Stav. 205.
V Trstu, v torek, 25. izlila 1916,
Izhaja vsak dan, tudi 00 nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprej .-maje in rokopisi se ue vračajo. Izd2>ttclj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij
lista Edinost" _ Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge z
omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57.
Naročnina z n a S a : Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -.............12.
za tri mesece.........................•
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta.......................2.60
		
1		
		
	.'■f'^ j	
	l :_ .i	i
__Lst^ik
Posamezne Številke .Edinosti* se piodajnjo po G vinarjev..
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....nt:n po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogtosi denarnih zavodov ...............™'tl P° 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K
vsaka naualjna vrsta.......: . . . . • 2.-*
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inscratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina lu reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno is upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trsta.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiSkega 8t 20. — PoštnohranilniČni račun št 841.S52.
Pregled najnovejših dogodkov.
Ruska bojišča. — Položaj neizpreme-njen. Ruski napadi severno Prislopskega prelaza in pri Lobačevki v Voliniji odbiti. Na severu patruljski boji.
Italijanska bojišča. — Nadaljni srditi laški napadi južno Suganske doline brez uspeha vkljub najtežjim izgubam. Na ostalih frontah nič pomembnega. — Uspesen napad naših pomorskih letal v Furlaniji.
Zapadna bojišča. — Angleži so v včeraj javljenih bojih zasedli del Pozieresa, _ iz Longuevala pa so bili vrženi. .Južno Somme so se izjalovila manjša francoska podjetja. Na desni strani Moze srditi artiljerijski boji.
Balkanska bojišča. — Neizpremenjeno.
Turška bojišča. — Zadnje ruske čete 35 km vzhodno Revandusa vržene. Drugače nič posebnega.___
Tfčše uradno poročilo.
DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. julija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Položaj je ne-izpremenjen. Na vrhovih severno Prislopskega prelaza in pri Lobačevki v voliniji smo odbili ruske napade. V vzhodni Galiciji južno Dnjestra smo z artiljerijskim ognjem preprečili približanje sovražnih oddelkov. Severno Dnjestra so naše prednje čete z uspehom izvršile ponočne nenadne napada.
italijansko bojišče. — Proti našim postojankam južno Suganske doline ter v okolišu Paneveggia in Pellegrina je sovražnik brez vsakega uspeha nadaljeval svoje srdite napade. V jutranjih urah je več italijanskih bataljonov dvakrat napadlo od Cime Maore dalje ob mejnem grebenu. Obakrat je moral sovražnik pobegniti nazaj ob najtežjih izgubah. V okolišu Monte- Zebi a so se tekom predpoldne-va izjalovili štirje sunki. Popoldne so Italijani še dvakrat ponovili sunek proti severnemu krilu naše fronte. Odbili smo jih zopet ob najtežjih izgubah. Na vrhovih severno in južno Paneveggia smo zavrni«! tri napade. Tekom noči je razpadel v ognili še po en napad proti Fedaji in vrhovom južno Pellegrina. Na koroški in soski fronti nič pomembnih dogodkov.
Jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
aogoiiki m morju.
DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se razglaša:
Bredc-je pomorskih ietal ie danes ponoči ob metalo vojaške stavbe v San .Giorgio di Nogaro, Gorgo in Tržiču s tezKimi, lahkimi in užigalnimi bombami. Opaziti je biic več močnih požarjev. Vkljub najsrditejšemu obstreljevanju so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
Poveljništvo brodovja.
Odstavljeni Jaški generali.
1 UGANO 23. (Kor.) Pet italijanskih generalov je bilo odstavljenih na razpolago.
Nagrada za ujetje Battistija ni bila razpisana.
DUNA.1 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega slana se poroča: Italijanski listi trdijo, da je bila za ujetje Battistija razpisana visoka nagrada. Ta trditev ne odgovarja resnici ker se z naše strani ni nikdar razpisa vala nagrada niti za ujetje Battistija niti kakega drugega veleizdajalca.
RUSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Poročila ruskega generalnega štaba: 22. julija, popoldne. — Zapadna fronta: Na levem krilu postojank pod Rigo se nadaljujejo boji proti nemškim četam. V okolici vasi Matiškov, il km severovzhodno Smorgona, se nam je posrečilo z uspešnim nočnim nenadnim napadom vzeti del sovražnega jarka. Nemška težka artiljerija je skrajno srdito obstreljevala odsek vzhodno Baranovičev. Južno Line so vrgle naše čete sovražne se dalje nazaj. Prodrle so preko trga Berestecka, in pridobivajo tal dalje proti zapadu. Čete generala Saiiarovega so 20. in 21. julija zajele nad 300 častnikov, med njimi enega generala in enega polkovnika, ter nad 12.000 mož, tako da znaša število tekom operacij od 16. julija dalje zajetih Nemcev in Avstrijcev z vštetimi častniki 26.000. Število zajetih topov in strojnih pušek se šele ugotovi. V okolišu vasi Verben in Plaševo, 5V2 km južno Verbena, na desnem bregu Stira južno izliva Lipe, smo obkolili 13. avstrijski domobranski peš-polk: ves polk se je vdal. — Galicija: V okolici vasi Vorohta ob cesti Delatin— Marmaroš-Siget, smo iztrgali sovražniku r.eki hrib ter zajeli več mož in 3 strojne puške. V istem okolišu, zapadno Jarenče, smo zajeli avstrijsko stotniio s strojnimi puškami.
22. julija zvečer. — Zapadna fronta: Na levem krilu postojank pri Rigi smo se večkrat srdito spopadli s sovražnikom. Naše čete so na več mestih vdrle v so-
vražne utrdbe prve črte. Obojestranski artiljerijski ogenj je bil silovit. Na levem bregu Lipe, v okolišu vasi Zvinjač, so naše patrulje izvršile drzen poizvedovalni sunek, pri čemer so ujele nemško poljsko stražo enega častnika in 42 mož.
Smrti posvetenl.
