Rjy5p.^*ŠTV0 in UPRAVA v Gorici v ul 0d„ i3zzutta ^ " Cena oglasom po dogovo “Ptto vsak delavnik od 10. - 12. i Let« III. Štev. 52 ulici ru. ure KATOLIŠKI TEDNIK GORICA DNE 24. DECEMBRA 1947. IZIDE VSAKO SREDO Poštni ček. račun št. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo Cena L. 15 ^Ttic OtcishisoD! aJ^a.d Betlehemom so oznanjali Šeli, božji poslanci, slavo Bo: o m mir ljudem, t. j. življenj: 0 geslo novorojenega naj: *'/ega božjega poslanca Jezusa .Dstusa, učlovečene Besede bo: Je' obljubljenega in željno prh ca; m;r vsem ljudem! A 'nir je danes kot včeraj delež le ljudi. Uživajo ga samo ki iščejo takšnega miru, ,al[ršncga svet ne more dati, . 0J' je dejal Kristus sam ob dov Sa e$u s tega sveta. Dati nam rnore samo On. 1 a mir pa je prvič sad pravič: ‘Osti napram Bogu, čigar slavo .n, kraljestvo moramo najprej I ati, izpolnjujoč njegove svete nas tako koristne zapove: drugič pa je ta mir sad priv 'cno.sf/ napram bližnjemu, j, 1 ako za pravičnost napram °Su kakor za pravičnost na: Ij^am bližnjemu je potrebna do: nb,'a, blaga volja, o kateri so pre: Pp>ali angeli nad Betlehemom. 1 a »dobra volja« pa je ’n°goča samo tam, kjer je pri: Pravljenost na žrtve, na odpo: v,ed svoji sebičnosti in nebrz-anim nizkim željam. I sJ.n samo v samozataji je za* ' rar‘ mir Kristusov, ki ga svet A ntore dati. Za pravi mir z J°Uom in med ljudmi se je Krk 'S."s žrtvoval od lesenih jaslic 0 lesa križa na Kalvariji. M a' pot samozatajevanja mo: a stopiti vsak posamezen člo: in vsaka človeška družba, 'l boče uživati mir Kristusov. , Vsaka duša bo našla mir tisti .an, ko bo objela Kristusov križ ln bo pripravljena, rajši umreti pt proti božji volji streči svo: llrn slabim nagnjenjem. Y vsako družino se bo naselil Pjb' takrat, ko bo vsak družinski dan križal svojo samopašnost 'o bo na ljubo skupnosti pripra: vBen; zatajiti marsikatero oseb: n° željo. V narodu bo mir, ko bodo po: ditnezni ljudje in posamezne Skupine ter stranke rade žrtvo: Ajle svoje posebne koristi ‘agru celokupnosti. y mednarodnem življenju bo ko bodo posamezni narodi J!ločeni, da se odpovedo kri: Jčni želji po nadoblasti nad Qtugimi narodi in bodo iskali |l y°jo srečo in mir v okviru sre: c kjer teptajo slavo božjo c/ tjer Je yB} volja vrgla iz src ro voljo, ta nujni predpogoj resnični mir in prayo srečo. Hilli!« Tleecliilsloo in Glipcaoa „<§looen»bega Dcimocca" oosčita B ■ pcao bfcicjostooljen in scečno nooo (efo cecfcoeium. in J| soefnim obfasfem, osem sofcudnlfeom, Gcolcem, nacočrtifeom in M jlasfi dolicolnifzom našega lista. &CCIO posebna oošeila in jelje ijcetata osem beguncem, Ig izseljencem in izgnancem slooensbega coclu po sicnem soelu. B oJlaj bi nooo leto prineslo slooensbi domooini taft e razmeče, B da se bodo mogli osi njeni pošteni sinooi in hčere na domači ■ jemlji oddahniti in iz tujine brez sfcahu pred hcioičnim pce= p ganjanjem na rodna tla in o zaPuščene domooe poocniti. Za ose naše dobeotnihe bo na oisohi božični praznih j -p gocišhi stolnici ena so. maša, da bi jim božje '-Dete nahlonilo ' obilo soefe tolažbe. i SiJlia! ;UI Ki :!!i! li; :s S?( Hill sillHU! sillillllllllillllllillll © fvitl pastirčki tudi ti! teisti spet smo k tebi... »Romanje matere božje66 Po goriški cestah so v teh dneh ljudje vsak dan srečavali okusno okrašen avto, na kate« rem je stolni župnik spremljal velik kip Matere božje iz Fatime zdaj v ta in zdaj v drugi samo; stan, zavod, bolnišnico, ječo ali vojašnico. Tako je bilo vse me« sto nekako prisiljeno, vsaj za hip misliti na duhovni svet in obuditi kako sveto čustvo. Tu pa tam se je kajpada razodelo tudi kako pokvarjeno srce, a to so bile le redke izjeme. K zornicam v stolnici so pri« bajali vsako jutro številni ver« niki in poslušali aktualna pre« mišljevanju msgr.ja dr.ja Moč« nika o naročilu Matere božje v Fatimi sodobnim ljudem. Pri bedenju na čast Materi božji v noči od 17. na 18. decem« ber je bilo nepričakovano veliko število naših vernikov. Neka« teri so prišli že kmalu po osmih in so vztrajali do pol dveh popol« noči. Drugi so prišli ob 9ih in o« si ali prav do konca pobožnosti. Veliko je bilo takih, ki so prišli z namenom, da bodo molili le eno uro, a so se čutili pri pobož« nosti tako dobro, da so vztrajali