvo višek vsega smisla in zato smo ga vsiljevali celo v korporacije, kjer strankarstvo sploh nima mesta.
Tako |e n. pr. več ko jasno, da v narodni obrambi strakarstvo ne sme imeti besede. Svojih bratov v tujini vendar ne moremo deliti na liberalce in klerikalce, temveč ti nam morajo biti samo Slovenci in sicer Slovenci v nesreči. Ker pa nepoboljšljivi strankarji, smo ve a morali dobiti tudi svoje liberal-ln SV0'ie klerikalno obrambno dru-s v o. ujna posledica tega pa je bila, da ?!f.° mves^°	ki	bi	edino mogla re-
si i naše brate v tujin^ tudi k njim vsi-. j svoje strankarstvo, pa naj si so se ga ti še tako branili.
Če nismo mogli niti narodno obrambo obvarovati pred dvojnostjo, ni čuda, če je ta zavladala tudi na vseh drugih poljih. Tako se je morala naša telovadna organizacija razdvojiti na dvoje, pa čeprav je več ko jasno, da nima ne libe-ralstvo in ne klerikalstvo s telovadno organizacijo kot tako dosti posla. Enako pa je tudi gotovo, da uiti nacionalna misel J,b bi mogla povzročiti tega razkola, tem-veC da je dvojnost v naši telovadni organizaciji ustvarilo vnajvečji meri le strankarstvo. Tu malo preveč nestrpnosti, tani malo preveč trmoglavosti in dvojnost je bila dosežena.
Bili so časi, ko je ta dvojnost posegla tudi na pevska društva in ni dosti manjkalo, pa bi v Glasbeni Matici gojili liberalno, v >Ljubljani« pa klerikalno petje. K sreči pa je uvidevnost naših glasbenikov vsaj to dvojnost preprečila.
Seveda se je ta dvojnost pojavila tudi na gospodarskem polju. Vse obvladajoče strankarstvo je itak smatralo, da imajo gospodarske organizacije samo ta namen, da polnijo strankarske blagajne. Kako težki gospodarski polomi so nastali vsled te absolutno napačne misli, je itak dovolj znano in o tem ni treba izgubljati nobenih besed.
Še pred vojno pa smo dobili tudi socialistične organizacije, po vojni pa še kmetsko. Naravna posledica tega je bila, da smo iz dvojnosti prišli še v trojnost, deloma pa smo morali imeti kar po štiri organizacije za vsako stvar. Tako imamo danes tri telovadne, štiri zadružne, štiri književne itd. Nikjer pa niti ene organizacije, ki bi spoštovala sicer posebnost vsake, a obenem varo-\la skupen naroden interes nas vseh.
Cisto odveč je razpravljati o tem, kdo je zakrivil to dvojnost in če so glavni krivci pri tem klerikalci ali liberalci. Prvič je’ gotovo, da brez krivde ni nobena Plat, drugič pa je še bolj gotovo, da bomo d.vojnost z rekriminacijami starih stvari samo povečali, ne je pa odpravili. Odpraviti j0 pa moramo, če hočemo napredovati in se razvijati. Zakaj dvojnost nacionalne organizacije nas je ubijala pred vojno in nas tlači od preobrata da-lje in efekt te dvojnosti je sama izguba na vsej črti. Samo če omenimo, kako smo vsled te dvojnosti zaigrali z medsebojnimi očitki svojo pozicijo v Beogradu in v gospodarstvu, pa smo dovoljno označili vso škodljivost dvojnosti naše nacionalne organizacije.
Zato je treba, da pričnemo z zbiranjem narodnih sil in vse kaže, da je doba za to že nastopila. Boj med klerikal-stvom in liberalstvom izgublja vedno več tal in poslovili so se od njega učitelji in za njimi skoraj vsi državni nameščenci.
Trockij pripravlja državni udar.
Riga, 26. julija. Po vesteh, ki prihajajo iz Rusije, se ta država nahaja pred novo državljansko vojno. Dne 30. t. m. se sestane centralni izvršilni odbor komunistične stranke, ki naj končno reši vprašanje borbe med Trockim in Zinovjevom. Kakor se doznava, Trocki sploh ne namerava dovoliti, da bi prišlo do kake razsodbe, temveč bo še pred tem poskušal, s silo dobiti oblast v svoje roke. Stalin, ki je glavna oseba sedanjega moskovskega režima, si dozdaj ni upal uničiti opozicije in sicer iz bojazni pred pristaši Trockega. Trocki ima še danes glavno svojo moč v vojski. Vorošilov, da-jašnji poverjenik za narodno obrambo, postavlja na vsa važnejša mesta v rdeči vojski svoje zaupnike. Trockega ime je naravnost legendarno v rdeči vojski, kajti Trocki je vodil vojno v najnevarnejših
trenutkih za državo. Vesti zadnjih dni, ki prihajajo iz Rusije o ojačenem terorju in terorističnih akcijah proti zastopnikom civilnih oblasti, so v glavnem točne. Oblasti seveda zamolčujejo prave vzroke teh atentatov, ki jih po večini ne izvajajo morebiti protirevolucionarni monarhisti, temveč člani boljševiške opozicije, ki jo vodi Trocki. In tem je uspelo, da so s temi atentati omajali vero mas in tako pripravili teren za državni- udar. Kakor se doznava, so tudi v vladi sami medsebojna trenja. Stalin skupaj z Vorošilovom stalno intrigira proti Rikovu in dela na to, da bi ga vrgel. Na vsak način moramo naslednje dni pričakovati iz Rusije krvavih dogodkov, ki bodo odločili o tem, komu bo pripadla oblast.
Davidovič za ohranitev sedanje vladne koalicije.
Beograd, 26. julija. (B.l Situacija, ki je je bila ustvarjena z znanim govorom g. Davidoviča pri Takovu in kesneje v Skoplju, je prišla v neko določno fazo. Vsi politični krogi se bavijo posebno z izjavo dr. Marinkoviča. Situacija je obeležena s tem, da se morajo demokratje odločiti, ali ostanejo v vladi, ali gredo iz nje. S svojimi zadnjimi izjavami je dr. Marinkovič postavil vprašanje, ali naj gredo demokratje pred glavni odbor svoje stranke, ki naj bi rešil vprašanje odnošajev demokratskih ministrov in g. Davidoviča. Toda Davidovič, ki je včeraj prišel iz Skoplja, je izjavil, da ni potrebno iti pred glavni odbor, ker ni no-
benega spora. Davidovič je zato,, da koalicija ostane, seveda pa samo ob znanih pogojih, ki jih je on naglasil.
V	zvezi z vsem tem se s posebnim interesom pričakuje seja demokratskega izvršilnega odbora, ki se sestane jutri dopoldne. Na tej se mora odločiti, ali se skliče širši glavni odbor demokratske ^Iranke. Člani vlade, in sicer oba dela, tako Demokratska zajednica kot radikali, se nahajajo na isti črti. Politični krogi so prepričani, da ta spor ne bo imel posledic in da bodo demokratje še naprej ostali v vladi prav do vo-litev. Po volitvah pa ni izključeno, da se situacija pri demokratih izpremeni.
KRALJ PRIDE DANES NA BLED.
Beograd, 26. julija. Iz političnih krogov se doznava, da prideta kralj in kraljica danes na Bled. Dalje se doznava. da bo čez kaka dva dni, ko bo kralj že na Bledu, prišel do njega predsednik vlade Velja Vukičevič in mu podal svoje poročilo.
DAVIDOVIČ O SPORAZUMU MED VUKIČEVIČEM IN KOROŠCEM.
Beograd, 26. julija. (B.) Davidovič se je po svojem povratku iz Skoplja takole izjavil o sporazumu med Vukičevi-čem in Korošcem: Dr. Korošec prav rad dela sporazume ali jih tudi prav tako lahko opušča in menja. Sedaj pa ni sklenil samo sporazuma, temveč še nekaj več: z Vukičevičem je sklenil pakt prijateljstva, za katerim pa — vsaj danes
—	stoji še bolj slaba vojska: kakih 20 korošcevcev in kakih 10 vukičevičev-cev. Ta sporazum pa lahko traja tudi samo toliko dni, kolikor šteje njuna voj-! ska. Mislim, da res dolgo ne bo trajal, mogoče najdalje do volitev. p0 volitvah pa bo dr. Korošec moral rešiti vprašanje, katero carstvo si bo izvolil.
PRED SEJO RADIKALNEGA GLAVNEGA ODBORA Beograd, 26. julija. Aca Stanojevič je j sinoči sprejel deputacijo beograjskih ra-| dikalov, ki so zahtevali, naj glavni odbor dela na to, da Boža Maksimovič ne bo nosilec liste m mesto Beograd.
V	političnih krogih pričakujejo}: da se Aca Stanojevič danes sestane z Vel jo i Vukičevičem. Temu sestanku se pripi-j suje velik pomen. Mislijo, da bo današ-j nji dan usoden ne samo za odnošaje med i radikali in vlado, temveč za ves kabinet Vel je Vukičeviča. Stališče glavnega odbora bo, kakor izgleda, jako energično, posebno glede na Davidovičevo akcijo. Glavni odbor radikalne stranke se pripravlja na borbo z vlado in sicer v soglasju z borbo, ki jo vodi Davidovič.
v
KONFERENCA DR. KOROŠCA Z MIN. SPAHOM.
Beograd, 26. julija. Predsednik SLS dr. Anton Korošec je sinoči poselil ministra dr. Spaha in se z njim dolgo raz-govarjal o političnih vprašanjih. Danes odide dr. Spaho v Novi Pazar, kjer kandidira kot nosilec liste.
Ali tudi med političnimi strankami se že opaža prenasičenost s starimi frazami, kakor je to najlepše dokazal sporazum med SLS in N RS.
Strankarji, ki žive še vedno le od starega boja med klerikalci in liberalci, vidijo seveda v tem sporazumu samo lov za mandati. Da pa je to absolutno napačno, dokazujejo že z vso jasnostjo postavljene kandidatne liste. Ne, sporazum med SLS in NRS pomeni začetek slovenske konstruktivne politike, kateri ni več strankarstvo edin namen, temveč kateri je le sredstvo za napredek naroda.
Danes naravno še ni mogoče reči, če bo imela ta konstruktivna politika popo-len uspeh, ker tudi še ni jasno, kako
iskreno sta obe stranki za tako politiko, toda možnost za res konstruktivno politiko je podana in s tem tudi možnost, da se dvojnost v naši nacionalni organizaciji odpravi. Napredek pa je že v tem, da smo sploh prišli do te možnosti.
