89. številka
Ljubljana, v torek 21. aprila.
XVIII. leto, 1885.
ihaja vsak dan ive*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogertike dežele za vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 pld., za jtdfcn mesec 1 gld. 40 k.. — Za Ljubljano brez pošiljanja na oom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje mi »lom računaš« po
10 kr. za mesec, po   0 Kr. za fietrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ietiristopne petitvrste po 6 kr., če so oznanilo jodenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć trankovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo Je v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". II p r ii v u i š t v ii nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Znani Lienbacher.
—o.— Znanemu Lienbacherju znane ideje ne dajo pokoja J Zopet je čutil potrebo, stopiti z njimi na ulice, da bi še večjo zmešnjavo napravil mej borečimi se našimi političnimi nazori. Storil je to na Dunaji v katoliško-političnem društvu, na mestu tedaj, kjer je pred meseci kazal svojo „zateklo glavo", zateklo mu vsled tožb narodnih, slovanskih. Sedaj pa smo še bolj uverjeni po tem najnovejšem govoru poslanca Lienbacherja, da bi ta dvojni ali trojni uskok najrajši hodil z odločno nemško levico, če bi le hotela biti ali njemu na ljubav postati tako konservativna, kakor je on. Ker pa tacega čuda vender pričakovati ni, rad bi glasoviti dvorni svetnik, da se pod njegovo zastavo zbere samostalna nemško-konservativna stranka, katera bi v vprašanjih narodnih glasovala dosledno z levico, v drugih vprašanjih pa danes z levico, jutri z desnico državno-zborsko. Ponovil je tudi svojo jeremijado, da konservativna stranka v dokončanem šestletnem obdobji ni dokaj dosegla, to pa zategadelj, ker v parlamentu imamo le stranke narodne, ne pa političnih.
Poslanec Lienbacher, tako govoreč, gotovo ni mislil, da obsoja samega sebe, vzlasti pa avstrijsko nemštvo, tisto, za katero baš on tolikanj gori! Nihče ne taji, da narodni prepiri, narodne debate v parlamentu avstrijskem neznano zavirajo reformatorsko delo v ogledu gospodarskem, socijalnem in drugem, da so sploh viri neznosnemu sedanjemu političnemu položaju notranje Avstrije. Če je pa to tako res, če to zlasti, kakor se vidi, poslanca Solnograškega tako boli, zakaj on s svojimi Nemci ne skrbi, da bi se ti narodni prepiri potolažili z dobrimi, defini-tivnimi sredstvi? Kaj pa je razlog narodni razdra-ženosti v Avstriji? Ni li to, da je ravnopravnost sveto uzakonjena, da se pa kar nič zvrševati neee v življenji ? Storite, nemški Lienbacherji, da ravnopravnost narodna ne bo le pripoznana, nego tudi resnično spoštovana in v dejanji; storite, da pade razlika mej superijornimi in inferijornimi narodi avstrijskimi in da bode vsakemu narodu svoja pravica, potem je več kot gotovo, da bode narodnih prepirov mahoma konec in tudi konec »zateklih glav"! Kdor želi, da se poležejo mej nami narodnostni prepiri, tisti mora brezpogojno in pogumno
povzdigniti glas za jednako pravo Slovanov z Nemci! Jezik nemški mora iz pozicij, katere še dandanes po krivici ima, katere mu je bilo pripravilo brutalno početje nemškega absolutizma. S tem pač ne delamo krivice Nemcem, da jim ponujamo vse pravice, ki jim po pravici gredo, ali ka-li? In vender izvrstni poznavatelj zakona, svetnik Lienbacher, dokazuje nam z zadnjim svojim predavanjem, da prava ne pozna, da on sam nema vzvišenega stališča nad prepirajočimi se narodnimi strankami, nego da je po duhu sličen srditemu Knotzu kakor jajce jajcu! „Kako more Nemec, če tudi ima srce za ravnopravnost, vedno hoditi s Slovani?" Clara pacta! Baš to je „signatura11 avstrijskega nemštva, da sprave s Slovani neče in baš to nam značaji Jurija Lienbacherja, ker ven in ven obsoja prikazni slo-vansko-nemške solidarnosti na desnici, ker se protivi dokazom sprave mej Nemci in Slovani!
In tako je nadalje Lienbacher dejal, da niko mur ni v čast, če svojo narodnost škoduje v prid druge, njegovi narodnosti neprijateljske. Istina to! Ali kar je res za Nemce, mora res biti tudi za Slovane. Samo, da si poslanec upal ni dokazovati, da bi Nemcev vkupna hoja s Slovani bila v kvaro nemški narodnosti in da Slovani hočemo proti nemški narodnosti postopati krivično. Saj se niti poskusilo ni, povsodi in definitivno zvrševati jednakopravnost, kako se tedaj more trditi, da jednakopravnost more biti proti pravicam nemštva? In javaljne bi se bistroumnemu dvornemu svetniku posrečil tudi dokaz, da mi Slovani na podstavi zakona zahtevamo več, kakor pa bi Be moglo ujemati s pojmom jed-nakopravnosti! Jednakopravnost prav uvedena in zvrševana, ne moro biti v kvaro nijedni narodnosti. In s tem principom morali se bodo sprijazniti tudi avstrijski Nemci! Dokler o jednakopravnosti ničesar vedeti nečejo, dokler se hočejo rediti ob krivicah svojih slovanskih sodržavljanov, tako dolgo ne bode miru, ni prepirov narodnih konec. Tako pa so Nemci odgovorni za vse žrtve in za vse slabe nastopke, ki jih vsled narodnega prepira okolu sebe vidi in objokuje, zopet objokuje gospod Lienbacher! Mož je torej proti svoji volji delal satiro na-se in na svoje nemške rojake z zadnjim govorom. To pa že ni nič novega, a to je ravno žalostno za Jurija Lienbacherja!
Učitelji slovenski! Cas je tu, da se zje-dinimo tesneje.
m.
„Viribus unitia".
O opredeljenji tako okrepčanega „Učiteljskega Tovariša" (ali če hočete „Slovenskega učitelja") dovoljujem si sledeče spregovoriti: Prve strani vsake številke njegove polnil bi članek strogo peda-gogiške vsebine z bolj razločnim tiskom in podpisom dotičnega spisatelja. Temu bi sledile državne šolske postave in naredbe učnega minister« tva, ki zadevajo ljudsko šolstvo sploh na Slovenskem, oziroma v Avstriji. Na dalje postave in naredbe šolskih oblastev ter dopiBe in poročila I. Iz slovenskih pokrajin (v abcednem redu), a) S Koroškega, b) S Kranjskega, c) S Prekmurskega, č) S Primorskega, d) S Štajerskega. II. Iz drugih krono v in z ozirom na slovansko šolstvo, a) Z Bosne in Hercegovine, b) S Češkega, c) Z Ogerskega. č) S Poljskega, d) S Trojedine kraljevine. III. P obe r ki iz šolskih listov, a) Slovanskih, b) Germanskih, c) Romanskih. Temu bi sledile primerne pesni in pesni z napevi;zatem „književno poročilo", spremembe v učnem osobji, razpisi učiteljskih služeb. Velike zasluge pridobilo bi si to društvo z izdajo po dotičnih šolskih ob 1 as t v i h potrjenih nadrobnih učnih načrtov za vsak teden celega šolskega leta v posamičnih oddelkih in razredih na jedno-, dvo-, tri-, četvero- in peterorazred-nicah slovenskih in slovensko-nemških, oziroma slo-vensko-italijanskih. Moči za tako delo, hvala Bogu, ne manjka menda v nobenej slovenskih pokrajin.