do konca. Ta in ona oseba se je po vsaki desetki rožnega venca napravljala, da odide, pa jo je le zadržalo. V marsikateri družini so se lepo razvrstili; najprej so opravili pobožnost nekateri čla« ni družine, po njihovem povrat« ku Tunov pa so prišli ostali. Ves čas je bila stolnica skoroda polna. Ako bi bili vsi verniki, ki so to noč počastili Marijo, sku« pa j zbrani, bi bila cerkev goto« vo premajhna. Tudi k sv. obhajilu je pristopilo veliko verni« kov, med njimi tudi precej mošk’h. Tisti, ki v tej noči niso pre« jeli sv. zakramentov, naj to go« tovo še store v čast Materi božji o praznikih. Pri nočni pobožnosti smo premišljevali vse tri dele rožne« ga venca in'ob vsaki skrivnosti smo skušali spoznati, kaj bi nam Marija sama v zvezi z njo priporočila za naše duhovno življenje v teh časih. Premišlje« vanja so se vrstila z molitvijo, ljudskim in umetnim petjem. Vse ljudstvo je prav vneto pre« pevalo in pobožnost bo gotovo vsem udeležencem ostala v traj« nem, lepem spominu. V četrtek 18. t. m. ob osmih so napolnili goriško stolnico slovenski ljudskošo ski učenci in dijaki srednjih šol ob sprem« stvu dobrih učitelje'’ in 'ič'!c-Ijic, ki bi radi našo mladino ne le učili, ampak tudi lepo vzgaja« F. — predvsem s sv i jim zgle« dom Učeči se mladini je Devica najmodrejša priporočila napre« dovanje v pobožnosti in čednosti, da bodo sami srečni in da bodo tudi ljudstvo, iz katerega so izšli, nekoč osrečevali. Naj bi zanje nikdar ne napočila ura, ko bi morali tožiti,da jim je bila »uka žeja goljfiva kača«. Tudi šolska mladina je lepo molila, pela in pobožno pristo« pila k obhajilni mizi. Vsi pobožni častilci Matere božje naj ves čas »romanja« Matere božje po naši nadškofiji prav pridno molijo, da bi ta prireditev rodila obilo duhovnih sadov v številnih dušah. Pripo« ročajo naj še prav posebno rast setve teh dni med nami! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXX>OOOOOOCXX>OOOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO Slovenski delavci nam pišejo iz Belgije S težkim srcem beremo žalo« stna poročila iz domovine. Se ni konca nasilja in celo umorov, kakršnih so zmožni samo ljud« je, v katerih je že popolnoma zamrl ves človeški čut. Posebno nas je presenetila vest o straš« nemi zločinu v Lanišču, ko je bil duhovnik Miro Bulešič zaklan in msgr. dr. Ukmar tako div« jaško napaden in skoro do smrti pobit. Kdaj bo konec nasilja ? Ali ni bilo dovolj poniževanja in trpljenja našega naroda pod fašizmom, skozi 25 let ? Ali ni bilo izvršenih dovolj zločinov leta 1945. in prejšnja leta, ko so padale cele družine z nedolžni« mi otroki vred pod noži in puš« kinimi kopiti rdečih divjakov ? Ko so nam takrat nalagali ne« človeške žrtve, so nas tolažili, češ da žrtve morajo biti. Ali so bile te žrtve potrebne res le zato, da smo prišli izpod faši« stičnega pod neprimerno hujši komunistični jarem ? — in žrtev še ni konca. Najbolj nas žalosti, da celo naše častite duhovnike tako grdo preganjajo, ker se le«ti morajo upirati naukom ne« vere in popolne nemorale. Obračamo se iz tujine na vse poštene Slovence in jih prosimo, naj se v molitvi spominjajo ne« dolžnih žrtev komunizma in naj prosijo Boga, da bi odvrnil od nas to najstrašnejšo šibo, ki je hujša od kuge. Vse Slovence pozdravljamo in jim voščimo blagoslovljen Bo« žič, posebno pa Vam, g. urednik! Rudarji iz Belgije oocxxx>ooooooooooc)oooooooooooooooooooooooo£x>ooooooooo Dekleta, pozor! V nedeljo 28. decembra ob štirih popoldne bo božični shod za vsa dekleta pri Svetem Antonu. Za sveto noč vsi romajo domov. V rodna mesta in vasi hitijo vsi, povsod jih sprejme praznično razpoloženje. ln ti, ki dom ti je zaprt, da tuji so ti še ljudje domači, ki kakor revež, ki svoj kruh prosjači, utrujen tavaš, kdo dat ti bo besedo toplo za te svete dni ? Sveto Dete proži ti v objem ročico drobno in kakor hišo rodno odpira ti srce. O hiti za pastirčki tudi ti in kot nekdanje dni doživel radost svete boš noči! Marijanka (Vijolica, XII, 1947) In prišli spet smo k Tebi, Dete božje, da vedno ožje postale bi vezi med Tabo in med nami, revnimi ljudmi. Povej nam še enkrat, Ti Dete vse Modrosti, da večje učenosti pač nima nihče kakor ta, ki se najbolj preprosto le Tebi ves preda. Razvnemi v nas ljubezni svete žar, da kot uborni hlevček tudi mi sprejeli bomo vse ljudi, ki žejni so ljubezni in potrebni pomoči. Marija aka ^*rTrrrnrrn>*+*. V sveti Jela je odložila delo in prisluhnila. Skozi bele tišine zasneženih gora je tanko pozvanjal zvonček. »Sveto popotnico neso«, - je nena« doma dourpela, »pa ne, da hi bil« Jer« naeka že tako slaba!