In dober znak je v tem, da je ta možnost prvič naglašena v volivni borbi, da ima tudi volivec priliko naglasiti, če je za novo konstruktivno politiko ali pa stari boj med klerikalci in liberalci. Da pa se more volivec o tem izjaviti, je treba, da o tem kot prvi izpregovore politični voditelji in da oni kot prvi povedo, če so za brezploden predvojni boj ali pa za konstruktivno slovensko politiko.
Ali bodo to storili?
Po pogrebu kralja Ferdinanda
Bukarešta, 26. julija. Maše zadušnice za pokojnim kraljem Ferdinandom so se darovale včeraj v prisotnosti kraljice Marije, kralja Mihajla, princeze Jelene, jugoslovanskega kralja in kraljice, princeze Jelisave, princa Nikole, princezinje Ueane in princov Hohenzollern - Sigma-ringen in Hohenlohe. Opravili so maše S metropoliti in 12 vladik.
Bukarešta, 26. julija. Vlada je priredila svečan obed na čast jugosl. delegacije, ki se je udeležila pogreba pokojnega kralja Ferdinanda. Kraljeva dvojica se nahaja že v Sinaji. — Predsednik vlade Braiianu se je jugoslovenskini: delegatom prisrčno zahvalil in v svojem govoru naglašal prijateljstvo, ki veže obe državi.
PRINC KAREL VZNEMIRJA RUMUN-SKO VLADO.
Pariz, 26. julija. Pariško časopisje kar tekmuje v donašanju raznih verzij o bivšem rumunskem prestolonasledniku princu Karlu. Tako sedaj piše, da je predvčerajšnjim posetila princa Karla neka delegacija iz Bukarešte. Opazilo se je ludi, da se je princ Karel udeležil samo zadušnice za svojim očetom in sicer z diplomatskim zborom, ni pa se j udeležil službe božje, ki jo je priredila ! rumunska kolonija. Rumunsko poslani-] štvo opravičuje to tako, da je bil princ Karel popoldne vznemirjen in da je zato ostal ves čas doma.
VLADA PROTI PRISTAŠEM PRINCA KARLA.
Bukarešta, 26. julija. Vlada je izdala energičen ukrep proti pristašem princa Karla. Včeraj so bili premeščeni vsi častniki rumunske vojske, ki so osumljeni kot prijatelji princa Karla.
REGENTSKI SVET POD VPLIVOM BRAT1ANU-A.
Rim, 26. julija. Po vesteh iz Bukarešte dobiva Braiianu vedno večji vpliv v regentskem svetu. Trdi se, da bo v kratkem spravil v regentski svet tudi svojega brata, sedanjega fin. ministra.
TRGOVINA NE ZMAGUJE VEČ DAVKOV.
Beograd, 26. julija. Generalna direk-t,ija davkov je objavila pregled o vplačanih neposrednih davkih za mesec apTil t. 1. V primeri s prejšnjim letom so najbolj padli dohodki od neposrednih davkov in doklad. Značilno je zmanjšanje dohodkov iz davka na poslovni promet. To kaže, da je trgovski promet v vsej državi padel in da trgovina ne more več prenašati davčne preobremenitve, posebno v obliki davka na poslovni promet. To jasno kaže, da morajo pristojni činitelji bolj uvaževati zahteve naših gospodarskih krogov.
LONDONSKA ŠAHOVSKA OLIMPIJADA.
London, 26. julija. Predvčerajšnjim se je nadaljeval šahovski turnir. Vse partije so še nedokončane. Edina viseča igra med Jugoslavijo in Anglijo je končala remis in je stanje po 5. kolu Velika Britanija : Jugoslavija 3)4 : Vi.
Včeraj se je odigralo 6. kolo šahovskih tekem, kjer se je dosegel naslednji rezuliat.
Jugoslavija : Italija 3'A \ 'A.
Madjarska : Danska 3 :1.
Avstrija : Španija 3 :1.
Nizozemska : Češkoslovaška 3 : f. Nemčija : švedija 3:1.
Švica : Belgija 3'A : Vi.
Anglija : Francija 3:1.
Estonska : Finska (remis) 2:2.
vran**.«*	.v
UradniStvo in volitve.
(Iz uradniških krogov.)
Slovensko časopisje je v zadnjih časih beležilo vesti o uradniških kandidaturah. Tudi belgrajske novine so pisale, da nameravajo baje nastopiti državni uradniki v Sloveniji ob volitvah v narodno skupščino s svojimi listami. Dotaknil se je tega vprašanja tudi g. dr. Korošec na shodu zaupnikov SLS. Javnost bo gotovo zanimalo, iz kakšnih motivov je bilo pokrenjeno to vprašanje in v kakšnem stadiju se nahaja.
■Namera politične osamosvojitve državnih nameščencev ne datira šele izza zadnjega razpisa skupščinskih volitev. To vprašanje je bilo ventilirano v vrstah javnih nameščencev in v njihovih strokovnih organizacijah že pred dvema leti in je v poslednjih časih — posebno v Sloveniji — že skoro dozorelo. Sestavljeni so bili še pred razpisom volitev posebni odbori ki so si nadeli nalogo izvršiti vse priprave za samostojni nastop uradniltva ob volitvah v narodno skupščino. Pa ne samo v narodno skupščino, temveč tudi v ostala samoupravna telesa. Če tega pokreta drž. uradniki letos morda ne bodo mogli izvesti, ali pa vsaj ne tako, kaKoi je bilo nameravano, bo krivo edinole dejstvo, da jih je razpis sedanjih skupščinskih volitev prehitel. Upoštevati je namreč treba, da je to nov pokret, ki ne samo, da je neobičajen, marveč mu je tudi treba šele utreti pota v tehničnem in idejnem pogledu. To je pri drž. uradnikih tem težje, ker so pričeli šele pred kratkim sistematično reorganizirati ves sestav svojih strokovnih organizacij.
Napačno sodi, kdor se udaja misli, da je /ta pokret javnih nameščencev samo gesta onemoglega, četudi je tak zunanji videz zaradi splošnih razmer, pod katerimi žive uradniki. Treba je pomisliti, da je vsa leta od prevrata pa do danes uradnik v naši državi samo objekt umazanih, špekulativnih strankarsko - političnih eksploatacij. Četudi so se posamezni moralno manjvredni elementi znali v- teh okuženih razmerah okoristiti, je vendarle v celoto prodrlo spoznanje, da so pritirale samo gnile strankarsko - politične razmere v naši državi uradništvo kot stan do one skrajne točke, kjer že ni skoro mogoče več govoriti o dostojanstvu tega stanu.
Tudi kdor samo površno opazuje gibanje v vrstah in organizacijah drž. uradnikov, more zaslutiti, kako se lomijo stare tradicije v miselnosti tega stanu, ki se je naučil v večletnem suženjstvu političnih partij in režimov gledati na svoje in javno življenje z drugačnimi očmi. Entuziazem se je umaknil realnosti. Zato se varajo političarji, katerekoli politične smeri, ako mislijo, da morejo še dolgo računati na udano in zvesto strankarsko pripadnost javnega nameščenca. Življenje naroda in stanov je realna vrednota, ki je ni mogoče hraniti s političnimi puhlicami in ne z današnjo ideologijo naših političnih strank. Programi izvežine teh maskirajo navzlic refleksom sodobnih potreb dejansko le Še ono gonilno silo, ki je gibala politično življenje pred dvajsetimi leti, ko so bile razmere in potrebe povsem drugačne, nego so danes. Kajti sicer ne bi bilo mogoče, da se izčrpava udejstvovanje naših strank v absolutno neaktualnem in brezmiselnem boju med klerikalizmom in nekimi meglenimi pojmi o naprednjaštvu. Današnja doba zahteva od političnega gibanja, da je adekvaten izraz resničnih potreb in teženj vseh stanov in slojev v državi. Jedro teh teženj pa leži v gospodarskih in socialnih problemih. Naše politične stranke pa so preraščene z mahom anahronističnih ideologij. Tudi to je eden izmed vzrokov, da išče uradništvo kot stan, ki ima po svojem delokrogu najgloblji pogled v potrebe naroda in države, novih potov, da bo moglo na viru sodelovati pri državni le-gislaturi, ki je danes prepuščena na milost in nemilost ljudem, ki nimajo nikakih kvalifikacij za to.	—	-i
Uradništvo se gotovo ni rado ali iz kakšnih ekstravagantnih ambicij odločilo za aktivno politično udejstvovanje. Na vseh način je komodnejše, posvečati se mirnim, normalnim in pravilno urejenim poslom v zavesti, da je človeku njegova eksistenca osigurana, nego se šele boriti za svoje najprimitivnejše pravice. Kjer vladajo državo modri, trezni in konstruktivni politični elementi, ki se zavedajo, kolike važnosti je za urejeno državo soliden in siguren upravni aparat, skrbe predvsem, da vojska in uradništvo ni izpostavljeno socialnim perturbacijam. Dočim so vojaške oblasti v naši državi znale obvarovati našo vojsko pred takimi perturbacijami, so se nasprotno vse naše politične stranke in režimi brez izjeme obnašali v pogledu uradniške zaščite in legislativne urejenosti, kakor da je njihov cilj, za vsako ceno izpodkopati temelje državno - upravnemu aparatu. ■Zato .politični nastop javnih nameščencev ni usmerjen samo za izboljšanjem materialnega položaja njihovega stanu, nego ga je treba pozdraviti kot preservativno sredstvo zoper anarhij« v državni legislaturi, kot težnjo po sanaciji državne uprave, od česar bodo imeli vsi sloji naroda neprecenljive ko-
Tisti.
Razumljivo je, da našim političnim strankam to gibanje ni simpatično. Tista njihova vroča ljubezen do uradništva, ki se razliva sedaj, v volivni kampanji v potokih po kolonah njihovega časopisja, se bo izkazala ob tej priliki v pravi svoji luči. Brezdvomno izgube stranke z uradništvom svojo najjačjo oporo, ki se ne tehta toliko po številu uradniških glasov, kakor po svoji notranji in moralni vrednosti. Kajti uradnik ni bil samo intelektualna potenca ta ne samo najuspešnejši propagator strankarskih idej, politični agitator in tih, skromen delavec v stranki, mar-
več je bil često prisiljen izrabljati tudi svoj službeni položaj za interese stranke. Imamo v naši državi stranke (ali morda smo — hvala bogu — v stanu že reči, imeli smo jih), ki so se vzdržale kljub svojim zloglasnim metodam, kljub, najbrutalnejšemu terorju edinole s pomočjo izkoriščanju podkupljenega ali ustrahovanega uradniškega aparata. Številčno torej uradništvo samo zase ne pome' nja takšne posebne sile, ima pa v rokah sredstva, ki pomenjajo neizmerno moč in silo.
