Zli. številka. f LiaDljanl, i sredo, IS. septembra 1915. XLV111. leto .Slovenski Narod" velja t LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta ir m • • • » 12*— četrt leta M • . . . • 6-— na mesec „ • • • • . 2*— v upravništvu prejemam celo leto naprej • p . • K 22*— po! leta „ • • • • • ll-— četrt leta m ..... 5-50 na mesec u • • • • . 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crsdnifttvo: Enaflava ulica it 5 (v pritličju levo,) telafon it 34. Ishafa vsak dan zvečer izvzemal nedelje tat praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljnjo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari ——— Fosanrema številka velja tO vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „ttaredna tiskarna* telefon št 85. 0 .Slovenski Narod" velja pO poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta „ •, • . Četrt leta „ „ • • na mesec M » . • K 25-— . 13— . 6-50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej ... K 30- za Ameriko in vse druge dežele r celo leto naprej • • • • K 35.—_ Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnici ali znamka* Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Kn&flova nlica št. 5, telefon 3L85* Bes Italijanov pred našo uril pri MIR MED BOVCEM IN TOLMINOM. PRI PLAVEH JE RAZBILA NAŠA ARTILJERIJA ITALIJANSKO FRONTO. Dunaj, 14. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče: Po brezuspešnih italijanskih napadih zadnjih dni, je nastal v večjih bojih pri Bovcu in Tolminu odmor. Pri Plaveh je napadla naša artile-rija s svojim ognjem sovražnika ter ga pregnala na več kilometrov širokem delu fronte. Bežeči Italijani so imeli velike izgube. Na tirolski fronti smo odbili poskuse slabejših sovražnih oddelkov, napasti našo pozicijo pri obmejnem mostu v dolini Popenna, južno od Schluderbacha in v ozemlju Tonale. Sploh pa vlada na jugo - zapadni fronti mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pj. H 6 f e r, fml. * • BOJ MED LETALCI PRI .1 VIDMU. Dunaj, 14. septembra. Iz vojno-poročevalskega stana: Pri Vidmu so napadli en avstro - ogrski zrakoplov trije italijanski zrakoplovi in zraven tega so obrambni topovi izstrelili nanj 600 strelov, vendar pa se je vrnil nepoškodovan, dočim se je moral neki sovražni zrakoplov spustiti na tla v naglem letu, očividno, ker ga je zadel kak strel našega letalca. Vršič. Dunaj, 14. septembra. Iz vojno-porocevalskega stana: Nekateri listi pravijo, da se ne more dobiti na zemljevidu gore Vršič, ki je bila pretekli teden ponovno cilj močnih italijanskih napadov. Nasproti se pojasnjuje, da se nahaja gora Vršič, za katero se vrše boji, v soškem ozemlju, južno - vzhodno od Bovca, med višinama Javorček in Krn, ki sta zaznamovani na vseh dobrih zemljevidih, in je naveden z višino trigo-nometer 1897. KARAKTERISTIKA GORENJE-SOŠKE FRONTE. Boji, ki se odigravajo na naši primorski fronti, segajo v Julijske Alpe. Dolina Žhce, Predel, Koritni-ška in Soška dolina jih dele v dva dela, ki se strneta na Predelskem prelazu. Od Gemone do Kobarida se vleče visoko, skalnato srednje gorovje, težko prehodno, sneg sega globoko dol. Državna meja gre od Pontablja do Žage ob slemenu, katerega najnižji ponori so sedla visoka 1452 metrov, 1195 in 852, nahajajo se na italijanskem ozemlju. Čez prvega vodi stezna pot v Zajezersko dolino, čez drugo sedlo se pride v Sebaško dolino in v Rabelj; čez tretje vodijo težke tovorne poti, s sedla je pešpot v Žago. Čez glavno sleme, vzhodno od ceste Čedad - Robič - Kcbarid-Predel - Trbiž vodijo razen tovorne poti iz Soče v Trento, čez Mojstrovko v Kranjsko goro, samo manjša pota, ki se iztekajo v Savsko dolino. Čez razrastke Julijskih Alp, zapadno od Soče, čez Matajno, se vleče državna meja cb Krminu. Tam se nahaja po vrhu hodno sleme srednjega gorovja Kolovrata s strmimi pobočji proti Soči. Sega od Robiča do Solkana. Južno od Julijskih Alp sta mali kotlini Bovška in Kobariška.Prostor-nejša je v sredi 200 metrov visoka kotlina Tolminska, ki obsega več večjih krajev in ki je z notranjščino dežele zvezana po dveh cestah in eni železnici. Soča, ki teče tako blizu meje, ima posebno važnost, ker tvori veliko oviro vsled kakovosti doline in vodnih mas. Nedostopni bregovi, mestoma deroča hitrost gramoz, ki ga vali s seboj, onemogočil jejo