Večkrat opozori nas kak strokovnjak na to ali ono nedoslednost, pomanjkljivost ali napako v naših sedanjih učnih knjigah, gotovo le z namenom, da bi se pri novem ponatisu odstranile. A s takimi opomnjami ni kaj pomagano. Take zadeve je treba za vsako knjigo posebe ter celotno rešiti. Ker pa „več oči več vidi", in ker »vsi ljudje vso vedo", zato bi bilo po mojem mnenji najbolje, ko bi se dala našemu bodočemu glasilu priloga za temeljito pregledovanje naših šolskih knjig. Le-ta naj bi tudi prinašala izvirne spise, kateri naj bi posnetke iz nemških ali
LISTEK.
Stat
Pariz v Ameriki.
(Francoski Bpisal Rene Lefebvre.  Poslovenil * * nominis umbra.)
Sedemnajsto poglavje.
Neznana pot v cerkev. 'Dalje.)
Cerkvica je bila mala, a bogato olepšana. Spredaj tam v svetišči pod nebom iz rudečega, z zlatom vezanega sukna je mramorna mati božja držala Jezusa v naročji ter ga je gledala z neizrekljivo ljubeznijo svete device, ki je odrešenika rodila. Posebne redke rastline, sveže cvetlice, pisani šopki španjskega bezga so obrobljali altar, ki se je v lučicah bleske tal. Orgije so pele veličanske harmonije, kadilo se je vzdigovalo v gostih oblakih, katere je solnčni žark proseval; za mreževjem, zakritim z zagrinjalom so pa nune in mlade deklice z sladkim in velečastnim glasom popevale: Inviolata, integra et casta es, Maria. Za trenutek gledal sem, kot bi sanjal, svojo minulo mladost, oddaljene svoje prijatelje; padel sem na kolena ter jokal. Ne, vera
ki po čutilih v srce sega, ni malikovalstvo. Zakaj bi naše telo ravno tako kot duša ne služilo Gospodu ?
Zapustivši samostan, ustopil sem v anglikansko cerkev. Bila je tudi katoliška maša, a pridiga in petje nesta bili tako lepi. Po maši šel je duhovnik na veliko lečo; pod pazuho nesel je debel zvezek, katerega je pred se položil ter počasi prebiral. V njem so bile spisane pridige za vse nedelje in praznike v letu. Ko je pridigar našel govor, katerega je iskal, nataknil si je naočnike ter začel jo z jednozvočnim glasom čitati; zbrana množica ga je kar zamaknena poslušala. Izvoljen mu predmet bil je večno učlovečenje Krista (Besede) in njega pričujočnost v sv. rešnjem telesu, jedna izmej onih skrivnosti)', nad katerimi človeški razum obupuje in katerim se verniki le uklanjajo. A predrznega bogo-slovca nič ne straši; z jednim svetopisemskim izrekom, z jedno opredelbo in dvema umnima zaključkoma oporekal bi sv. Pavlu ter vero samo ugonobil.
Ko bi sodil po tihoti v cerkvi, bili so poslušalci kaj spodbujeni. Jennv jo kar oči upirala v čitatelja ter ni izgrešila besede. Mislil bi bil, da razume tudi latinske, grške in celo hebrejske izreke, s katerimi je bil ta govor napolncn; ne bil bi mi-
slil, da skolastika more človeka toli mikati. Jaz sam sem odšel že po prvem odlomku, kajti studijo se mi te nerodovitne razprave. Kdor bi mi hotel dokazati, kar se dokazati ne da, storil bi me dvomljivca. Rad priznavam skrivnost; obdaja me od vseh strani. V prirodi in duši čutim neskončnost, ki me presega; a razum mi pravi, da lehko le čutim, nikdar pa ne izpoznam, jaz, ki sem le neznatni izgubljeni delek v neizmernosti. Ne vidim roke, ki mene in vse svetove zdržuje in ohranuje, o zaupam jej ter jo molim. Večni Bog nam se oznanjujoč ne zahteva, da bi ga razumeli, zahteva le, da ga ljubimo.
Grede mimo metodistov zmislil sem se na Zambo ter sem iz radovednosti ustopil. Zbrana množica je bila mnogobrojna in kaj živa. Zainorke, pokrite z zlatom in Iepotijo, so po klopeh raztezale neizmerno vrvevje svojih kolobarastih krinolin; zamorci so jednozvočno in tužno pevali ter Boga z vso gorečnostjo ljubečih src slavili. Pridigar, zamorec visokega stasa in častitljive postave, imel je pridigo, ki me je poučevala in ganila. Kje je ta zamorec bil tako po bogoslovsko odgojen in izučen? tega ne vem. Bil je star zamorec, katerega je bila, kot je rekel, milost božja iz robstva rešila; iz robstva, k
pa italijanskih izvirnikov, eventuvalno kak nedovršen sestavek v nafcib drugače prav dobrih čitankah izpodrinili. Zbraue take priloge poslalo bi ravnateljstvo društva gospodu 8estavite\ju, oticoma spisatelju dotične knjige s prošnjo, naj jih predloži slavnemu ministerstvu v blagovoljno porabo pri novem ponatisu dotične knjige. Vse to je prepotrebno, a w toliko bolj hvalevredno delo, katero nas Se čaka, da drugega za danes ne omenim.
Ker bi se na opisani način vse naše duševne mod v jednej točki združevale, zboljševalo bi se naše jedrno glasilo toliko bolj na vse strani po okusu in sklepih merodajne večine društvenikov: raznovrstnost in temeljitost njegove vsebine storili bi ga tudi mikavnejšega in zanesljivejšega, in kar bi bilo pri tem največ vredno, je: učiteljstvo slovensko, v takem glasilu tako rekoč utelešeno, zvabilo bi večjo pozornost ljudstva in šolskih oblastev nase; približalo bi 86 sčasoma tudi srednješolskemu učiteljstvu vsaj za toliko, da bi ga tudi to raje in Izdatneje podpiralo; — postalo bi z jedno besedo faktor, s katerim se ima račuuiti tudi na merodajne m mestu, — in opravičene želje, nasveti in zahteve naše mogli bi potem odločneje nagla sati, s čemer se pa danes
— oslabljeni in ustrašljivi po razkosanji
— ne moremo nikakor ponašati. Tako vseslovensko učiteljsko društvo s svojim glasilom bi pa tudi mnogo pripomoglo v spoznavanje samega sebe; saj smo danes Se večinoma tujci v lastnej hiši — na slovenskoj zemlji; spoznavali bi solnčne in senčne strani našega naroda Se bolj natanko, ob jednom pa tudi prednosti in napake šolstva v posamičnih pokrajinah. In to bi tudi ne bilo brez vrednosti! Tedaj Vam kličem, bratje, sedaj ob jednajstej uri: „Trdno dajmo so skleniti: sloga pravo moč rodi; vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči".
Vsestranskega živahnega razgovora o tern je želeti!
Na dan sv. Metodija!
