410. štev.
V Ljubliani, sobota dne 15. februarja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan —- tudi ob nedeljah in praznikih — ol) 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na doni K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K i0‘—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina so pošilja upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka	118.	::s
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	:«
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6r
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'tl zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju w-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. *:
:::	Telefon	številka ’ 1°
Pismo iz Belgrada.
Belgrad, 29. jan. (II. feb.) 1913.
Prihod novih in novih ranjencev, katerih v dobi premirja ni bilo (pač pa toliko več obolelih vojakov) priča o velikanskih bojih, ki se vrše na neza vzetih mestih med Turki in zavezniki. Na eni strani obup in fanatizem, na drugi vera v zmago in zavest, da morajo dokončati zapo-četo delo s pooolnim vspehom, po-ojstrujejo današnje boje.
Po privatnih vesteli od ranjencev izpod Drinopolja se more z vso gotovostjo sklepati, da se Drinopolje ne bo moglo dolgo ustavljati zmagujoči bolgarsko-srbski armadi. Nepretrgoma grme topovi, ki so se že toliko približali, da dosezajo svoj cilj. Šrapnell in granate uničujejo notranje stavbe mesta in na več krajih razsvetljuje nočno temo visok plamen raz drinopoljskih streli. Ošabnost in častihlepnost Šukri-paše, da postane nepremagljivim, bo uničila celo mesto in seveda tudi prebivalstvo. Turki odgovarjajo slabo.
Istotako divjajo strašni boji poti Skadrom in po zadnjem srbsko-čr-nogorskem vspeliu ic upati, da Ska-der pade še ta teden.
Tudi iz Galipolia prihajajo razveseljujoče vesti o zmagah bolgarskega orožja.
Le na Cataldži, kjer je koncentrirana vsa sila turške armade ni še povoljnih poročil za zaveznike, dasi vtrienih pozicij in so do sedaj še vsak turški poskus preiti v ofenzivo sijajno odvrnili. Srbsko-bolgarska armada se nahaja za sedaj še vedno v defenzivi, da zapira pot Turkom v notranjost. Turki se celo nadejajo. da prodro bojne vrste zaveznikov na Cataldži in osvobode oblegano Drinopolje. V tem smislu poslali so tudi radio-brzojav iz Carigrada v Drinopolje, naj se tamošnja posadka vzdrži vsaj še pet dni, ker po preteku tega časa jim pride pomoč.
Najslabše se godi Grkom Dri Janini, kjer je zadala turška posadka v Janini strahovit udarec Grkom. Grki so bili prisiljeni zapustiti svoje utrdbe na Bizani ter se umakniti, za-pustivši na bojišču 1800 mrtvili. Pripominjam pa, da je ta vest iz Carigrada in jo je treba vsprejeti z vso rezervo.
Globok vtis je napravila na Srbe skoraj neverjetna novica, da je Avstrija izkrcala v Valoni več častnikov in podčastnikov, ki bodo služili za inštruktorje bodoči albanski armadi. odnosno za organizacijo upora Albancev proti zaveznikom. Avstrija hoče povsod in na vsak način posnemati Nemčijo, žal — samo v slabem. Mogoče se najde tudi v Avstriji kak von der Goltz-paša.
Narodna skupština se skliče 10. februarja 1913 po pravosl. kol. na kratko zasedanje.
Vojni minister general Božano-vič, je te dni konferiral s kraljem. To avdijenco je smatrati za bodoči razvoj dogodkov — za zelo važno.
Po predlogu prof. Tasa Popoviča Se misli postaviti v novo osvobojenih zemljah velik spominek padlim' srbskim osvetnikom. V ta namen se je že sestavil začasni odbor, ki je nabral do sedaj 530 dinarjev.
Venizelos, grški ministrski predsednik, dotaknil se je na svoji konferenci s srbskim min. predsednikom Pašičem v Belgradn, tudi vprašanja carinske unije balkanskih držav. Oba državnika zavzela sta simpatično stališče napram tej ideji, vendar stvar še ni aktualna.
Danes se je odposlalo na razna bojišča več vagonov zdravstvenega niaterijala za previjanje ranjencev.
Na Bolgarskem ie dosedai vje-tih turških vojakov 25.245 in 524 častnikov.
Pušk? in topovi, katere je Turkom vzela srbska vojska v pred-idočih borbah so popravljeni in preizkušeni ter so popolnoma porabili za vojne operacije. Za sedaj se sicer ne občuti nikaka potreba turškega orožja, kaj prinese bodočnost se pa še ne ve.
Srbska armada, ki stoji danes pod orožjem, znaša 300.000 mož. To število pa se more — v slučaju potrebe še povečati.
V	zadnjih trenotkih prihaja iz Carigrada vest, da ie Turčija zaprosila bolgarsko vlado za nova pogajanja. Direktna pogajanja med tema dvema državama bi izzvala brez-dvomno odpor med ostalimi zavezniki in vslcd tega ne verujem v možnost takih pogajanj.
Tudi misija Haki paše za pridobitev velesil za Turčijo bo ostala najbrže brezvspešna. Na Dunaju In v Berlinu bo mogoče prijazno vspre-jet s košem obljub, toda Pariz in London ne bodeta otirala solza zapuščeni Turčiji, katere polumesec ie v zatonu in le motni žarki napisa odsevajo izza horizonta: Finis gloriae!
Mars.
Pismo iz Maribora.
Klerikalno »delovanje«. — Kako de-iaino za narod. — Mrtvi časi.
Še nedolge temu je bilo, ko so bili mariborski slovenski klerikalci, kot politični element v Mariboru popolnoma brezpomemben, politično tako neznatni, da se jih ni v politični naši iavuosti ne v tneni. ne v drugem oziru uvaževalo. *.'• tem se ni le govorilo povsodi, koder smo prišli mariborski Slovenci v ti.iini v dotika s sorojaki, marveč večkrat tudi msalo. V našem dnevnem časopisju se jo večkrat tudi trdilo, da za slovenske klerikalcc i za bccočnost ni v Mariboru prostora. I >a. šli smo še celo tako daleč, da smo navajali celo
vrsto vzrokov, ki »nepobitno« dokazujejo upravičenost teh naših trditev. Povsem pr. je bilo tudi videti, da uvidevaj ) slovenski k erikalci, da bi za Maribor ne bilo nič pogu-bonosr.ejše, kot zasejati v naš slovenski živelj tendence klerikalne politike. Zadnji časi r,a dokazujejo ravno nasprotno. Klerikalcem n' na tem, da puste svoje lazdevajoče roke od sorojakov, za katere sc — (Bogu bodi p jtoženo — naše ;>glave« so že itak pozaspale) - - ravno v teh kritičnih časih zmeni le malokdo tistih, ki s d veljali svoječasno kot glavni vodje mariborskih Slovencev. Kar ii'i je še danes za narodne idejo res delavnih mož, bi lahko preštel na prstih in še bi ostali trije brez imen. Umevno, da je to klerikalcem kot vnalašč in — posledice se že kažejo.
K raznim drugim započetim akcijam začno klerikalci še s snovanjem »Strokovne zveze«, ki naj nam zopet odcepi toliko in toliko glav, od katerih se danes zahteva, da so odločni Slovenci v prvi, in šele v drugi vrsti pripadniki političnih strank, z namenom, dobiti nove vire svojini narodnim nepoštenostim. 1 la so seveda za kaj tacega sila ugodna ravno sedaj, ko naš glavni del Slovencev — počiva na posledicah preobilno zavžitih pustnih »krofov«.
Včeraj ste ožigosali narodno nezavednost gotovih naših ljudi, ki zahaiaio še celo i.«\ direktno protina-rodna slavlja, kot je bil n pr. zadnji »Bergfest« v prostorih pri »Gotzu«. Zamera je bila seveda velikanska, češ, ona očitanja so bila neupravi-I čena. To neupravičenost se je pa skušalo podpreti s lem, da je bil istočasno v Nar. domu »Triglavanski ples«, h kateremu so imeli dostop le j »gotovi krogi naše in spodnještajer-[ ske inteligence«, dočim se je vse ostalo »prezrlo«. Nihče — so bila na daljna izvaianja — naj ne zahteva, da bi vsled take »mladeniške borni-ranosti« — (prosim, dobesedno! Po-roč.) — mi ostali Slovenci potem ne prišli na svoj lačtm. pa makari na tako protinarodni prireditvi, kot je bil »Bergfest«. »Makari« je rekel nekoč tudi hudič, ko mu je nekdo ukradel — safaladno kožo. No. ne rečemo. da je bilo morda posebno dokazilo taktnosti, prezreti kar celo vrsto mariborskih rodbin, ki so bile gospodom premaio naobražene. ali po mariborsko: »Inteligentne!« Da pa se ne bode morda kdo spodtikal nad temi vrsticami, češ, so pristranske, ker se je v raznih slovenskih časopisih prosilo za reklamacije dotič-nih, ki so bili v prvem trcnotku prezrti, da se jim naknadno dopošlje vabila, moremo temu naproti postaviti brez ovinkov, javno trditev, da ie eden gospodov sam izjavil, da mu »ni na tem. da bi se nabralo preveč ljudij(?)«. Dobro, vemo, kaj je s tem povedano in grajamo kaj tacega. Gospodje so že vstopnino — 2 K -napravili tako visoko, da se jim že
vnaprej ni bilo bati, da bi bili nadle-
govani.« Z vabili bi bili torej vsaj v Mariboru — mestu — lahko sploh izostali, ali pa jih vsaj razposlali onim, ki plačujejo redno narodnega davka toliko, da njih »inteligenca« pač pride tudi lahko v poštev na elitni prireditvi — če se že mora ljudi »taksirati«. Ta ples je bila edina pustna prireditev v velikem in, »Dramatično društvo« naj se ne čudi. Če na torek na to ni imefo tako povoljnega obiska, kot bi mu to bilo želeti. Vsak, kdor zahaja redno v Narodni dom ve, da je zase nekaj kot Slovenec vreden in — da inu ni potreba, se pustiti prezirati. Toliko na to stran v uvaževanje. Na drugo pa si tudi danes dovoljujemo pripomniti, da nepravilno ravnanje na eni strani, nikakor ne more dati sankcije narodnemu izdajstvu, kot je bilo ravno že pred dnevi ožigosano postopanje. Gospoda, kdor se čuti prizadetega, nai ne seza po tako maločastnih izgovorih! Verjamemo, da je neprijetno pustiti se zapostavljati, a očitanja bi ne bilo, če bi tudi tega koraka ne bili storili. Na vašem mestu bi imeli občutek onega
—	ki bije samega sebe v obraz.