Politični voditelji niso mogli prezreti tega uradniškega pokreta, vendar pa ga skušajo pred javnostjo omalovaževati z gesto, ki je zmotna. Ne da se zaustaviti ali oslabiti tega gibanja z enostavno trditvijo, da so uradniki disciplinirani pristaši stranke. Kdor živi v tej domnevi, naj gre na uradniška zborovanja, ki ga bodo temeljito poučila o nasprotnem. Lahko se mirno reže, da ogromna večina uradništva ne mrzi nič tako iskreno in globoko, kot politične stranke in njihovo nesocialno postopanje. Mrzi zlasti zato, ker so ga nasilno pognale v svoje politične tabore. Suženj je lahko udan in poslušen, dokler mora biti tak, ali nikoli ne more biti iskren prijatelj svojega gospodarja. Tudi je mogoče samo nepoučeni javnosti natvesti z demagoškimi govori in pisanjem bajke o doseženih uspehih in o veliki skrbi strank za uradništvo, kar se zlasti ganljivo čita v volivni kampanji. Toda uradnikov o tem ni mogoči nič več prepričati, kajti preveč je že bilo volivnih kampanj v naši državi od prevrata pa do danes in vse so končale še vedno in pri vseh strankah enako. Slovenska javnost na pr. ni v našem časopisju pred volitvami v dveh letih čitala toliko o uradniških potre* bah in o skrbi političnih strank zanje, kakor čita sedaj v enem samem dnevu. Nepoučena javnost, ki čita te slavospeve, je uver-jena, da poslanci ne delajo drugega, nego rešujejo v parlamentu samo uradniška vprašanja. V resnici pa obstoja njihovo delo v glavnem samo v premetavanju, nastavljanju in odstavljanju uradništva, ki ni dovolj suženjsko, toda drugih skrbi stranke za uradništvo še niso pokazale. Mi se naravnost čudimo tej brezprimerni nesramnosti političnih strank, s katero se drznejo nastopati pred javnostjo in briti norce iz bede drž. nameščencev. Samo v naši državi, kjer politika ne pozna ne načel, ne sramu in ne dostojnosti, je mogoča taka igra, da poslanci leta in leta odkrhavajo pravice drž. nameščencev, pred volitvami pa morda vržejo tem obupancem smetljivo obljubo love s takim nemoralnim ravnanjem uradniške glasove. Uradništvo z indignacijo zavrača to nemoralno početje političnih strank in z gnjevom protestira proti temu, da si sedaj v volivni borbi laste brez sramu toliko zaslug za njihov stan. Kajti samo ena resnica je, ki je uradnikom ne bodo prikrile Se tako dolge in ganljive časopisne kolone: da nobena stranki, noben režim nele da ni nič, pa prav nič storil za izboljšanje materialnega in moralnega položaja drž .nameščencev, nego so politične stranke, vlade in režimi spletli z vsakim finančnim zakonom za uradnike novo, krnto butaro šib.
G. dr. Korošec obljublja drž. uradnikom, da bo njegova stranka kandidirala v parlament tudi dva drž. uradnika. Kdo pa sta ta dva kandidata in kdo ju je določil, da čuvata v parlamentu interese drž. nameščencev? Če bi bila SLS prepustila dve mesti na svoji listi strokovnim organizacijam, da .po svoji volji določijo na ti dve mesti osebi, ki bi strokovnim organizacijam garantirali ta odgovarjali za svoje delo, potem bi bila to resnično lepa in nesebična gesta g. dr. KoroSca. Toda mi vidimo, da so na listi SLS izvečina dosedanjji poslanci, med njimi tudi dva gg. profesorja, ki naj bi menda fungirala koi uradniška kandidata. S tako rešitvijo pa se drž. nameščenci razumljivo ne morejo zado-voljiti. Ta kandidata bi bila slej ko prej vse-eno na listi in sicer kot strankarja SLS, ne pa kot drž. uradnika. Če bi bila stvar tako enostavna, potem bi bili državni uradniki v parlamentu najboljše zastopan stan. Kajti po neki statistiki je imela dosedanja skupščina med svojimi poslanci okrog 60 drž. uradnikov. To je že jako močna stranka. Toda uradniki niso imeli od njih niti najmanjše koristi. Kajti ti poslanci - uradniki, so zastopali samo interese svojih strank, prav nič pa interesov javnih nameščencev. S tistim hipom, ko so prišli v parlament, so ob lepih poslanskih dnevnicah mahoma pozabili, da so bili kedaj drž. uradniki. Drž. uslužbenci se lepo zahvaljujejo za take tovariše in uradnike - poslance, ki slepo, mehanično — kakor je navada v naši skupščini — in čisto mirne vesti glasujejo za famozne člene finančnega zakona, ki tepejo drž. nameščence. Res, krasni tovariši in še lepši drž. uradniki!
Spričo vsega tega drž. uslužbencem po dolgoletnem samozatajevanju ne preostaja konečno nič drugega, nego da si pomagajo s svojo lastno močjo, ker jim nihče drugi noče pomagati, najmanja pa tisti, ki bi bili to dolžni storiti. Sklep je dozorel, ali pa ga bo mogoče izvesti že ob teh volitvah, to se bo v kratkem odločilo.
Če pa tega letos morda ne bo mogoče izvršiti, potem pa bodo dri. uradniki tudi v tem slučaju vedeli, kako se polit; strankam najbolje oddolie ca njihove bajne zasluge za uradniški stan. Gotovo pa je, da uradništva prihodnje naslednje volitve ne bodo več prehitele. In kolikor poznamo naše politične stranke, bodo od svoje strani v bodočem I parlamentu storile vse, da bodo to akcijo 1 drž. nameščencev še bolj podprle in utrdile.
razlogov volili eno listo pristaši SLS, SKS in tudi redki pristaši SDS.
Pripomniti pa je treba, da ni bila v podeželskih občinah vložena niti ena lista SDS in jo nato samo esdeesarski tisk proglasil razne gospodarske liste za esdeesarske. V resnici pa so bile te liste v prvi vrsti kmetijske in uspeh teh list sme zaznamovati samo SKS. Čeprav pa volitve v čisto kmečkih občinah ne dajejo docela jasne slike, vendar je gotovo to da je v vseh občinah SLS še vedno najmočnejša stranka, da pa je nekoliko nazadovala v korist SKS. Če je pripisati to nazadovanje le na rovaš lokalnih posebnih prilik in osebnih vprašanj, ali pa je to nazadovanje v zvezi s politiko SLS, bodo v kratkem pokazale skupščinske volitve, ki so pravzaprav edino merilo za zaupanje, ki ga uživa kaka stranka med narodom.
Jasnejšo sliko o moči strank pa dajejo volitve v mestnih občinah Kranj, Škofja Loka in Tržič in zato navajamo tudi samo rezultate v teh občinah.
V Kranju je dobila SDS 444 glasov (65.49 odstotkov), SLS 94 (13.86 %), gospodarska lista (radikali in drugi) 140 glasov (20.65 %).
V Tržiču: SDS 282 glasov (43.18), SLS ima v dveh listah 185 ali 29.36%, socialisti 163 (25.88 %).
V Škofji Loki: SLS 265 (75.5 %), SDS 86 ali 24.5 %.
Če primerjamo nedeljske volitve z volitvami v oblastno skupščino (23. I. 1927) in v narodno skupščino (8. II. 1925). potem dobimo, če upoštevamo le odstotek glasov, ki so ga prejele posamezne stranke to-le sliko:
Volitve dne:	U.	Vil.	a	i.	ti;!.
1827 ia?7 18Zi
SDS
SLS
drugi
SDS
SLS
socialisti
ostali
"SLS
SDS
ostali
65.49 % 13.86 % 20.65 % ‘ 44.76 % 29.36 % 25.88 %
75.50 %
24.50 %
73.80 72.72 18.84 17.86 7.36	9.41
~43.18~35.23 34.37 39.33 20.17 18.28 2.41	7.16
69.63 ~ 62.88
25.63 29.91 4.75	7.21
Nedeliske občinske volitve m Gorenjskem.
V nedeljo so se vršile na Gorenjskem ob-	jasno sliko o razmerju glasov posameznih
€inske volitve, od katerih so bile zlasti va-	strank. V vseh teh podeželskih občinah je
Sue volitve v Kranju, Škofji Loki in Tržiču,	bilo namreč vloženih več list, ki so le de-
ker podajajo volitve v drugih občinah le ne-	loma strankarske in so dostikrat iz osebnih
Iz te primere se jasno vidi, da lahko vse stranke govore o svojih zmagah in napredovanju, kakor na drugi strani govore njih nasprotniki z isto pravico o njih nazadovanju. Zato je naravno, da bodo vse stranke govorile o svojih zmagah, dočim je v resnici ostalo stanje precej neizpremenjeno. Jasno sliko pa bodo tudi o teh občinah dale šele skupščinske volitve, kp ne bodo lokalna vprašanja uplivala na volivce.
Politične vesti.
= Zakaj je nastal zadnji jugoslovansko -albanski konflikt? 0 tem je nastala čisto nova verzija, ki je zlasti razširjena med diplomati, akreditiranimi v Tirani. Po tej verziji je zadnji konflikt delo Ahmeda Zoge. Albanski diktator se je namreč spomnil, da je prišel na albanski prestol s pomočjo Jugoslavije. Ker so ga v zadnjem času Italijani bolj slabo plačevali, je hotel po znanem balkanskem receptu dobili denar tudi od Jugoslavije. Dal je zato aretirati Gjuraškoviča v nadi, da je s tem dobil sijajno sredstvo za izsiljevanje proti Jugoslaviji. Ta namera pa se je vsled intervencije velesil popolnoma ponesrečila in Ahmed Zogu je moral Djuraško-viča izpustiti, ne da bi prejel odkupnino. V tem je tudi vzrok, da je Ahmed Zogu iz jeze vsled ponesrečenega izsiljevanja odlagal rešitev spora.	.