Berolinska »Nationalzeitung« javlja z ruske meje: Zadnje dni so, kakor se poroča z ruske fronte, dodelili Kuropatkinovi, Evertovi in Brusilovega armadi mnogoštevilne nadomestne čete iz sibirskih dopolnilnih okolišev. V smislu izziva vojnega ministrstva morajo nemudoma vsi vojni ob-vezanci letnikov 1872. in 1873. ter 1898. in 1899., kolikor je še, odriniti v svoja javišča. Vse čete, ki so se vežbale v zbirališčih na Krimu in Kavkazu, so odšle na turško bojišče. Samo tatarske čete so vnovič odposlali na bukovinsko bojišče. Tudi v zadnjih bojih pri Lucku in v stirskem odseku so bile ruske izgube ogromne. Število padlih ali ranjenih generalov je na-rastlo na 29. Seznami izgub izkazujejo doslej 348.800 mož in častnikov.
Težišče dogodkov na ruskem bojišču se nahaja sedaj v okolišu severno Pripjat-skega močvirja. Sicer napadajo Rusi sedaj nemške postojanke južno Rige, vendar se pa množe znaki, da se v kratkem prično večja ruska podjetja proti baranoviškemu odseku.
Tudi na severu se kaže isti način v ruskih napadih. Val za valom navaljujejo proti nemškim postojankam. Tudi tu enako velik pomor kot pred našimi frontami. Le malokdo se vrača živ in zdravih udov; vsi, častniki in moštvo, vedo, da rusko po-veijništvo ne pozna usmiljenja. Za fronto nameščene kozaške divizije poganjajo pehoto do napadne razdalje, in ko je večina pehote naskočila, ji ruska artiljerija zastavi vrnitev. Med ruskimi častniki se je udomačila navada, da prihajajo v te boje v najlepših uniformah in lakastih čevljih, toda ne morda, da bi pričakovali svečanostnega vhoda v Lvov ali Vilno, temveč iasno spoznavajoč, da se ne vrnejo živi iz te strahovite moritve; lepa smrtna obleka naj bi kazala tudi na zunaj, da hočejo žrtvovati svoje življenje. Neko povelje ruskega vrhovnega poveljništva je odredilo, da morajo vsi častniki, od poročnika pa do polkovnega poveljnika, pri napadih naskakovati na čelu svojih čet; toda tudi od generalov se zahteva osebna hrabrost, ki bodi v zgled četam. Izgube častništva so zato katastrofalne. V velikem številu so morali imenovati podčastnike in mlade dijake za častnike. Izgube moštva v bojih od 4. junija sem se bližajo trem četrtinam milijona.
Na naši severovzhodni fronti se zdi, da Rusi pripravljajo napad proti južnemu krilu Bothmerjeve armade v odseku Ko-lomeja—Dnjestr.
Hemllio uradno poročilo.
BEROLIN, 24. (Kor.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan. 24. julija 1916.
Zapadno bojišče. — Kakor se je izkazalo, so včeraj javljene angleške napade proti fronti Thiepval Guellemont izvajali deli enajstih angleških divizij, katerih so več hitro dovedli z drugih front. Edini uspeh, ki ga je mogel sovražnik doseči na vsej črti in ki ga še nismo zopet popravili, vdretje v nekatere hiše v Po-zieresu, je moral plačati z izredno težkimi, krvavimi izgubami. V Longuevalu ga ie vrgel mogočno izvršeni protisunek bra-niborskih grenadirjev slavnega spomina izpred Douaumonta. Iz neke gramozne jame jugozapadno Guellemonta, kjer se je bil sovražnik ugnezdil začasno, smo odvedli tri častnike in 141 mož neranjenih. Južno Somme so se manjša francoska podjetja izjalovila v našem ognju pri So-vecourtu in zapadno Vermandovilla. Artilerijski boji so se polegli le začasno. Naš plen iz bojev cd 15. julija sem znaša po dosedanjih ugotovitvah 68 strojnih pnšek. Na desni strani Moze je obojestranski artiljerijski boj narastel večkrat do velike silovitosti Pehotnega delovanja tu ni bilo.
Vzhodno bojišče. — Na severnem delu fronte in pri armadi generala grofa Bofchmerja razun patruljskih bojev nič dogodkov. Severozapadiio Berec-teč-ka so blii močni ruski napadi gladko odbiti.
Balkansko bojišče. — Neizpremenjeno.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški cesar na ruski fronti.
BEROLIN, 24. (Kor.) Wolfov urad javlja: Njegovo Veličanstvo cesar je odpotoval z zapadnega na vzhodno bojišče. V njegovem spremstvu se nahaja načelnik generalnega štaba armade na bojišču.
NAP\D NEMŠKIH TORPEDOVK NA ANGLEŠKO OBAL.
BEROLIN, 24. (Kor.) Woiffov urad poroča: V noči od 22. do 23. julija so nemške torpedovke s flandrske obali prodrle skoraj do ustja Temze, ne da bi bile naletele na sovražne bojne sile. Ko so se vračale, so 23. julija zjutraj naletele na več angleških malih križark razreda »Aurora«
in rušilcev. Unel se je kratek boj, tekom katerega so se dosegli zadetki na sovražniku. Naše torpedovke so se nepoškodovane vrnile v svoje oporišče.
Francoski predujmi zaveznikom. BERN, 23. (Kor.) Finančni minister je predložil francoski zbornici zakonski načrt, v katerem prosi pooblastila, da izplača zaveznim in prijateljskim državam do 30. septembra t. 1. iz sredstev državnega zaklada predujme v višini 1.347,500.000 frankov. Dosedanji predujmi znašajo 2.327,500.000 frankov.
Ženske na Francoskem proti volni.
PARIZ, 23. (Kor.) Herve piše v listu »Victoire«, da so v več kmetskih okrajih na Francoskem ženske že začele izgubljati pogum in govoriti, kakor govore le ženske, ko so zbegane. Ene izjavljajo, da ne bodo obdelovale oolja, kajti ko ne bo žita, da se bo vojna hitro končala. Druge izjavljajo, da ne bodo več dajale denarja državi. Hervć zahteva, da naj vplivni ljudje, kot župniki, učitelji in župani skušajo prepričati kmetsko prebivalstvo, da bi njihovo ravnanje znalo podaljšati vojno, ne pa da bi jo skrajšalo.