Zaspanost. Kako prijetno je preždeti življenje, v sladki melanholiji, s; spominjati nazaj na čase; ki so že davno za nami, ko smo bili Slovenci za to Siovenci — ker smo bili Slovenci. Da, da: »Ein groRer Augenblick. aber ..Na vseh krajih in koncili buta ob nas valovie re-negatstva in mi še vedno krčevito molčimo. Na nekem zborovanju se je lani sicer res navedel kot geslo rek:	»Brez	zunanjih pripomočkov,
brez besedij, na boi proti narodnemu sovragu!« To bi bile sicer zlate resnice. ampak ... Kdor pozna naše mase in, kdor 'e spoznal naše Slovence ob meji le deloma, mora priznati, da potrebujejo prigovarjanja, besede, če sc jih hoče kam spraviti, zanimati za narodnost, narodne boje in težnje. Naši nasprotniki imajo v prvi vrsti temu zahvaliti uspehe, ki jih vidimo pri njih dan na dan. Kdor hoče v masi našega ljudstva kaj doseči, ji mora govoriti, ne mlačno. pač Pa ognjevito, ne enkrat, dvakrat, deset, dvajsetkrat! In mi? Ne in ne. »V tihem in vztrajnem delu je naša rast, naša moč,« je nekoč rekel nekdo, pri tem pa pozabil : na številke zadnjega ljudskega štetja. Da bi imeli smisla, organizirati množico agitatorjev, bi bilo to res pravilno, a še tu ne povsem, kajti parkrat v letu bi vendarle morali pokarati, kakšni in kolikšni so naši uspehi. Daite, če hočete da nas bo videti, sliode — iz malih bodo rasli veliki — dajte predavanja v večjem obsegu, govorite javno k masi, da hode videla, da Vi ž njo in ona t Vami, zmore mnogo! »Narodno politično društvo Maribor« ima kot prvo to nalogo.
Vojna.
KAKO SO ČRNOGORCI OSVOJILI BARDANJOL.
V poslednjem času se zopet sliši mnogo glasov, ki karajo Črnogorce, češ, da se ne znajo boriti in da zastonj doprinašajo neizmernih žrtev. Toda vsi tako govoreči nimajo predstav, s kakšnimi strahovitimi napori in ovirami se morajo Črnogorci boriti.
V naslednjem prinašamo podrobnejšo sliko boja pri zavzetju Bar-danjola, močne utrdbe pred Tarabo-šem.
Ob 9. uri zjutraj so začele Črnogorske čete napad. Okoli dvanajste ure je dal kralj Nikola prvi in drugi brigadi Danila ter tretji brigadi generala Petroviča povelje za naskok. Tretja brigada se je prva izpostavila ognju, prodirajoča do obrambnih linij utrdbe. Vojaki, grozno košeni cd sovražniških k rogelj, so padali trumoma v gručah, toda povelje je bilo: preiezati iz žic napravljene zapreke na \sak način. Moralo se je to izvesti ali pa umreti. Prva in druga brigada so morale preiti preko pletov, ki so jih napravila trupla njihov.il padlih bratov. Po sedmih urah tiagičnega napada, posrečilo se je črnogorski pehoti z mlatenjem bajonetov zavzet! okope, ki so jih 'l urki napravili za obrambo Bardanjola, razven najvišjega.
Nastopila je noč. In v tenmi noči so imeli Turki dobrega zaveznika. Črnogorski topovi jim niso prizadeval'. izgub, ampak Turki so imeli priložnost se ojačiti.
Nastopilo je krvavo jutro. Začel se je strahovit boj, ki je trajal do solnčnega zapada.
Boi se je vršil okoli velikega okopa kjer so se vojščaki borili prsa ob prsa. Črnogorci so morili, davili in grizli Turke.
Naenkrat ria znamenje nekega častnika je skočiic okoli 100 Turkov raz okop. vrglo se s satansko besnostjo nad Črnogorce in začeli med njimi metati rečne bombe. Črnogorski sokoli so zatrepetali vsled nepričakovanega napada in levo krilo tretje brigade je začelo omahovati. Ko na to vidi nečak kralja Nikole general Jurij Petrovič, se je vrgel na svojem belem žrebcu četam na čelo s krikom: »Kdor ni Črnogorec, nai obrne hrbet!« Črnogorski sokoli ohrabljeni, so začeli boj na novo. Eno uro pozneje so Turki bežali.
Zapadajoče solnce je turobno zrlo na bojišče, tako gosto posejano s trupli padlih črnogorskih junakov.
Zmaga je bila drago izvojevana.
KAKO JE Z MIROM?
Turčija, kljub temu, da »zmaguje« želi miru in sicer na temelju odgovora, ki ga je dala na kolektivno
LISTEK
M ZFVAKO:
V st nci jezuita.
(Dalje.)
'Poda Ragastan je žalostno odkimal z glavo.
»Ali je najin sin?« je bil vprašal Pogled nesrečne matere. c*riJn-k° ie mož odkimal, so se za-oči s solzami.
• -i * )astna bolest je takoj izginila v tej velikodušni ženski; mislila je samo še na žalost Manfre-dovo in i ribuletovo.
Vedela je takoj, zakaj ju je privedel Ragastan s seboj.
»Gospoda,« je dejala, »poznam vaju oba. Vi, gospod Flerial, ste najboljši in najpožrtvovalnejši oče in o vas, gospod Manfred sem slišala ze mnogo, mnogo, dasi vas toliko da
poznam ...«	.
»Milostljiva,« je zajecljal 1 ribu-let, gledaje okrog sebe, kakor da bi gledal, kdaj stopi Zileta v sobo.
Manfred pa, mladi mož, ki je bil tako trden in brezskrben pred arke-buzami kraljevih vojakov, je trepetal in čutil, kako se mu šibijo kolena.
»Gospoda,« je povzela zdaj Be-atrice. »bodita srčna, bodita krepka, bodita moža, zakaj žalostno novico yama imam povedati.«
»Zileta!« je vzkliknil Ragastan.
»Usrrabliena!«
Trojen vzkrik je pozdravil to besedo.
»Torej je bila Zileta tu?« je vzkliknil Tribulet.
»Ali niste vedeli?«
»Zal!« je dejal Ragastan, »namenil sem jima bi! presenečenje.«
»Milostljiva! Milostljiva!« je iz-pregovoril zdaj tudi Manfred, »govorite, rotim vas! Morda je še čas, ako hitimo. Kdaj se je zgodilo?«
»Okrog poludvanajstih, to je, pred dobrima dvema urama.«
»Oh, ta odprta vrata!« je vzkliknil Ragastan. »1 oda kdo je bil tukaj? Kdo?«
»Kdo naj bo?« je vzkliknil Tribulet, in temen ogenj se je užgal v njegovem očesu. »Kdo drugi kakor razbojnik, ki se skriva ponoči in teka za ženskimi, strohopetec, ki ga varuje njegovo dostojanstvo in njegova moč maščevanja neštetih očetov, bratov in zaročnikov! Kdo drugi kakor kralj francoski!«
Beatrice je pokimala in dejala:
»Res, on je bil tu.«
In v par naglih besedah, ne iz-pustivša nobene podrobnosti, je povedala prizor, ki smo mu prisostvovali.
Manfred in Tribulet sta si dala željno ponoviti vsako najmanjšo kraljevo besedico.
»Upajta!« je povzela Beatrice. »Kralj je govoril res kakor oče... morda ji pa ne preti nobena nevarnost ...«
»Ah, gospa!« je vzkliknil Tribulet. »vi ne poznate tega človeka tako. kakor ga jaz poznam. Hinavec je in spretno izrablja vsako mogočo krinko, a to tem kruteje, ker misli, da se mu ni treba bati nobene kazni; v strasteh, ki se kar vrste v njegovem srcu. je sila trdovraten in zmožen najhujšega zločina. On pravzaprav dvomi, da bi bila Zileta njegova hči; toda tudi, ako bi imel v rokah še tako nepobiten dokaz, ga je zmožen pozabiti in poteptati!«
Manfred je krčevito stiskal pesti.
-Med tem pa se je zavil Tribulet v svoj plašč.
»Oprostite, milostljiva,« je dejal, »da vas ostavijain tako naglo. Rad bi izvedel, kje in kako ste našli mojega otroka. Rad bi vam bil razložil, kako prepolno je moje srce hvaležnosti co vas... Toda vsaka sekunda, ki mine, dela nevarnost strašnejšo...«
»Kam tečeš?« je prašal Manfred s stisnjenimi zobmi, tikaje prvikrat v svojem življenju moža, ki ga je nazival Ziletinega očeta.
»V Luver, moj sin, «je rekel Tribulet.
»•Spremijam te. Najboljše je, ako takoj ubijeva tirana ...«
»Ne, ne!« je rekel Tribulet živahno. »Zvijača je potrebna, ne pa sila. In zvijača je moje najboljše orožje. Kadar pride ura. pozovem moč tvoje roke na pomoč — o tem bodi oreoričan!«
»Gospod Flerial ima prav,« je rekel Ragastan in prijel mladega moža za roko.