vožnjo po njej. Tako je sploh do Gorice. Iz tega je razvidno gorko prizadevanje Italijanov za zavzetje mostišč pri Tolminu in Gorici. Vse ozemlje ima ekscesiven klima z velikimi razlikami v temperaturi med dnevom in nočjo, goro in dolino. Odtod stalne pritožbe naših sovražnikov glede prelahke oprave. Po veličastni okolici izvirka Soče je prva pomembnejša in lepša pokrajina v Tolminski kotlini. Najkras-nejše točke pokrajine so ob južnem robu pri Sveti Luciji, tam, kjer se Idrijca steka v Sočo. Rastlinstvo južne bujnosti krasi bregove bližajočih se rek. Pri Tolminu se izteka več gorskih poti. V gorenji Soški dolini se dviga razgledišče te pokrajine, 2245 metrov visoki Krn s prekrasnim oogledom na armado vrhov Julijskih in Benečanskih Alp. Ofenziva na tirolski in koroški meji ustavljena. Ženeva, 14. septembra. Poročevalec pariškega »Matina« piše: »Poveljstvo na italijanski fronti izdaja že odredbe, no katerih se ustavlja ofenziva na Tirolskem in Koroškem. Zato pa fcočeSo delovati toliko bolj na soški fronti. * » ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. septembra. Iz vojno-poročevalskega stana: 11. septembra: V zoni Re di Ca-stello v dolini Camonica in v gorenjem Tiarno in v dolini Ledro imamo beležiti male uspehe naših poizvedovalnih čet. Male sovražne oddelke, ki so se bližali našim žičnim zaprekam ponoči na Monte Maronia na višinski planoti, severo - zapadno od Arsiera, z jasnim namenom, da jih razderejo, smo izsledili in zapodili nazaj. Druge sovražne sile so poskusile gozd na trdnem pobočju Monte Piano (Val di Rienz) zažgati, da bi uničile naše pozicije, ali bile so vržene nazaj. Za nas ugodni spopadi so se izvršili na prelazu Sentinella in v dolini Visdende (Peralba). V sektorju tolminskem se je posrečilo enemu naših oddelkov, polastiti se s silovitim napadom enega odseka strelskih jarkov na hribu Sveta Marija (to je Mengorje, opazka uredn.). Ali ta oddelek se je moral vrniti v svoja lastna bližnja kritja vsled Iju-tega sovražnega artilerijskega ognja in vsled bomb z vdušljivim plinom in tekočim ognjem. Kriva italijanska poročila. Dunaj, 14, septembra. Iz vojno-poročevalskega stana: Poročilo ita- lijanskega generalnega štaba z dne 9. septembra poroča: V bovški kotlini je prisilila naša artiljerija neko sovražno kolono, ki je poskusila s Predela dol nas ustaviti, da se je umaknila nazaj. Neka druga kolona, ki je severo - vzhodno od Predel-skega prelaza stopala proti Predelu, je bila razbita in razpršena. Kar se tiče prve kolone, je poročilo povsem izmišljeno. Glede druge kolone je priobčena debela neresnica. Dne 7. septembra je imel neki bataljon vojaško vajo v dolini Margartskega potoka in ko je stopal proti Predelu, je opazoval približno en in pol kiiometra pred seboj več oblakov izstreljenih šrapnelov v precejšnji višini. Pozneje se je videlo nekaj takih oblakov tudi nad vrhom Predela in južno od njega. Je že mogoče, da so bili šrapnelski izstrelki namenjeni bataljonu, ali dosegli niso niti okolice bataljona na maršu, ne pa, da bi bili bataljon »odbili in razpršili«. Italijanski prestolonaslednik na fronti. Ženevska »Suisse« poroča 1*2 Rima, da se vozi italijanski prestolonaslednik v avtomobilu ob frontnih vrstah. Prestolonaslednik Humbert ima sedaj 11 let. Vojvoda Avarna v glavnem stanu. Preko Lugana poročajo, da je prejšnji italijanski poslanik na Dunaju, vojvoda d' Avarna, dospel dne 12. septembra v glavni stan. kjer je imel dolge pogovore s kraljem in Cadorno; o namenu teh pogovorov ne ve italijansko časopisje ničesar povedati. Cadorna se ne počuti prav dobro. »Unione« v Milanu poroča, da se Cadorna v zadnjem času ne počuti prav dobro. Švicarski listi vidijo v tem poročilu, ki ga je dopustila cenzura, previdno pripravo za možnost spremembe v italijanskem vojnem vodstvu. Dogovor Joffreja s Cadorno. Iz Basi a poročajo: »Corriere della sera« je izvedel glede obiska Joffreja v italijanskem glavnem stanu, da se je Joffre sporazumel s Cadorno za skupno delovanje za slučaj, da bi začeli Nemci premikati svoje čete z vzhoda kamorkoli si bodi. Nevtralisti in pristaši Gioiiitija še žive. Nevtralisti se zopet gibljejo. Oglašajo se tudi pristaši Giolittija. To spričujeta dva članka v- listih »Popolo d* ltalia« in »Idea na-zionale,«. »Popolo