Štaj ers k učitelj.
H e r a t.
(Po ruakcm viru.1! Stolica nekdaj perzijske provincije Horasan, sloveči „ključ Indije", kakor ga imenujejo Angleži, leži v zapadnem kotu zaradi svoje rodovitnosti znane doline ne široke pa globoke reke Heri-ruda, od katere ima mesto tudi svoje ime. „ Horasan — je biserna školjka na svetu, a Herat je biser v njej", glasi se vztočna prislovica. ,.Še celih šest tednov boda Imel sem do Herata, piše Vamberv, ko so že moji supotovalci začeli s takim patosom hvaliti rodovitnost in krasoto Heratske doline, da je v meni se unela strastna želja uživati njeno krasoto. „Njen kruh je bolj bel kakor luna, in za bakreno potico dobiš cel vrč smetane; koštrunina nema nikjer podobnega ukusa; voda je rajske čistote; ni ga kraja na zemlji, ki bi se mogel primerjati s Ileratom po krasoti svojih cvetic in sladkosti svojih plodov." Ce je tam res tako, potem res ni čuda, če pesniki v svojih pesnih, posvečenih Heratu, opevajo, kako se tamošnje hruške in jabolka prepirajo, kdo ima najlepšo barvo na svetu, grozdje in dinje primerjajo s sladoroin, zmatrajO terendšebln" rosi podobno sla-
dorno tvarino, katera se nabira na nekej rastlini, ki raste okrog Herata, za pravo mano, katero Alah pošilja na zemljo, da pokaže svojo naklonjenost temu kraju. Sicer se ne da tajiti, da se ima tle-ratska dolina za svoj dober glas mnogo zahvaliti temu, da je od vseh stranij obdana z neplodno golo stepo. Ni čuda, da se od prirode bogato obdarovana Heratska dojina z vr^ov Paropamiških gpr vidi potniku kakor ,,zemeljski raj'1. Pa ne le vztočui ampak tudi evropajri potniki jednoglasno spričujejo o bujnem rastlinstvu, ohjli vodi in drugih krasotah Heratske doline. Italijan Vanolli, ki je bil tam lota 1840., jo primerja z Jtalijo. Ip v resnici se sme Herat proslavljati zaradi zmernega in zdravega podnebja, ako ga primerjamo z druzimi na severu od Paropamisa ležečimi pokrajinami, kakor sta na primer Majinene in Andhoj, ki se odlikujeta 8 svojimi hitrimi prehodi od nesnosne vročine k mrazu. Zima tu ni nikoli posebno huda, po letu pa hladen veter s sosednjih gora okrepčava Ijudij in rastline, tako da je življenje v tem 2500 čevljev nad morjem ležečem mestu zares prijetno, kakor malo kje na svetu. Za vse te blaginje se pa mesto nema zahvaliti le naravnoj rodovitnosti, temveč tudi nenavadnej pridnosti prebivalcev, ki so spremenili vso okolico po dobro urejenem in obilnem napeljavanji vode v velik vrt.
Ni čuda tedaj, da so razne narodnosti že davno hrepenele po tem mestu in ga skušale pokoriti. Kakor vztočni zgodovinarji pripovedujejo, je bil Herat že 22 krat obležen in vselej so ga sovražniki razrušili in oplenili. Pa jedva so odšli sovražniki, že se je, kakor vsled neke čarobne moči, mesto zopet povzdignilo iz razvalin in dalje cvetelo kakor poprej, lzniej žitnih rastlin tu najbolje uspeva pšenica in riž, in ta kraj je žitnica za stepo, ki ga okrog obdaje. Potem tu rasto ona ovočja, katera igrajo toli važno rolo v življenji vstočnih narodov. Samega grozdja so tu našteli kakih dvajset različnih vrst, vseh mogočih barv zelenega rudečega, zlatorume-uega; izmej vseh teh vrst je najznamenitejše „bi-landsko" grozdje, ki je nenavadne velikosti in brez peček, po mesnatosti in sočnosti pa še presega znamenito „čauško" trto v Smirni.
Heratska dolina in obdajajoče jo gore že da\no slove zavolj svojega rudninskega bogastva, o katerem poročajo m stari zemljopise!. Se ve da točna poročila o tem bogastvu bomo pa mogli še le dobiti, kadar bodo Evropci skrbno preiskali to pokrajino. Razun tega se prideluje v Heratu v velikoj količini assa fetida, žafran, fistaškovi orehi, kostanj, lan in svila. Posebno pa slovi Herat po svojih preprogah, ki po živih barvah in trdnosti presegajo vse, katere se izdeljujejo v sosednjih stepah. Iz mej koristnih živalij so posebno na dobrem glasu zarad dobrih lastnosti ovce in rogata živina.
Za karakteristiko kulture in razskošnosti, ki je nekdaj bila v tem kraji, je zadosti, da navedemo sledeče citate iz del nekega zgodovinarja, ki je bil obiskal to mesto v dobi Timuridov, katerih stolica je bil s Ileratom tekmujoči Samarkand, za vlade Šaruna Mirze. „ Na kraljevem vrtu, pravi on, so bili razstreseni Šotori, v katerih so bili pavilijoni škrla-taste barve, ki jih je podpiralo od 80—100 stebrov. V vsakem poslednjem stal je jeden prestol okrašen z biseri in rubini. Duh ambre in mošusa prodiral je skozi svilnate zastore in napolnjeval ves vzduh.
Bazari in trgi bili so raskošno urejeni, podobni so bili čarobnim vrtom. Blesteče kuplje bile so podobne košaram, napolnenim z biseri, ali pa nebeškemu oboku, pokajenemu i zvezdami. Na srebernih podstavkih po tedaj gapimedi (točaji) s sn^jobelimi rokami, ip s smehljanjem na ustih, predlagali pri-šotnim zjftte fcppice i dragocenimi vini. Pevci so peli pesni, pq|ne .tajins.tvonih melodij, katere so bile že zložene v dobi Sassftpjdov, ko so umetni muzikanti razvese^evali s svojo igro na gitarah in šar-mankah poslušalce". Ni se fiuditji, da je Baber, ki je v tej dobi obiskal Herat, trdil, da na svetu ga ni mesta, ki bi se mogel v veličastnosti in krasoti primerjati ž njim.
Itaznoobrazje Heratskega prebivalstva se popolnem ujema z njegovo raznoobrazno in nemirno preteklostjo. Prvotno prebivalstvo je brez dvoma arijskega rodu in pripada k plemenu vstočnih Perzov, ter je jako vztrajen element, ki je uporno branil svoje narodne posebnosti proti navalom Afgancev in Turkomanov. Sedaj pa na Heratskih ulicah srečuješ Perze, Afgance, Mongole, Galdžike, Beludžistance in povsod nahajajoče so Žide — originalni narodni konglomerat. Če tudi se je razvil splošnorazumljivi idijom, so vender posamični elementi ohranili narodne posebnosti, pri čemer v kulturnem odnošaji prvenstvo pripada iranskemu elementu, ki je tudi minil svoj jezik nekaterim tem narodnostim.