« Naglo si je nadela ruto in odhitela navzdol do kolovozne poti. Nasproti sta ji prihajali dve po« stavi: cerkovnik in gospod župnik. Sve« tdka v cerkovnikovih rokah je nerodno nihala; roka, ki jo je nosila, je bila že stara. Gospod župnik je s sklenjenimi rokami na prsih počasi hodil za njim. Molil je in njegov mirni, globoki glas je prijetno odmeval po gozdu. Jela je po« kleknila v sneg in se pridružila. Nič več ni snežilo. Oblaki so se trgali in skozi njihove razpoke je zdaj pa zdaj posijalo medlo sonce. Gozd je bil čudovit v svoji zimski lepoti. Zasnežene smreke so sklanjale do tal svoje bogato obložene veje, gori v hribu pa jo srež spremenil pokrajino v čudovito deželo pravljičnih bitij. Nocoj bo sveti večer, deseti, ki ga obhaja v svojem novem domu... samot« nem, mrzlem domu. Mož bo kakor po navadi odšel v vas in ona bo ostala sa« rna s svojimi mislimi in željami. Deset let je zaman hrepenela in čakala in mo« ževa ljubezen do nje se je počasi ohla« dila. Še delo ga ni več veselilo. Čemu, ko pa svoje obširne zemlje ne bo imel komu zapustiti... »Iz globočine kličem k Tebi, Go« spod...« je zdajci povzel globoki župni« kov glas. Jela se je zdrznila, kakor da bi jo zasačili pri grehu. »Moj Bog, kam so zašle moje misli!« Poglobila se je v molitev in iz vse duše molila za duhov« nikom. Po strmem klancu-so dospeli do male, zanemarjene Jernačkine hiše. Na vratih jih je čakala Matejka, najbližja soseda, mati šestih otrok: »Gospod župnik, |da ste le prišli! Ta« ko težko vas že čaka.« »Ali je zelo slaba?« »Po mojem ne bo dočakala noči.« Skozi očrnclo kuhinjo so stopili v te« sno, za silo pospravljeno sobo. Na edini postelji je ležala še mlada žena. Šunko« vito je dihala in shujšano telo je stresal suh kašelj. S široko odprtimi očmi je skoraj prestrašeno gledala v prihajajoče. V kotu ob oknu je na kupu cunj s ten« kim glasom zajokalo dete. Bolnica se je z bolestnim pogledom ozrla k njemu. Jokajoči otrok ji je prizadeval hujše bo« lečine kakor smrtni boj. »Lačno je, mleka mu hom dala«, je pošepetala Matejka Jeli. Gospod župnik je ostal sam z bolnico. Matejka je v kuhinji poskrbela za otroka, Jela in cerkovnik pa sta molčala in mislila na nebogljeno dete. Tudi Ma« tejka je molčala; v srcu je že napravila svoj sklep. V sobi je pozvonilo in vsi trije so po« klekniii ob postelji umirajoče Jernaeke. Gospod župnik jo je obhajal in ji pode« lil poslednje maziljenje. Obraz bolnice je razodeval veliko vdanost in mir: »Gospod«, je tiho šepetala, »Tebi iz« ročam svojega otroka, naj se zgodi Tvoja volja.« Pet mesecev je ležala Jernačka, sedaj so ji ure štete. Moževa smrt v nemškem ujetništvu in pomanjkanje sta ji uničila zdravje. Nikogar več nima na božjem svetu, le otročička zapušča. Kdo se ga bo usmilil? Kakor bi Matejka uganila njene misli, jo pristopila k njenemu zglavju: »Jernačka, otrok naj te ne skrbi, jaz ga bom Vzela!« Umirajoča mati se je z neizmerno hva« ležnostjo zazrla v Matejko. S poslednji« mi močmi je poiskala njeno desnico, da bi jo nesla k ustom. Matejka jo je hitro odmaknila. Jela je vsa presunjena sle« dila temu prizoru. Usmiljenje in bojazen sta se bojevala v njenem srcu. Za hip je srečala župnikov pogled in zazdelo sc ji je, da ji tiho očita. Nena loma se je od« ločila in glasno izpovedala: »Matejka, otroka vzamem jaz, saj ti jih imaš že šest!« »O, ne bojte se, tudi za sedmega bo še dovolj kruha pri nas«, je vedro pove« dala Matejka. i »Jela«, se je skušal prepričati gospod župnik o trdnosti njenega sklepa, »kaj pa bo mož, k temu rekel?« Jela je za hip povesila glavo, pa spet z gotovostjo rekla: »Vdal se bo, saj nocoj je sveti večer!« »Bog naj ti povrne to dobroto!