- Situacija je pomirjena. Pomirljiv govor Liube Davidoviča v Skoplju je tudi zelo ublažil nasprotja v vladi. Nobenega govora ni ve8 o vladni krizi an tudi odnošaji v demokratski stranki so se znatno zboljšali. K temu je tudi mnogo priopmogla izjava Vo-je Marinkoviča in zlasti njegova pripravljenost, da se pokori vsakemu sklepu vrhovne instance v demokratski stranki. — Voliven boj poteka v splošnem precej mirno in dokaj v lepšem redu, ko v prejšnjih volitvah. Razna gesla strank so silno izgubila na učinku in vse kaže, da so tudi strankarski fondi bolj prazni, ko nekdaj. Gospodarska kriza je tudi tu zagrabila s svojo železno roko ta dobro je, da se je to zgodilo. Dobiva tako sedaj voliven boj bolj kulturno lice. Pomanjkanje denarja pa se vidi prav posebno dobro tudi pri gotovi slovenski stranki. Lepi časi, ko so iz industrijskih in drugih obratov leteli kar deset- ta stotisočaki, so minili ta tudi pri tej stranki bo moral počasi program prevzeti glavno agitacijo. Ali kaj, ko je ta program že davno zaigran in so ostale le še raztrgane krpe. — Tudi v volivnem boju se kaže konsolidacija in to more vsakega patriota navdati le z veseljem.
= V znamenju sporazumov. V Osijeku so se zedinile za skupen nastop pri volitvah vse skupine narodne radikalne stranke, razen intrasigentne skupinice profesorja Lazarja Bi kiča, ki pa nima dosti izgledov, da bo izvoljen. — Muslimani in demokrati v Hercegovini so se končno pomirili in določili vzajemno enotno listo demokratske zajednice v Mostaru. Dr. Kraft in dr. Moser voditelja, nemške stranke, sta se sestala s predsednikom vlade g. Vukičevičem v svrho enotnega nastopa radikalov in Nemcev pri volitvah. Do sporazuma še ni prišlo in se bodo pogajanja nadaljevala.
—	Krvav spopad med radikali. V Negoti-nu je prišlo včeraj do pretepa med radika ■ Na eni strani so bili pristaši nosilca liste 1 z vladne skupine dr. Mifan Stojkoviča m nekoliko pristašev pafiičevca dr.Vehzara Jianko-viča, na drugi strani pa so bili pristaši Dra-giše Stojadinoviča. Kakor znano, je Vehzar Jankovič sklenil, da ne bo kandidiral. Na-prošen od svojih prijateljev iz dosedanjega svojega volilnega okraja v Krajini je odšel v Krajino v Kladovo, kjer je bil z vzklikom svojih prijateljev izbran za nosilca liste. Tu pp sta še dve radikalni skupini: Stojkovičema in Stojadinovičeva. Pristaši obeh teh skupin so prišli včeraj v Negotta, kjer je prišlo
d) medsebojnih prerekanj in končno do pretepa. liilo je dosti potolčenih glav, neki kmet pa je bil resno ranjen.
— Rumunska brez prestolonaslednika. Z proglasitvijo princa Mihaela za rumunskega kralja je izgubila Rumunija svojega prestolonaslednika. Po sedanjem rodbinskem zakonu mora postati prestolonaslednik samo najstarejši kraljev sin in njegovi potomci. Ker pa bo princ Mihael šele čez 12 let polnoleten, je Rumunija brez prestlonaslednika in potreben bo nov zakon. Rumunska vlada je o tein tudi že sklepala in sklenila, da se v najkrajšem času sestane velika skupščina, sestoječa iz poslanske zbornice in senata, ki bo potem izpremeniia zakon, da more preiti prestolonasiedstvo tudi na stransko kraljevo linijo. V tem slučaju bi bil proglašen za rumunskega prestolonaslednika princ Nikolaj. Da tudi ta rešitev ne bo najboljša, je jasno
= Princ Karl je še rezerviran. Dopisniku >Matina< je izjavil princ Karel: »Smrt mojega očeta je bila za mene zelo težak udarec. Vedno mislim na svojo domovino in na Bukarešto, ki sedaj žaluje za svojim velikim vladarjem, ki je izvedel ujedinjenje vse Romunije. Popolnoma naravno je, da ne morem zaenkrat dati nobene izjave za javnost. Sinoči je izšla v »Matinu« izjava, v kateri ^se naziva mene kralja Rumunije. To je samo uda-nostni izraz mojih prijateljev. Zaenkrat pa se moram vzdržati vsakih izjav, da ne motim žalosti v Bukarešti, kjer se vrši pogreb mojega očeta.
— Anglija bo odložila svoj mandat nad Palestino v korist Italije? Pariški list »Liber-te< je objavil senzacionalno vest iz Rima, po kateri so se vodila med italijansko in angleško vlado pogajanja glede Palestine in po kateri se je baje določilo, da Anglija prepusti svoj mandat nad Palestino — Italiji. An; gleška vlada bi baje bila pripravljena storiti to, a se italijanskemu mandatu upirajo voditelji zionističnega gibanja, vendar pa je oi" por zionistov bržkone brezuspešen. Ang«)* ima po členu 13. londonskega pakta pravi1;? odstopiti svoj mandat in ga izročiti Ital'11-»Liberte« trdi, da je angleška vlada poslala v Rim dva zionistična voditelja, ki imata nalogo stopiti v stik s predsednikom janske vlade Mussolinijem, da se prično direktna pogajanja za rešitev palestinskega vprašanja. Odgovornost za resničnost te fantastične vesti prepuščamo italijanskemu listu.	..
= Nova faza kitajske revolucije. Zadnji dogodki na Kitajskem so popolnoma spremenili značaj kitajske revolucije. Sporazum, ki se je bil dosegel med severnimi in južno-kitajskimi generali je velikega političnega pomena, posebno radi tega, ker bodo KitaJcl nastopili z združenimi močmi proti ekspanziji levičarskih in komunističnih elementov ua Kitajskem. Sporazum med Čangcolinom in Čankajšekom ni sicer preveč prisrčen, saj se križajo interesi obeh generalov — vendar pa je značilen in važen vsled tega, ker bosta obrniva zajezila komunistični vpliv na kitajsko ljudstvo. — Popolnoma nova situacija jtf nastala tudi v kitajski narodni stranki (Kuo-mintangu), kjer sta nastali dve izraziti krili. Eno krilo, ki je komunistično orientirano, zahteva delavsko - kmetsko vlado na Kitajskem, dočim so v drugem krilu domači gospodarski krogi, ki so se že naveličali večnih prekucij in neredov. Ta del kuomtatang* zahteva mir ta red in izraža željo po harmoničnem in medsebojnem sodelovanju z vse; mi sloji kitajskega ljudstva za dobrobit kitajskega naroda. Na njihovi strani so sedaj domalega vsi generali — tako tudi Čankajšek in Feng. Ta notranji boj v narodni stranki je potisnil v ozadje — pohod južnih čet proti Pekingu. Mesto tega pa nastajajo ljuti medsebojni boji, ki potekajo zelo neugodno za boljševiške elemente.
KANDIDATA ŽE IMAJO.
Današnje »Jutro« sporoča, da kandidira SDS v Ljubljani dr. Alberta Kramerja, direktorja »Jutra«. Kdo je njegov namestnik,
o	tem »Jutro« molči. Ali se morda prične sedaj boj za namestnika?
IZ VOLILNEGA GIBANJA.
Železničarski shod SLS.
Včeraj, ob 8. uri zvečer sta priredila poslanca SLS, bivši železniški minister dr. Sušnik in g. Smodej železničarski shod v Batičevi restavraciji v Sp. šiški z namenom, da ovržeta vse številne očitke, s katerimi operirajo v sedanji volilni borbi nasprotniki proti SLS. Shod je razmeroma še dokaj dobro uspel. Otvoril ga je predsednik krajevne organizacije g. Orehek, prvi pa je govoril dr. Sušnik, ki je v poldrugournem govoru očrtal delo Jugoslovanskega kluba v parlamentu, zlasti pa delo poslancev SLS za železničarske socialne pravice. Podrobno se je spustil* tudi v opis svojega delovanja, ko je bil JjS1 železniški minister. Za njim je govori* P° *
Smodej Med Kov°r°«fB0^reahni Navzočih so-padali številni medklici s strani
balističnih železničarjev, Id	jih	p^	govornika sproti in ~~*S' T L ^	,	,
dokaj gladko zavračala. Tudi je treba priznati da so stvarnejši argumenti obeh govornikov znatno zalegli, vsaj v zavračanju demagoških g®?®*> ki jih del delavstva črpa iz časopisja SDS.
Proti koncu se je priglasila k besedi še cela vrsta socialističnih govornikov, kakor !la..Pr™®r železničar Miklošič, upokojenec Prijatelj in drugi. Govorniki so v prvi vrsti navajali obupno stanje slovenskih železničarjev ter poživljali delavstvo na razredno borbeno stališče. Prizanašali pa seveda niso z ostrimi napadi na SLS, vendar jim pa tu poslanca dr. Sušnik in Smodej nista ostala ničesar dolžna. Kar je najbolj zanimivo, je to, da sta si oba poslanca SLS s svojimi izvajanji osvojila vsaj del v začetku sicer prav rezerviranih zborovalcev.
širite »Narodni Dnevnik«.
mrArn
Dnevu® -vesti.
— Slika prestolonaslednika r šolah. Prosvetno ministrstvo je kupilo večjo množino slik prestolonaslednika Petra, ki jih je izdalo »Narodno delo«. Slike pokloni ministrstvo šolam, ki jih morajo dati v okvir in razobesiti.
— Ministri na potovanju. Finančni minister je odpotoval v Vrnjačko Banjo, minister za šume in rudnike pa v Južno Srbijo.
— Naš odpravnik poslov v Tirani. Za odpravnika poslov v Tirani je imenovan tajnik zunanjega ministrstva Milan Miletič. O imenovanju je obveščen francoski poslanik Dar-de, da obvesti o tem potom francoske poslanika v Tirani, ki zastopa kot znano edaj na-«rese v Albaniji, albansko vlado. Mi-
16 Ostane odpravnik poslov, dokler ne bo imenovan nov [»slanik.
sirih/1"* Vnt>ve»a gozdnega zakona. V mini-nn 23 šume in rudnike je izdelan načrt ■ ve?a gozdnega zakona. Načrt se predloži jeseni Narodni skupščini. tto~. 8P«Sevanje turizma. V ministrstvu za fer n° *n industrii° se Je vršila te dni kon-
0	po-peše vanju tujskega prometa, anferene® so se udeležili zastopniki vseh istiJnih organizacij. Izdelan je bil poseben
pravilnik.