d' ltalia« piše o neki novi zaroti pristašev Giolittijevih in se huduje nad političnimi sovražniki vojujoče se Italije. List vprašuje: Ali hočete vedeti najglavnejše argumente teh mož? Ti so: draginja živil, ruski umik, počasno napredovanje naših operacij, nemoč naše mornarice in ironija. Po štirih mesecih vojne še z daleka nismo tam, kjer bi bili, ako bi bili ostali nevtralni. List potem zabavlja na Giolittija in njegove pristaše. Iz divje pisave je razviden strah vseh onih, ki se nauhoma boje, da pride v kratkem na dan njihovo izdajstvo. »Popolo d' ltalia« dostavlja, da tak mož kakor Giolitti, katerega se je zmerjalo po celi Italiji, ne more priti nikdar več na površje. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Nuova Antologia« opozarja, da pri mesečnih stroških 500 milijonov lir za vojno bo znašal državni dolg koncem leta šest miljard, kriti sta dosedaj samo dve miljardi. »Avanti« konstatira, da je bilo v zadnjem polletju uvoženega premoga L250.000 ton manj nego v prejšnjem letu. V vojaškem lazaretu v Milanu je ranil neki bolni vojak vojaškega zdravnika stotnika Kazimira Doni-celiija z britvijo in ga težko poškodoval na vratu. »Messaggero« poroča, da se razdeljujejo nekaj dni sem v Rimu manifesti v francoskem jeziku, v katerih se poživlja meščanstvo k agitaciji za mir. Kapitane nemških zaplenjenih ladij, ki se nahajajo v Kataniji, so iz-gnaliuz Italije. »Avanti,« našteva imena raznih intervencijonistov, dolga vrsta jih je. ki so svoj čas strahovito agitirali za vojno, sedaj pa sede lepo doma. Iz Fiorence poročajo, da so zaprli zopet 15 oseb, ki so zapletene v škandal pri dobavi čevljev za armado; čevlje so dajali s podplati iz papirja. LEST Btefnitaii skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) Ko je bil odvetnik Feliks iz svojega stanovanja odpeljan v bolnišnico, je doktor Macleod v njegovem stanovanju pozabil svoje instrumente. Vrnivši se iz bolnišnice, je šel iskat svoje stvari. Pred hišo, v kateri je bilo Feliksovo stanovanje, je bila zbrana večja množica ljudi in tudi po stopnicah je bilo nekaj oseb, policijski stražnik pa je stal na vratih Feliksovega stanovanja. Malo tre-notkov poprej je bil prišel policijski nadzornik in si je s policijsko pozornostjo ogledoval posamične sobe in pohištvo. Zdravnik dr. Macleod in policijski nadzornik sta se poznala že dlje časa in se kot znanca prijateljsko pozdravila. »Ali je kaj upanja, da ostane Feliks živ?« je vprašal policijski nadzornik. »Ne! Feliks je namreč že tako popolnoma mrtev, kakor le more človek mrtev biti,« je odgovoril zdravnik. j »Kaj menite, kaj je vzrok, da je tako nagloma umrl?« »Sodim, da je zaužil preveliko dozo kakega kokain - preparata-« Policijski nadzornik je naglo in ves začuden pogledal zdravniku v obraz. »Kaj to resno mislite?« »Seveda. Mislim, da je skoro gotovo tako. Čemu to vprašujete?« »Ker moram tistega izslediti, ki mu je dal užiti ta preparat.« »Najverjetneje je vendar, da ga je isam vzel.« »Ne! To ni verjetno;j to je izključeno.« »Kako pa to veste?« »Ker ni tod videti niti ene ste-kleničice in nikjer ni sledu kokainu. Tam je kozarec, v katerem je nekaj kapelj vode in skodelica, v kateri je bila najbrže juha. Kar je še teh tekočin, jih bom seveda dal kemično preiskati, toda - kake steklenice z ostanki narkotične tekočine ni nikjer videti To je dokaz, da mu je kdo drugi dal strup. Če bi ga bil sam vzel, bi morala biti steklenica še tu.« »Morda je služkinjo ali pisarja kam poslal s kakim naročilom in je dotična oseba vzela steklenico seboj*« »To je pač mogoče. Saj sem hotel le reči, da je treba vse natančno j preiskati in dognati, kaj se je zgodilo.« Med tem pogovorom je prišlo nekaj moških in žensk do vrat one sobe, kjer sta se mudila policijski nadzornik in pisar. »Ali je kdo izmed vas pisar pri odvetniku Feliksu?« je vprašal policijski nadzornik. »Ne,« je odgovoril tenek glas. Policijski nadzornik se je naglo ozrl .po ljudeh, stoječih pri vratih in zagledal kakih štirinajst let starega dečka, ki je precej drzno silil v ospredje. »Kaj pa ti veš?« je osorno vprašal policijski nadzornik. »To že. kar ste vprašali in na kar sem Vam odgovoril,« je rekel deček z glasom užaljenega človeka. »Jaz sem pisar v sosednji odvetniški pisarni, pri gospodih Touchpennvji: in Diggsu in poznam pisarja, ki sta bila pri odvetniku Feliksu. Nobenega njiju ni tu.