I turških MIH.
CARIGRAD, 23. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — V evfratskem odseku |e eden naših monitoriev burno napadel dva sovražna monitorja in je na enem povzročil požar. Naši prostovoljci, ki so streljali z brega, so usmrtili nekaj mož posadke. Sovražni ladji ste moraii
pobegniti.	, ,
Perzijska fronta. — V odseku Kermandže je položaj neizpremenjen. Oddelki naših čet in prostovoljci so z energičnimi napadi ruske bojne sile, ki stoje v okolišu Bane, vrgli proti vzhodu. 35 km vzhodno Revandusa, 8 km tostran meje, so naše čete vrgle sovražne zadnje čete, ki so imele v našem ognju resne izsrube. Da si olajša beg, je sovražnik medpotoma metal od sebe opremne predmete, municijo in druge stvari.
S kavkaske fronte in drugih front se ne da jw>ročati nič pomembnega.
22. julija je križarka »Midilli« južno Se-vastopola naletela na močno sovražno bojno silo, ki je skušala turški križarki odrezati pot. »Midilli« je bila prisiljena, da se je štiri ure bojevala proti novi ruski vojni ladji tipa »Imperatrica Marija« in štirim rušllcem najnovejšega tipa. Dasi-ravno so sovražne ladje neprestano dobivale ojačenja, je »Midilli« po spretnosti poveljnika predrla sovražni obkoljevalni obroč in se vrnila nepoškodovana.
Podvodnik »Deutschiand« odplul iz Amerike?
BEROLIN, 24. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: »Daily Chronicle« javlja 20. t. m. iz New Yorka: Ob jutranjem svitu je »Deutschiand« izginil. Z obrežja se ni dalo ugotoviti, ali so samo sneli periskop in jambore, ali če je podvodnik že odplul. Poroča se, da ententne vojne ladje 50 milj pred pristaniščem polagajo mreže.
ODSTOP SAZONOVEGA.
PETROGRAD, 23. (Petrograjska brzojavna agencija.) V odloku, naslovljenem na Sazonovega, poudarja car Nikolaj vnemo, s katero je sledil minister carjevim ukazom, katere vodi pravičnost in Čast domovine, ter pravi, da obžaluje, da zdravstveno stanje sili ministra k odstopu.
AMSTERDAM, 24. (Kor.) Neki tukajšnji list javlja iz Petrograda 23. t. m., da so zadnje izpremembe v kabinetu posledica želje vodilnih krogov, da se vsa moč združi v rokah ministrskega predsednika Sturmerja. Zunanja ruska politika se nikakor ne izpremeni._
Grška in položaj v Macedoniji.
PARIZ, 23. (Kor.) »Temps« javlja iz Aten: Grški vojni minister je poklical generala Moscopulosa iz Soluna v Atene, da se posvetuje žnjim o militaričnem položaju v Macedoniji.__
Švedska v varstvo nevtralnosti.
STOCKHOLM, 23. (Kor.) Z uradnim razglasom se poostruje od leta 1912. dalje obstoječa prepoved za tuje podvodnike, da ne smejo voziti ali se muditi v švedskih vodah. Nadaljno vladno sporočilo pravi, da se v zvezi s to poostritvijo pomnože v nekaterih obrežnih predelih v varstvo nevtralnosti določene straže.
STOCKHOLM, 23. (Švedski brz. urad.) Izdan je bil splošni ukaz, da naj se neposredno napadajo tuji podvodniki v švedskih vodah, če se ne izkažejo kot nevtralni ali trgovinski podvodni ki.
BOLGARSKO SOBRANJE.
SOFIJA, 23. (Agence Tel. Bulgare.) Sobranje je v svoji današnji seji sprejelo trimesečni proračunski provizorij v tretjem branju, potem v prvem branju zakonski načrt o preskrbi živil za prebivalstvo in armado ter ureditev vprašanja uvoza in izvoza. Da da odseku potrebnega časa za proučitev načrta in nekatere izpremembe, se je sobranje odgodilo do 1. avgusta.
PROSLAVA 50LETNICE ZMAGE PRI VISU.
POREČ, 23. (Kor.) V proslavo 501etnice pomorske zmage pri Visu je tukajšnji škof mons. dr. Pederzolli opravil danes slovesno božno službo z zahvalnico. Prisostvovale so ji vojaške in civilne oblasti, deželna upravna komisija z deželnimi uradniki, občinski gerent in veliko števiio vernikov.
„Krono stvarstva".
Izrek nemškega profesorja.
Posnemamo po nedeljski »Zeit«:
Haaški »Anti-Orlog-Raad« (društvo proti vojni) je stavilo delegatom obeh haaških mirovnih konferenc tri vprašanja, ki se nanašajo na mirovna prizadevanja po vojni. Na ta vprašanja je odgovoril znani nemški profesor mednarodnega prava v Monakovem, ki je svoj čas kot odposlanec nemške vlade sodeloval pri haaških mirovnih konferencah, profesor pl. Stengel na prvo vprašanje, »ali bi bilo želeti in ali je mogoče, da bi se po vojni nadaljevalo delo haaških mirovnih konferenc,« tako-le:
1.	Ne! Sicer je pa tudi popolnoma nepotrebno, ker končno odločilno zmago brez dvoma moramo dobiti mi Nemci. S tem pa nam bo tudi omogočeno, da bomo odtlej mogli krotiti vse nemirneže ter ne samo nam, temveč vsemu civiliziranemu človeštvu dati, zagotoviti in ohraniti trajni in edino pravi mir. Ves sedanji potek vojne vendar dokazuje, da je nas Nemce izvolila Previdnost izmed vseh narodov da stopimo na čelo vsem kulturnim narodom in iih povedemo do varnega miru pod svojo zaščito; kajti mi nimamo samo potrebne sile in moči, temveč tudi največjo potenco vseh umstvenih darov in tvorimo krono kulture in vsega stvarstva. Zato je pridržano nam, kar se doslej še ni posrečilo nobenemu narodu, namreč da vsemu svetu damo mir.