»Oh!« je zahropel Tribulet. »Naj bo ta hiša naše glavno shajališče. Manfred,« je dejal, videč, da hoče mladi mož vseeno z njim, »treba je da ostaneš. Ako se mi zgodi nesreča, pa ne bo več nikogar, ki bi se zavzel zanjo, kaj bo z njo j)otem? In vrhu tega sem jaz njen oče; pravico imam, da grem prvi v ogenj... Ostani, ukazujem ti!«
Tribulet je odhitel.
Manfred, čuteč, da so njegove moči pri kraju, se je spustil v naslanjač; Ragastan in Beatrice sta priskočila k njemu.
Sledimo malo bivšemu dvornemu norcu Franca L
Kakor je rekel, je tekel Tribulet naravnost proti Luvru in dospel tjakaj v manj ko dvajsetih minutah, dasi mu je bilo teči jako mučno in težavno... Nočni čuvaji, ki je tekel mimo njih, so se vpraševali nedvomno, kakšne vrste je ta pošast, ki je skakala razoglava ob stenah liiš. s plaščem vihrajočim v vetru.
Kaj je hote! Tribulet storiti?
Sam ni vedel natanko.
Navdajala ga je le ena misel: prodreti v Luver in priti do Zilete* naj ga stane, kar ga hoče ...
Če se mu posreči le to, potem je ostalo njegova briga!
Za Tribuleta. ki je poznal Luver in vedel, kakšne zapreke čakajo ne-zvanega gosta v bližini kraljevega
stanovanja, je bilo to podjetje nekaj nadčloveškega.
In vendar ga je poizkusil, opri-jemaje sc svoje fiksne ideje s trdovratnostjo obupa...
Kakor pa je upošteval Tribulet edino to rešitev in mu v takratnem razpoloženju duha sploh ni bilo mogoče misliti na drugačen izhod, je vendar premišljal, s kakšnimi sredstvi bi prišel najbolje do cilja
Pred vsem je takoj zavrgel misel, da bi izkušal priti v Luver skoz. velika vrata, kjer bi ga brez dvom? aretirali.
Mongomeri mu je prišel na um
In dejal si je. da mu je namenil gardni kapitan gotovo strašne, maščevanje.
Ustavil pa se kljub temu m.
Dospevši do Luvra, ga je nagle obkrožil.
Poznal je vrata, ki so se odpirala na Senin breg in ki so jih toliko da nadzorovali; ako jih ne bi naše* odprtih, jih je hotel odpreti s tem, da vlomi kjlučanico s koncem svojega bodala.
Ko pa je prišel do obrežja ir zavil okrog vogala obzidja, ki je tačas obdajalo kraljevski g. a J, se je mahoma ustavil.
Pred malimi vrati je bil zapazil voz — popotno kočijo. Okrog kočij« pa so se gibale nejasne sence.
Tribulet se je vrgel na tla \n zlezel tja do vrste prekrasnih topolov, ki so obrobljali cesto.
Lezel je od drevesa do drevesaj
noto velesil. Velesile nočejo intervenirati tako dolgo, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. Zahteve njihove, kakor je znano so: da odstopijo Turki Drinopolje, ter da prepuste vprašanje Egejskih otokov razrešitvi velesil. Balkanski zavezniki pa nočejo mirovne intervencije dokler ne pade končna odločitev v novi vojski.
BOLGARSKI PRINC CIRIL BO-
DOČI KNEZ ALBANIJE.
Praga, Narodni Listy dobivajo vest iz Bukarešta da se tam arbana-ška stranka posvetuje o projektu, da bi bil bolgarski princ Ciril izbran za kneza Albanije, ter da se oženi z ru-munsko princezo Elizabeto. Po tem projektu bi prišla Albanija pod zaščito kralja bolgarskega in rumunskega in s tem bi bilo rešeno tudi vprašanje Kucovlahov.
48.000 SRBOV NA POMOČ BOLGAROM.
London, Srbija je na prošnjo bolgarske vlade sklenila poslati Bolgariji 48.000 mož pred Drinopolje na pomoč.
BOLGARSKI ŠTAB DOVOLI TUJCEM NEUTRALNO ZONO.
Pariz, Bolgarska vlada je že med premirjem izjavila, da dovoli prost odhod tujim državljanom, ako države to zahtevajo. Ker se v tem oziru države niso izjavile, se tudi Bolgarija ni za to več brigala. Pa tudi sedaj hoče dovoliti vlada prost odhod — toda generalni štab bolgarski pravi, da je to iz taktičnih ozirov nemogoče, da pa hoče dovoliti tujim državljanom neutralno zono.
TURŠKO PRIZNANJE.
Carigrad, 14. februarja. Setlaj že tudi turška vlada sama priznava, da se je poskus Enverja beja pri Ro-dostu izkrcati 20.000 mož in z njimi obiti bolgarske pozicije, popolnoma ponesrečil in da se je morala vsa Envcrjeva armada z velikimi izgubami umakniti na ladje.
KOLERA NA MARMARSKEM MORJU.
Carigrad, 14. februarja. V Kar-talu ob Marmarskem morju se je pojavila kolera. Včeraj so konstati-rall 20 slučajev.
IZPAD IZ DRINOPOLJA.
Sofija, 14. februarja. 12. t. m. popoldne je odrinska posadka izvršila izpad proti jugozahodnemu sektorju. Turki so se Bolgarom približali na 100 korakov, Bolgari so jih pa z bajonetom vrgli nazaj v trdnjavo.
* *
* '
MEKSIKA.
S prirodnimi zakladi bogato obdarjena dežela je zopet prizorišče velike revolucije, ki jo bodo, kakor .vse kaže to pot izrabili bogataši Se-Veroameriških držav v svoje pohlepne namene.
Meksikanska republika, odkar obstoja je ognjišče nemirov in uporov. Prebivalci meksikanski, v katerih žilah teče indijanska in španska kri neprestano ovirajo s svojimi prepiri in revolucijami materialni in duševni razvoj svoje krasne domovine. Že v sredini 19 stoletja je drago plačala svojo nemirno kri: Združene države so ugrabile cvetoči pokrajini Teksas in Novo Meksiko. V 60. letih ie hotel francoski cesar Napoleon III. v svoje namene izrabiti notranje ho-matije Meksike, ponudivši potom stranke, ki je bila v njegovi službi, meksikansko krono avstrijskemu nadvojvodi Maksimiljanu. Ko se je vrnil Bazain s svojimi francoskimi
 —    1 r~*1 r~ —nrinni
MIHAJLO SADOVEANU:
Krik.
Že dolgo je tega. Takrat sem prepotoval deželo v vozu z izbočeno usnjato streho. Dvoje krepkih konj ga je vleklo brez smotra po neznanih dolgih potih.
Nekega deževnega jesenskega dne sem dospel v samotno, mračno mestece — velika gruča začrnelih poslopji sredi brezmejne ravni.
Doslej nisem videl mesteca, še manj pa kaj slišal o njem; odsihdob nisem bil nikdar več tam; celo njegovo ime sem pozabil.
Stal sem pri umazanem oknu neprijazne, mrzle sobe, v mračni krčmi.
Otožen razgled. Hiše so stale kakor zapuščene in so dvigale svoja temna pročelja visoko v gosto meglo. Na desno in levo se je raztezala ozka cesta s kalnimi pocestnimi mlakami in od dežja razpranimi tlemi. Nasproti je stala kovačnica, iz katere so doneli krepki kladivni udarci in je sijal svetel ognjen svit. In nad tiščečimi se strehami je pršil skozi goste meglene oblake droban, modrikast jesenski dež.
Povsod molk, ki ga je prekinjal le glasni prepir kladiva in nakovala
četami v Evropo, so republikanski vstaši ujeli Maksimiljana in ga ustrelili pri Kveretoru.
V	burnih dobah, ki so nato sledile je stal na čelu meksikanske vlade general Porfirij Diak, mož energičen in ženijalen. Njemu, indijanskemu potomcu, se ima Meksika za vse zahvaliti, kar je dosegla. On je kot predsednik vlade, uvedel v red podivjane odnošaje zemlje in stavil prve temelje za njeno gospodarsko blagostanje. Bil je strog in s tem se mu je posrečilo v kali zadušiti vse upore in že se je zdelo, da bo krenila Meksika na pot mirnega in sigurnega gospodarskega in kulturnega razvoja.
Toda srečni časi Meksike niso bili po godu Zjedinjenim državam.
L. 1911 je bila z denarjem ameriških bogatašev aranžirana revolucija, ki je zapodila predsednika Dioza in na njegovo mesto postavila Me-dero. Že takrat se je zdelo, da je aktivna intervencija Združenih držav neizogibna. Toda takrat je še šla mimo nevarnost — ali sedaj se kaže da je pogibelj blizu. Zedinjene države hočejo poseči vmes, zato da »ščitijo« interese svojih državljanov
—	to je ameriških kapitalistov, ki imajo v svoji oblasti velike rudokope zlata in srebra. Ti silijo, da pošljejo Zedinjene države čimpreje vojaških čet po morju in po kopnem v obrambo svojih državljanov. Ako se to zgodi bo po samostojnosti Meksike za vedno.
To pot vodi uporne čete polkovnik Diaz, nečak pregnanega predsednika Diaza. Do boja med vladnimi in vstaškimi četami pride pri glavnem mestu.
Zedinjene države so že poslale 3 nove vojne ladje na meksikansko obalo, kot tudi brodovje, ki prevaža čete.
Slovenska zemlja.
Iz Šmarje.
(Nekaj o županu,- ki občinske odbornike od seje pod i.)