« »Ali veš, kje stanujeta?« »Ne.« »Kdaj sta odšla?,« »Lardv Dardv dan . . .« »Govori spodobno!« »Dan O' Leary je odpotoval na dopust.« »In kdo je drugi pisar?« »Mathevv Fane. Ta je še v Londonu. Bil je popoldne nekaj časa v pisarni, pa je odšel nekako ob peti uri popoldne, kakor je sploh njegova navada.« »Ali je to tista ura, ob kateri se navadno zapirajo odvetniške pisarne?« je vprašal policijski nadzornik in je pogledal dečka .tako nezaupno, kakor bi vedel, da ne pripoveduje resnice. »V mesecu septembru se navadno zapirajo odvetniške pisarne ob petih popoldne.« »Nekako ob polštirih je bila neka dama tu,« je nadaljeval deček. »Kako pa to veš?« je začuden vprašal policijski nadzornik. »Ti boš še posebno zaslišan, zato govori že zdaj resnico.« »Če pustite odpreti pisarno odvetnika Touchpennvja, pa Vam bom pokazal, kako to vem.« Deček je pokazal na suho žensko, češ, ta snaži pisarno in ima ključ. Policijski nadzornik je ukaza ženski, naj odpre pisarno. Bila je to izredno majhna sobica, v kateri je stal samo pisalni pult. Zid, ki je sobo ločil od hodnika, je bil na zgornjem delu iz pobeljenega stekla. Mali pisar pa je bil nekaj okna odpraskal, tako da je s svojega sedeža lahko vsakega videl, kdor je prišel na hodnik, ne da bi dotičnik slutil, da ga kdo opazuje. »Tod sem videl tisto damo,« je rekel deček ponosno. »Za danes sem opravil,« je reke! policijski nadzornik, ko je bil vse ogledal. »Ti, dečko, pridi jutri zjutraj ob pol desetih sem. A kako se pa pišeš?« »Atkins. gospod nadzornik, Edvard Leopold Atkins.« »Prav! Torej Edvard Leopold Atkins. Povej policijskemu stražniku svoje stanovanje in pazi, da boš jutri zjutraj točno ob pol desetih tu.« Mali Atkins se je čutil važnega, ker je imel tako dolg in pomemben pogovor s policijskim nadzornikom in zavedal se je, da je pridobil v celi ulici na ugledu ter da ga zlasti zavidajo vsi pisarji njegove starosti. Naslednji dan je bil Edvard Leopold Atkins ob določeni uri na svojem mestu in je na stopnicah pozdravil policijskega nadzornika. »A, ti si že tu,« je slabovoljno godrnjal policijski nadzornik Clarke. ki vobče ni maral dečkov in posebno ne tako navihanih dečkov, kakršen je bil Edvard Leopold Atens. »Včeraj te nisem utegnil natančneje izpraševati, ker sem imel še druge važne posle. Danes mi pa podrobno povej, kdo je šel včeraj k umrlemu odvetniku in kaj si vse zapazil. Torej, starejši pisar, si včeraj rekel, je zapustil Pisarno ob petih popoldne?« Odkrivajo se v Italiji Skandali pri dobavah raznih predmetov za armado kar po vrsti. Poleg aretacij y Florenci je bilo aretiranih 5 oseb V Faenzi in tri v Milanu, vse, ker so Sleparile pri vojaških dobavah. Pomnoženje italijanskega papirnatega denarja. Olede na izdajo 300 milijonov novih banknot in blagajničnih listkov, s čimer seže izdaja papirnatega denarja za tri miljarde nad normalno višino, svetuje »Corriere della sera« trajno, naj se najame v inozemstvu raje večje posojilo, pri čemer pridejo ▼ poštev poleg Angleške zlasti Zedi-njene ameriške države. VOJNA S TURČIJO. »Tribuna« je priobčila članek »Obe vojni«, v katerem skuša pobijati napoved vojne Turčiji. >Tribu-na« hoče pokazati predvsem, da vojna s Turčijo v narodu ni zadela na odobravanje, da vsa odgovornost za to vojno pripade vladi in vlada bo mogla opravičiti to vojno napoved samo takrat, ako ji fcodo zagotovljene vsled te vojne velike prednosti, velik dobiček in izdatne kompenzacije. — Nekateri ta članek ostro napadajo. »Lokalanzeiger« v Berlinu poroča iz Rima, da je ministrski svet v odločni obliki odklonil predlog, da bi se udeležila Italija velike vojne akcije v Dardanelah. RUSI OB STRIPI ODBITI. NOVI UUTI BOJI V VOLINUI. USPEHI NA LITAVSKEM. Dunaj, 14. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Položaj v vzhodnji Galiciji je ne-izpremenjen. Sovražnik je napadel danes zjutraj našo fronto ob Stripi, pa je bil odbit. Tudi v Voliniji so Rusi pripeljali nove čete ter prešli na številnih točkah k napadu. Medtem ko boji pri Novem Aleksinjevu še trajajo, smo vrgli sovražnika pri Dubnu ob odseku Dubiela povsodi z velikimi izgubami nazaj. Naše, na Litavskem se boreče vojne sile, so pri zasledovanju sovražnika prekoračile nižino Grivde. južno od Slonima. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H o f e r. fml. PRODIRANJE HINDENBURGOVE ARMADE MED DVINO IN VILI-JO. BOMBE NA LIDO. Berolin, 14. septembra. (Kor. u.) WoIifov urad poroča: Veliki glavni stan dne 14. septembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. Na fronti med Dvino in Vilijo, severo - zapadno od Vilne, prodiramo med boji naprej. Vjeli smo 5200 sovražnikov ter vplenili 1 top, 17 municijskih voz, 13 strojnih pušk in mnogo prtljage. Tudi vzhodno od Olite napreduje naš napad. V loku, ki ga tvori Njemen, severo - vzhodno od Grod-na, smo dospeli pri zasledovanju na pol pota do Lide. Dalje proti jugu se bližamo odseku Ščare. Ponoči smo obmetavali kolodvor Lida z bombami. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Zasledovanje proti Ščari se ie nadaljevalo. Sovražna zadnja kritja smo porazili. Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena. Tudi tu ni mogel sovražnik zasledovanja ustaviti. Vjeli smo nekaj sto neprijateljev. »Da! A, tu prihaja an ga lahko sami vprašate.« Mathe\v Fane je res ravno v tem trenotku prisopihal po stopnicah. V rokah je držal časopis in bil je tako prepaden, da se je še Edvard Leopold Atkins začudil. »Vam je Fane ime, kaj ne?« je vprašal policijski nadzornik, ko je stari pisar prišel do vrha stopnic. »Kaj se je tu včeraj zgodilo, Vam je najbrž že znano.« »Pravkar sem čital poročilo,« je dejal Fane in je pokazal na časopis, ki ga je držal v roki. »Gredoč po cesti, sem videl na deski pred uredništvom »Telegrafa« napis »Skrivnostna smrt znanega odvetnika«, pa sem si kupil list. To se mi pač ni sanjalo, da je moj lastni principal na-gloma in skrivnostno umrl. Stvar je prišla tako nepričakovano, da sem presenečenja skoro omedlel.« »To Vam rad verjamem,« je dejal policijski nadzornik. »Kdaj ste pa odvetnika Feliksa zadnjič videli?« »Včeraj popoldne še, nekako ob pol štirih. Prišel je v pisarno in me je poslal z nekim poročilom v osrednje mesto.« »Dobro! Vse to boste morali seveda še povedati pri zaslišanju. Zdaj mi povejte, kje je Vaše stanovanje, da Vam pošljejo pozivnico.« (Dalje prihodnjič.) Jugovzhodno bojišče. Položaj pri nemških četah je ne-izpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. * NAPAD NEMŠKIH HIDROPLANOV V ZALIVU RIGE. Berolin, 14. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Dne 12. septembra so izvršili nemški hidroplani napad na ruske pomorske bojne sile v zalivu Rige ter na Rigo-Dunamiinde. Eden hidroplan je zapazil pred zalivom sovražno ladjo, ki služi hl-droplanom za oporišče, ter jo je uspešno bombardiral. Opazili smo, da je ena bomba zažgala. Neko drugo letalo je z bombami napadlo torped-nega rušilca ter ga enkrat zadelo. Tretje letalo je zapazilo v anensber-Škem zalivu ladjo za hidroplane ter jo dvakrat zadelo. Četrtemu letalu, ki se je moralo pri Zerelu boriti z dvema sovražnima aeroplanoma, se ie posrečilo se približati nekemu rušilcu ter ga zadeti. Peti hidroplan je zadel pred Vin-davo na dva pod vodo se nahajajoča M-čolna ter je vrgel na nju dve bombi. Učinek nI bilo mogoče konstatirati. Zadnje letalo je šestkrat zadelo delavnice in stavbišča ladjedelnice Miihlgraben v Diinamunde, kjer se gradi torpedovke za rusko mornarico. Eno letalo je srečalo v zalivu Rige neko rusko jadrnico. Ladja je bila potopljena, posadka se je rešila. Šef mornariškega generalnega štaba. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. »Kolnische Zeitung« piše, da se položaj v vzhodni Galiciji pojasnjuje. Cilj ruskih operacij, prebiti fronto in s tem vplivati na napredovanje zdru-1 ženih armad v Voliniju, je popolnoma ponesrečil, kajti na volinjski fronti se boji dosledno dobro razvijajo. »Lokalanzeiger« poudarja predvsem, kako odkritosrčno je avstrijsko uradno poročilo javilo premestitev avstrijske fronte na Strvpo. Rusom je iz lahko umljivih političnih nagibov ležeče na tem, da bi svoje, v trdnjavskem trikotu potrebnejše sile, osredotočili na to strategično manj važno točko, toda vodstvo združenih armad ni imelo vzroka, da bi svoje na severu uspešno delujoče sile v trenotku največjega napora premestilo na drug kraj samo za to, da bi se preprečil nekrvav umik na razmeroma nepomembnem ozemlju. V sedanjem stadiju neprestanega