V geografičnem in etnografičnem ter tudi v klhnatičnem oziru je Heratska pokrajina posredovalni sklep mej Indijo in Afganistanom z jedne strani, katerih prebivalstvo pripada k rodbini arijskih narodov, in srednjeazijskimi hanstvi s turan-skimi rodovi. Sam Herat je vedno bil priljubljeno počivališče no le posamičnim potnikom od Amur Darije v Indijo, temveč cele karavane in vojske so oddihovale tu v senci raskošne prirode Heratske doline. Herat je važno trgovsko središče, tu se zamenjava blago severa in juga, bil je pa ob jednem konec velikega trgovskega pota, ki drži iz Perzije in pospešuje seznanenje vstoka z proizvodi zapada. Pa važen pomen Herata, kakor središča srednje-azijske trgovine, ki je preživel že toliko slavnih dob, se b(xie še bolj povzdignil, ko se tiransko, de-spotično, proizvoljno gospodarstvo afgansko umakne civilizovanej in miroljubnoj vladi.
Politični razgled,
Notranje dežele.
V Ljubljani 21. aprila.
Včeraj je gosposka zbornica imela poslednjo sejo, v katerej je rešila predlogo o Severnej železnici. Jutri se pa državni z bo m* slovesno zaključi.
Volitve se bodo potem takoj razpisale in se bodo vršile od 8. do 15. junija. Zato je pa že v raznih kronovinah živa agitacija, tako tudi na Dunaji. Tamošnji demokratje mislijo v prvem volilnem okraji postaviti kandidatom barona Walterskirehna, kateri bode najbrž tudi voljen. Nemški nacijonalci Dunajski pa neso mogli počakati, da zjedinjena levica kaj ukrene zastran volitev, ampak je „Nemško Društvo" kar samo sklicalo shod, na katerem se je določil nekak program za prihodnje volitve. Sklenilo se je priporočati samo take kandidate, ki se bodo pred vsem potegovali za to, da se nemščina proglasi za državni jezik, in delali za utrjenje zveze z Nemčijo.
je bilo manj trdo in manj sramotno kot je greh. A ta sužnik je skusil, trpel in premišljeval; bilje celi mož! Kar se v šoli ne uči, učilo ga je življenje. Njegova živa in zaupljiva beseda segala je v srce. To se je tudi videlo na ginjenosti njegovih poslušalcev.
Začel je s tem, da je hvalil vero metodistov; to vero blagoslovil je sam (Jospod, če smemo, kot se je izrazil, soditi po vsakdanjih nje pridobitvah. V dolgi vrsti je našteval število vernikov in bogatstvo njih cerkva. Štirje milijoni vernikov (članov verske občine), dvanajst tisoč pridigarjev, šestnajst tisoč cerkva, za dvaintrideset milijonov lastnine, to je bil sad svete gorečnosti, ki nikdar ne zadremlje. Stari Evropi, kjer cerkev državi službuje ter je v neprestani nedoraslosti in zavisnosti, kazal je mlado Ameriko, katera kristjanom samim prepušča skrb za njih bogočastje in za njih vest. — Svoboda, rekel je, po veri posvečena, dela čudeže, katerih stari svet, v svoje predsodke zakopan, nikdar ne bode ugledal. Anglija, toli ponosna na svoje bogatstvo, pokvarja svoje škofe,- kor jih z neversko nagizdo in bliščobo obdaja, ponižuje pa svoje duhovnike (vikare), ker jih k nedostojni revščini obsoja; v Zje-
dinjenih državah pa velikodušna pobožnost vernikov vseh sedanjih cerkva obdaja z blagostanjem in spoštovanjem vsakega duhovnika, ki ima vse le od svoje črede. Oni knez se ima za novega Konstantina, če morebiti prav slučajno kako cerkvico sezida in z vsem oskrbi; a sami metodisti v severnih državah so tekom leta 1860 ustanovili in sezidali štiristoinpetdeset cerkva. In ubožui zamorci v To-polski ulici svojega duhovnika plačujejo bolje nego kralji evropski („zahodni").
A, nadaljeval je nekoliko premeteno, nekoliko pa prostoumno, ta duhovnik, toli dobro plačan, mora zamorcem, ki so ga izvolili, povračati dolg, katerega se miloščinarji evropskih knezov le redkoma rešijo. Ta dolg namreč je resnica! Poslušajte tedaj, vskliknil je, kar mi resnica naklada, vam povedati. Zamorec ima blago srce in radodarno roko, to je lepo, to je krščansko; a včasih prestopa njegova radodarnost vse meje, tako da pride njegova duša v največo nevarnost. — Nikdar, porečete, nesmo še kaj takega slišali. Pač nam ponavljajo, da kristjan svojo dušo v nevarnost pripravlja, če se lakomnosti udaja ter pohlepnosti streže; a kdo bi bil koda j učil, da se človek s prenapeto radodar-
nostjo pregreši? — Bratje, povedati vam hočem, kaj je ta neblažna radodarnost; vi sami jo izkazujete ta trenotek v cerkvi, ko poslušate mojo pridigo. — Ko bi jaz obsojal in pogubljal togotnost in grdo željo dopadati, pijanost in nesramnost, ali bi pač vsak izmej vas te nauke na se obračal? Ali bi si skušal ž njimi hasniti? — Kaj dobro, rekel bi vsak izmej onih možkih, ki se z žganjem živijo, izpoznal sem to podobo pijanca; duhovnik govori o Samuela, mojem bratranci. Stoj, pijanec, to je vse za te. — Prav dobro, rekla bi jedna lepa Madijanitanka, ki zaradi uove obleke zapelje moža, da laže slepari in krade. Duhovnik ima prav, da odkriva pregrehe mojih sosediuj. Spravi, gospica Debora! Spravi, gospa Išakod! Vse leti na vaji, spogledilki, nič na me. — Na ta način, dragi bratje, za se sanje,ne ohranite nič mojih besed; prvo tretjino daste svojim sorodnikom, drugo svojim prijateljem, zadnjo pa svojemu možu ali svoji ženi. Na ta način pa ostane beseda Gospodova nerodovitna, na ta način pogub-ljate svojo dušo po prenapeti radoilarnosji Kristus sam ima tudi blago srce, a blago na drug naftn; Krist je skopuh, ki vzame vse za se: naše grehe, naše reve,in nadloge,, naše slabosti, naje bofočipe;
Kakor konservativna „Oesterreichische Corres-pondenz" poroča, tiče se spomenica, katero je sklenila škofovska konferenca na Dunaji, razen vprašanja o urejenji duhovenske plače še drugib važnih zadev. Ta spomenica zahteva cerkovno-versko vzgojo v ljudskih in srednjih šolah, da se da katehetom več upliva in da nekatoličani ne smejo postati učitelji na ljudskih in srednjih šolah v čisto katoliških okrajih. Nadalje izražajo škofje željo, da se zapove praznovanje praznikov in nedelj. Profesorjem bogoslovja naj se poviša plača in stalno uredi vprašanje zaradi cerkvene uprave verskega fonda.
Povedali smo že, da je patrijarh Andjelić prepovedal praznovati sv. Metodi ja. Zaradi tega je prinesla „Zastava" proti njemu jako ostro pisan Slanek, v katerem ga nazivlje razkolnika. Kakor jB^šimo, misli patrijarh zaradi tega tožiti omenjeni
Društvo, ki se je osnovalo na Severnem Oger-shem. da tam širi madjarsko kulturo je že imelo nrvi občni zbor, kateremu je predsedoval Szepes'd fijtof Czaszka. Volilo je poseben odbor, katerega namen bode nabirati člane. Temu društvu je oger-sijia vlada izročila premoženje nekdanje „Slovaške tatice", ki je narastlo nad 100.000 gld.