2.	Iz tega izhaja nepotrebnost vseh nadaljevanj katerihkoli mirovnih del, ker mi Nemci potemtakem z gospodstvom nad nemirnimi sosedi prevzamemo posle in nalogo vsakršnekoli mirovne policije in jih bomo z lastno močjo vzdrževali proti vsakateri strani. Znali bomo vsako nemirnost zadušiti v kali.
3.	Podvrženje pod naše v vsakem ozi-ru močneje vodstvo je torei edino in najvarnejše sredstvo za uspevajoči obstoj vsakega naroda, posebno tudi za nev-tralce, ki bi storili najbolje, da se nam pridružijo in zaupajo prostovoljno. Dobro, modro in previdno dela oni, ki se v teh težkih časih sporov priključi mogočni glavi. Kajti kdor si pridobi zasluge za mogočnega dednega gospoda, seje za bodočnost. Ni ga dobročutnejšega in ide-alnejšega naroda kot smo mi Nemci, in zato je pod našo zaščito vsako mednarodno pravo nepotrebno, ker po svojem lastnem nagonu in sami po sebi vsakemu odmerjamo svojo pravico.«
K tem izvajanjem najznamenitejšega nemškega profesorja mednarodnega prava pripominja »Frankfurter Zeitung«: »Da pofesor pl. Stengel ta vprašanja popolnoma zanika, je njegova osebna pravica, kakor je pravica drugih, da pripominjajo, da ni niti najmanje odvisno od mnenja gospoda pl. Stengla, kako stališče zavzame Nemčija v bodoče v teh vprašanjih. Toda dejstvo, da na tako neverjeten način kompromitira Nemčijo pred vsem svetom, izziva najostreiši protest.«
»Zeit« se bavi na uvodnem mestu pod naslovom »Profesorska politika« s temi skrajno naduto-šovenističniini izvajanji profesorja pl. Stengla in pravi: »Kdo bi se čudil potem, če se nevtralci boje zmage Nemčije, ko se jim v tem slučaju obeta odprava mednarodnega prava in pod-jarmljenje pod politično in duševno nadvlado Nemčije? Kdo bi se čudil potem, če se nevtralci. posebno male države, zatekajo k Angležem in Francozom, ki jim obetajo varstvo in svobodo vseli, tudi malih narodov? Kdo naj se čudi potem, če se verjame Angležem in Francozom, ko proglašajo geslo, da se bore za svobodo sveta? Rado se očita Angležem, da se smatrajo za izvoljeni narod. Morda se smatrajo res, toda vsekakor so tako pametni, da ne povedo tega. Tu pa izreka to kar naravnost nemški profesor za ves nemški narod. In prof. pl. Stengel ni morda kak poljuben profesor izmed velikega števila nemških profesorjev, temveč je Nestor mednarodnega pravoznanstva.« List opozarja na to, da je že ona izjava 93 nemških učenjakov in razumnikov neposredno po nemškem vdoru v Belgijo povečala med nevtralci mržnjo proti Nemcem in da so izjave posameznih profesorjev le še prilivale olja v ogenj. Potem so pa profesorji mirovali nekaj časa, dokler se ni sedaj zopet našel eden, ki nadleguje svet s svojimi norimi idejami in škoduje nemški stvari v svetu. »Zeit« se veseli, da je nemško časopisje že vstalo proti profesorju pl. Stenglu, in poziva še nemške profesorje, naj pravočasno protestirajo proti Stenglovim izva-arje??: d*: preprečijo nadaljnje ošk:xk.\
glasu vsega svojega stanu in nemškega naroda. Tako »Zeit«.
Nam se zdi, da je »Zeit« v svojih izvajanjih proti najnovejši »stengeliadi« vendarle opustila nekaj, kar je treba poudariti še prav posebej. Govorila je namreč o vtisku, ki ga mora napravljati taka do-nebesna prevzetnost tam zunaj, med nevtralci, vprašala pa ni, kak vtisk morajo napraviti taka izvajanja tam, kjer se je bati, da se najpreje uresniči vse ono, kar o-beta »Nestor mednarodnega pravoznanstva« in bivši »odposlanec nemške vlade« na haaških mirovnih konferencah! Če bi mislili tako, kot misli ta nemški profesor, tudi merodajni krogi v Nemčiji — uradne protiizjave še ni bilo čitati nikjer — potem se drznemo vprašati mi narodi naše staroslavne monarhije: ali morda za to že dve Ieii teko ceie reke naše krvi, da nas v najkrajšem času pogoltne »najvišja potenca umstvenih darov ter krona kulture in vsega stvarstva«? Da, tudi mi protestiramo najodloč-nejše proti takim obljubam za bodočnost, a protestiramo v imenu nas, narodov naše monarhije, v imenu naše narodne in v imenu naše državne misli. Naša, z našo krvjo obranjena monarhija se ne bo podvrgavala nikomur, tudi »kroni vsega stvarstva« ne!
JuponsKa.
- '»V i Vil
Japonska ie mlada država, a pokazala je že tako inoč in se je — zlasti po vojni z Rusijo — tako dvignila, da danes v resnici tvori resno konkurentinjo svojih — zaveznic.
Rusija, Anglija in Severnoameriške Združene države so naravne nasprotnice Japonske. In ravno sedaj, ko sta Anglija in Rusija tako močno zapleteni v- svetovno vojno in se Amerika nahaja v slabi negotovosti — cvete Japonski pšenica bnj-neje, nego-li kdaj poprej. Sodelovala ie z entento s tem, da je pri Cingtavu nastopila proti Nemcem, ali z zavzetjem tega mesta je že izvršila svoj »vojniški pensum« v tej vojni in odslej le »pomaga«, toda sproti proti plačilu. Japonska skuša sedanji položaj kolikor le možno izrabiti v svojo korist — politično in diplomatično!
Z Ameriko, to je, s Severnoameriškimi Združenimi državami, upa da obračuna sama. Povod za to najde lahko vsikdar v vprašanju priseljevanja v Kalifornijo, a pomoči najde vedno tudi pri Meksikancih.