Vsake vrste mogoče in nemogoče stvari se gode v naši slavni kranjski deželi, odkar vladajo v nji sami mežnarji. kaplani in dekani — ampak da bi župan podil občinske odbornike od občinske seje — to se pa more zgoditi samo v Šmariji. oziroma na Velikem vrhu, kjer imamo v čast in slavo cele šmarske občine in slavne kranjske dežele svojega župana. Ta župan menda uiti tega ne ve, da so odborniki zato izvoljeni, da pridejo k sejam in da pri seji povedo svoje mnenje. Po mnenju Jakoba Kastelica — šmarskega župana — je občina nekaka farovška posest, kjer so župan in odborniki samo zato tukaj, da ubogajo. kar jim dekan zapove. Zato mu pa ne gre v glavo, da bi kak odbornik mogel njemu ali pa celo g. dekanu ugovarjati. Šmarski župan in občinski svet sta danes povsod že tako znana, da ni treba znova o njih govoriti. Povedati hočemo le nekaj o slavni odborovi seji slav. obč. sveta šmarskega, ki se je vršila dne 9. febr. I. 1913. po Kr. rojstvu. Dne 7. t. m. je izdalo slavno županstvo vsem občinskim odbornikom povabila, da naj pridejo na sejo zaradi občinske volitve. — Ob določenem času ob 3. pop. so se zbrali občinski odborniki k naznanjeni občinski seji na Velikem Vrhu pri županu. Sešlo se je 14 odbornikov z županom vred. Med odborniki je tudi eden, ki je bil kaznovan zaradi sleparij pri volitvah dne 3. okt. 1911. — in eden, ki ga je dr.
iz kovačnice. V temnih hišah se je včasih razsvetlilo okno. in rumena luč ie pošiljala svoj soj, kakor trepetajoče, zlate niti, v temni jesenski večer.
V	misli zatopljen sem stal, naslonjen na okno temne, mrzle sobe. Noč je sedaj čisto objela črni trop hiš. Težka megla je menda tudi meni legla na prsi, in neštete misli so prihajale in odhajale iz moje glave, Včasih sem začel šteti udarce, po-dušene, ki so nekaj kovali, in jadne, često težke vzdihe mehov... In v kratkih odmorih sem prisluškoval težkim kapljicam, ki so se neredno in zrtonko točile, kakor bi padale v kristalno posodo, iz strešnega žleba v krnico na tleh.
Čez nekaj časa je začela ognjena kovačeva koliba vzbujati mojo pozornost. Dvoje postav, ena orjaška in druga pritlikava, se je čvrsto premikalo v svitu, vzdigovalo in spuščalo kladivo, da so se tvorili kolobarčki, ognjeni žarni obsevi. Ce so potihnili kladiva udarci, so začeli sopsti mehovi, in v enem takih tre-notkov sem mogel opaziti temni obraz orjaka. To je moral biti mojster. Imel je od saj počrnjeno lice, na katero se je usipal gost lasni zbrav, dvoje žarečih oči, kakor volka, debel nos, in pod rdečimi, kratko
Pegan spoznal za slabopametnega in Je še sedaj y kazenski preiskavi zaradi volilnih sleparij pri prvih volitvah. Vprašamo slavno oblast — če je še kje katera v zapuščeni kranjski deželi: od keda) imajo taki ljudje pravico biti izvoljeni, od kedai imajo pravico sedeti v občinskih odborih in se udeleževati sej? Ali ni že dovoli nerodnosti v naši občini? — Enako vprašamo, od kedai ima župan pravico občinske odbornike poditi od seje? Seja šmarskega obč. odbora se je vršila tako: Zupan ctvori sejo in predlaga, naj se zadnja občinska volitev potrdi. Kdor je zato, naj roko vzdigne. (Šmarski obč. odbor torej sam sebe potrjuje. Kdo pa ima pravico potrditi občinske volitve? Drugič naj šmarski obč. odborniki sami sebe izvolijo in potrdijo — ako mislijo, da ni druge oblasti v deželi!) G. Anton Škerjanc je na to zahteval, naj se prečita odlok dež. vlade, s katerim so obč. volitve potrjene. To ie pa samozavestne šmarske odbornike razburilo, kakor da bi jim ne bilo treba tega potrdila! Župan je rekel, da tega odloka nima, ampak da je odlok pri dež. odboru. (Kaj pa tam dela? Čemu pa župan brez tega odloka sklicuje sejo, ako volitve še niso potrjene?) Zupana je ta ugovor tako razjezil, da je začel dva odbornika. ki nista farovške stranke, se-ganjati z grda iz seje:	»Marš ven,
marš ven«! Seveda sta oba odbornika takoj odšla, ker bi bilo pod njiju častjo, sedeti v takem obč. odboru. Vprašanje pa je, kaj bodo rekli drugi. Ko se je dekan vračal domov od seje, je rekel, da bo še bolj agitiral, kakor do zdaj. Mi pravimo: le naprej!
Z Vinice.
(Velike skrivnosti vi n iške
občine.)
Dne 6. februarja je bila seja pri-viniške občine. Župan je Franc Mihelič - ka! Župan je, kakor po navadi, naredil prostor za sejo v svoji gostilni. Bilo je 18 odbornikov, večji del sami gostilničarji — le en odbornik je bil župnik Jurič, svetovalec županov. Seja je bila sklicana, da se volijo trije odborniki za šolski svet, da se sklepa o podelitvi gostilničarske koncesije in o sklepu računa za leto 1912. K seji sta prišla tudi dva viniška posestnika, da bi poslušala
—	posebno da bi se videlo, kam je šel denar. (Občinske seje so namreč javne in jih sme vsak poslušati, ako se na nJU« ne obravnavalo zadeve, ki spadajo na tajno sejo! Tega menda po deželi ne vedo in mislijo, da je občinska seja samo za odbornike. Saj smo vsi — občani!) — Ko je stopil v gostilno župnik, so se vsi odborniki globoko priklonili — nekateri prav do tal — od grozovitega župnikovega pogleda so nekaterim odbornikom kar lasje na glavi vstajali, drugim zobje šklepetali in so sc jim roke in noge tresle od strahu. Župnik Jurič - Konig je prinesel iz farovža 4 knjige, tri so bile precej velike — menda računi — ene pa majhne, menda evangelij. — Župan ni vedel, kaj bi naredil — tekal je po gostilni in brisal stole, ker so bili mastni, da bi se glavni občinski svetovalec vsedel na lep stol. Ko je vse pripravil, se je globoko priklonil — pred župnikom. Župnik se je vsedel na pripravljeni stol, ponosno kakor kralj. — Pogledal je po vsej gostilni in naenkrat je zapazil, da sta se ukradla dva volka v stajo njegovih ovac. Premeril je župana, ki se je tresel v svetem strahu in z gromovito besedo je ukazal županu — naj tista dva poslušalca ven spodi. Nesrečni župan se je tega povelja grozno prestrašil — toda vedel je, da ne
pristriženimi brki dvoje napetih, ožganih. črnih ustnic, obdanih z bodečo brado.
Delal je velike korake, zagrabil s kleščami žareč kos in vihteč žilavo desnico nad glavo krepko udrihal po njem. V okroglastem ognjenem svitu so se zazdeli njegovi lasje na bradi in glavi kakor bakreni.
Odprl sem okno. Kladiva udarci so se razlegali glasneje k meni, in vlažna megla mi je bila^v obraz. Sedaj sem čul glasneje šumljanje dežja in kristalno čisti žvenk kapljic, ki so padale v lužo na tleh. Noč je bila volhka in hladna, in videlo se je, kakor bi bilo mestece čisto zapuščeno, enega človeškega bitja ni bilo videti na cesti. Ne daleč od mene se je zibal, na drogu obešen, slamnat venec lahko po zraku.
Težki udarci kladiva so prodirali molk navidez izmrlega mesteca. Toda če so potihnili, se je tišina bolj strinjala z zapuščenimi hišami, šumljanjem dežja i'1 morečo meglo. Nato je začelo oboje akacijinih dreves na severni strani stanovanja še-lesteti tiho in otožno, kakor šeleste-vrbe žalujke na pokopališču zvečer nad grobovi.
Koliko časa sem stal tako, ne vem povedati. Kladiva so pela, mehovi vzdihovali, dež je naletaval
sme nikogar spoditi ven — samo pokazal je s prstom, da bi šla ven in da bi zapustila pošteno sejo. Ker nista hotela motiti, sta odšla v drugo sobo, ker pa so bila vrata tenka, se je vse slišalo. Kmalu se je slišalo, kako je jokal neki odbornik in obljubljal:	nikoli	več,	gospod župnik.
Slišalo se je. kakor da bi nekoga za lase vlekli... Potem se je slišalo nerazločno mrmranje — čez pol ure pa je začelo pokati in slišal se ie krik: Jezes. Jezes. Kaj je bilo. se ne ve. ker so take seje — tajne.* Slišalo se je le. kako je Jurič kričal, da so seje tajne, in da viniške kmete nič ne briga, kam gre občinski denar. — Ko je bilo konec seje, je šel župnik zopet s knjigami domov. Bilo je poldne. Bil je vesel in ponosen — kakor viniški — kralj - pastir. Take skrivnosti imamo v viniški občini posebno, kar se tiče denarja. Mihelič ie Ie na videz župan — poglavar občine in denarja je župnik Jurič. Ako so računi v redu, zakaj bi ne smeli slišati o tem volilci. Kdo jih ima pravico poditi od seje. Letni račun bi se moral dati tiskati in bi ga moral vsak imeti v rokah. Občinski denar je naš. Hočemo vedeti, kam gre. To je naša pravica!
Dnevni pregled.