zasledovanja sovražnika je bilo največje važnosti, da se ni plačala z nepotrebnimi žrtvami ohranitev prostora, ki se bo vsled dogodkov v soseščini naravnim potom zopet pridobil. Napori Rusov ob Seretu niso imeli tega uspeha, ki so ga Rusi pričakovali, da bi namreč preprečili prodiranje združenih armad v trdnjavski trikot. Iz Curiha javljajo: Po odhodu na San prve ruske armade, namenjene pred Dardanele, sredi junija, in ki ji je poveljeval general Ešen-burg, so Rusi pripravili v Odesi drugo armado, broječo 9 do 11 divizij, ki naj bi šla pred Dardanele. Zdaj so te divizije odposlane na obrambo Be-sarabije. Zapovednik jkn je general Renenkampf. Bombe na Lublin. Jerakovski »Czas« posnema iz varšavskih listov, da je pred nekaj dnevi priplul nad Lublin ruski aeroplan in vrgel v mesto 13 bomb. Več bomb je padlo na travnike. Vsled obstreljevanja je aeroplan odšel proti vzhodu. General Russkij o vojnem položaju. Berolinski »Tageblatt« javlja: Poročevalec »Tempsa« je govoril z generalom Russkim. General upa, da bo Nemcem nemogoče zavojevati Petrograd, ker se položaj Rusov glede dovajanja artiljerije, municije, pušk in novih čet počasi a zanesljivo zboljšuje. Tudi je ozemlje med sedanjo fronto in Petrogradom jako težavno. Rusija zopet lahko diha in bo po poteku zime nastopila z novo armado. Nikolaj Nikoiajevič. Nemški listi poročajo, da sta general Ruskij m vojni minister Poliva-nov provzročila odstranitev velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča od vrhovnega poveljstva armade. Nikolaj Nikoiajevič se je nameraval z armado umakniti za Minsk, a Polivanov se je tem uprl. Veliki knez ni sam odstopil Odločilno je bilo, kar se je zgodilo v dumi. Predsednik Rodzjan-ko, ki je prijatelj vojnega ministra, je ustanovil večino, ki zna postati odločilna za rusko politiko. Ta večina je zahtevala, naj odstopi Nikolaj Nikoiajevič. Opiraje se na to, je Polivanov pri carju dosegel, da je bil Nikolaj Nikoiajevič odstranjen. Angleži o Rusih. »Berliner Tageblatt« javlja iz Kodanja: Polkovnik Repingtow tolaži v »Times« angleško javnost, češ, da so Nemci na Ruskem sedaj v takem položaju, kakor je bil Napoleon. Prišli so do mrtve točke. Ruska armada ni več v nevarnosti, da bi jo Nemci obšli ali obkolili. Rusi imajo sklenjeno linijo in so vse za seboj opustošili. Z zaupanjem čakajo na zimo, ker Nemci, kakor se kaže, ne morejo naprej. O miru nočejo Rusi ničesar slišati. Pozimi ne bodo mogli Nemci držati svoje fronte s slabejši-mi četami. * RUSKO URADNO POROČILO. Ruski generalni štab poroča 11. septembra: Eden sovražni Zep-pelin je priplaval 10. septembra nad Baltiški port, kamor je vrgel par bomb. Naši hidroplani so bombardirali nemške ladje v pristanišču Vin-dava. V okolici Rige in Fridrihštata nobenih resnih bojev. V okolici Ja-kobštata smo odbili 10. septembra zvečer vrsto nemških napadov. V okolici Dvinska pri železniški postaji Ponamunek je sestrelila naša artiljerija nemški aeroplan, ki je bombardiral lazaretni vlak. Med Sv jen to in Vili jo je pričel sovražnik 10. septembra energično ofenzivo z znatnimi silami v okolici vzhodno od Vilkomira. Sovražnik prodira na cesti proti Dvinsku ter napada posebno južno od te ceste s pomočjo močne poljske in trdnjavske artiljerije. Istočasno prodirajo znatne sovražne sile v okolici vzhodno od Širvnica v splošni smeri Vilkomir-Svjentsani. Med Vi-lijo in Njemenom se naše pozicije niso izpremenile. Ob dolenjem teku merečanke močno streljanje artiljerije. — Vzhodno od Grodna so Nemci od 10. septembra dopoldne trdovratno napadali fronto Ozeri-Skidel. Te napade smo večkrat z bajonetom odbili. Skidel je bil opetovano v naših pa zopet v sovražnikovih rokah. Končno je ostal proti večeru po sijajnem bajonetnem jurišu naš. Naša ka-valerija marljivo zasleduje sovražnika s pomočjo pehote, ki je pregnala Nemce iz strelskih jarkov južno od Skidla. Na fronti južno od Njemena se je vršil ob reki Zelvijanki v bližini Pjeskov in Želve trdovraten boj. Pri Pjeskih je naša artiljerija popolnoma uničila neko sovražno baterijo. Nato smo nekaj sovražnih napadov z lahkoto ustavili. Pri Želvi se nam je 10. septembra posrečilo ustaviti opetovane nemške napade, navzlic temu, da se je sovražnik posluževal dušečih plinov. Obdržali smo svoje postojanke na