Zelo spretno pa vodi Japonska svoje diplomatičke posle z ostalima svojima konkurentoma, pardon, »zaveznikoma«: Anglijo in Rusijo. Velika, nepremostljiva na-sprotstva v interesih, ki obstojajo med Anglijo in Rusijo, in iz tega izvirajoče politično nasprotstvo teh dveh narodov je Japonska znala izrabiti, da je v 1. 1902 sklonija pogodbo z Anglijo, naperjeno pro-ii Rusiii. Tu pogodba ji je omogočila, da ie Japonska napovedala Rusiji vojno, in razni dogodki, kakor n. pr. »Huilska afera«, ko so v veliki megli ob angleški obali iiaenkrat »neznani zločinci« napadli rusko floto Rožestvenskcga in Nebogatova, ki je plula v Vzhodno morje, — ti dogodki, ki so še v spominu, so dokazali tudi na zunaj, kako je Anglija tedaj lmjskala Japonsko in ji pomagala v boju proti svoji današnji — zaveznici.
No. toda japonska zmaga nad Rusi ni nič prav razveselila Anglije: Japonska jej je začela rasti previsoko, izlasti se je Anglija bala za konkurenčni vpliv na Kitajskem. v Indiji in celo v Avstraliji, kjer bi vsled tega mogli silno trpeti njeni interesi. »Ljubezen« Angležev do Japoncev se je vsled tega močno ohladila in toliko v Londonu, kolikor v Tokijn se je že resno in javno razpravljalo o razrušenju medsebojne pogodbe.
Ravno to ohlajenje razmer med Japonsko in Anglijo ie bila tej poslednji v povod, da je 1. 1907. sklenila dogovor z Rusijo, v katerem ste si ti dve velesili interesno sfero v Perziji in sploh uredili medsebojno razmerje in skupno postopanje v srednji Aziji.
Nobenega dvoma ni bilo, da je Anglija napravila ta korak le zato, da drži Japonsko v šahu. Ta pa se je vsled tega tudi tesneje približala k Rusiji. Ta korak Japonske je pa zopet od svoje strani vplival iia Anglijo streznjevalno, tako, da je pričela hladneje in previdnejc nastopati proti Japonski. Posledica tega je bila. da ni prišlo do razrušenja medsebojne pogodbe, ampak je bila ta celo lormelno zopet obnovljena. Toda Japonska je vkljub temu delovala na zbližanje z Rusijo, da bi bfla zavarovana pred Anerleži.
V tem je nastopila svetovna vojna. Rusija je imela, posebno, kar se tiče dobave municije in živil, vedno večje potrebe. Zveza med Rusijo in Anglijo pa je tako težavna, zlasti, ker severno morje zamrzne, a skozi Vzhodno morje radi Nemčije ni bilo možno oMevatix d? je bila Rusija čimdalje bol) ruxozana n: consko. Japonca je p^rnSila to prlHk z •>' ema rokama, da ie ne-!e naj ravi!:i imenitne dobičke, vse v zlaisi, «.».im>a> i. da je i Rusije prUlsr.ila	- i> •
! si j<■ daia »>or-lačati s jv.li.ičuimi j-roi.! ' .slugam; in tako	vk?
Sfran fl.
.EDINOST« štev. 205.
V Trstu, dne 25. juUja 1916.
Organizacija oskrbnic vojnih sirot. Kot
dosmrtne članice z enkratnim zneskom po K 200 so pristopile tone: Alice pl. See-niann, Betty Goldschmid*, Roza Enher, Adela Colombichio pl. Taubenbuchel, Berta Hoffmann Moli, Alojzija pl Codarde, Gilda Tripcovich, Marija Truden in Ema baronica Lutteroth; z istim zneskom je pristopil kot dosmrten član Franc Grom. — Umrli dr. Harry Bunzel, v kojega po-čaščenje je družina Bunzel izročila organizaciji znesek K 1000, je bil vpisan kot ustanovnik v listo članov. — Nadalje so došli sledeči darovi: Ivan Gomisig, ravnatelj mestne ljudske šole v ulici Paolo Veronese, K 100, kot del dohodka neke prireditve; ravnateljstvo trgovske sekcije c. kr. trgovske in navtične akademije v Trstu K S08'3S kot čisti dohodek neke prireditve; Banca di credito popolare v Trstu K 300; Marijana vdova Grandi in otroci K 200.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 26. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se-bodo prodajali na dražbi razni že zapadli nedragoceni predmeti serije 13/, zastavljeni meseca aprila 1915. na modre listke, in sicer: 1 fotogra-fičen aparat, 15 žepnih ur, 6 budiljk, 10 gledaliških kukal, 2 možnarja iz medi, 1 aparat za britje, razna godala, 6 šivalnih strojev zistema >Singer«, 1 gramofon z 12 ploščami in drugi taki in enaki predmeti.
Pred odhodom na bojišče pošiljajo prisrčne pozdrave slovenski vojaki: I. Kovic, I. Mihelj, Fr. Švab in J. Kos.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 20 mesecih desetnik Pavel Hikel, rodom iz Sežane, ki je pisal svojemu bratrancu Francu Szoliku, da je živ in zdrav, ter da se mu dobro godi.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11. I. nadstropje.
Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake (er za one v okopih. Pošlje I o naj se v Narodni dom.
DAROVI.
Milosrčni darovi za naše vojake na bojišču. Damskemu vojno-oskrbnemu odboru so došli povodom cesarjevega rojstnega dne sledeči darovi v korist našim hrabrim vojakom jugozapadne fronte: I. Vojaško veteransko društvo za Trst in okolico »Cesar Franc Jožef I.« K 50. rani in Ma rfj Morpurgo K 30 in Ema Morpurgo K 30.
skega dogovora z dne 3. julija t. 1., o katerem so poročali listi.