Nemška nesramnost. Z dežele smo prejeli nemške loze, ki jih pošilja »Bund der Deutschen in Nieder-osterreich...« Ne vemo, ali imajo Nemci nas za tako zabite — ali se jim take špekulacije pri nas izplačajo — na vsak način je treba precej nesramnosti — ako tako nacionalno nemško društvo, kakor je »Bund« pošlje v naroden slovenski trg na Kranjsko, lekarnarju, katerega ime zveni tako slovensko, da nad njim ni mogoče dvomiti — svoje nemške loze, ki po svojih frankfurtarskih barvah že od daleč naznanjajo, kak namen imajo. V oklicu se glasi do-slovno, da se je ta loterija ustanovila zato, ker češki element na Nižjeav-strijskem, posebno na Dunaju vedno bolj prodira. »Ako postane Dunaj jezikovno mešano mesto — potem je nemštvo v celi Avstriji — zgubljeno«. (O joj!!!) Kdor torej ta »Bund« podpira — rešuje nemštvo v celi Avstriji. »Bund« je priredil 2000 zborovanj, v zadnje vasi je poslal svoje agitatorje, kajti če se ne odbijejo češki napadi — bo nemštvo trpelo veliko škodo. In Slovenci naj Nemce pri tem podpiramo? Poziv pripoveduje tudi, da ima »Bund« svoje na-seljevalne namene in da hoče skrbeti za mešane kraje. Za take nemške namene si upajo Nemci pri nas iskati pomoči. Pozor! Kdor je dobil kaj enakega, naj vrže v smetišče!
O slovenskem šolstvu na Koroškem prinaša praška »Union« lep članek Bofivoja Gorazda. Tako bo tudi širša nemška javnost o našem šolstvu lahko kaj slišala, če bo ho-tela.
Nova uprava pri poštni hranilnici. Urad poštne hranilnice je potrebno ukrenil, da bo mogoče z enim samim nalogom nakazati plačila, ki se periodično ponavljajo, toda s tem pogojem, da se imajo dotična plačila izvrševati z istim zneskom, istemu prejemniku in istega mesečnega dne. Ob katerih rokih (ali mesečno ali vsaka dva meseca, ali vsako četrtletje itd.), se imajo zneski izplačati, ter — se ima li plačilo izvršiti v gotovini ali z dobropisom, to ne dela razločka. Nalog se daje po navadi s čekom. Odredbena opomba na čeku se glasi na primer: »Naj se dne 15. vsakega meseca do preklica nakaže v gotovini A. B. v N.« ali pa:
tudi mene je prevzela otrplost, ki je objemala mestece. Oster, mrzel vetrni izbruh se je zaletel nenadoma rnimo okna in me vzbudil iz moje zamišljenosti.
Močneje jc deževalo, in veter je zapiskal - - glasno bučeči jesenski veter. Bele raztrgane megle so se pomikale, in dež je padal v gostih, ledenih kapljicah. Buče je divjal veter po zapuščenih cestah, slamnati venec nad gostilniškimi vratmi se je šumno majal, in otožno sta vršali akaciji, kakoi bi ju pestila težka bolest. Hrumel je po ozkih gostih uličicah ob črnih pročeljih, premikal vetrnice na visokih slemenih in po-tresal oboknice in izveske.
Videlo se je, da se je mestece vzbudilo — vzživelo pri klicu jesenskega vetra. Bila je to otožna, grozno peprijetna godba, in udarci kladiva iz razsvitljene kovačnice so taktirali tej divji melodiji. Psi so se oglašali, in njihovo dolgo lajanje se je glasilo skozi globoko temo kakor zategnjeni glasovi roga.
Nenadoma se prikaže na koncu ceste človeško bitje. Kdo more biti? Nepotrebno vprašanje -— celo če bi ga vidci v neposredni bližini, pa mi bi bilo še neznano. »Tujec — senca, ki gre mimo,« sem mislil. Previdno
»Naj se dne 1. februarja, 1. majnika,
1. avgusta in 1. novembra vsakega leta do preklica pripiše računu št. ... X. Y. v Z.« — Poštno-hranilnični urad bo te naloge sprejel na razprc-gled ter bo o svojem času, r.c da bi bilo treba imetniku računa za to skrbeti, tako dolgo izvrševal nalog, dokler mu ne bo došel od imetnika preklic. Ako se plačilo nameri pri tem na nedeljo, izvrši sc prihodnji dan. Izvršitev se izkaže, kakor po navadi, vselej v računskem posnetku. Prejem preklica se bo imetniku računa pismeno potrdil. Zato pa, da se nalog, katerega jc dal poštnemu hranilnič-nemu uradu, v danem slučaju o pravem Času prekliče, mora zaupnik sam skrbeti. Za morebitno škodo, ki bi utegnila nastati iz tega, da je zaupnik zamudil preklic o pravem času, poštno-hranilnični urad ne odgovarja. Poštno-hranilnični urad si pridržuje tudi pravico, da sme po okolščinah izvršbo trajnih plačil odkloniti ali pa ustaviti. Ta novovpe-Ijava dobi takoj svojo moč. Poštno-hranilnični urad je vsak čas pripravljen podati podrobnejša pojasnila.
Šolske vesti. Strokovni učitelj na ljubljanski obrtni šoli gosp. Ernest Cigoj jc pomaknjen v VIII. či-novni razred. — Profesor na mariborskem učiteljišču gosp. Luka Lavtar jc dobi! naslov šolskega svetnika.
t M. A. Šimaček. V sredo, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne je umrl v Pragi slavni češki romanopisec in dramatik M. A. Šimaček. Porodil se jc 1. 1860; po dokončanih tehničnih študijah in po praksi v raznih tovarnah za sladkor sc je vrnil v Prago, kjer je postal urednik »Svclozora«, nato pa »Zvona«; od 1. 1900 je bil dramatični referent »Narodne Politike«. Šimaček je vstvaritelj realističnega romana in češke drame. Prva njegova dela so črpana iz življenja tovarniškega, pozneje se je pečal z družabnim življenjem sploh. Posebnost njegovih romanov in gledaliških iger je ostra karakteristika oseb in tendenca k vsemu dobremu. K najlepšim njegovim delom moramo prišteti histrorijo treh src: »Dvojna ljubezen«, romati, napisan 1. 1890; dvoje dram:	»Svet malih ljudi c
(1891) in »Drug zrak«. Poleg teh moramo omeniti tudi izborne spomine na študentovska leta:	»Iz	zapiskov
phil. stud. Filipa Korinka«. Druga njegova dela so: roman iz tovarniškega miljeja »Oče« (1891), romani »Luči preteklosti« (1898), »Lačna srca« (1904), »Živeti hočem« (1905), gledališka igra »Zgubljeni« (1900) itd. Simdček je bil zelo dobra duša,
ki ni nikomur storila ničesar Žale-, ga. Njegove gledališke krinke co imele visoko vrednost.
Šala z žalostnim koncem. Preteklo soboto je neki šolski učenec na poti iz šole domov vrgel v šali svojega tovariša, osemletnega Ivana Drobnikarja iz Dravelj na tla, pri čemur je zadobil ta težke poškodbe na levi nogi.
Nesreča. Te dni je priletel delavcu Jakobu Debevcu iz Kota pri Studencu pri delu kos železa v obraz s tako silo, da ga je težko poškodoval na levem očesu.
Panj ga poškodoval. 5lletni žagar Matija Primožič je te dni prišel všled lastne neprevidnosti pod težek, valeč se hlod in je zadobil pri tem več poškodb po celem telesu.
Nesreča vsled užigalice. Te dni je prižgal 91etni rudarjev sin Ivan Potrata iz Trbovelj vžigalico, pri čemur mu je padla goreča glavica v desno oko in ga težko poškodovala.
Pri gašenju ognja se opekel. Preteklo nedeljo je nastal na neznan način na nekem pašniku v Pristavi pri Domžalah na zemlji ogenj, kate rega je hotel 871etni osobenek Valen-
se bliža veliki hiši, v kateri je videti luč, in izgine v senci zidovja.
Napeto se oziram ven. Hiša in kovačeva koliba se tiščita druga-druge. Hiša je bolj v ocadju ^ kovačnica stoji spredaj na križišču cest. Hiša mora biti kovačeva last. Da __ in kovačeva soproga še bdi.
‘ Ko tako premišljujem, opazim zopet senco. Bližje prihaja, ob ograj} hiše, proti križišču cect. H kolibi grej in gleda skozi razpoke v tečajih vrtečih se oboknic v kovačnico. Sedaj se oddaljuje, nepazljivo brede po blatu, pa se zopet približuje. — Glasni jesenski veter pa siplje deževno kapljice krog njega, in znotraj vzdihujejo težko mehovi...
Za trenotek postoji kakor v) dvomu, nato stopi oločno skozi raz-j svitljena vrata. Sedaj ga morem natančneje videli. Bradat mož jc, ima suknjo z doglimi škrici in par ozkih kratkih, do gležnjev segajočih hlač-, nic. Njegovi čevlji so pa na koncu zakrivljeni kakor drsalke. Iz hlač potegne roke, potisne prepereli. gob» slični klobuk čez ušesa in smukn« v kovačnico.
Udrihaji s kladivom in mehovi prenehajo. Veter je nekoliko polegel
—	čujem govor. Sklonem se napre) in poslušani.	**•
(Konec.)
tin Bokalič pogasiti. Pri tem je Bokalič zadobil na životu znatne opekline.
Napad. 2. t. m. okrog osmih zvečer je šla učiteljica Marija Škerjanc, ki službuje pri Sv. Jakobu ob Savi, iz Črnuč proti domu. Na okrajni cesti jo je nenadoma napadel neznan fant in jo je vrgel na tla brez vsakega vzroka. Škerjančeva je zadobila pri tem lahke telesne poškodbe na glavi. Storilec ji je tudi iztrgal iz rok svilen dežnik in je zbežal nato v neko hišo, kjer se je plesalo.
Drobiž iz Štajerske. Rogatec. Pred nekaj dnevi so praznovali pri posestniku M. Mesareku poroko. Ko sta se svata Fran Cep in Tone Kodrič ponoči vračala domov, so jim dosedaj še neznani zlikovci zastavili pot. Cepu se je posrečilo ubežati, dočim so Kodriča pobili in ga oropali. Vzeli so mu uro in denar. Kodrič se je kljub težki rani na hrbtu privlekel domu. — V Ljubnem so prijeli deserterja Krena. Pred dvema tednoma je bil kot priča pozvan k okrajni sodniji v Frohnleitenu. Od takrat se je klatil po okolici Ljubna.