~ Kataster vodnih sil. Ministrski svet je odobril kredit 300.000 Din za izdelavo ka-“»tta vodnih sil.
~ Nezaposleni inženjerji vseh slrok se vabijo, da se zaradi važnih obvestil pismeno javijo podpisanemu naslovu najkasneje do Konca avgusta t. 1. V prijavi naj vsakdo navede natančen naslov, stroko, koliko časa traja nezaposlenost, da-li in kje je iskal službo brez uspeha in morebitne pripombe. Od točnosti prijav in polnoštevilnega odziva vseh prizadeih je odvisen uspeh korakov, kateri se nameravajo glede odprave n^iZa2os^cnos^ inženjerjev podvzeti. —
iobilMnCmnw;?r^'Ia za vožnjo z avto-
e l
Ljubljani razglaša KPrl °llcl,ska d‘rekci,il v sli nnaviM Tu er se le v zadnjem ca-klisti nrj vA7n'	avtomobilisti	in motoci-
m n nar ??h-,"oe drže striktno določil
kar ima n f j aE!rila	šiev-	81'
Dritn^ho ^i P?s*edIco /azne nezgode in pa licikkn ra S r?ni °bčinstva, opozarja po-
V	L,,.ra?a,eliS,V0 posebno na sledeče: s-. s v strnienih krajih sploh se ne
°2tnaA15 km na uro, na križiščih st ne nad 6 km. Prehitra vožnja v mestu ne ogroža samo osebne varnosti, ampak ^diguje posebno v poletnem času cele oblake prahu, katerega zanaša veter deloma v odprta stanovanja. Izpuh morajo lmeti moloma vozila v strnjenih krajih za-da ni ropota in smradu. Na križiščih in **er promet zahteva, mora dati voznik si-znamenje s hupo, prepovedano pa je *?*?!“>brezpotrebno in dolgotrajno tulenje n„ nh?rd?neč'mi huPanii, ker tako tulenje Razven tea»U na ŽWCe in kal> nočni mir. tfvn r>rod^«wPOZana Policijsko ravnafelj-
S T«orodaioio "s-
S»Tko"d«5Vk' Sd 2 ivfig.S4 ™ ,3?
ve5»». k« «
sssr,sta»“
Tn^? nJen^» da s° vse tujske sobe zasedene. To bo trajalo do 1. avgusta. Kdor želi poto-
V	k°PališJe- nai ^ naroči iz previdnosti sobo v naprej.
^!k,ain‘0n,! Udruženje tobačnih trafikantov Povija trafikante, da blagovoli0 r.M1 občinstva^, proti proviziji, razpečavati tiskovine Okrožnega urada za zavaro-Vaale delavcev v Ljubljani. — Tajništvo. j/-— Novi direktor poljedelske direkcije. Za ‘rektorja poljedelske direkcije je imenovan °a6elnik v poljedelskem ministrstvu Milan yurič, za njegovega pomočnika pa univer-21fetni docent dr. Mladen Josifovič.
Promocija. Na dunajski univerzi je bil Promoviran Rajko Ložar iz Ljubljane za doktorja filozofije.
— Sprejem v višjo pedagoško šolo. V prvi •etnik višje pedagoške šole v Zagrebu se ^Prejme letos 100 kandidatov oziroma kandidatinj. Primerno opremljene prošnje je vpo-*lati do dne 10. septembra rektoratu pedagoške sole v Zagrebu.
i	T Inl®“OTa“l* računskih inšpektorjev in
injlgovodij v Ljubljani. Za ragunske InsDek
farje so napredovali kot poročajo beograiski
listi, sledeči računski svetniki in revidenti
v Ljubljani: Josip Juh, Tomo Karlin, Albin Megušar, Anton Bernik, Ivan Rus, I. Gogala, Fran Goričnik, Jože Majhen, Josip Šircelj, Albin Zajc, Josip Hočevar, Vladimir Dekleva, Avgust Pichler, Božidar Tončič in Franc Lenarčič. Za knjigovodje so napredovali: Edvard Breskvar, Bojan Drenik, Rajko Čepin, Jernej Biber, Matija Švigelj, Fran Fer-mantin, Ivanj Kranj, Joško Bitenc, Blaž Na-ghč, Fran Poženel, Janko Habjan, Fran Hartman, V lktor Bischof in Peter Gložar.
T Ul!'r'“ 1« v Zagradcu dne 24. t. m. baronica Muller roj. Poljanec, soproga pod-maršala v p. Riharda barona Miiller. Pokojnica je bila hčerka ugledne ljubljanske rodbine Poljančeve in je svoj čas služila kot u8i-teljica v Ljubljani, Voloski in na Dunaju. N. v m. p.!
— Pred novimi prekooceanskimi poleti.
Projektiram so sledeči novi poleti preko oceana: Coste namerava poleteti tekom tega tedna iz Pariza v Newyork, angleška letalca Laslie Hamilton in polkovnik Minchin nameravata nastopiti začetkom avgusta polet iz Clifdena na Irskem v Newyork in nazaj, dva kanadska letalska oficirja se pripravljata za polet iz Windsora v Kanadi v Windsor na Angleškem, Kudeler pa bo startal dne
2. septembra na letališču v Asperau za polet Dunaj — Pariz — Newyork in nazaj. Ku-delerjev polet financira Avstrijska letalska zveza, ki je naročila za polet iz Nemčije posebno, novo letalo. Letalo nameravajo vpo-rabljati, če se bo Kudelerjev polet posrečil, pozneje kot poštno letalo. Letalo vzame že pri prvem poletu seboj preko 10.000 pisem.
— Nemščina ali francoščina na srednjih šolah v Podkarpatski Rusiji? Na srednjih šolah v Podkarpatski Rusiji bi imela biti uvedena s prihodnjim šolskim letom nemščina ali pa francoščina. Prirejeno je bilo glasovanje staršev srednješolske mladine. Glasovanje je izpadlo v prilog nemščini. — Kljub temu pa je bila uvedena z novim uč-aim načrtom v srednjih šolah francoščina. Zagovorniki nemščine zbirajo sedaj podpise, na podlagi katerih bi radi dosegli, da se ustreže njihovi želji.
— 27 milijonov avtomobilov. Po najnovejši statistiki je na vsem svetu 27,527.238 avtomobilov. Od lanskega leta je naraslo število avtomobilov za 2,074.971, torej naraste število avtomobilov vsak dan povprečno za 8424. Bencina porabijo avtomobili na vsem svetu okoli 51 milijard litrov na leto, t. j. 140 milijonov litrov na dan. Največ avtomobilov je v Združenih državah, namreč 22 milijonov. V primeri s prebivalstvom odpade na vsakega šestega prebivalca po 1 avtomobil. Na drugem mestu ranžira Anglija z 1,000.000 avtomobilov, na tretjem Francija, ki nima dosti manj avtomobilov kot Anglija, Kanada ima nad 800.000 avtomobilov, Nemčija 300.000, Avstrija 27.000, Češkoslovaška pa 23.300.
— Potres v Beogradu. Predvčerajšnjim ob 5. zjutraj so čutili v Beogradu in okolici precej močan potres. Seizmografski aparati so zabeležili 10 sunkov. Epicentev potresa je bil oddaljen od Beograda 15 km. Škode potres ni povzročil.
— Krvava osveta na Kosovem polju. V gozdu ob cesti iz Novega Pazarja v Kosovsko Mitrovico, so našli te dni potniki tri grozno razmesarjena, že razpadajoča človeška trupla. Prijavili so zadevo oblasti, ki pa ni mogla ugotoviti imen umorjenih. Predvčerajšnjim pa je prišla na bližnjo orožniško postajo neka starka, ki je pričela, ko si je ogledala trupla, bridko plakati ter izjavila, da so njeni trije sinovi, ki so odšli že pred tednom dni v gozd po drva, ne da bi se bili vrnili. Starka je pojasnila, da gre za krvno osveto. Storilci so pod ključem.
— Boj med orožniki in pobeglimi kaznjenci. V FutoSkem gozdu pri Novem Sadu je prišlo te dni do pravcate bitke med orožniško patruljo in tremi kaznenci, ki so pobegnili iz kaznilnice v Mitroviči. Orožniki so izvedeli, da se klatijo nevarni dezerterji že par dni po omenjenem gozdu. Zato je odšla v gozd patrulja, ki je zasačila pobegle kaznence ob ognju, na katerem so pekli in cvrli meso. Ko se jim je hotela patrulja približati, so jo sprejeli kaznenci s svinčenkami. Po daljšem streljanju se je posrečilo zločincem pobegniti.
— Pobuua ciganov pri Sv. Ani pri SuSaku.
V	vasi Sv. Ana pri Sufiaku žive štiri ciganske družine. Cigani so tja pristojni. Doslej so živeli v slogi in ljubezni. Te dni pa so jih obiskali štirje tuji cigani, ki so povzročili med njimi velik prepir in pretep, nakar so jo odkurili. Ko je bilo par ciganov z noži težko oklanih, so se cigani pomirili in zavedli da so vsega krivi lujci. Zato so se v lepi slogi dvignile vse štiri ciganske rodbine: mladeniči, starci, žene in otroci, vsi oboroženi z motikami in kamni ter jo udarili za tujci. Tujci so se pravočasno skrili. Preganjalci, misleč, da jih najdejo v bližnji gostilni, so udrli v gostilno. Ker jih niso našli, so razbili vse, kar jim je prišlo pod roko. Nato so odšli v drugo gostilno. Ker je bila gostilna zaprta, so razbili vrata in okna in udrli Z hiS°VV 8voi‘ besnosti bi bili najbrže še ko-
vendar je pa .prišla pravočasno policija, ki je kolovodje aretirala in spravila na varno. Tujcev, ki so ves kraval povzročili, policija se vedno ni mogla najti.
— S tujo opeko si je hotel zgraditi hišo.