desnem bregu Zelvijanke, ki smo ga popolnoma očistili od sovražnika. Proti Rozani je poskusil sovražnik na državni cesti v Slonim naše čete trikrat napasti, vendar pa ni imel navzlic močni artiljerijski pripravi nikakega uspeha. Dalje proti jugu do Pripjeta so se vršili le boji med prednjimi stražami. V okolici Rovna so se naše čete 10. septembra umaknile pred sovražnikom, ki je prodiral na Derazno. V smeri na Kremenjec so pričeli Avstrijci zopet napadati na obeh bregovih gorenje-ga Gorina blizu gališke meje. Istočasno smo sovražnika na desnem bregu uspešno zadržali, akoravno se je posluževal dušečih granat. Naš ogenj je popolnoma razbil več avstrijskih oddelkov. V okolici Tarno-pola smo prodirali 10. septembra zjutraj ter štrli trdoglavi odpor sovražnika. Kakor pripovedujejo vjet-niki, je 6. lovski bataljon, ki je bil ravno sestavljen, popolnoma uničen. Ker se sovražnik ni mogel upirati, je zbežal. Vjeli smo 39 častnikov in 2500 mož ter ugrabili 16 strojnih pušk. Ena kompanija strojnih pušk na avtomobilih je naše čete živahno podpirala. Sovražnik se je umaknil v smeri na Dnjestr. V okolici južno od Tarnopola se zopet vršijo trdovratni boji. Tam srno odbili vrsto ljutih napadov. Ob dolenjem teku Sereta se naše prodiranje uspešno razvija v okolici trga Tlusk in ob iz-licu Sereta navzlic ljutemu artiljerii- skemu ognju. Sovražnika smo iz Tlu-ska pregnali ter vjeli 13 častnikov in 800 vojakov. V Črnem morju so se pojavili, kakor se javlja, sovražni podmorski čolni. Odposlali smo torpedovke in hidroplane, da jih zasledujejo. Avstrijci in Nemci poskušajo s tem, da skakajo z ene strani na drugo, izvršiti odločilni udarec. Nemško uradno poročilo z dne 9. septembra se obrača proti našemu poročilu z dne 8. septembra, da smo vjeli mnogo sovražnikov in vplenili 30 topov. Veliki generalni štab izjavlja, da se je vedno trudil naslikati vsak dogodek po resnici in brez ten-denčnega barvanja. Pogreški pa sovednomogoči. Odločno kon-štatujemo naš uspeh pri Tarnopolu in Trembowli. Glede plena pa mora generalni štab odložiti definitivni odgovor, dokler ne dobi natačnih poročil. (Ta polemična opazka ruskega uradnega poročila govori res cele knjige...) Ruske vesti. »Lokalanzeiger« javlja: Car je podpisal ukaz, da se skliče drugi poziv državne hrambe, ki še ni služil. Poklicani morajo biti v treh dneh pr*-pravljeni za odhod. »Reč« javlja, da se je v petek začelo izpraznjevanje Kijeva. »Naprzod« poroča, da so nemški letalci metali bombe na Minsk; bombe so poškodovale železnico in ubile več oseb. Iz Kodanja javljajo, da je Petrograd sedaj zvečer vedno teman. V pristanu in na bližnjih višavah so postavljeni težki topovi. ZAPADNO BOJIŠČE. NAPADI FRANCOSKIH LETALCEV NA NEMŠKA MESTA. Berolin, 14. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 14. septembra. Zapadno bojišče. Med deloma zelo živahno delavnostjo artiljerije je potekel dan sicer brez bistvenih dogodkov. Slaboten francoski sunek na hišo ob jezu pri Satigneulu, severo - zapadno od Rheimsa, smo odbili. Na Trier, Morchingen Chateau-Salins in Donau - Eschingen so sovražni letalci metali bombe. Pri Donau - Eschingenu so obstreljevali s strojno puško neki osebni vlak. Nekaj oseb je ubitih, oziroma ranjenih. Iz brodovja, ki se je pojavilo nad Trierom, smo pri Lounneringu, jugozapadno od Fentscha, sestrelili eno letalo. Vrhovno armadno vodstvo. NAPAD NEMŠKE*GA AEROPLANA NA KENT. London, 13. septembra. (K. ur.) Reuter. Neko sovražno letalo je priplulo včeraj opoldne na obrežje Kent ter je vrglo par bomb. Ena hiša je težko poškodovana, 4 osebe so ranjene. Dva mornariška aeroplana sta letalo preganjala. Splošna vojaška dolžnost na Angleškem. Preko Rotterdama poročajo rz Londona: V angleškem kabinetu je prišlo glede vojaške dolžnosti do kompromisa. Vlada bo zahtevala od parlamenta pooblastilo, da pokliče 20% vseh, za vojaško službo sposobnih angleških državljanov pod orožje. Norveški protest. Kristijanija, 14. septembra. Reu-terjev biro. Glasom brzojavnega poročila voditelja parnika »Bessheim« je bria ta ladja dve in pol angleški milji jugovzhodno Ballast-skalovja od nemškega podmorskega čolna ustavljena. Neki angleški državljan je bil spravljen na nemški podmorski čoln. Norveška vlada namerava zaradi tega pri nemški vladi