— V Gradcu se je z opijem hotel zastrupiti nek visokošolec. Prepeljali so ga v dež. bolnico. — Iz Brežic poročajo, da je pred kratkim izvabila radovednost posestnika Špižiča in Peharca na goro Gedauci ob šta-jersko-hrvaško-kranjski meji in sicer
■ tik pod nje vrh. Vročina ter iz gore izpuhtevajoči premogovi plini, so ju tako omamili, da sta zgorela. Pred tedni smo že javili, da so se v tej gori vnele premogove plasti, da je nemožno, ta požar udušiti. Op. ured.
— Vrhovdol. Pred kratkim je šel viničarski sin Fridl v liosto pobirat drva. Na zmrznjenih tleh je padel in si zlomil desno nogo. — V Solčavi prične dne 17. t. m. tridnevni tečaj iz knjigovodstva. Vodil ga bode tajnik c. kr. kmetijske družbe.
^ Aretiran vohun. V Cortini na Laškem so te dni aretirali nekega mizarskega pomočnika, Jožefa Ko-flerja po imenu. Kofler je doma iz Brunecka in je bil osumljen radi vohunstva.
Velika železniška ‘nesreča se je
pripetila te dni na progi Pariz-Rel-ifort. Neko skupino delavcev, ki so popravljali železniški tir, je vlak podrl na tla. Trije izmed njih so mrtvi, ostali so težko ranjeni.
Ljubljana.
Kdo bo trpel škodo zaradi Po-lainkotove goljufije v klerikalni Zadružni zvezi? Vsaka čekovna knjižica nosi opombo, da jo je hraniti kakor gotovino, ker je za vsako zlorabo odgovoren lastnik sam. Tako opombo ima avstroogrska banka, poštna hranilnica in vsi drugi zavo-jdi. pri katerih je vpeljan čekovni 'promet. Jasno je torej, da bo škodo trpela klerikalna zveza in ne banka, tiai se potem Pegan usti, kakor se hoče.^ Pri tej priliki naj še enkrat ivprašamo, kakšen red vlada v klerikalni zvezi, ako se da tako važna stvar, kakor so čeki, navadnemu knjigovodji v roke, mesto da se jih shranjuje pod dvojnim ključem. Kdo naj takemu zavodu še zaupa!
Klerikalna zvijača in učiteljska beda. Ni jih gršili in gnusnejših Ijn-'di na svetu kakor so kranjski klerikalci, ki izkoriščajo učiteljsko bedo v svoje strankarske namene ter pri [raznovrstnih volitvah poizkušajo 2. ideželnim denarjem podkupovati učiteljstvo v prid klerikalnim koritar-ijem. Ljubljanskemu učiteljstvu bo treba zopet voliti enega člana in dva namestnika v c. kr. mestni šolski svet. In slavni računovodja Janko Nepomuk Jeglič in njegov zvesti |pajdaš dr. Ivan Zajec sta jo že po-igruntala. kako bi se zmanjšalo šte-ivib naprednih glasov in sicer takole: Dvema bolehnima učiteljema ponujata ta dva možakarja kar brez piskih oblastev daljši do-' z d°Pustom pa veliko denarjem da S«*to pa edino]e s lK)K°' tr. še nravi |U lz Ljiibljane na jug, to st piavi da se odtegneta volitvi v mestni solski Svet poznamn ta
dva učitelja, zato pa vemo, da deželni odbor nima toliko zlata in dc-inarja, da bi mogel podkupiti ta dva (značajna moža, ali sploh, kateregakoli naprednega učitelja ali učiteljico. podkupljivi so razni koritarji Jegličevega kova, napredno učiteljstvo ;t>a ne. »Značaj mi je več kot denar« i7" ie pisala kranjska uciteljica svo-:,emu očetu...
* Predstojnik okrajnega souišoa Mlinu — policaj. Če se ima kaj j°Dravka na ljubljanskem okrajnem s°dišču. vidi se v vsakem času švl-Kati z urnimi koraki po hodniku j^intia malo postavico predstoj-n! ,a Sturma. Informirali srno se, ka: Pomeni in zvedeli smo, da je sk> Sturma iztrebiti z ljubljan '£ega sodišča še tisto malo trohico •“'ovenščine, ki se je ohranila. Najnovejše pa je to, da skuša uveljaviti ' v°ievo!jni Elsnerjev ferman glede fabe nemščine kot notranjega urad-
nega jezika z nasilstvom. Tako je že citiral pred se celo vrsto pravnih praktikantov, odvetniških kandida-datov in jim grozil z disciplinarno preiskavo in prepovedjo nadaljne sodne prakse v okrožju celega graškega nadsodišča, če ne bodo do pičice izpolnjevali Elsnerjev ferman in govorili s pisarniškim osobjem nemško. Med pisarniškim osobjem ki je popolnoma slovensko, nahaja se namreč Šturmov špijon, nemškutar Kump, katerega je samo s tem namenom spravil iz Idrije v Ljubljano, da zanj špijonira in de-nuncira in mu tako pomaga lezti po lestvi štreberstva v Gradec ali celo na Dunaj. Šturm sam in pa ta njegova kreatura prisluškujeta na vseh koncih in krajih, po vseh oglih in sobah. da vjameta kako priliko, da Šturm sam potem nastopi kot predstojnik in zamore potem predsedniku Elsnerju očrniti slovenske sodne uradnike. Poturlca je hujši od Turka. pravi naš narodni pregovor. Tu se zopet potrjuje to pravilo. Seveda se pri nas nikdo ne zmeni, da bi na pristojnem mestu ožigosal krivice, ki se godijo slovenskemu jeziku na sodišču. Cez par let pa bodo Nemci, če se bo kdo, ki bo imel še kaj narodnega čuta v sebi proti temu pritoževal, prišli s trditvijo, da je nemški jezik že davno v navadi. — Upamo pa. da niti Elsnerju, niti njegovemu prevernemu služabniku re-negatu Šturmu ne bodo zrasla drevesa do neba in da bo prišel čas, ko bo prenehalo paševanje različnih Elsnerjev in Šturmov. Ko bi se hoteli naši poslanci že sedaj pobrigati za to. ne uganjala bi ta dva eksponenta nemškega »Volksrata« takih svojevoljnosti in krivic nad slovenskim jezikom na našem sodišču.
Žrtev železniške nesreče med Zagorjem in Savo. Kakor smo že poročali, so odpeljali v deželno bolnico težko ranjenega pogumnega strojevodjo g. Josipa Kasclia, ki je preprečil velikansko železniško nesrečo, ki bi se bila lahko zgodila na progi Zagorje - Sava. Kasch je predvčerajšnjem zvečer ob pol 6. podlegel poškodbam kljub takojšnjemu operiranju. Svoje življenje je žrtvoval za zaupane mu potnike in je vztrajal do zadnjega na nevarnem mestu pred bližajočo se katastrofo, Pokojnik je zapustil vdovo S hčerko. Truplo rajnkega prepeljejo da nes ob 3. popoldne iz deželne bolnice s sprevodom na južni kolodvor in od tam po železnici v Maribor, kjer ga pokopljejo. Hrabremu juna ku bodi zemljica lahka!
Iz Črnuč. Kakor je »Dan« že porečal, je hotel naš župnik pismonošo na čuden način spraviti ob cruh. tako. da je v sled tega prišlo do tožbe. Obravnava je bila v torek in se je pokazalo, na čegavi strani je pravica. Na sodnikovo prigovarjanje je prišlo do poravnave. Župnik Zelinskv bo plačal 20 kron za podružnico C. in M. družbe, župan Či-Jašek pa 2U kron. Poleg tega morata poravnati vse stroške. Župnik in župan sta pripeljala s seboj dve priči Miheljnovega s Černuč in Jak lja iz Nadgorice, dva pristna klerikalca. ki sta hotela še v zadnjem trenotku pričati za župnika in župana. Sodnik pa teh prič ni pripustil Jako se je izkazala pravica — krščansko - katoliški župnik in župan pa sta dobila primeren pouk za bodoče čase.
Slikarska loterija! Brezplačna razstava umetniških slik. dobitkov se otvori v nedelo 15. februarja ob 10 uri zjutraj, v Jakopičevem pavi ljotiu v Latermannovem drevoredu, ter bo vsak dati odprta od 10. zjutraj do 4. ure popoldne. Slovenci, ne zamudite prilike, ogledati si razstavo!
Po Ljubljani se srečke zelo dobro razpečavajo: znamenje, da vsi z veseljem pozdravljamo to lepo misel, ki se je s toliko požrtvovalnostjo zavzelo zanjo »Splošno žensko društvo.« To je zn nas in za naše umetnike zelo važnega in praktič nega pomena. Na ta način pride marsikdo do umetniške slike, ki si je sicer ne bi mogel nabaviti, kajti sila malo takih je med nami, ki bi mogli kar par stotakov žrtvovati za eno sliko. Tako pa se bo vzgojil in razvil s tem tudi umetniški okus, zanimanje in veselje do originalnih slik. Slovenci, posnemajte Ljubljano, kupujte tudi s tako vnemo sreč ke! Srečka stane samo 1 K in se dobi po vseh trafikah.
Dobitki efekine loterije »Splošnega slovenskega društva« v Ljub-, obstojajo iz 200 umotvorov,
^ 17 rnnki-pov’ v skupni vrednosti K i-.000 in sicer: prvi glavni dobitek v vrednosti K 1500, drugi v vrednosti K 1000, tretji K 800, četrti K 600. nadaljni štirje po K 400, nadaljnih pet po I\ 300. Sedem dobitkov je no K 100. 20 po K 80, 30 po K 30, 50 po K 20 in 80 po K 10. O igralnem načrtu poročalo se bo prihodnjič.