Dragotin Plenar iz Prepustovca je prevažal v Zagrebu opeko na stavbišče semenišča. V Svetici pa je nameraval zgraditi lastno hišo. Da bi si prihranil stroške za stavbeni materija!, se je dogovoril s svojim voznikom in vozila sta od časa do časa opeko mesto na stavbišče semenišča, v Svetico. Ko je zgradil s poneverjeno opeko že tri zidove svoje hiše, so mu prišli na sled in bil je aretiran. Izkazalo se je, da si je prilastil nad 8000 komadov opeke in dva voza apna. Po aretaciji je del opeke vrnil, ostalo pa plačal, kljub temu so ga izročili sodišču. Pravi, d* ni imel nepoštenih namenov. V koliko ustreza njegov zagovor resnici, bo dokazala sodna obravnava.
— Ve!‘,ko nevreme v Gornji Italiji. V raznih krajih gornje Italije so besnele te dni
M-iDeV • ’ k,‘ 80 Povzročile veliko škodo. ,je •udrlaJ v kleti ni$je ležečih hiš voda. Strela in voda sta poškodovala v mesu več poslopij. V okolici je povzročila zlasti mnogo škode toča. V Cremoni je neka tovarna popolnoma uničena. Štiri osebe 80 mrtve, okoli 50 ranjenih. V Benetkah je udarila v pralnico neke bolnice strela Dva uslžbenca sta bila ubita, trije zdravniki in dve mladi pa ci jen t in ji ranjeni. Vsled nevihte je nastal pri eleketrični napeljavi kratki stik, vsled česar je bilo mesto več ur v temi, kar je paniko še povečalo. Močno so poškodovane tudi brzojavne in telefonske zveze.
— Iznajdljivi zločinci. Preiskava je ugotovila, da je bilo ob priliki požiga justične palače na Dunaju mnogo kazenkih aktov ne samo uničenih, temveč tudi ukradenih. Očividci so izpovedali, da so akte odnašali pred kratkem izpuščeni kaznjenci, ki so bili za časa kazni zaposleni v pisarnah. Oblast upa-✓ičeno domneva, da so ukradli bivši are-
stanti akte zato, da bi izsiljevali od ljudi, ki se jih tičejo, denar.
— Cela občina obtožena radi požiga. —
Župan in občinski odbor občine Skochovice pri Podebradu (Češkoslovaška) je bil te dni aretiran. Dični občinski funkcionarji so obdolženi požiga. Sklenili so, da zgrade novo šolsko poslopje, da pa bi ne imela občina pri tem nobenih stroškov, so staro šolsko poslopje, ki je bilo zavarovano za 57.000 kron, enostavno zažgali, nakar bi bili porabili zavarovalnino za zgradbo novega. Stvar je pa prišla prezgodaj na dan. Požar je bil poga-šen, še predno je zavzel večje dimenzije, župan in občinski možje pa so bili stante pede aretirani.
— Dolgovi Jamesa TVhitesa. Kot poročajo iz Londona, znašajo dolgovi velesleparja, finančnika Jamesa Whitesa, o čigar samomoru smo nedavno poročali, 1,200.000 funtov ster-lingov.
-	Častna afera med nadvojvodo Leopoldom in madjarskim poslanikom v Washing-
tonu. Bivšemu avstrijskemu nadvojvodi Leopoldu je zmanjkalo v Los Angelesu (Kalifornija) denarja. V svoji stiski se je obrnil brzojavno na madjarskega poslanika v Wa-shingtonu grofa Laszla Szehenyja ter ga prosil, da naj mu posodi večjo vsoto denarja. Poslanik mu je odgovoril prav tako brzojavno: >Vaš netaktni brzojav sem sprejel.« Nadvojvoda se je čutil vsled tega seveda kruto razžaljenega. Prav posebno ga je razkačil izraz >netakten«. Zato je brzojavil Sze-henyju, da je bil njegov oče pred vojno čisto navaden lakaj njegove rodbine ter da naj se smatra oklofutanim. Ko je izvedela ameriška javnost za to afero, se je jela za nadaljni razvoj živahno interesirati. Vsled tega je šinila Tex Richardu, impresariju, ki je organiziral tudi match Dempsey-Charkey, v glavo misel, da bi se dala afeira mogoče dobro gmotno izkoristiti. Ponudil je nadvojvodi Leopoldu 5000 dolarjev in 20% od vstopnine, če bi rešil afero s poslanikom z boks-matchem na ne\vyorškem »Jankee-Stadionu«. Zdi se, da nadvojvoda na to ponudbo sploh ni in ne bo odgovoril.
— Harem za 500 lir na mesec. V Neaplju je bil te dni aretiran Commandatore Luigi Morra. Morra je imel v svojem stanovanju harem, v katerem je imel zaprte tri sestre, stare 16, 18 in 20 let. Očetu deklic je plačeval za to 500 lir namesec kot prispevek k stanarini in 30 lir na dan za hrano.
— Prostozidarski tempelj. Te dni je položil vojvoda Connaught v Londonu temeljni kamen za velik prostozidarski tempelj. Svečanemu aktu je prisostvovalo okoli 10.000 angleških prostozidarjev in več delegatov iz Amerike. Palača se zgradi v spomin v vojni padlim prostozidarjem ter bo centralna zbornica za vse angleške in škotske lože.
Ljubljana.
1— Karambol kolesarja s policijskim konjem. Ko sta jahala v soboto po Celovški cesti dva policijska stražnika, sta se pripeljala iz nasprotne smeri dva kolesarja. Eden od kolesarjev se je zadel v konja. Vsled tega se je konj prestrašil in poskočil. Posledica je bila, da sta padla oba kolesarja a koles. Poškodoval se ni nobeden od njiju.
J— Poizkušen samomor. 23-letni tovarniški delavec Tone Novak, stanujoč na Tržaški cesti si je prerezal predvčerajšnjim v samomorilnem namenu žile. Prepeljali so ga v bolnico. Njegov stanje ni opasno. Vzrok sa-lzkušenega samomora ni znan.
Upnikom Slavenske banke.
Podpisani Odbor upnikov Slavenske banke v Ljubljani sporoča vsem onim upnikom Slivenske banke, ki so njega oz. njegove predstavnike pooblastili za prijavo sodišču in stopnjevanje njihovih terjatev v konkurzu Slavenske banke, da je iste pravočasno prijavil konkurznemu sodišču v Zagrebu po predpisih hrvatskega konkurznega reda in da jih bo v smislu prejetih pooblastil tudi nadalje z vso skrbjo zastopal v konkurzu tega zavoda.
Vsakomur je Odbor poslal tudi potrdilo o prejemu njegovega pooblastila.
*iok za prijavo terjatev konkurznemu so • dišču je potekel z 19. julijem 1927. Netočne so vesti nekaterih listov, da je sodišče podaljšalo prijavni rok do 20. avgusta 1927. Vzlic temu pa je upravitelj konkurzne mase z ozirom na interese upnikov zasigural podpisanemu odboru, da se bodo prijave terjatev sprejemale še do 15. avgusta 1927. Zaostale upnike se opozarja na to, ker se neprijavljenim upnikov smislu konkurznega reda ne bo izplačalo ničesar.
Ljubljana, dne 26. julija 1927.
Za Odbor upnikov Slavenske banke:
Dr. Drago Marušič, 1. r., predsednik.
Dr. Roman Ravnihar, 1. r. tajnik.
ZOPET NESREČA V PLANINAH.
V	Ljubljanskih športnih krogih dobro znana turista gdčna Pavla Jesihova z Rudnika in g. Guera iz Ljubljane sta podvzela v soboto turo na Špik. Včeraj zvečer je dobil turistovski klub »Skala« brzojavno poročilo, da sta ponesrečila ter je potrebna nujna pomoč, nakar je odposlal turistovski klub >Ska-la< na kraj nesreče rešilno ekspedicijo, obstoječo iz ge. Mire Pibernikove in gg. Eda Držaja (ki je nedavno sam ponesrečil in se P^ecej^ pobH), Hudnika, Gostiše in Pirnata. Podrobnosti še niso znane. Drzna turista sta hotela preplezati severno steno, o kateri je znano, da tvega takorekoč vsakdo Švljenje, kdor jo akuša preplezati.
Kratke vesti.
Bite 1'ftaSeS*	i™“»	<">'
T London in Berlin bo odpotoval
Sli™11?1 I?mister’ da regulira drfavne dolgove an doseže nova posojila.
Tirolei zahtevajo razpust avstrijskega parlamenta z grožnjo, da bodo o svoji usodi sami odlomili, ako vlada ne odobri njihove za-hteve.
Šport
Koturaški Savez kraljevine SHS Pododbor Ljubljana mesto.
zvezno dirko v Celje razpi-Hne ti * bor Ljubljana mesfo na nedeljo, min Zl: ' 'I1- ter se vozi zaiedno drugi ier-IT»IPAV?n?tvene tekme na 75 km. Člani ko-n-1!? Klubov in sekcij Disk, Sora, Tr-» h *,,a 'n Primorie* kateri ne tekmujejo za državno prvenstvo, dirkajo v lastni sku-P'»l n2p^ec* glavne	°b	6. uri 40 mi-
nut. Prvih pet tekmovalcev te skupine prej-me diplome. Zagrebški Pododbor priredi istočasno dirko za državno prvenstvo tretji termin na 100 km, proga Zagreb—Celje. Predsednik koturaškega Saveza g. Cvijič podari za najboljšo povprečno brzino dne-va krasno darilo. — Ob 12. uri se vrši v .{*'°}elu Balkan zborovanje vsih kolesarskih klubov, tudi onih, kateri še niso včla-nieni v Savezu. Zborovanja se vdeleže tudi delegatje Koturaškega Saveza po predsedniku g. Cvijiču, I. tajniku Boskoviču in tehničnemu referentu g. Jurkoviča. Zvezna dirka ima predvsem propagandni značaj, vsled česar je dolžnost vsakega kluba, da se iste kolikor moč polnoštevilno vdeleži.
Sosebno je pričakovati polnoštevilne udeležbe od strani mariborskih klubov, kateri še do danes niso včlanjeni v Savezu.
Pododbor Ljubljana mesto.
Tekma za Davisov pokal. Kakor je bilo pričakovati, je v finalu evropske cone zmagala Francija proti Danski v Kopenhagenu.
V drugem singlu je porazil Borotra danskega prvaka Arela Petersena 6 :8, 6:2, 6:1, 6:0, v doublu pa sta zmagala Bo-rotra-Petersen 6:4, 6:0, 6 : 1. — V Toronto je odločila Kanada' match proti Kubi v svoj prid. Kanada bo nastopila 18. avgusta v Montrealu proti Japonski, ki bo skoraj gotovo premagala Mehiko.