Viiaiije tfriave.
Shod treh eesarjev bode v septembru. Avstrijski in nemški cesar ter ruski car se snidejo y Galiciji v gradu kakega poljskega plemenitnika blizu ruske meje.
Shod mej narodnega zdravstvenega kongresa v Rimu bode se za nekaj dnij zakasnel. Odgovori na dotična povabila neso za Časa došli, da bi se kongres mogel začeti 1. maja.
Prestolni govor, s katerim je srbski kralj otvoril skupščino, omenja kraljevega potovanja k vojaškim manevrom v Avstrijo in gostoljubnosti cesarja Frana Josipa, za kar sta kralj in vsa Srbija jako hvaležna, ker se je s tem povzdignila veljava Srbije. Nadalje omenja prestolni govor obisk ru-munskega kralja kot dokaz prijateljstva mej obema državama. Potem našteva prestolni govor razne reforme in predloge, ki se bodo skupščini predložile, in izraža nado, da bode skupščina v istem duhu nadaljevala svoje delo, kakor ga je v zadnjem zasedanji.
Bivši srbski metropolit Mihajl dobil je od ruske vlade dovoljenje, da se sme preseliti iz Kijeva v Moskvo. Nastanil se bode v tamošnjem srbskem samostanu. — Blagoslovljenje črnogorskega vladike bilo je jako sijajno. Cerkveno opravilo izvršil je Peterburški metropolit, Izidor v asistenciji T verskega arhibiskupa Sabasa in arhibiskupa Uja-zanskega Teoktista v prisotnosti mnogih ruskih biskupov in carskega komisarja Svete sinode. Metropolit Ban je v svojem zahvalnem govoru omenjal dobrote, katere so dobivali od Rusije vsi pravoslavni Slovani, zlasti pa Črna gora. Ruski listi tem povodom jako laskavo pišejo o Črnoj gori. — Slovesna seja „Slavjanskega blagotvoriteljnega društva" o Me-todijevi slavnosti bila je obilno obiskana. Udeležili so se je ministri, mnogo generalov. Rističev nagovor, katerega je končal z „živio" na carja, bil je burno pozdravljen. Veliko polivalo žel je profesor Lamanskij, ki je omenjal, da je slovanski element razširjen od Ledenega do Adrijatskega morja. Prečrtalo se je več telegramov. Posebno pomenljivo jo to, da se je te seje udeležil tudi minister vnanjega, Giers.
Spor mej Rusijo in Anglijo zaradi Afganistana se bode tako poravnaj, da Rusom puste Penždah, zato se pa ti od reko Heratu. To spora-znmljenje je neki to pospešilo, da jo bokharski kan Mucafer Eddin pisal pismo svojemu zetu Emiru Abiiarramanu, v katerem mu je svetoval, da naj se mirno sporazumi z Rusijo. Ta svet je emiru baje bil po volji in Angleži nemajo dosti povoda več zanj potegovati se proti Rusiji, če je on sam za prijateljstvo z Rusijo.
zato ga gledamo na križi z nagneno glavo in hro-pečo sapo kot moža, ki ga tare naložena mu teža. Kedaj, dragi bratje, mu bodemo odložili svoj del teže? Kedaj bodemo olajšali svojega rešitelja, svojega prijatelja Krista, ki je za sužnika in grešnika umrl.
Na ta poziv pokleknila je zbrana množica; solzila se je ter v nebesa pošiljala strahoviti a leluja! Ginjenost bila je čudovita; skoro žalila me je. Jaz nesem ne plemenitnik, niti vlastelj obširne naselbine. Mislim, da zamorec ni opica, ker ima roke ter govori; a po tem, kar sem ravno slišal in videl, jel sem skoro sumniti, da je zamorec človek kot jaz in morebiti boljši kristijan od mene; ta misel me je prestrašila. Zambo, moj brat! Jezus Kristus umrl za te kodraste glave! To je bilo več, kot je mogla moja ošabnost prenašati.
Če je to res, mislil sem vungrede, kolik zlo čin je pač robstvo.! Ali po takem, ni ta notranja VtpJ8P ki sedaj južne države pogublja, kazen, s katero je Bog Kajna pokoril?
(Dalje prih.)
SeniNki državni zbor se še vedno bavi s povišanjem carine na razne izdelke in pridelke. Opozicija baje vedno bolj spoznava, da je Ris-marekova carinska politika prava. Vsaj drugače se tega tolmačiti ne moremo, da sedaj svobodomiselna stranka skoraj nič ne ugovarja posamičnim določbam. Naravnost se ve da ti' poslanci tega nečejo priznati, zato pa izostajajo iz sej, da imajo vladni pristaši vedno večino. Tako bi bili lahko zavrgli carino na cikorijo, ko bi mnogih poslancev od opozicije ne bilo manjkalo in bi jeden v biblijoteknej sobi ne bil zaspal in tako glasovanja zamudil. Povišanje carine na cikorijo vsprejelo se je namreč le z jednim glasom večine. Poslednje dni so se sklenila razna povišanja, ki bodo škodovala zlasti našej državi. To kaže v jako čudnej svetlobi prijateljstvo Nemčije do Avstrije.
Danes belgijska vlada zbornici predloži načrt zakona, ki dovoljuje pridejati naslov kongi-škega vladarja kralju Leopoldu, ne pa njegovim naslednikom. Dvetretjinska večina, ki je za ta zakon potrebna, je neki že zagotovljena.
Francoski radikalni in monarhistični listi so poslednje dogodke na franeosko-kitajskem bojišči tako obračali, kakor bi se bila mirovna pogajanja popolnem razbila. Hoteli so to že porabiti proti novi vladi. Sedaj je pa brzojav njim veselje skazil. Prinesel je poročilo, da je kitajska vlada v svojem listu že objavila dekret, ki zaukazuje, da se kitajske čete umaknejo iz Tonkinga, ob jednem pa priznava Tientsinsko pogodbo.
Popisi.
las Celja 19. aprila. [Izv. dop.] Drugi teden, 27., 28. in 2!). aprila bomo tudi v Celji imeli nove j volitve za mestni zastop. Slovenska stranka ne bode • šla k volitvam in znana družba bode zopet zasedla stole okolu zelene mize v mestni hiši. Zopet bodo ogerski državljani  Rakuschi, italijanski državljan ; Negri, in Švicar Lutz določevali, kdo naj bode vo-: ljen in na sredo 22. t. m. so sklicali volilni zbor k „Zlatemu levu" v ta namen. Župan dr. Necker-mann bode v sredo svojim privržencem zopet ostro na uho pravil („ordentlic.h hineinsagen"), kake zasluge imajo on in dosedanji drugi mestni očetje. Najmanj mesec dnij pa že dr. Neckermann vzdiho-vaje pripoveduje, da ne bo več župan. Ko bi se pa res zgodilo, da bi ga Celjani več za župana ne izbrali, nikdo bi ne bil bolj žalosten ko dr. Neckermann.