Ni dvoma, da je ta dogovor diplomati-čen dogodek velikanske važnosti, ker bo tvoril podlago razvoju stvari v vzhodni A/iji v bodočnosti. V bistvu določa ta dogovor, da se Rusija zadovoljuje z Mongolijo, prepušča Mandžurijo Japonski in svobodni) roko tej poslednji na Kitajskem. S te.u dogovorom je torej Japonska eliminirala na Kitajskem enega konkurenta: Rusijo — in ima še edinega nasprotnika: Anglijo. Gotovo pa prične japonska diplomacija ob dani priliki vplivati na rusko v smislu, da jo bo izigravala proti Angliji, in spričo velikanskih interesnih konfliktov mod tema dvema državama ni neverjetno, da bi se taka igra Japonski posrečila.
Seveda je to odvisno še od drugih faktorjev. V Aziji imamo sedaj potemtakem novo sestavo sil: Japonska je postala tam vsled dogovora z Rusijo prva sila. Tako ostane, dokler se ne združita Rusija in Anglija proti njej. To pa je odvisno od uspehov Rusije v sedanji vojni, odnosno pri sklepanju miru. Rusija mora namreč iskati stika z morjem, najti mora odprto pot v širni svet. Ko so ji 1. 1904 po nesrečni vojni Japonci zaustavili prodiranje proti Daljnemu Vztoku, je pričela Rusija pritiskati na zapad in o~»-oža sedaj Turčijo, da dobi Dardanele. Ako pa se centralnima vlastima posreči, da preprečite Rusiji dosego tega cilja, se bo morala ta poslednja zopet obrniti proti Aziji in iskati izhoda na morje na Vztoku ali skozi Perzijo.
Komaj pa je bil rusko-japonski dogovor sklenjen, že prihajajo poročiia, da v To-kiju niso zadovoljni ž njim, češ, da ta dogovor omejuje Japonsko v vzhodno-azij-ski politiki na korist Rusije. Vsled tega je ministrski predsednik Okuma podal demisijo. Kot njegov naslednik se imenuje vojni minister Terauch, ki je prijatelj Rusije. Zdi se, da hoče Japonska prekerni položaj, v katerem se sedaj nahaja Rusija, temeljitejše izrabiti v svojo korist ako nima pri japonski krizi svojih prstov vmes — Anglija, ki jo je rusko-japonski dogovor prese netil, in ki je pač zapazila, da je ost tega dogovora naperjena predvsem proti njej!
Te razmere, oziroma ti dogodki bi znali biti povod, da se »izčistijo« medsebojni »intimni« odnošaji med »zvestimi« zavezniki v svetovni voini, kar bi v poslednji posledici moglo tudi izdatno vplivati na prejšnjo sklenitev miru.
ric^ posedajo na xživih stolicah« in love »aventorje« —, da ga že moramo vprašati, v kake lokale zahaja on, da nabira svoje študije! Najhujšega pa ne moremo
posneti. Kakor opisuje svoja opazovanja v »vrtu«, kjer »niožuje pod figovim drevesom do večera« — ipsissima verba —, je
tako dvoumno, da mora ženska pordečeti od sramu, ko bi to čitala. Strmimo, da je kaj takega sprejel tisti - »Slovenec«, ki zahteva, naj ga smatramo vrhnim zaščitnikom — morale na Slovenskem. Ali pa je uredništvo zagrešilo pregrešek zanemarjanja dolžne pažnje.
Za vojniške siroie. Prijave za letovanje vojniških sirot ne bo v torek, 25. t. m., kakor je bilo objavljeno. Kedaj bo. se objavi v kratkem. Naj si matere preskrbe takoj potrebne listine (zdravniško spričevalo, potrdilo očetove smrti), da jih bodo imele pripravljene za prijavo.
Vsled oznanila c. kr. davčnega uprav-
ništva I. od 20. julija 1916 št. 12/111. se opozarjajo davkoplačevalci na dolžnost predložitve najemninskih napovedi glede onih poslopij, ki so podvržena najemninskemu in 5 v davku. Za poslopja v mestnih okrajih: 1, II, III, IV in v davčni občini Skor-klja se morajo oddati napovedi za leti 1917.— 1918. najkasneje do konca avgusta 1.1. pri c. kr. davčnem upravništvu Trst I, za ona poslopja v predmestnih okrajih: Sv. Ivan (davčni občini Vrdela in Kolcnja), Rojan (davčna občina Rojan), Barkovlje (davčni občini Barkovlje in Greta), v davčni občini Lonjer in v kmetskih okrajih: Prosek (davčne občine Prosek, Konto-velj. Sv. Križ) in Opčine (davčne občine Opčine, Bane, Bazovica, Oropada, Padrič in Trebce) je treba oddati napovedi in sicer samo za leto 1917. najkasneje do konca septembra t. 1. pri c. kr. davčnem u-pravništvu I pismeno, ali pri dotičnih o-krajnih predstojnikih pismeno ali ustmeno. Tiskovin * za najemninske napovedi se dobivajo po 6 vinarjev pola pri c. kr. finančnem ekonomatu, Piazetta della Chlesa evangelica 2, v pritličju..
Na severnem bojišču je padel 5. julija junak, odlikovan z veliko srebrno svetinjo, mestni učitelj Rudolf Čuk. — Ta žalostna vest je zelo pctrla njegovo družino in v isti meri Prosečane, ker jim je kruta usoda ugrabila vzornega učitelja - domačina. Bodi mu lahka zemlja v tujini!
Ne vroči ji ve poštne pošiljaive. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam tistih priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu juniju 1916 v oddelku za nevroč-ljive poštne pošiljatve odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznam priobči tukajšnji uradni list v polnem obsegu.