Razstava umetniške loterije. Vse umetnine za razstavo umetniške loterije so že pripravljene, ven-
žijo »Edinosti« močno v želodcu. Sicer pa je to najboljše znamenje, da ima »Edinost« z njimi toliko opraviti. Nekaj časa jih ignorira, nakar jih začenja napadati zopet. Z eno besedo rečeno, ona ne ve, kako bi zatrla gibanje, ki se ga je poprijela slovenska delavska mladina, gibanje, ki je naperjeno proti vsem nasprotnikom slovenskega delavstva, bodisi, da se nahajajo izven naroda, ali pa v narodu. Vsem tem mladim bojevnikom za narodne in socijalne pravice slovenskega delavstva, bi hotela »Edinost« s. pomočjo osebnih napadov in denunci-jacij — uničiti eksistenco. Denun-cirajo mlade bojevnike s pomočjo pred štirimi leti. tiska in tudi drugače. Eden izmed njih, ki je prakticiral na c. kr. deželni sodniji, je že postal žrtev teh neusmiljenih ljudij;. denuncirali so tudi nekega učitelja in nešteto drugih. — Sedaj zopet denuncirajo. Brž kone so prepričani, da jim bo to kaj pomagalo, da se jih bodo mladi bojevniki z ozirom na eksistenco ustrašili. Če gospodje mislijo kaj podobnega, se močno motijo. Ne uklonimo se vam pod nobenimi pogoji, ker smo prepričani, da je stvar, za katero se bojujemo, sveta! Le grozite nam v »Edinosti«, le intervenirajte pri namestniku princu Hohenlohu, le pritiskajte na naše delodajalce in zahtevajte od njih, da nas postavijo na cesto — mi se vas prav nič ne bojimo! — V starodavnih časih so bojevnike za pravico sežigali in klali, a vi jih hočete posnemati. Ali vas ni sram? — Marsikaterega bojevnika ste že podjarmili; s tem ste ovirali razvoj slovenskega zatiranega ljudstva. Toda sedanje generacije uničiti, se vam ne bo posrečilo. Odprte oči imamo, pred nami je jasno vse, mi vemo. kaj hočemo. (»Edinost« si sicer domišljuje, da sami ne vemo, kaj pravzaprav hočemo.«) Mi pa jim odgovarjamo, da imamo svoj program, na podlagi katerega delujemo, med tem, ko ga »Edinost« nima. Če želite spoznati naš program, se potrudimo, da vam ga pokažemo jasneje.
Na podlagi laži in hinavščine se ne pride daleč. Ti ljudje, ki so v nedeljski številki zmerjali slovensko mladino z mokrimi ušesi, ki so slovenski mladini grozili, da jo bodo prijeli za ušesa, ako ne umolkne, ki so napadali posameznike z jezikavimi fanteti. ki so lagali in psovali, kolikor so pač mogli, imajo pogum trditi, da »Edinost« ni uporabila v dotični notici ene žaljivke, marveč, da ie pisala popolnoma stvarno. Ne vemo, ali ima »Edinost« očitno za 11 r* vse one. ki jo čitajo, ali ima tržaške in izventržaške Slovence za tako bedaste, da si misli od njih, da jim lahko natvezi, kar hoče, da ih lahko farba brez konca in kraja. Ona bi morala vendar vedeti, da so čitatelji »Edinosti« čitali nedeljski pobalinski napad. Najumazanejši list se ne poslužuje takšnih sredstev, ne napada na tak hinavski in barabski način, kakor »Edinost«. To se pravi zmerjati, kazati javnosti vso svojo nekulturo in demoralizacijo. Kakor rečeno, se čudimo temu listu, da ima pogum, posluževati se proti slovenski mladini take podle metode. In potem vse to še zanika, češ saj smo bili stvarni. Če pa je to stvarnost, potem se jen ja vse. Vemo. da izvira vse to predvsem iz preziranja in ncvošljivosti. Priporočamo jim, da gredo po tej poti naprej, narod jih bo čimprej spoznal.
Ker se »Edinost« ne upa vreči v stvarno debato, zato nas skuša izzvati, da bi napadali posameznike, ki so za maso nedotakljivi, kar je razvidno n. pr. tudi iz četrtkove številke. — Brez komentarja.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev« v Trstu priredi danes, v soboto veliki ples v Narodnem domu.
»Narodna socijalna mladinska organizacija« v Trstu bo imela jutri v nedeljo ob 2. popoldne ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v društveni dvorani »Nar. del. organizacije« v ulici Sv. Frančiška št. 2.
dar se mora ta razstava vsled nujnejše razstave načrtov za regulacijo severnega dela Ljubljane za nekaj časa odložiti. Ker zanimajo regulač-ni načrti vse meščane in je ta zadeva vobče največjega pomena, priredi to razstavo načrtov mestni magistrat spočetka prihodnjega tedna v Jakopičevem paviljonu v Latermannovem drevoredu. — Umetnost ljubeči Slovenci po vsei naši domovini pa nai se med tem živo zanimajo za srečke umetniške loterije!
Majhna pomota. V poročilu Laibacher Ztg.« o predstavi opere »Butterfly« se omenja gdč. Roza Peršlova v ulogi »Suziki«, kakor bi
pela to ulogo že ________
Gosp. »—n—« je zamenjal altistko Marijo Peršlovo z mezosopranistko Rozo Peršlovo, kar bodi s tem popravljeno. — Dosleden pa je gospod »—n—« v tem, da odklanja na slovenskem odru češko petje; le čudno. da se je tega dejstva letos šele sedaj spomnil, ko smo slišali že več ulog peti v češkem in poljskem jeziku, med tem ko je pred štirimi leti že pri prvi češko peti ulogi protestiral z vso ogorčenostjo. Nam je vseeno, v katerem slovanskem jeziku pojo znane opere; glavno je. da se poje dobro.	Iy- K.
— Gospod Josip Šest. gojenec dramatične šole »Otto« na Dunaju, debutira jutri, nedeljo 17. t. m. v glavni vlogi drame »Red Iz nravnosti«. — G. J os. Šest je nekdanji privatni gojenec g. M. Skrbinška, režiserja in igralca slovenskega gledališča, in je že pri javni produkciji, ki jo je priredil s svojimi učenci, zbujal pozornost s svojo rutino in nadarjenostjo, ki je dala upati na lep razvitek. Priznano dramatično šolo »Otto« na Dunaju je absolviral z najlepšim uspehom.
Robbov kip, klečeča soha Janeza Nepotnuškega iz belega karar-skega marmorja, danes last mestne občine kot nekdanje darilo dežele, je spravljen pri desnem stranskem oltarju cerkve sv. Florijana v Ljubljani. Ta kip je stal svojcdobno na črnuškem mostu, potem pa je bil podarjen mestu in shranjen v rotovški kleti, dokler ga niso postavili začasno v cerkev. Kip stoji na visokem podstavku ter je popolnoma lepo ohranjen. Ker je umotvor la škega kiparja Francesca Robbe mestna last in namenjen za javni prostor, bi naj sc ga morda postavilo poleg kakega novega mostu čez regulirano Ljubljanico. Naše mesto itak nima dosti umetnin. Naj se uporabijo vsaj tiste, ki jih ima! Zdaj je čas. misliti na primeren prostor.
Projekcijski večer priredi Slov. planinsko društvo v sredo dne 19. t. 111 v dvorani Mestnega doma. — Kazale se bodo slike iz najbolj znanih in priljubljenih krajev Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 v. dijaki prosti. V svrho pokritja stroškov se preplačila hvaležno sprejmejo.
Koncert »Slovenske Filharmoničen V nedeljo, dne 16. t. in. priredi »Slov. Filharmonija« pod vodstvom kapelnika g. C. M. Hrazdira velik ljudski koncert v »Unionovi« dvorani pri pogrnjenih mizah. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer; vstopnina 00 vinarjev.
— Nesreča. 211etno tovarniško delavko Ivano Velkavrh, ki službuje v tukajšnji tobačni tovarni, je vsled njene lastne neprevidnosti zgrabil neki stroj in jo težko poškodoval na desni roki.
— Aretiran vlomilec. Predvčerajšnjem popoldne sta aretirala dva stražnika nekega mladega moža, ki je bil na sumu, da je izvršil v Trnovskem predmestju vlom. Ko se je pri Jubilejnem mostu eden izmed stražnikov oddaljil, je šel mož do škofije mirno z drugim stražnikom. Tu pa je aretiranec nenadoma slekel suknjo, vrgel jo proti stražniku in je pobegnil skozi Semeniščno ulico na Vodnikov trg in odtod v Stu dentovsko ulico. Tam mu je prišel nasproti neki študent, ki mu je pod stavil nogo, da je begun padel na tla. Nato so ga prijeli. Piše se za Matijo Pinterja in je doma iz Gra-ščice v beljaški okolici. Po poklicu-je mizarski pomočnik.
Kineinaoigraf »Ideal«. Danes se predstavlja prvikrat ^ senzacijska drama v treh delih »Oče«. Ta italijanski umetniški film s svetovno znanim trageolom Ermete Zaconi je dosegel povsod naj večji uspeh. Pet prve vrste filmov je še na sporedu; med tem je velezanimivi Gaumon dov teden na koncu je velekomični film Moric kot kino operater na Balkanu, ki vzbuja cele salve smeha Torek Dolarska princesa.
pošlje za vsakih 50 članov tri zastopnike, na prebitek 30 članov pridejo tudi 3 zastopniki.
Slovensko zidarsko in tesarsk društvo v Ljubljani vabi tem poton vse cenjene redne, kakor tudi podporne člane na redni letni občni zbor, ki se vrši v ndeljo, dne 16. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Perles« v Prešernovi ulici.
Trst.
Pred zavedno mladino imajo strah. Nekateri mladi ljudje, ki hočejo posnemati češke narodno - socijalne mladinske organizacije« le-
Izvirna brzojavna poročila našega londonskega poročevalca.