« je od« vrnil gospod župnik. Mrak svetega večera se je že spuščal na zemljo, ko je Jernačka dotrpela. Do zadnjega se je krčevito oklepala Jeline in Matejkine roke, saj sta bili obe pri« pravljenj, sprejeti njenega otroka. Noč je bila, ko je Jela zapustila Jer« načkino hišo. Zjasnilo se je popolnoma in gozd se je ves lesketal v luninem svi« tu. Doli v vasi so pritrkavali zvonovi. Jela je naglo stopala po ozki gazi skozi zasneženi gozd. Ni čutila mraza ne utru« jenosti. V njenem srcu je bil sam mir in sama blaženost. Zdelo se ji je, kakor da bi nosila v naročju samega Jezuščka. Zavedla se je šele, ko ji je udaril v oči močan pramen Svetlobe. Zdrznila se je in pogledala kvišku. Vrata njenega doma so bila na stežaj odprta, na pragu pa je nepremično stala temna postava. »Ivan,« je zajecljala mlada žena in še tesneje privila k sebi drobno dete. Pri« pravljena na vse, je pogumno stopala kvišku, vsa osvetljena od luči, ki je pri« hajala iz hiše. »Kaj nosiš v naročju?!« Strašen sum je prehajal že v gotovost, zato je bil mo« žev glas tako osoren. Jela je obstala pred možem, ožarjena od neke notranje svet« lobe bolj kakor od luči, ki je prihajala iz hiše. »Ivan, Jernačka je umrla, njenega o« troka pa sem vzela jaz, saj je najin dom dovolj velik.« S tako milino je to povedala, da jo je Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC mož za hip zmedeno pogledal. Potem pa je vsa zadržana jeza in užaljenost planila iz njega: »Kaj, tujega otroka bom redil? Še ti mi pojdi izpred oči, da se ne izpozabim!« »Ivan, nocoj je sveti večer!« je spet tiho zaprosila Jela. »Kaj mi mar sveti večer, moj dom je prazen!« Zaloputnil je vrata in izginil v hiši. Jela je za trenutek postala kot izgubijo« na, potem pa. se je nežno sklonila k spe čemu otroku: »Ne boj se, otrok moj, ne bom te za« pustila. K tvoji mrtvi mami greva, od tam naju ne bo nihče podil. Potem pa kakor bo božja volja.« Ivan je kljub jezi in žalosti, ki sta ga vsega prevzela, razločno slišal, kako so se oddaljili ženini koraki. Ostal je sam. Zagrebel je obraz v roke in se prepustil boli, ki je planila na dan z vso silo. Močna ramena so podrhtevala v krčevi tem joku. Bilo mu je, kakor bi ga bole« čina hotela zlomiti in uničiti. Pa ga ni Navalu obupa je sledil nepoznan mir in na mah se mu je zdelo vse manj odbi« jajoče. Mehka melodija svetonočnih zvo« nov je polagoma potolažila in uredila njegove misli: »...Ivan, glej, sveti večer je! Nebo samo ti pošilja svoj dar. Sprejmi ga! Res ni meso tvojega mesa, kri tvoje krvi, a vzljubil ga boš kljub temu in tvoje življenje bo zadobilo svoj cilj. \ tvoj dom se bo naselilo veselje in Bog bo blagoslovil tvoje dobro delo.« Mehanično je vstal, vzel svečo in odšel na podstrešje. Med zaprašeno stare šaro je stala pisana zibelka, tista, ki j< je Jela kot mlada nevesta prinesla v svoj novi dom. Zagrabil jo je z obema rokama, kakor potapljajoči rešilno de* sko. V izbi jo je varno položil zraven peči in se nasmehnil. Potem je odšel v zimsko noč. Sam n vedel, kako in kdaj se je znašel pred Jer načkino hišo. Odprl je vrata in v svitu plapolajočega ognja na kamnitem ognji šeu zagledal Jelo. Sedela je na nizk klopi in še vedno držala v naročju dete Ivana je prevzelo čustvo silnega ga notja. Pristopil je in rahlo položil roko na ženine rame: »Jela, prenaglil sem se, vrni se!« Jela je dvignila k njemu svoj'pogled Prav nič ni bila presenečena, tako moč no je zaupala v božje Dete: »Grem, Ivan, Bog ti povrni!« Ivan ji je vzel dete iz naročja. Sam ga je hotel nesti na svoj dom. «C»--- V vasi so zvonovi slovesno vabili polnočnici. Jela in Ivan pa sta se v raz svetljeni izbi sklanjala nad pisano zibel Doumela sta čudovite besede: »Danes je tej hiši došlo zveličanje.. Marijank: (Vijolica, XII, 1947) .šala niti ena beseda«. Nadalje poroča mati Ksaverija, da imajo za otroke Marijin vrtec, za dekleta pa Marijino družbo. — Tako torej raste tudi v Afri« ki božje kraljestvo po Mariji. Poročilo iz Slovaške Malo pozno, a še vedno o pravem ča« su smo dobili poročilo o velikih niari« janskih slovesnostih, ki so se vršile v Nitri na Slovaškem na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja. Od vseh strani se je nateklo brez števila ljudstva, da izpove svojo ljubezen in vdanost nebc« ški Gospe. Na predvečer je bila veli* kanska procesija k lurški votlini, noč pa so romarji prebili v molitvi, petju in poslušanju poboživh govorov. Duhov* niki so spovedovali vso