Deržavljanstvo gospodov Rakušev in lesotrca ■ Negrija bi bilo dobro nekoliko preiskati pred volit-j vami v državni zbor.   Oče Rakusch je prišel z ! Ogerskega v Colje in nam vsaj ni znano, da bi bil vsprejet v avstrijansko državljansko zvezo. Zani mivo je na to opomniti, ker sinovi Rakuševi se no sijo, kakor bi bili pragermanske levi; oče jim je pa Oger,  mati pa hči iz Karničnikove rodbine na Laškem.
Lisotržee Negri je rojen Italijan in po našem znanji še do sedaj italijansk državljan. To pa mu ni branilo o prihodu našega cesarja v Celje posta viti visok mlaj na svojem lesoskladišči in obesiti nanj trobojnico nemškega šolskega društva.
Posestnik umetnega, (tako imenovanega hrvatskega) mlina Lutz je Švicar. On se sicer še ni niti v resnici niti po tihem Celjskemu običaji naturali-zoval; služil pa vender modrim Celjanom za Kgerijo.
Glede Celjskega mestnega zastopa p;i sicer moramo priznati, da je v obče za mesto marsikaj dobrega ukrenil. On ima izvrstne delavce mej seboj, samo da to neso tisti, katerih imena 80 največkrat čujejo, in da ravno župana tistim delavnim močem ni mogoče prištevati. Izbrali so si ga, ker si on za formalnosti največ časa jemlje, drugi, ki bi boljše lastnosti za župana imeli, pa od svojih poslov no morejo toliko se odtrgati, ko dr. Neckermann. Samo v jednem so si gospodje vsi jednaki, da Slovence je treba izpodrivati na vse načine In zato je nam lahko jednako, kdo bode župan, ker kakor zdaj stvari stoje, ko skoro vsi mnogoštevilni uradniki z našimi nasprotniki volijo, ni misliti, da bi prodrli možje, ki bi hoteli vsakemu svoje dati.
Sedanji Celjski prvaki so na škodo svojim lastnim otrokom slovenščino iz mestnih ljudskih šol odpravili. Nekateri izmej njih že izpoznavajo, da to ni pametno, kajti v Celji je in bode vsakemu obrtniku, trgovcu in uradniku in seveda tudi njihovim ženam slovenščino znati potreba, zato dajejo nekateri svoje otroke doma slovensko učiti.
.ynajino, |da prodore jedenkrat spoznanje, da se moramo najti na sredi pota in da s tem mine neznosno življenje, ki je nastalo v Celji, odkar je dr. Glantsclmigg razglasil načelo, da se Slovenci morajo povsodi, tudi v družbinskem življenji pre-
ganjati. To surovost je doktor kot politično čednost proslavil in v spominu je še vsem, kako je začel preganjati novinarske kolege. Dunajskega revolver-skega „žurnalista" bi bilo sram takega dejanja, pri Celjskih doktorjih je mogoče. Zakaj? — To se pa ne sme zapisati, Če tudi o tem privatno gospoil Besozzi ravno tako govori ko mi. pokojnega Tomšiča so porotniki oproščevali, pa tedaj je bil prezi-dent v Celji — plemeniti mož Vest.
Domare stvari.
— (Na Dunaj) odpeljali so se včeraj vsi kranjski državni poslanci in gg. Josip Kušar, trgovske in obrtne zbornice predsednik in cesarski svetnik J. Murni k. Danes gredo pod vodstvom grofa Hohenvvarta k ministerskemu predsedniku grofu Taaneju in k trgovinskemu ministru Pino-tu V zadevi dolenjske železnice.
— (Knezoškof dr. Misija) odpeljal se je včeraj popoludno vkupe z Graškim kuezoškofom drom. Zvvergerjem v Rim, od koder se povrne v treh tednih.
— (Nekolekovani dnevnik) drgnil se je včeraj zopet ob nas, to pa zaradi „izjave", ki je bila natisnena v sobotni številki. Ni mu prav, da smo izjavo" priobčili in prorokuje, da se do-pošlje popravek „da je ta stvar drugačna, da senamrečvobče fali stvar, ali izvrševalni odbor?) strinja s tem, kar je g. prof. Suklje v tej zadevi v našem listu pisal." Zares prav radovedni smo na prorokovani popravek, kajti ko bi naši poslanci oziroma kandidatje res izjavili, da se strinjajo glede dolenjske železnice z več nego čudnimi idejami Šukljejevimi, potem morali bi jih le milovati. Prof. Šuklje storil se je s svojima člankoma o dolenjski železnici dosmrtno smešnega, mož se v tem oziru ne more in ne sme resnim zmatrati. Vsa njegova genijalnost tiči namreč v tem, da naj si Dolenjci železnico, ako jo hočejo imeti, sami zidajo. To je vender neslana šala ki ni dostojna niti deželnemu poslancu niti kandidatu za državni zbor.
— (Čitalnica v Šiški.) Odbor Šišenske čitalnice določil je, da se priredi velika ljudska veselica v čast sv. Cirila in Metodija dne 5. junija na Koslerjevcm vrtu. K sodelovanju vabila se bodo vsa narodna društva Ljubljane in Ljubljanske okolice.   Cerkveno opravilo bo v domači podružnici.
i Obširni spored svečanosti priobčil se bode pozneje.
— (Wiener Versicherungs-Gesell-schaft.) Piše nam prijatelj našega lista: Ker mi jo znano, da je jako mnogo kmetovalcev v okolici Ljubljanski in na Gorenjskem zavarovanih pri „Wie-ner Versicherungs-Gesellschaft", v katero se je prelevila „Prva ogerska zavarovalna banka", mislim, da je pač umestno, da njim povem, kaj piše strokovnjaški „Ankcru na Dunaji v svoji 158. številki na liti. strani. ,,Anker" pravi, da je „Wio,ner-Versiehcrungsgesellsehafr sklenila z gorenjo-avstrij-skim kmetskim zavarovalnim društvom neko pogodbo, katera pa nema nikakega vspeha. Ako pojde stvar tako naprej, pravi list „Anker", naj upravni odbor tega zavarovalnega društva predloži brzo vprašanje, da družba likviduje, ako hoče delničarjem še kaj premoženja rešiti. Zatorej pozor!
— (Predavanje o živinoreji,) s posebnim ozirom na letošnje premiranje goveje živine v Kranjski gori, imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v petek 24. t. m., to je na sv. Jurija dan dopoludne ob K), mi v šolskem poslopji v Kranjski gori. Na to predavanje posebno opozarjamo gg. ude c. kr. kmetijske družbe, ker se bode pri tej priliki razgovarjalo, kako urediti premiranje govejo živine in kateri dan za premiranje določiti.
— (V Črnem kalu) v Istri se bode zopet otvoril poštni urad, ki bode vsakdanjo zvezo imel s poštnim uradom v Kozini.
— (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega sodnika v Ribnici. Prošnje do 5. maja t. I. — Raz-pisana je služba učitelja na jednorazredniei v Želj-nah. Plača 400 golil, in stanovanje. Prošnje do 15. maja t. 1. na okrajni šolski svet v ItudoHovcm.
Telegrami „Slovenskomu Nflroiju":
Moskva 21. aprila.  „Moskovskija Ve-domosti" 'dokazujejo, da je aiigleško-ruska vojna neizogibna,  ako Angleška ne da nazaj f'ort llamilton, katerega se je polastila.