Nov plavalni rekord. Amerikanec Walter Spence, ki ga je pri lanskih halskih prvenstvih Nemec Rademacher gladko premagal in o katerem se je dosedaj le malo slišalo, je baje zboljšal svetovni rekord Ra-demacherja v prsnem plavanju na 100 m od 1:15.9 na 1:11.4, torej za več nego 4 sekunde. To vest pa je treba z reservo sprejeti, ker je razlika vendarle prevelika in so taki skoki vobče redki.
Tuney je izjavil, da je pripravljen, boriti se z Dempseyem 15. septembra v NewYor-ku. Vendar pa ni verjetno, da se bo ta boksmatch tako hitro vršil, ker mora Demp-sey poprej nastopiti še proti Špancu Pao-linu.
Amaterski svetovni rekordi v dviganju
ročkov in sicer absolutni, ne glede na kategorije po telesni teži so:	poteg desno:
Rigoulot (Francija) 101 kg — poteg levo:' Hiinenberger (Švica) 87.5 kg — obojeročni poteg: Rigoulot 126.5 kg — sunek desno: Hiiiinenberger 113.5 kg — sunek levo: Gas-sler (Nemčija) 101 kg — obojeročni sunek: Rigoulot 161.5 kg — obojeročno tezno: Schilberg (Avstrija) 122.5 kg.
SOCIALNA MISEL«.
Izšla je 7.-8. številka »Socialne Misli«. Vsebina je sledeča: članki in razprave: Dr. Korošec A.: Par dni v Bolgariji, — F. O.:
V začetku volilne borbe. — Dr. Tominec A.: Človeška družba in zločini. (Konec.) — Dr. Jeraj J.: Kriza slovstva. — Dr. Gantar K.: Naši prvi sociologi. (Konec.) — Dr. Valen-cič V.: Fašistovska »ustava dela«. (Konec prih.) — Dr. Goršič Fr.: O strokovnem pouku voinih invalidov v Sloveniji. (Konec P™-1.- Erjavec F.: Pregled zgodovine del. gibama med Slovenci. (Dalje prih.) - Pre-gled: Politični pregled: Zunanjepolitični dogodki. (Fr. S.) - Kristan Ant., O del. in soc. gibanju na Slovenskem. (D. — Literatura. — Kulturni pregled: Slov. akademija znanosti. (— c.) — Literatura. — Socialni pregled: Socialni problemi Dalmacije. (B. Dulibič.) Literatura. — Gospodarski pregled: Svetovna gospodarska konferenca. (D. P.) — Deset milijonov zadružnikov. (Konec. — Dr Čampa.)
Borze
dne 25. julija 1927.
Devize in valute.
Ljubljana Amsterdam 0-22.82, Berlin
a oŠ' r°	Budimpešta	0 do
9.93 Curih 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.995 do 8.025 (8.01), London 275.8 do 276.6 (276.2), Newyork ček 56.7 do 56.9 (56.8), Praga 1682 do 169 (168.6), Pariz 0 do 22325. Trst 308 do 310 (309).
Zagreb. Amsterdam 22.78 do 22.84, Dunaj 7.995 do 8.025, Bruselj 7.885 do 7.915, Budimpešta 9.895 do 9.925, Italija 307.785 do 309.785, London 275.8 do 276.6 (276.2), Nevvvork 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 222 do 224, Praga 168.2 do 169 (168.6), Curih 1093.5 do 1096.5.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.49, London 2520375, Praga 54.20 do 54.70, Pariz 20.32 Milan 28.22, Praga 15.39, Bukarešta 3.13, Dunaj 73.10.
EfekiL
Ljubljana. Investicijsko posojilo 84 — o, Vojna škoda 3443 — 0, Celjska posojilnica 197 - 199, Ljubljanska kreditna banka 147 do 150, Merkantilna 0-90, Praštediona 850, Kreditni zavod 160 - 0, Stavbna 55
—	0, Sešir 104—0.
Blagovna tržiSča.
Ljubljanska blagovna borza (25. t, m.). Les: Tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 16 vagonov, in to 4 vagoni testonov, monte, fco vagon Sušak po 500; 2 vag. bukovih drv, fco vagon meja po 22; 10 vagonov bukovega oglja, fco vag. meja po 100.
* iWt»Hnv
—	Deželni pridelki: Nudi se nova baška pšenica, 27 kg, 2%, brez doplačila, slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 337.5 — 340, za avgust, pšenica, 00 kg, 2%, slov. postaja, mlevska tarifa, pla. 30 dni, promptna po 335; tur-ščica, baška, slov. postaja, plač. 30 dni, promptna, navadna tarifa po 335, mlevska tarifa po 230; turščica srbijanska, slov. postaja, plač. 30 dni, promptna, navadna tarifa po 220, mlevska tarifa po 217. Tendenca čvrsia; jaključkov ni bilo.
X Zastopstvo za razpečavanje naših industrijskih proizvodov na maroškem tržišču bi rada prevzela neka tvrdka v Casablanci. Predvsem se zanima za posodo iz emajla, šivanke za vreče, usnje, papir, plahte, tekstilne izdelke, mesne konzerve, sveče, itd. — Natančen naslov tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani.
To in ono.
POGREB KRALJA FERDINANDA.
V	nedeljo zjutraj ob 5. so bile že vse ulice polne ljudstva, ki je čakalo na kraljev pogreb. Na vseh hišah so bile črne zastave. Na ulicah je bilo gotovo pol milijona ljudi.
Ob 9. dopoldne se je ob streljanju topov začel pomikati žalni sprevod. Prvi je šel v sprevodu prefekt policije, za njim eskadron kraljeve garde na konjih potem cerkveni pevci, duhovniki — med njimi vsi rumunski vladike in metropoliti in zastopniki vseh veroizpovedi v Rumuniji. Potem so sledili vojni invalidi, imejitelji vojnega križa, veterani in zastopniki vojnih udruženj. Za njim so nesli zastave vseh rumunskih polkov. Po-
tem je šel general Brasan, bivši poveljnik rumunske vojske med vojno. On je na blazinici nesel kraljevo krono. Za njim sta šla dva armijska generala, druga dva generala pa sta nesla maršalsko palico. Sledila je potem krsta na lafeti, ki jo je vleklo šest parov konj. Potem so nesli kraljeve rede. Vrstili so se nato predsednik senata in parlamenta in predsednik kasaeijskega sodišča. Z leve in desne ob krsti so stopali člani kraljeve vojne družine. Za krsto so stopali jugo-slovenski kralj Aleksander, princ Nikola in oba kraljeva nečaka princ Hohenzollern z Sigmaringen in princ Hohenlohe. Potem so člani regentskega sveta, za njimi pa so šli bivši zastopniki vlade, voditelji raznih strank in parlamenta, bivši ministri, zastopniki parlamenta in senata, diplomatski zbor itd.
Sprevod je šel od Cotroceani po Elizabetine bulvaru, po Calea Victoria in po Calea Gorovica do severnega kolodvora. Pot do kolodvora je trajala celi dve uri. Sprevod je dospel tja ob pol 12. Ko je prišel sprevod pred kraljevsko palačo, je vojaška godba za-svirala kraljevsko himno. Po celi poti so godbe igrale himne. Med ljudstvom so se odigravali ganljivi prizori, ko je zadnjič pozdravljalo mrtvega kralja.
Ženski člani kraljeve rodbine so se z avtomobilom peljali direktno na kolodvor. Kralj Mihael ni prisostvoval pogrebu.
Ves pogrebni sprevod se je s posebnimi vlaki odpeljal v staro rumunsko prestolico Curtea des Arges. Vlaki so začeli odhajati ob 11.30. Vsake četrt ure je odpeljal po en vlak, poslednji je bil vlak skraljevo krsto. S tem vlakom je šla tudi kraljeva vojna hiša, vsi člani kraljeve rodbine, jugoslovenski kralj, predsednik vlade Bratianu, notranji minister Duca in vsi člani civilne in vojne kraljeve rodbine. Kraljevski vlak je bil ves v črnem.
Lahko se reče, da Rumunija še ni videla takega prizora.
V	Curtea des Arges je bilo vse v črnem. Na ulicah je bilo na desettisoče ljudi, ki so pripeli tja iz vse Rumunije. Prvi vlak je dospel na železniško postajo, ki je bila vsa črno drapirana, ob 2.15. Ko je vlak prišel, so začeli duhovniki prepevati cerkvene mrtvaške pesmi, godba je zaigrala kraljevsko himno, topovi pa so izstrelili 101 strel. Krsto so dvignili iz vlaka častniki in jo odnesli v salon. Na levi strani je nesel krsto ju-goslovenski kralj Aleksander in poleg njega princ Nikola. Kralj Aleksander je bil oblečen v rumunsko konjeniško uniformo, princ Nikola pa v mornariško. Krsto so postavili na oder, nakar se je odslužila božja služba. Pri tem je sodeloval rumunski vladika in 120 duhovnikov. Po končani službi božji so zapeli pevci »Vječnaja pamjat«. Pri tem je jela kraljica aMrija glasno plakati. To je bil najgenlijvejši prizor vsega pogreba. Po končani službi božji so odnesli krsto v samostan, kamor so sledili samo člani kraljeve rodbine, generali in člani vlade. — V samostanu sta dozdaj samo dve grobnici: Kralja Karla in njegove soproge. Ta dva groba sta bila zdaj prestavljena na desno stran, na levo stran pa pride grob kralja Ferdinanda, Krsta bo spuščena v grob šele, ko bo to odločila vlada. Ko je bila krsta prenešena v grobnico, je bila vsa Rumunija obveščena s streli iz topov in z zvonenjem.
Nato so člani rumunske kraljeve rodbine odpeljali s prvim vlakom v Bukarešto, nakar so se vrnili tudi ostali udeleženci pogreba.
AKADEMICNI SLIKAR - ROPARSKI MORILEC.
Dne 30. julija 1926 je bila v Parizu umorjena 461etna krojačica Armandina Locard.
Te dni se je vršila zoper zoper njenega morilca, 261etnega akademičnega slikarja Mau-rice-a Joniaux-a porotna obravnava.
Sodna dvorana je bila nabito polna. Zlasti številno je bil zastopan »nežni spol«. Dame so z lepim mladeničem lako simpatizirale, da so pričele delati med govorom državnega pravdnika medklice ter končno celo demonstrirati v prilog obtoženca, tako da je bil predsednik prisiljen, da je dal dvorano izprazniti.