noč. Zjutraj je bila ob šestih sv. maša s skupnim sv. )bhajilom. Obhajali so trije duhovniki eč ur. Ob desetih je bila slovesna sv. maša, katere se je udeležilo 40 tis' >č ernikov. - To romanje je spet pokaš zalo vernost slovaškega naroda in nje« govo ljubezen do Marije, katerih sta ga učila že sv. brata Ciril 111 Metod. Iz Holandske Nadškof v Kolnu kardinal Frings je >biskal holandskega primasa kardinala de Jonga v Utrechtu. Ob tej priliki je emški kardinal povabil holandskega kardinala, naj ga prihodnje leto obišče v Kolnu, ko bo popravljena in znova posvečena znamenita kolnska stolnica. Kardinal de Jung je povabilo sprejel. Poročilo iz Južne Afrike Slovenska misijonarka uršulinka M Ksaverija Lesjak piše iz Transvaala (Južna Afrika): »Na praznik Kristusa Kralja smo imeli zelo lep kongres za vso katoliško mladino transvaalske škofije Kongres se je vršil v velikem parku me sta Johannesburg, kjer se je zbralo 5000 otrok. Do sedaj so sc udeleževali takih kongresov samo otroci evropskih star šev, letos pa so bili prvič zastopani tudi drugi narodi brez razlike na barvo kože in na jezik. Maševal je papežev nunci za Južno Afriko. Bil je čudovit prizor, ko so vihrale v zraku zastave številnih šol in so otroci strumno korakali proti oltarju. Čudila sem se vedenju črncev ki so po svoji naravi tako klepetavi Ves čas se kljub toliki množici ni sli URH in ZEF »Urha je treba trikrat brati in pol ure premišljevati«. Besede uglednega gon-škega izobraženca. OHBC9 SVET Nekaj postaj pred Bologno je prišel v kupe še en duhovnik, ki je 'tudi bil med vojno večkrat v Gorici in Trstu in sta sc z Don Giovannijem dobro poznala. Ime mu je bilo Don Fcrruccio. Pogovor se je nadaljeval. Don Fcrruccio: »Tudi jaz sem slišal in bral o grenki usodi malega sloveti« skega naroda. Ne rečem, med njimi je veliko dobrih ljudi, vendar se zdi, da je to na splošno le zelo surova »razza« in sc ni čuditi, da jo je zadela ta šiba božja. Ti ljudje strašno sovražijo Ita« lijane in bi jih radi izgnali iz najbolj italijanskih mest v Julijski krajini. In tu zadene velik del krivde duhovnike, ki so bolj politikanti kot duhovniki. Da niso pravi duhovniki, sc vidi iz tega, da nosijo tako obleko. Ti nesrečni ljudje se brigajo tudi za šole in bi radi pre* FRANCOSKA AKADEMIJA ZNA« NOSTI je podeliia sv. očetu Piju XII. posebno zlato kolajno radi zaslug, ki si jih je nabral za francoski jezik in slov« stvo posebno s svojimi govori pri ve= likih avdiencah in ob priliki kongresov ter s svojimi poslanicami v francoskem jeziku. NOVA IZDAJA KATEKIZMA ZA LJUDSKI- ŠOLE JI' IZŠLA V ZA« GREBI.’. Veliko pomanjkanje katek.z mov je tudi v Sloveniji, kjer ne dobiš ne katekizma no molitvenika. Upajmo, da se bodo tudi take knjige spet tiskale in mogle bolj izdatno ter svobodno uporabljati brez posebnih »obrtnih« do voljenj. LONDONSKA KONFERENCA je bila 15. 12. odgodena »za nedoločen čas«, kar pomeni, da je doživela popoln polom brez pravega upanja, da bi se mogla v doglednem času nadaljevati. Ko je predsednik konference Bevin ob kon« eu zadnje seje vprašal, ali naj določijo kraj in dan prihodnjega sestanka, ni nihče odgovoril; Molotov je nadalje kadil, Marshall pa je molčal. Konferenca se je razbila, ker je bilo le preočitno da na eni strani ni bilo prav nobene do« bre volje, da bi se mirovni pogodbi Nemčijo in Avstrijo sklenili, na drug strani pa ne tako neznansko dobre volje da bi zadovoljili prečudne-zahteve Sov jetske zveze, ki bi rada s pretvezo vojne odškodnine Nemčijo popolnoma izropala, katero naj bi potem Amerika vzdrževala pri življenju. Poleg tega je iz vseh razprav na konferenci in v zvezi z dogodki v Franciji in Italiji tudi manj spretnim politikom in diplomatom kar najbolj jasno, da bi se SZ niti z Nem« čijo ne zadovoljila, ampak bi rada spravila v svoje območje vso Evropo in dala Ameriki' potni list domov. AMERIŠKE GETE SO ZAPUSTILE ITALIJO. Mnogi ljudje so bili zaskrb« ljeni, kaj bo sedaj z Italijo, na katero tako nevarno preži rdeči zmaj. Ameri« prečili, da bi Slovenci hodili v italijan« ske šole. Kaj bi vendar s tem Slovenci izgubili? Ali ni italijanski jezik lepši in italijanska kultura mnogo bolj ime« nitna od res uboge slovenske kulture? Pravijo, da hočejo gojiti »materin« je« zik. Za italijanske državljane je mate« rin jezik italijanski, kajti naša mati je Italija. To naj vedo!