Aprovizacnsko sosvetovalstvo je imelo dne 18. in 19. t. m. na Dunaju svoje drugo posvetovanje, ki se je začelo s tem, da se je stalni delovni odsek posvetoval o materijalu, ki naj se predloži sosvetovalstvu. V plenumu tega poslednjega je predsednik dr. Ivan grof Larisch-Moennich v daljšem govoru razložil, v koliko so se mogle doslej uresničiti pobude in želje, ki so jih vsebovale na prvem posvetovanju sklenjene resolucije. Predsednik je opozarjal na mi-nisteri.ialno naredbo, tičočo se določitve najvišjih cen za žive prašiče in prašičje produkte, in na ministerijalno naredbo glede omejitve porabe mesa in maščob. Govoril je o nadaljnjih odredbah za preskrbo-vanje prebivalstva z maščobami. Omenjal je uspehov uravnave perabe kave in je slednjič poročal o vprašanju krompirja, o organizaciji javnih izkuhov in o odredbah za pobijanje oderuštva z živili. V debati, ki je sledila, so naglašali govorniki željo IX) popolni centralizaciji vprašanj prehrane. Dr. Tausche je govoril o vprašanjih, ki so v zvezi z navijanjem cen in pobijanjem tega poslednjega. Odredbe v ta namen bi bile: proganjanje navijanja uradnim potom, enotno postopanje pri kazenskem postopanju, izkliučenje nečistih elementov od trgovine in omejevanje ponujanja blaga v perijodičnem tisku. Tajni svetnik dr. Poft je poročal o stanju vprašanja živine, mesa in maščob. Na razna govornikova vprašanja je odgovarjal zastopnik poljedelskega ministrstva pl. Kadich. Posebno je omenjal vzrokov in namena uravnave prometa z govejo živino po deželah, proračun jenja kontingentov, ki naj jih dajo posamezna območja, in možnosti, da se cene znižajo. Sosvetovalstvo je izreklo nado, da se izdado še nadaljnje potrebne odredbe na polju prometa z mesom, živino in maščobami. Dr. Freissler je poročal o načelih dovajanja živil po rabi. Najvažneja so: razširjenje oblastnega uporabljanja živil, pravično dovajanje porabi do zadnjega konsurnenta, izpopolnitev načrta za razdeljevanje, izogibanje vsake nepotrebne vmesne trgovine, vsakega prokorače-nja dovoljenih doklad in vsakega spekula-tivnega gromadenja. Potrebna Je razmer-na primerna organizacija razdeljevanja, spojena z natančno evidenco. Razprave, ki je sledila se je udeležil tudi član dr. L ginja. Sprejet je bil sklep v smislu pobud in nasvetov referenta in vrste tekom debate stavljenih predlogov. Posebno je o-menjati onega o upravljanju kavnih suro-gatov, in onega o izdelkih iz ovsa v svrho prehrane prebivalstva. Dr. Tausche je poročal o uporabi sadja, pri čemer so se dotaknili vprašanja prepovedi izvoza za sveže sadje. Tajni svetnik dr. Foft je opozarjal na potrebo, naj se načinu prehrane prebivalstva posveča posebna pažnja in naj se skrbi za dosego cen, ki bodo primerne dohodkom neimovitih krogov prebivalstva in srednjega stanu. Slednjič Je bil sprejet predlog tajnega svetnika dra. Schreinerja, ki se tiče povspeševanta izdelovanji žjvil in vseh drugih potrebščin, la predlog so izročili stalnemu delovnemu odseku, ki naj na prihodnjem posvetovanju sosvetovalstva pride s konkretnimi predlogi.
Poslano*)
ZAHVALA.
Izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo okrajnemu oddelku v Beljaku c. kr. avstr. sklada za vdove in sirote vojakov za neposredno in točno izplačilo K 3.000; za kateri znesek je bil zavarovan moj soprog Mihael Lussnig. Ta majhen kapital, ki predstavlja zame in za mojih pet otrok v teh težavnih časih izredno pomoč, mi je bil izplačan istega dne, ko je moj soprog padel na častnem polju.
Meiviče št. 4, 3. julija 1916. ___KATARINA LUSSNIG.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor idu veleva zakon.
se mlečna koza ali pa anerorske p»sme. Sancin, Skedenj 130.
R?ii1U?©W1 cunje' v°luo» borabai, volneua in liti {i limiti vatiraua pokrivala iu volnene pleteue srajce 1'vihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45. "	416
Anton Jtrkifi posluje topet v tvojam ateljeju ▼ Trstu, Via deli« Po-te
Mntii?tf(1*fl izvr?uje vsako delo točno 111 de-liUUiJlHlJU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola.	51S
Nogavice, sukanec, pipe, milo* gumijeve podpet-nik*, razni gnrabi, denarnice, mazila za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni ivinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, r.tzaa rezila, roboi, mre/.i ca za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ugledal.i, ustnike, razne glavnike* zaponke „Patent Knopfe" in drngo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Ifiicolo štev. 19.	63
ĆEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deiie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Invaliden Tržačan plača po dnevni ceni volno, pokrivala, volneno pletenino, staro perilo, bombaž po K 3, 4, 5, 6, 7 (po Trst, Campo S. Giacomo 1.
VAflrA za 3aho »Ex" K 2.60, 1(0 komadov. — AUviIg Kocke za juho .Boulion- K 2.40 za 100 komadov. Luzzatto, via Istitutto 4.	1001
vrednosti)
se proda ali odda v najem. Iaii satto, via Istituifco 4.	lOOi
Hltnilfom rabljeno kovaško orodje. Oglasiti IlUpUJfclll se ali pisati g. Andreju .Marancina. kovaču v Kaštaboni, opčina Pomjan, v I?tri. 601
Hote! in restavracija
Olno In sadni mošt
prej in novi .Silva" vrelec namizno la zdravilno kislo vodo razpošilja po povzetju A OSET p. GUŠTANJ, KOROŠKO. Posodo ae zaračuna in se nazaj vzame. Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračun. Žel. post. Spodnjidravored.	453
Trst, ulica S. Nfcold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
železo, kovino, staro volno in cunje Cerneka, via delTOlmo št. 4. 457
Čeulje na debelo
dotto 12.
ponuja zastopstvo lin zaloga ulica Acque-456
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čer mak
se je preselil in ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
izčltasje zoMrez Miirn. PIoalMi
UMETNI ZOSJg.