London 21. aprila. „Standard" poroča: Lumsdenove preiskave dokazale so, da napad Ko-marovljev nikakor ni bil izzvan. Augleško-ruske težave so v tem, da se Rusija obotavlja, formalno zavezati se, da ne poide dalje preko določene meje. Govori se, da je bil Giers pripravljen k taki zavezi, a ruska vojna stranka je ugovarjala. „Daily News" pišejo: Afera „Bos-phore" prouzročila je napetost mej Angleško in Francosko. Vlada ukrenila je, da se Graha-mova kolona pokliče iz Sudana nazaj. Princ "VValeški in sopruga vrnila sta se iz Killarnay-a v Dublin. Na raznih postajah bile so sovražne, na druzih navdušene izjave. ,
Cetinje 20. aprila. Knez Nikolaj spremljan po ruskem ministerskem rezidentu odpotoval je danes ter bode zlasti ogledal severno mejo in Ulcinj.
T i en t s in 20. aprila. Po zapisniku, včeraj podpisanem, bodo kitajske in japanske čete ostavile Koreo. Japan odpove se odškodnini. Žandarmerija iz tujih častnikov sestavljena, skrbela bode za red.
Bukurešt 20. aprila. Prejšnji zbornični predsednik Rosetti je umrl.
Odprto pismo
gospoda dru. Eduarda Glautsclinigg-u, odvetnika
v Celji.
Kakor Vam je Se v spominu, tožil sem g. dra. Lin-bart-a, z ravnika v Kočevji, zaradi žaljenja časti. On mi je namreč očital, da sem dobiekarsk, trdosrčen posojevalec in trgovec (ge\vintiBuchtiger hartherziger Borggeber und Ge-schiiftsmann) ter oderuh in kridatar in da bi cela soseska v Dragi veB la bila, ko bi jaz vsled kake obsodbe mesto župana zgubil. —
Vi, Častiti gosp. doktor, ste prišli k glavnoj obravnavi kot zagovornik gosp. dra. Linhart-a v tej stvari v Kočevje.
Gosp. Kočevski kazenski sodnik je g. dra. Linhart-a obtožbe oprostil. Čez teden dnij prinesel je v Celji izhajajoči list „Deutsche Wachtu dopis, — pametni ljudje pravijo, da je bil v Celji napravljen, — v kojem nek žurnalist nad mojo osobo plane, mi očita, kakor g. dr. Linhart, da sem oderuh, kridatar in so več, zraven pa Vam, Častiti g. doktor, kot zagovorniku g. dra. Linhart-a, slavo poje. Tega dopisa sum' gotovo neste pisali, bilo bi več kakor čudno, ko bi sami sehi hvalo peli in Vašemu štajerskemu svetu poročali, da Vam v Kočevji oves raste. Ali bodi temu tako ali tako, toliko je gotovo, da se jo to storilo, predno je druga instanca svojo sodbo o mojej omenjene} obtožbi izrekla. — (Ni se moglo čakati b slavno pesmijo). Kmalu potem je tisti dopisnik v istej „Deutsche Wachtu zopet čez mojo osobo planil, ter isto zmes prežvekaval, — poojstre jo z nekaterimi psovkami. — Bog mi je priča, da jaz kar nič proti temu nemam, ako Vas kdo v „Deutsche VVacht" hvalisa, ali mene kar nič ni treba v Vašo študirano družbo utikavati. Jaz sem res oni Paul Turk. župan v Dragi, ki je nekdaj v Dragi po nemškem schulverein-u ustanovljeno nemško šolo kot peto kolo ua vozu naše občine spodkopal in umejem. da se mor.i Človek nemške baze, kakor je pri nas na S ovenskera nahajamo, nad tem jeziti, ali zaradi tega še nesem predmet, da se mi kot poštenemu državljanu rast po listih krati. Gospod doktor, boste vedeli kot pameten člo\ek, da to ni lepo. Povem Vam, da je pred kratkim druga kot prizivna instanca, veleslavna c kr. okrožna sod-nija v Rudolfovem, g. dra. Linhart-a zaradi gori navedenih psovk „Wuchereru in „Cridatar" na 10 gld. globe obsodila, zaradi besed „dobičkarsk trdosrčen upnik in trgovee" ga pa oprostila, ali ne zaradi tega, ker je resnico teh očitanj dokazano videla, ampak zaradi tega, ker v teh besedah sploh ni našla razžaljen j a. — Ravno tako glede
Sori omenjenih slednjih besed. — Glejte, zdaj še le je pravda onfiana, b katero še nekončano se je po mirnem Koftevji toliko hrupa delalo po „Deutscbe Wachtu in hudobnih je« zicih, po slednjih v tem zmislu, kakor v navedenih dopisih v „Deutsche Wachtu. — Sprevideli boste, da sem v rehabilitacijo svoje časti primoran, svetu to vse povedati, da sprevidi, da nesem tak zlodejec, kakeršnega so me gori navedeni ljudje narisali, in še to prav zarobljeno neumno, predno je bila omenjena pravda definitivno končana. Pisalo se je po privatnih listih tudi, da imam po sodbi v Kočevji „signum fraudis" na Bebi in še drugo.
Poštenjaki bodo zdaj vedeli, kake vrednosti so proti meni raztrošena natolcevanja. — Omenjeni dopisi v „Deutsche "vVacht" so breziim nni, kar razumem. — Povedalo so mi pa je, da sto Vi merodajen človek v redakciji te ^Deutsche Wachtu; obračam se tedaj s tem pismom najboljše na Vašo adreso. Oprostite, da to storim. Vi boBte najložje onemu človeku, ki me jo v „Deutsche Wacht" razjedal, povedali, da ni lepo, ne moževsko, ako se sodržavljanom čast na tak način krati, kakor Bem gori omenil. In čc Vas še smem slednjič še nekaj prositi: bodite tako dobri in povejte onim dopisnikom v Celji ali Kočevji, katerim natolcevanje sodržavljanov, ki neso njihovega političnega prepričanja, veselje dela, da „Deutsche Wacht" ne bom tožil zaradi žaljenja časti. —
S prošnjo, da mi ne zamerite mojih besed, sem z najodličnejšim štovanjem
Vam mlniii
3?o.-vel T-u.rlc,
župan v Dragi, okraj Kočevje. Na Dragi, 18. aprila 1885.
Vznemirjajoča bolezen, za katero bolehajo
mnogobrojni ljudje.