« Ji rh: »Don Giovanni je govoril kot duhovnik in kot človek. Vi pa, častiti Don Fcrruccio, ne govorite ne kot du« hovnik ne kot človek. Mislite si lc za hip, da ste 'slovenski duhovnik po božji volji, in vprašajte se, ali bi kot tak mo« gli tako govoriti, kakor ste zdaj govo« rib. Ja/ sem na naše duhovnike po« nosen, čeprav njihova zunanjost ni ved« no tako duhovniška, kot je njihovo srce. Povejte, kdaj so naši duhovivki komu vsiljevali svoj jezik in kulturo, kdaj so koga zaradi njegovega jezika omalovaževali, kdaj so sejali niržnjo proti drugim narodom? Povejte tisto mesto svetega pisma, če vam je znano, ki pravi, da je pregrešno ljubiti svoj narod in jezik ter braniti svoje ljudstvo pred katero koli krivico. — Če je častno ški predsednik ie pomiril Italijo in ves kulturni svet s sledečo izjavo: »Čeprav smo odpoklicali naše čete iz Italije, da zadostimo obvezam mirovne pogodba, se bo Amerika vkljub temu še nadalje zanimala, da ostane Italija svobodna in neodvisna. Če bi se ob nadaljnjem raz« voju dogodkov očitno pokazalo, da sta svoboda in neodvisnost Italije nepo« sredno ali posredno ogroženi, bodo mo« rale Združene države podvzeti vse pri« meme korake, da se obvarujeta mir in varnost.« SPLOŠNA STAVKA V RIMU, ki seje začela 11. 12., se je po dveh dnevih prenehala, ne da bi stavkujoči kaj do« segli, česar ni vlada že koj od začetka sklenila dati brezposelnim, radi katerih se je navidezno stavka vršila; določila je namreč 14 milijard za najpotrebnejša javna dela. Spet se je izkazalo, tla so komunisti, ki v svojih državah ne pri« znavajo niti splošno priznane upraviče« nosti gospodarskih stavk, organizirali to stavko in jo hoteli zavleči in razširiti po vsej Italiji iz zgolj političnih name« nov. DE GASPERI .11-: RAZŠIRIL svojo vlado s pritegnitvijo zastopnikov repub« likanske stranke in Saragatovc sociali« stične stranke, s čimer se je. njegova vlada še bolj utrdila v parlamentu in državi. Togliatti očita novim ministrom izdajstvo delavske stvari, kakor da bi bilo delavstvo bolj potrebno lepih be« sed o bodočem raju na zemlji kakor vsakdanjega kruha. ANGLO«SOVJETSKA. TRGOVIN« SKA POGODBA, ki je bila te dni skle« njena, predvideva izmenjavo velikih ko« liein blaga med obema državama; Angli« ja bo izvozila v Rusijo razne stroje in vse potrebno /a električne centrale.V za« meno bo pa dobila iz Rusije več kot 5 milijonov stotov ovsa, ječmena in ko« luze. Svetovni tisk, ki je obupal nad spravo med Vzhodom in Zahodom na političnem polju, skuša dvigniti optimi« zem s poudarjanjem važnosti trgovskih pogodb za zbližanje med obema blo« koma. RAZVREDNOTENJE RUBLJA. SZ se je odločila, da pred vsem svetom izpove, da tudi ona trpi na inflaciji, če« sar ni hotela nikdar priznati, ampak je njena propaganda vedno poudarjala lc trdnost rublja. Vsi stahanovci in drugi požrtvovalni delavci, ki so si mogli pri« hraniti od težkega dela kaj rubljev, bo« do odslej imeli v rokah od vsakih 100 rubljev le deset. Vlada pa jih ni pustila brez tolažbe. Odpravila je živilske 1/.« kaznice in znižala raznim potrebščinam ceno. Poleg tega je dala vsem razproda jalecm navodila, naj gredo kupcem pri nakupovanju zelo na roko. S tem ukre« pom je SZ hotela dvigniti kupno moč rublja, ki ga doslej niso mogli uporabit: v kupč'ji z inozemstvom, ampak sb mo rali dajati lc blago za blago, vsled če«' sar je rusko ljudstvo trpelo iz leta leto vedno večje pomanjkanje. KOLERA V EGIPTU JE NEHALA. Praznik Brcmadežne je bil prvi dan, ko niso ugotovili nobenega smrtnega pri« mera radi te strašne bolezni. delovati, če ne bi ohranila in ščitila te bistvene sestavine verske svobode. Istočasno pa smo mnenja, da je važno točno opredeliti, kaj to osnovno načelo pomeni. To načelo'je jamstvo proti te« mu, da bi vlada bodisi nadlegovala, bo« disi favorizirala katero si bodi vero. To pa ni nikakšna palica, katero br" lahko zakonito uporabljali, da bi z njo tolkli po kaki verski manjšini. DIH KOVICE Goriški nadškof med begunci v Barnasu V nedeljo 21. t. m. je obiskal, kakor smo naznanili, prevzv. g. nadškof msgr. Karel Margotii svoje begunce v Barnasu. Zbralo