Mllf) ^	*n čokolada, kondenzirano
illlU mleko, užiguJice, sardine, nadomestek za kavo prodaja 'se samo preprodajalcem. Skladišče ulica della Zonta 7 vogal ulice Uarintia. 451
CnVftfflH šivilja, ki zna Šivati, vezati in krojiti jUltlilU oblek e za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. Uiiea Plcardi 2, I- nad-vr. St 5.	321
Ml IA Schichtov tip, 4> od *to masti, na ra/.po riilU lago še približno 50 kviatalov, se produ od 1 zavoja naprej. R. Tscheru, Tivt, Kavarna Adriatico. Via Caserma št. 4.	454

Nanašaj« sc na tuuradjii razglas 1. junija 1916, se zopet objavlja prepoved c. in kr. V. armadnega poveljništva. ki sledi:
Fotografiranje, slikanje, risanje važnih vojaških predmetov, mostov, železniških in trdnjavskih naprav, vojnih pozicij, brambnih naprav, taborišč, prevažanja vojnih oddelkov in ranjencev, je civilnim osebam v armadnem operacijskem ozemlju strogo prepovedano. V krajinah, ležečih na zapadu sprednjih kordonskih Črt, civilne osebe sploh ne smejo slikati na prostem.
Izjeme dovoljujejo v posebnih slučajih na pismeno vlogo 5. A. P. O- oddelek. — Izven armadnega etapnega ozemlja je glasom A. Ue. A. Štev. 67945 dne 19. junija 1916 prepovedano fotografiranje na kolodvorih in iz vozečega vlaka. Izjemna dovoljenja zamore podeliti za državne železnice pristojno ravnateljstvo drž. železnice sporazumno s poveljstvom železniške proge (vodstva preseljevanja vojnih oddelkov), za zasebne železnice poveljstvo dotične proge. Ista načela veljajo za dovoljenje posnemanja kinematografičnih slike.
Schncider 1. r.
•	vijakov
pod Najvišjim pokroviteljstvom Njeg, apost. Veličanstva
Oddelek: Vojnega zavarovanja
se sprejemajo ponudbe za vojno zavarovanje in sicer pri deželni posredovalnici za Trsti Istro, Gorlško-Gradiščansko v Trstu Via del Lazzaretto vecelno
štev. 3 kakor tudi pri oddelkih za
1)	Št Vid in Staro mesto, Via Besenghi St. 19 I. nad.
2)	Novo mesto, Via delle Legna St. 2 polunadstropje.
3)	Novo mitnico, Portici di Chiozza II. nad.
4)	Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 L nad.
5)	Sv. Jakob, Via della Pietk st. 16/682
6)	Predmestje Vrdela, Via Giulia št. 88
7)	Zgornjo okolico Opčine, (Jamšekova hiša)
kakor tudi pri krajnih posredovalnicah v Poreču, Kopru, Puli, Volosko-Opatiji, Pazinu, Krku in Lošinju, v vseh občinskih, šolskih in župtiijskih uradih i t. 4
Sklepati se morejo zavarovanja za najvišjo svoto K 40.000*—. Premije za svoto K 1000.— za eno leto za
Zavarovanje v slučaju smrti znašajo :
a)	Za vojake po poklicu in one, ki spadajo v rezervo (12 letno obvezao službovanje, v kolikor ne spadajo v skupino b) ali d)	. .K	70.—
b)	Za vojake, ki spadajo k trenskim in sanitetnim četam (če niso črnovojniki K	55.—
c)	Za Srnovojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da
služijo osebno kot črnovojniki, ali da so bili tekom vojne potrjeni) K 45.—
d)	Za vojafike uradnike, knjigovodje, inženirje, kovaški mojstri, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za
druge, ki »e ne bojujejo..............K 35.—
Oni, ki dobivajo državno podporo, plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrokih, ki se odbijejo od podpore. Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo.
V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane ali bolezni, se iiplaČa »varovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s potico. Ako se dožene, da se je zavarovanec zgubil ali pa da je umrl, kakor tudi ako je bil ranjen ali pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedaj se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega odbitka.
Poroka. Poročil sc je dne 24. t. m. v Mariboru g. Fraa Kurlnčič, tgovec iz Gorice, sedaj v Dornbergu, z gcspico Ido Furianijevo iz Rihemberka. Prisrčne čestitke in obilo sreče!
»Slovenec* priobčuje v svoji nedeljski številki »Tržaško pismo«, v katerem pripoveduje dopisnik med drugim, da je tu pri nas »o \oiski malone vse pozabilo, da se živi »tjavendan«. — Gospoda dopisnika bi samo povabili, naj se potrudi na domove tisočev rodbin, pa bo videl kako ne žive »tjavendan«, kako marveč živo občutijo efekte vojne. — Pripoveduje tudi, kako bi »človek še kaj več zapravil«, ali šment je ta, aa se gostilne in kavarne zapirajo že ob 10 uri. In tako gremo — dostavlja — kakor »skesani grešniki vsak svojo pot domov.« — Potem pa ponavlja, da ni hudo, ker življenje v Trstu ni slabo, dasi trebuhi upadajo.« »O revščini pri nas nI še sluha. Pred vojno je bilo videti dokaj več berače^/ kot sedaj. Voina — pardon: vojska je marsikakemu beraču postavila cilinder na glavo...!« Do te točke zmajujemo le z glavo in ugibljemo: ali mož, ki je zagrešil to pismo, res nikoli ne vidi tr-zaškin tržišč, kjer se ženske žalostno po-gledujeio druga drugo, ker ne morejo nič kupiti, ali liodi z zavezanimi očmi po ulicah, kjer te skoraj na vsak korak prosijo milodara tudi taki, ki poprej niso bili navajeni beračiti, ali pa je mož tako srečne narave, da se ravno v takih razmerah čuti zadovoljnega, ali pa ie morda tudi njemu
»vojska potisnila cilinder na glavo.« _
No, do tu naj bi še bilo. Če sta uredništvo in čitateljstvo zadovoljna s tako hrano — tudi mi ne smemo »nergati«, kakor bi rekel pokojni poslanec Klun. Toda, nadalji opis življenja v Trstu izzivlje ozlovolju-nje: tam, kjer hoče biti moraličen. Žigosan* hoče žensko službo po gostilnah. Ali dela to na tako »realističen« ali »veristi-čen« način, — pripoveduje, kako nataka-