V tukajšnjih krogih vzbuja veliko senzacijo vest, da so jezuiti v Gradcu prestrezali brezžične brzojavke, ki so prihajale z naše južne ineje in so ponarejene pošiljali naprej. Prišle so na dan zelo zanimive stvari, ki bodo pokazale, kako hočejo jezuiti obvladati avstrijsko politiko. Tako je bila n. pr. na meji oddana na Dunaj brezzična brzojavka: Za čete na meji je slabo preskrbljeno. Kje je denar, ki se je zbiral za obmejne vojake? Dežela je mirna. Od srbske strani ne preti nobena nevarnost. Ta brzojavka je letela tudi nad stolpom jezuitske cerkve x Gradcu in se je vjela na aparat, ki so ga imeli jezuiti na stolpu, da so lovili brzojavke. Po naročilu nadškofa Stadlerja in hrvaških klerikalcev okoli »Hrv. Dnevnika« so jezuiti ponaredili brzojavko in so jo poslali naprej s sledečim besedilom: Za čete na meji je izborno preskrbljeno. Darovi za obmejne vojake prihajajo iz cele Evrope. Na meji so dan na dan prave gostije in pojedine. Denarja imajo vojaki toliko, da ga pošiljajo domov in bodo kmalu oni plačevali po 6 kr. na dan. Zato je med njimi izborno vojno razpoloženje. Saj se tudi edino na ta način vzdržuje mir. Dežela je polna veleizdajalcev. Povsod mrgoli samih ogleduhov. Srbi preže na meji, kakor tigri na plen. Edina rešitev je: boj proti Srbom. Ako se vlada ne odloči za vojno — smo izgubljeni. Sporočite na najvišjein mestu — da smo prisiljeni takoj začeti vojno. Turčijo moramo rešiti — da uničimo srbsko nevarnost. — Iz tega je razumljivo, zakai je bilo v Avstriji toliko razburjenja in zakaj ste bili o razmerah na jugu tako slabo poučeni. To ie samo en slučaj
Najnovejša teits-fonska in brzojavna
poročila.
Društva.
Vabilo k IV. rednemu občnemu zboru »Sokolske župe Ljubljana I.«.
kateri bode v ncdejlo dne 16. februarja 1913 ob pol 10. uri dopoldne v restavraciji hotela Tratnik, »Zlata kaplja«, Sv. Petra cesta. Dnevni red: 1. Poročilo staroste. 2. Citanje zapisnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo načelnika. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo računskih preglednikov. 7. Poročilo o Vestniku. 8. Od-borovi predlogi. 9. Volitev: staroste, 2 podstaroste, načelnika, tajnika, blagajnika, zapisnikarja, predsednika izobraževalnega odseka, 3 namestnikov in 3 preglednikov računov. 10. Slučajnosti. Na zdar! — Pristop na župni občni zbor s posvetovalno pravico imajo vsi člani župnih društev. Glasovalno pravico pa imajo samo zastopniki društva, ki so bili tia rednem občnem zboru društva izvoljeni; vsako društvo
PRIČAKUJE SE VELIKO BITKO.
Pariz, 14. februarja. Iz Carigrada se poroča, da se pred Cataldžo pričakuje velika bitka, ki bo morebiti odločila celo situacijo. V vladnih krogih so, kot kaže, spoznali namero Bolgarov, ker razpoloženje ondi je zelo pesimistično. Bojijo se namreč, da hočejo Bolgari izvabiti turško glavno moč izpred Čataldže v ravno bojno polje in tam zadati turškim armadnim zborom usodepolni udarec.
DVE LADIJI POTOPILL - VELIKE IZGUBE.
Pariz. 14. februarja. Kapitani, ki so se pripeljali skozi Dardanele, poročajo, da sta se dve turški ladiji, ki sta prevažali vojaštvo, vsled obstreljevanja s strani Bolgarov, potopili in le majhen del moštva se
ie mogel rešiti.	.
Pariz, 14. februarja. 1 urske operacije na Galipolju niso bile ugodne za Turke. Nad 10.000 Turkov je na Galipolju izgubilo svoje življenje.
IZPRED DRINOPOLJA.
Sofija, 14. februarja. Uradno poročilo. Obstreljevanje Drinopolja se vrš; neprestano. Na večjih krajih ie v mestu izbruhnil ogenj. V bolgarski tabor je prišlo več dezerterjev.
»HAMID1E«.
Malta, 14. februarja. Križariea »Hamidie« je priplula k Malti. Negotovo je, kedaj ladja odpluje. Ako ni poškodovana bo morala odpluti tekom 24 ur. Turško prebivalstvo je radi prihoda ladje »Hamidie« zelo razburjeno.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
SKADEK.
Cetinje, 14. februarja. Včera} in predvčerajšnjem Je bil Skader neprenehoma obstreljevan. Na celi bojni črti so se vršili boji.
IZGUBE TURKOV NA BARDA-NJOLU.
Cetinje« 14. februarja. Turške Izgube na Bardanjolu so bile zelo velike. Turkj so že trikrat podvzell napad na utrdbe — toda bili so vsakokrat odhiti.
NOVA BITKA PRI BODICI.
Cetinje, 14. februarja. Sovražnik Je pripeljal Tia utrdbe Bodica ostre topove ter pričakuje naših. Boj za to važno postojanko bo ljut.
PAR PODROBNOSTI O IZKRCAVANJU PRI ŠARKOJU.
Sofija, 14. februarja. V času, ko se je bila bitka pri Bulairju, so prijadrali Turki na tri kilometre pred Sarkoj na 40 transportnih ladjah in na mnogobrojnih čolnih. Ladje so se postavile v tri kolone in pod okriljem vojnih ladij se je začelo izkrcavanje, ki je trajalo tri dni. Na ladjah je bilo 15.000—20.000 moštva. Bolgarske čete so v 3 kolonah obkolile sovražnika ter ga napadle z bajoneti; sovražnik je bežal na ladje. Turške ladje so se včkrat skušale približati obrežju, toda bile so vsakokrat pognane na morje. Turki so imeli več kot 1000 mož izgube.
LAŠKA FAKULTETA.
Dunaj, 14. februarja. Jutri bo Imel budgetni odsek posvetovanje o laški fakulteti, in o predlogu sub-komiteja, ki se je izrekel za ustanovitev laške fakultete v Trstu.
ZA BOLGARSKI RDEČI KRIŽ.
Dunaj, 14. februarja. Na prošnjo bolgarske vlade je odpotovala ekspedicija dunajske klinike na Bolgarsko. Med ekspedicijo je tudi Slovenec dr. Črnič.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Kavarna
N, odprta celo
Plošče preje K 4 —, >V/ sedaj samo K 1*95. >U) Velikanska zaloga O gramofonov!
"ST Zahtevajte cenike.
Gostilna \< y
Fiorijansfca ulica št.
dobite edino nadomestilo
„v Angleškem skladišču oblek“
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo si lahko ogleda blago.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano nizke.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
Gramofoni - automati!!
d □ n tovarniška zaloga n c=j o
E 25 cm velike, dvo- H Jj® stranske, priznano Fj, ^ najboljših znamk H ^ prodajam radi velike zaloge pod last. ceno ^
Ustanovljeno leta 1900,
*»••• umi Odlikovana •m»n»u
London >905
Za vsak gramofon pismeno jamstvo
Gramofon “Atelrjer
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado „Neril“ po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Str moli
brivec in lasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Siavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam n a,j večjo zalogo krasnih
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev, linam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica •.	.•.	za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejtt . • ,	si	mojo	zalogo.	.	'	.
Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zalogi.
Zunanja naročita se izvršujejo hitro in točno. ——- Cene brez konkurence. =
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere.
Ljubljana
S0dwvorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
M. • M K Jl Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
NAZNANILO
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanlem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; županji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Išče se mlado gospodično, ki
Ima veselje do petja in tamburanja; se jo sprejme takoj za učenko. Kje pove »Prva anončna pisarna«.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Uana-GHnce 92. ____________________
Išče se prijazno stanovanje s
sobo in štedilnikom za takoj. Kdo, pove »Prva anončna pisarna«.___________
Izurjeni čevljarski pomočnik sc takoj sprejme pri Ivanu Piš, Zgor. Šiška.
Usojam se vljudno naznanili, slavnemu občinstvu, da sem otvoril s 1. februarjem
cvetlični salon
Otvoritneno naznanilo
v Šelenburgovi ulici št. 6 zraven glavne pošte.
Ker sem služboval v tej stroki veliko iet pri znani tvrdki Al. Korsika, kakor bil ludi v inozemstvu, se čutim zmožnega cenjenim naročnikom z vsemi v mojo stroko spadajočimi predmeti kar naibolje nostreči in se toplo priporočam za naročbo vencev, šopkov, bodisi svežih, kakor suhih, sploh vse vezenje v najmodernejši fazoni. Zraven tega bom imel v
= zalogi mnogovrstna semena =
v malih zavitkih, kakor tudi v večjih množinah od domače, zanesljive tvrdke Al Korsika, ki za kakovost jamči in vse po najnižjih cenah Za obilno naročbo se priporočam in ne bodem hranil truda v vsakem oziru najboljše postieči.
Z odličnim spoštovanjem	V	j	k	t	O	t*	Bajt.
Usodam si slavnemu občinstvu javiti, da sem otvoril
—======= v Škofji ulici ■
kavarno Krapš
ki je najudobneje urejena in z dvema najnovejšima biljardoma c. kr. dvornih založnikov Seitert in sinovi opremljena. — Točijo se najfinejše gorke in mrzle pijače, ter so cenj. gostom mnogoštevilni tu in inozemski listi na razpolago. — Aloje dolgoletno delovanje v kavarni EUROP! jamči za točno in solidno postrežbo.
Z velespoštovanjem	1.	Krapš,	kavarnar.
Odda se takoj v najem
z izložbenim oknom
pripraven za špecerijsko ali tudi kako drugo obrt.
Ponudbe na Alojzija Sokliča v Kranju.