se jih je kakih 300. Prevzvišeni jim je zelo lepo govoril in jim zagotovil, da bo napravil vse, kar je v njegovi moči, da bodo tnog i ostati v Benečiji in da dobijo živilske izkaznice. Daljše poročilo prinesemo prihodnjič Marijino Celje Naš gospod župnik Alojzij Makuc je ir.cd tistimi duhovniki, ki nimajo dovo« ljenja za izvrševanje »duhovniške obr« ti«. V svojem stanovanju jc kakor kon« iniran in noben človek mu ne sme prine« iti niti miloščine za mašo. In vendar je bil ta gospod eden izmed najbolj pri« zanesljivih, ko se je med osvobodilno borbo širil med našim ljudstvom komu« nistični strup. Dornberg Tukajšnjega cerkovnika in več fantov je pred kratkim ponoči OZNA areti« rala. Vzrok nam ni znan; verjetno so si predstavljali, da je v »svobodni« Ju« daviji več svobode mišljenja in go« vorjenja, kot je je v resnici. — Govori Se o mobilizaciji več letnikov. — Orga« nista z Vogerskcga so baje hudo pre« tepli. Volišče Ob zadnjih volitvah se je spet izka« zala poniževalna »svoboda«, katero uži« SVOBODA IN VERA. — »VVashing« ton Post« je objavil zanimiv članek naslovom »Vera in svoboda«. V članku govori pisec o ločitvi Cerkve in države v takšnem smislu, kakor je ta ločitev iz« vodena v Ameriki in ue iz sovraštva do vere, kakor to opažamo v komunističnih totalitarnih državah. Omenjeni članek pravi med drugim: Ločitev med Cerkvijo in državo je načelo, ki je globoko zako rcninjeno v ameriškem političnem siste mu. Ne pretiravamo, če trdimo, da ame: riška demokracija ne bi mogla pravilno za duhovnika, ako branj kako vdovo, ki ji hočejo n. pr. ukrasti kozo iz hleva ali naj bi bilo duhovnika nevredno, ako brani višje dobrine, ki so v najtesnejši zvezi z vero samo? Ali niso narodne poturiec v največji nevarnosti, da posta ne jo tudi Bogu nezveste? — Don Fer ruccio, vi ste v svoji dolgi halji veliko manj katoliški duhovnik, kot so naši duhovniki v obleki, kakršna je pri nas v navadi izven cerkve. Nikar drugim ne vsiljujte svojega jezika, kulture in kusa.« Fcrruccio: »Naša kultura jc najvišja V Italiji je sedež krščanstva in papeštva ter domovina toliko svetnikov.« l ih: »Papeštvo, svetništvo in krščan stvo nista italijanskega izvora, ampak božjega. Vaša naloga jc samo ta, da ostanete vredni tako velike odlike in da ne postanete kot izvoljeni narod Stare zaveze nevredni nezaslužene odlike bež je Previdnosti.« V Bologni sta izstopila oba duhovni ka. Urha pa so obkrožili nekateri mla deniči Krščanske demokiacijc in z nji mi je nadaljeval debato. •> . m vla*l! v a v Jugoslaviji opozicija. /Sara ne kandidate je na nekem vibšcu nosno stala prav sredi dvorane. ’‘mJ ^ opozicijo so pa postavili v neki bo našla tako junaška azkrinkala W tla. Kje se ki se bo tako očitno ra: reakcionarka pri »svobodnih in tajn,B volitvah«, ki nimajo nobene doma, a še manj v inozemstvu, '1L vedo, da so take volitve lc kome i) Ko smo slišali to zgodbo, srn®^.nl4 spomnili na fašistične volitve s - ll ^ SI in NO. Takrat je mogel vsaK . bodoljubcn - državljan v v olivni kabin' NO. P*’ komunizmom pa brez strahu niti brez strahu povedati vsaj svoj - niti 1 5 Res napredi J dolj^ povedati. ne moreš navzdol. Tako svobodo si želijo »svobo ^ ni« zaslepljenci v Sovodnjah ^ Goriških okoliških vaseh, kjer so ^ iz grešne nevednosti, strahu in 1 cnof čajnosti skoraj stoodstotno M .ar fronto suženjstva. Le bodite ^ Naš list bi vam prav od srca Prl ^ da okušate vso grenkobo sibe, P(’ ^ hrepenite, ako bi nas ne skrb vaše in še ' bolj duše vaših nei ^ otrok. Zaradi vaših otrok pa ji mo, da končno vržete raz scdc jarem suženjstva, katerega '11111 ^ delo najbolj lažnivo in podlo gibal */lvJp| jih je kdaj bilo na svetu. Nehajte1^ jJ božje potrpljenje in pravično. ne more več prenašati pobožnih>. F nikov svojega večnega sovražni Solkan lina najbolj gorečih OFark j,™ debelo, ker je bila kaznovana r1*. . tiM drage prodaje klobas. — Konja^ ^ treba podkovati in priti so mori1 J rico po žeblje. — Že dvakrat so strirali radi premajhne količi111 ^ Sateliti SZ morajo stiskati I1 jc mogla Rusija odpraviti živ1 * ^ kaznice in tako svoje državlj*11^ razvre ednoH m taKo svoje malo potolažiti radi rublja. OF je bila z medom pomflzal ^ ^ Med je že polizan, ostala je lCc- j 110 zdravilo /a premnoge