Bolezen se začenja z neznatnim toženjem v želodci, pa se razširi po vsem životu, ako se zanemari, loti se obisti, jeter in prsnih slinavk, celo zlezne sisteme, tako da zadeti le žalostno životari, dokler ga smrt ne odreši trpljenja. Bolezen se pogostem zamenja z druzimi boleznimi, ako si bode pa bralec stavil sledeča vprašanja, bode lahko takoj spoznal, če boleha za tako boleznijo: Ali čutim po jedi težave, bolečine in teško sapo? Ali me obhaja neka omotica, težeče čuvstvo, katero spremlja zaspanost? Ali so oči rumenkaste? Ali se nabira zjutraj na nebesu in na zobeh debel, masten slez, ka-
teri je v zvezi s slabim okusom v ustih? Ali je jezik bel ? Ali je desna stran napeta, kakor bi jetra otekala? Ali se mi zapira? Ali se mi vrti v glavi, kadar vstanem? Ali je odločba obisti redka in temne barve in če se na dnu v sede gošča, ako nekaj časa stoji? Ali vre jed v želodci kmalu, ko se je zaužila, in nastaja napihovanje in pogosto vzdigovanje? Ali srce pogostem hudo tolče? Ti različni simptomi se morda h kratu ne prikažejo, bolnik pa na njih zaporedoma boleha, kolikor bolj da napreduje strašna bolezen. Ako je bolezen že stara, uastopi suh kašelj, kateremu sledi kašelj z izmečki. Ako je bolezen že dalječ napredovala, zadobi koža umazano, rujavo barvo, noge in roke pa pokriva mrzel, masten pot. Ko že obisti in jetra huje bolehajo, začno se revmatične bolečine, pri katerih navadno zdravljenje nič ne pomaga. Ta bolezen navstane iz neprebav-ljivosti ali dvspepsije, katera se lahko odpravi, ako se vzame malo dozo pripravnega zdravila. Zato je velevažno, da se ta bolezen koj z začetka prav zdravi, kajti tedaj zadostuje malo zdravila; ako se je pa že bolezen bolj ukoreninila, mora se pravo zdravilo tako dolgo rabiti, da se poslednji sledovi bolezni odpravijo, slast do jedij povrne in prebavljivi organi popolnem ozdrave. Najgotovejše in najboljše sredstvo proti tej bolezni je gotovo „Shaker-ekstrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva pri vseh spodaj podpisanih lekarjih. Ta ekstrakt prime bolezen pri korenini ter je radikalno odpravi. (144—3)
Osobe, kojim se zapira, trebajo „SeigeI-ovih omehčilnih pil" (AbfUhr-Pillen) v zvezi s „Shfiker-ekstraktoni". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin.
Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „SeigeLovim omehčalnim pilam" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. VVHITE, Limited,
21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec:
Ji\i:z HARNA, lekar „Pri zlatem levu", Kremsier, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: IJ u lil Jana: J. pl. Trnkoczv. Idrija: Warto. Metlika: F. Wacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Trbiž: J. Siegel. Wolfsberg: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillav „pri sv. Ani". Maribor: W. Kbnig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Brnck na M.: Langer. Gleichen-berg: Dr. FUrst. Konjice: Pospišil. Kindberg: Pez-ledrer. Leibnitz: Russheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rottenmann: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Timouschek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionovič. Sušak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji.
Tujci:
20. aprila.
Pri Nlonn: SchuB,ter iz Gradca. — Gerly iz Pisec.
— Petrovič iz Trsta. — Globočnik iz Kranja. — Demšar iz Železnikov.
Pri tlall*i: "VVeisB z Dunaja. — Stuchler iz Prage.
— RuBsmann, Prodnigg z Dunaja. — Schmidthofer iz Trata.
— Samek, Heinrich z Dunaja.
Pri avtttriJNkeiii cesarji: Bekar, Dettoni iz Sežane. — Dornig iz Tržita«
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
j* "C ©	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	742 04 rani. 74160 mm. 741-40 m.	7 6» C 17-5« C 9 6* C	Sl. bvz. sl. jz. sl. sev.	jas. jas. jas.	000 mm.
Srednja temperatura 11 6°, za 2'1° nad normalom.
HD-cinajslza, "borza
dne 21. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........81 gld. 20 kr.
Srebrna renta..........81   „ 45 „
Zlata renta...........105   „ 65 „
5°/0 marčna renta.........96   „ 35 „
Akcijo narodne banke.......8^5  „ — „
Kreditne akcije.........                                283  „ — „
London............125  „ 60 „
Srebro.............— „ - „ ▼▼VT^
9 gld. M1/, k
1	m	89
61	n	40
126		—
170	n	50
106	a	26
94	#	80
90		45
104	■	—
115		—
124	•	—
112	■	80
106	t	
178	n	75
18	r	Trt
99	a	—
214	»	25
Napol...........
C kr cekini .........
Nemške marke
4°/0 državne srečke iz I 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4°/0 tvstr zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/, .....
„    papirna renta 5u/„ .....
5*/# štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°„ 100 gld
Zemlj obč avstr 4'/t°/t zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinamluve aev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfovu srečke ..... 10 „ Akcije anglo-a"Btr. bank«- 120 „ Trammway-druSt. vel j 170       h v.
Zahvala.
Globoko ganeni po mnogih presrčnih dokazih odkritosrčnega sočutja o smrti in pogrebu ljubljenega našega
AVGUSTA SLOVŠE,
po mnogohrojnem spremstvu k poslednjemu počitku pokojnika ter mnogih darovanih lepili vencih, izreka presrčno zahvalo
(230) žalujoča rodbina Slovša.
V Ljubljani, dn6 21. aprila 1885.
Krčma na prodaj
v prijetnem, dobro obljudenem kraji na okrajni cesti Celje-Ni. Jurij, le pet minut od železniške fabrike in postaje v Št oreh: poslopje je vse v dobrem stanu, obstoji iz 2 sob za goste, 2 sob za stanovanje, kuhinje, kleti, kcglišČa, potem je kravji hlev in svinjak; zemljišča je 2 '/i orala zraven. Proda se zaradi rodbinskih razmer takoj prav za ugodno ceno. Več pove poBestnica gostilne Apol. Pleše, pošta Ntor«s Štajersko. (226-1)
Krčmar se išče
na deželo, na neko ugodno mesto.
Kaj več pove iz uljudnosti upravuištvo „Slovenskoga Naroda«. (219-3)
X 10. mojem i. 1. odda se \ najem
v zvezi s kavarno in tobakarno
v prostorih društva „EdinoBt" v Ajdovščini, na najlep šem prostoru, na državni cesti, b ptav ugoilnimi pogoji, — Ponudbe itd. sprejema lastnik Filip Poljšak v Šmuri-. Jala pri Ajdovščini. (171—10
Razprodaja vina.
Vlastelinstvo Lužiiiea razprodava iz nova počenši od 26. aprila in sledeče dni
500 hektolitrov
dobrega, starega, rumenega
kateri je (201-3)
v pivnici hiše kneza Turn-Taxis-a
liica h. št. 107, na oglu Kolodvorske ceste.
i      Kri čistilne krogljice
A ne smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati
4 in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji
J človeškega teleBa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-
^ nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah
4 a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — ^ Razpošilja se le jeden zavoj.
t
► ►
►
1
4 Planinski zeliščni sirop kranjski
it SO kr.,
izboren zoper kašelj, hiipavost, vratobol, prsne in plučne bolečine.  Koristnejši, nego VBi v trgovini so nahajajoči šoki in siropi.
Naročila z dežele izvršč so takoj
v lekarni „pri samorogu" JULIJ pl. TRNKOCZlMa
na .Mestnem trgu v Ljubljani. (41—11)
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
▼ LJiiIiIJhiiI.
Deželna
Rogaška
slatina Temueljsii in Styria-vrelec.
Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (i25-4)
Dobiva se pri g. Mih. Miastnevji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u & Wcber-ji, Josipu Terdini v MJuhljani.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želoznikar.
Lastnina in tisk -Narodna Tiskarne"