Maurice Jonniaux je sin siromašnih kmetskih staršev. V Pariz je prišel v rani mladosti. Končno je obiskoval slikarsko akademijo, odkoder so ga pa čez par mesecev izključili, ker je hotel posilili neki model.
Pred tremi leti se je seznanil s krojačico Armandino Locardovo. Starikava devica se je v lepega mladeniča strastno zaljubila. Dečko je znal kot praktični človek priliko izkoristiti. Daši ni Loeardove prav nič ljubil, sc je spustil ž njo v intimne odnošaje ter se p»' stil od nje vzdrževati. Revica mu je dajala toliko denarja, da je vzdrževal ž njim tri druge ljubice.
Pri razpravi je slikar-roparski morilec milo jokal ter skušal porotnike prepričati, da ni imel namena Loeardove umoriti, temveč da jo je zgrabil v prepiru za vrat ter jo le po naključju toliko časa davil, da jo je usmrtil. Medtem pa je dokazano, da je umoril Jonniaux Locardovo namenoma, zato da jo je oropal. Po umoru je pobegnil z gotovino 8000 frankov, ki jo je našel pri svoji žrtvi in z vsemi njenimi dragocenostmi v družbi ene svojih treh ljubic v svoj rojstni kraj. kjer^pn ni dolgo užival ljubezni in brezskrbnega življenja, zakaj čez par tednov so ga izsledili i® zaprli.
Porotniki so ga spoznali krivim. Obsojen je bil na dosmrtno ječo.
Jan Weissi	s
Baraka smrti.
Gruber je res slišal ta izziv, ker si je prekrižal roki na prsih in zatulil z novo, svežo silo.
»Ne! Ne! Za nič na svetu ne pokažem! — Ubijte me, pokažem pa ne!«
Zelinka je mahnil z roko:
»Ni treba! — Strahopetci bodo zadnji na vrsti! — Kaj pa ti, Bareš, — junak barake 35! — Zdaj se pa bojiš? —«
Barešu res ni preostajalo drugega, kakor pokazati svoje karte! Z gesto borca je vrgel raz sebe plašč in si je z enim prijemom potegnil srajco preko glave. — Dozadnjega trenutka se je čutil sigurnega! — Zdaj je stal na prični napol nag in njegove črnokocina-ste prsi so se bočile. Dolge, skalnate lakti so se mirno zibale v ramenih, kar je tudi spadalo k impozantni pozi borca.
»Torej??«
Nekoč glinasta barva njegovega od solnca ožganega telesa je že zdavnaj obledela, koža na golih mestih prsi je bila brez madežev;
—	kljub temu pa ni ušlo vnetemu Zelnikovemu očesu nekaj pik, dve, tri, štiri, piav nizko, prav pri popku. — Zelinka jih je sešteval z nezastrtim pomirjenjem, ni jih pa seštel; baraka se je začela vrteti, strop se mu je poveznil na glavo, tla so se pogreznila.
-	Stene so se odprle in pokazali so se kozaki na konjih v divjem diru...
Bareš je razumel! — Dotlej ni verjel bolečinam v glavi (dolžil je zdaj vodko, zdaj tobak); ni dopuščal bolečin v želodcu (tolažil
se je s kavijarjem in z ribami), nazadnje pa je tukaj vendarle — ono!
Bareš je sprejel to resničnost s strmim, strašnim mirom. V tem je bila kaplja škodoželjnosti in zasmeha nad seboj, nad usodo in nad smrtjo.
V hipu je razumel, da umre! Kljub temu pa ni zgubil inicijativnosti in je tudi ta hip pograbil na pravem koncu; bilo je potreba, da bi jih zdaj la bolezen prav tako tesno združevala, kakor jih je prej spajalo zdravje.
»Srajce doli!«
Prvi je bil Čap. Pokorno, celo z navdušenjem je z obema pestmi razpotegnil srajco, kakor da bi pred nanj namerjenimi puškami umiral pred zidom, za neko veliko istino.
»Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta! — —«
V okviru srajce se je pokazal rožnat romb.
»O bog! — Bog vsemogočni!!«
Čapove uči so se uprle v strop: prišla je ura čudežev!
»Mati božjal — (češ: »Zdaj poiščite sami!«
—	»Sam, — za nič na svetu!«)
Bareš je pogledal z očesom strokovnjaka, kakor da bi bil že tisočkrat preiskoval. In je malomarno mahnil z roko.
»Dovolj! Dovolj! Seveda ga imaš!«
Zdaj šele je tudi Čap sam pogledal na svoje prsi. Potem se je pa na mestu sesedel, zapičil obraz v strop in preklinjal vrentogočne-ga boga, ki se mu je izpod tramovja črno režal...
Za njim Kreček. — Izluščil se je iz črne lupine senc in zobje so mu stekleno sklepe tali, kakor bi se pod oknom peljal težak voz.
. — Pretresala ga je namreč mrzlica. Obraz | mu je posinel. Njegove hlače so bile obriz-
i	gane z vlažnimi sledovi litrine. — Opotekel j se je na ležišče, padel in zastokal:
»To imam za vaš denar! — — Dobro ste j ini pomagali!...«
, Kreček je bil gotov.
j Ostal je še vreščeč glasek Gruberja, Zdaj se je pa že Bareš zakutal v svojo odejo in torej ni bilo nikogar več, ki bi se brigal še za koga drugega, razven za samega sebe.
Površje prične se je zgrbilo v štiri sive, drhteče kopice, med katerimi se je pa zasmehujoče dvigala pestra zbirka prigrizkov, omotično dišeča po kuhinjski gnilobi.
Pod raševinastim pokrovom odeje ni razločka med uro in sekundo. Vročični možgani se razpršijo na milijon divjih snovi. — Strašeče luči se bližajo iz globine noči, Do belega razkaljeno solnce, s krvjo napojeni okopi, gradiči in brezdna, blazno drveči ekspres; na mrzlo črto tračnic poklada mati rožnato dete, — glava odskoči, — stara, spačena glava pritlikavca ... Pod streho leži v kamrici, v stari skrinji truplo z zarjavelim bodalom v srcu. Nihče o tem nič ne ve, bajti spodaj se
pleše, tolsta matrona z odviselo ustnico in z oriljantom na vratu pa skrivnostno pomeži-kuje vsem gostom. Nedostojno je globok izrez, zasenčena črta med obema grudmi je vlažna in slabo dišeča. V kotu sedi zapeljiv, z vonjavami prepojen krasavec, na enjego-vem rožnatem obličju se pasejo pari deklič-jih oči... Njegova glava je pa votla, ko izdolbena buča, strohnele stene pa črnijo od strašne bolezni.-----------
Prihaja mlado, ažurno dekletce s sv»J prvo, zmedeno ljubeznijo in poljubi rd®*®' votlo masko na usta. — — — Nato pa 1 gorijo pragozdovi v krvavem vencu in ,vs zverine so se zatekle v ognjeni krog, ki s zožuje in stiska... Nad belo piramido P°' žara se tali mesec in velikanske kaplje medi kapljajo od njega ... Vročina je tako nez®oSj na, da venejo šopki belih in modrih roz v kristalnih vazah, na prstih se talijo zlati prstani, z dekliških ušes pa drsijo zlate kaplje uhanov ... Gospodu Markadiju se je razpustila ura na dlani, zlate lase njegove ljubice je pa zajel plamen... Okna so se ra* mehčala in kozarci odnehujejo, zrcala se p8 spreminjajo v srebrne slapove.-------------------.
Naenkrat se je pa v tokaotično drve<^ meglovino sanj, ki so vrele v vročičnih fflO*'' ganih, — vrezalo nekoliko ostrih udare®:
—	Vse nevihte, vsi požari, vsi spačeni ohra* so zginili in nad očmi se je spet P°jaVL^ mračno ogrodje tramovja, zadnja slika np sveta, presenetljiva resničnost barake. —
Med vrata je stopil Jira.
Nihče ga ni poznal. . . Vendar so pa VSI tukoj uganili, da je to on, v tej novi podobi >
da je to njegova prava podoba, ne pa ona, s katero je odšel. — Okrogel usmev, rešen iz potepuškega strnišča brk, je za deset let mlajši. Oči, uprte v edino misel, so mu v tem trenutku odpovedale službo, kajti prinašale so neko veliko radost od odzunaj. -— Ko je pa spregovoril, so mu prve besede zastajale v grlu od detske želje, vse globoko presene titi...
(Dalje prih.)
Kompletne POtfebŠiine
za iivilje, krojače, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za šivanje v vseh barvah, vezenino, čipke in razne porte kupite najce-
nejSe pri
Josšp Petelinc-ii
ijUbliana, ok votli blliu	»pomonika.
N« vaHkol	Na	malo!
Carlniko posredniški in Spedicijskl bureeu
» GROM «
y LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsojavkami „OROM“.	Tolafon 2454.
Podrulnlce: Maribor, Jesenice, Rakek.
ObavHa vso v to stroko snatfajola posla na|hltra}o In pod koloidnimi pofloJL Zastopniki druSbo »polnih uo» S. O. S. so oksprosno
Mag. št. 19652/27. ref. IX.
Mestni magistrat razpisuje oddajo
obrtniških del
za zgradbo 6 pritličnih hišic za zasilna stanovanja.
Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu
ob 11. uri dopoldne. Ofer-
talni pripomočki se dobe istotam.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. julija 1927.
Drva - Čebin MALI OGLASI. Wotfov* t/n. - Telet M
Za vsako besedo se pleta 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
KUPIMO
sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in mala pečka. Naslov pove uprava lieta.
»UUstein’8
Weltgeschichte«
(elegantno vezano) u Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi.
Prodajalka
dobra moč v mešanen blagu, ieli premeni ti me sto. Cenj. dopiae na upr* vo tega liota pod lifrc »Zanesljiva«.
Oglašujte t Narodnem Dnevnik n ■NummMuoutanBEB
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubil®"3
nudi	...
naitineiši in
namizni kis iz vtnskeva kisa.
T.MKn.h> klsHanl-no naimoderneje
Pisarna i UuUliMi Dunaloka «•**• it la, II. nadotr.
J IS K A R * A
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON OREOORČIČEVA UL
se priporoča
4-
za naročila v tiskarsko stroko spadajočih del.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskovno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.