z.si'*cP * sloDGrisfco dekle! Novodobni materialistični, duh je za«’ jel tudi mnogo naših deklet in jim vti« nil' svoj pečat. Kakšna naj bo pot slo« venskega dekleta v teh časih? Ali tista, ki so nam jo pokazale naše matere in jo priporočajo naši duhovniki, ali pa naj sledi modernim vodnikom? Dekle, ali se zavedaš, da v svojih nežnih rokah nosiš usodo sveta? Mnogo pričakujejo drugi od tebe, mnogo pričakuješ ti sama od življenja. Vabijo te široke, sončne poti, polne cvetja in petja. Ti jih gledaš v svojih sanjah in ne veš, da so kakor fata mor« gana, zelenica v puščavi, ki jc ni mogo« če doseči. Dolgočasi te enoličnost tva« jega življenja, rada bi se uveljavila; po« stala enaka tistim dekletom, ki jih vse občuduje in so zlasti zadnja leta toliko doživele. Toda l^oglej dobro! Ali so za« res srečne? Nobene ženske miline ne najdeš na njih, še v njihovem smehu jc nekaj mrzlega. Če bi ti bilo dano gle« dati še v njihove duše, bi se zgrozila. Kakor vrt, ki ga je vihar oklestil, da ni ostal noben cvet na steblu, take so te duše. Uničena je vera, poštenje, veselje do življenja, duhovne zmožnosti, moč in samozavest, ki prihaja le iz čistega srca, Poseben znak teh duš je skrajna sebič= nost: nobene žrtve niso več zmožne. Ali hočeš postati njim enaka? Potem pojdi za njimi! Ne, porečeš, to 111 zame. Po sreči hre« penim in po ljubezni, tega pa tam ne bom iskala! Prav imaš, dekle. Ustvar« jena si za nekaj vzvišenega, tvoja pot gre v neskončno večnost. Nežnost in plemenitost naj bo tvoj okras, živa vera tvoj ideal. Ohrani svojo skromnost in ponižnost, svojo dekliško milino in do« broto! Nekateri sicer pravijo, naj postane ženska enaka moškemu. Toda ženska mora ostati ženska, kakor jo je Bog ustvaril in želi, da ostane. Nepokvarjen fant bo cenil v dekletu predvsem njeno milino — odsev čiste duše. Srečen bo, če bo našel v njej iskrenost in na njenem obličju tisti čudoviti žar, ki ga premore le čista, z Bogom združena mladost. Če bo vedel, da je modra in skromna in ljubezniva v vsem svojem bitju, bo zakonu z njo lahko premagal vse in vse prenesel. Dekle, ali hočeš osrečiti sebe in dru« ge? Potem vztrajaj na poti, ki ti jo je pokazala tvoja telesna mati in te po njej vodi tvoja- duhovna mati — sv Cerkev! Ne daj se prevarati in zape ljati! Če se boš vsa vživela v svoje de kliško poslanstvo, boš srečna 'u da te bo svet za Okleni se Marije da te bo svet za to srečo lahko t- j okleni se Je** r.u od obhajilne mize pelje pot $ tiste 'plemenitosti, ki naj bi kra herno slovensko dekle. Sama se ^ mogla ohraniti dobra, svet Jc • vS* pokvarjen in šibki značaji so '/e govi. Ti ga ne skrbijo več. ^uči ki si še dobra in poštena, ker ^ svoje volje bolj kakor s čustv | ^ t\i ješ njegovim mikom in hočeš o idealom tudi za ccn» sta svojim ljenja. Ne boj se, dekle, nobena PL moč te ne bo mogla premagati. ^ bo Jezus vladar in vodnik tvoje*® ji S svetim Pavlom boš lahko s^elJ,! gotavljala: Vse premorem v 1 mi daje moč. , Takšna naj bo tvoja dekle! Marija1 (»Vijolica« *•' Darovi T 'V ' «3 Gospodična v Trstu 500; N- ; stu 200; N. N. v Trstu 250; Slovenec iz Benečije, ker list br^TK vice Beneških Slovencev, 1000; ^ ^ z geslom: List ne sme umreti! 1 N. iz Vidma 200; tržaška družb čast Mariji fatimski za sPrc0*jo>' grešnikov 500; slovenski bog0 . Jp željo, da bi sc »Slov. Primorec« ^ den« združila v en list, 1000; v Marijo slavi, 200; N. N. iz Trs^, hvalo Brezmadežni za tolažbo l1 ^ nem bedenju 17. 12. 500; solk*111 ^ čtist , i gunci 200; Nežica iz Trsta v madežni v zahvalo za zdravje Milki in Ferjanu za ženitovanif K N. N; iz Števerjana 500; begnne giivfl na v isti namen 100; nekdo >z 250 L. — Bog povrni 1 Za ,,Slov. sirotišče11*^ Vončina nabrala 50; cenj. tivl novec v Gorici 1000 L. — Srci1 ^ ^ Za ,,Slov. Alojzijeviš^,,- V oktobru, novembru in dece^jeiJ dobrotniki podprli zavod s sw)0i‘i darovi: N. N. 1000; č. g. Štanta profesorja 1000; N. N. 300; gdč .V' [iti iz zapuščine pok. č. g. Klajnšč^**^ M g. Hrovat 100; Števerjanci 3000.■ dreža 1000 L. — Naj vsem “ epot povrne! Čitatelji Slov. Primorca-.j j,;i>; te se večkrat s kakim darom tl1: »id1 zavoda, ki je med toliko drugi lo potreben pomoči. Odgovorni urednik ^t|t- Dr. BONAVENTURA M Katoliška tiskarna —