protestirati. Intervencijonisti na Japonskem. Iz Bazileje javljajo: Po poročilih ruskih listov iz Tokia, razvija inter-vencijonistična propaganda na Japonskem živahno delovanje. Japonski intervencijonisti prirejajo demonstracije in manifestacije ter zahtevajo, da se odpošlje ekspedicijska armada na evropska bojišča. Boj za Carigrad. Turške priprave na Galipoliju. Berlinska »Tagliche Rundschau« poroča: Turki so odločeni, preprečiti vsak nadaljni izkrcevalni poskus zaveznikov na Galipoliju. V to svrho so postavili od Bulaira do zaliva Ešelmar baterije ter podminirali vse ceste, ki drže iz mesta Galipolija čez Burgas proti jugu« Pred oHtvijo na Balkanu. Nova balkanska misija bivšega francoskega ministra Cruppija. »Echo de Bulgarie« javlja: Bivši francoski minister Cruppi je prispel v novi misiji iz Bukarešte v Sofijo, odkoder potuje v Niš in nato v Atene. Iz Niša se napoti Cruppi v spremstvu ministrskega predsednika Pasiča tudi v Kragujevac k prestolonasledniku Aleksandru. Kakor se zatrjuje, ima Cruppi nalogo, izposlo-vati pri srbski vladi še večje koncesije za Bolgarijo. Turško - bolgarski sporazum. Iz Sofije poročajo: Turki so že pričeli izpraznjevati ozemlje, ki so ga prepustili Bolgariji. Slovesna izročitev tega ozemlja se bo vršila dne 19. septembra, na dan bolgarskega narodnega praznika. Bolgarija, Srbija in Grška. Bolgarski vladni list »Narodna Pravda« je ostro nastopil proti Srbiji in Grški in pravi, da je bolgarska vlada odločena, za vsako ceno uresničiti bolgarske narodne ideale. Bolgarska demarša v Bukarešti in v Atenah. Iz Bukarešte se poroča: Bolgarski poslanik je prosil romunsko vlado za pojasnilo, kaj da pomeni gibanje romunskih čet ob bolgarski meji. Enako demaršo je izvršil bolgarski poslanik pri grški vladi. Romunsko-bolgarska pogajanja. Sofija, 14. septembra. Romunski poslanik je imel v soboto dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Radoslavovom. Konferenca je veljala pogajanjem o Dobrudži, katero naj vrne Romunija Bolgariji. Romunija odklanja sporazum z Bolgarijo. »Lokalanzeiger« javlja iz Sofije: Ministrski predsednik Radoslavov se je izjavil o bolgarsko-romunskih od-nošajih tako-Ie: »Romunska vlada dolži bolgarski kabinet, da se ni nikdar hotel sporazumeti z Romunijo. To ni res. Nekega dne sem poklical romunskega poslanika k sebi ter ga povabil, da naj prične pogajanja v svrho romunsko-bolgarskega sporazuma. Romunski poslanik je to odklonil, češ, da nima nikakih instruk-cij. Iz tega je razvidno, da se Romunija ni želela z nami sporazumeti. Četverozveza se tudi na Romunije ne zanaša. Pariški »Temps« poudarja, de bi bilo napačno, se zanašati na brezpogojno podporo romunskega kabineta. Romunija napram Srbiji nikakor ni definitivno in določno obvezana, akoravno bi uničenje Srbije nasprotovalo njenim interesom. Bu-kareška vlada ne smatra, da je že prišel trenotek, ko se je treba z balkanskim vprašanjem intenzivno pečati. Notranje grško posojilo. Iz Budimpešte javljajo: Ker Grška v ententnih državah ni mogla dobiti kredita, bo najela v pokritje nujnih potrebščin notranje posojilo približno sto milijonov frankov. Nezaupanje proti Grški narašča in Angleži kontrolirajo posebno ostro izvoz iz Solima, da bi preprečili dobave grških trgovcev za centralne države. Odpoklicanje grških častnikov. Londonski Reuter javlja: Grške vojno ministerstvo je pozvalo vse častnike grške armade in mornarice, ki se nahajajo pri raznih odposlanstvih v inozemstvu, domov. Srbija In Avstrija. »Neue Freie Presse« javlja po turinski »Štampi«: Generalni tajnik v srbskem zunanjem ministrstvu je izjavil: »Srbija ne bo nikdar sklenila separatnega miru z Avstrijo. Balkan mora biti osvobojen. Srbija se bori za svobodo Balkana ter je bila pripravljena, dati Bolgariji velike koncesije, hotela je le, da bi se te koncesije šele po vojni aktivirale. Obstoja še upanje, da bo Bolgarija razumela srbsko stališče.« Pismo ruskega carja srbskemu kralju. »Echo de Bulgarie« javlja: Ruski car je poslal kralju Petru lastnoročno pismo, v katerem razpravlja o srbsko - grškem vprašanju. — To pismo je odgovor na dopis kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra. Demisija srbskega vojnega ministra. Iz Sofije poročajo: Srbski vojni minister general Bojović namerava demisijonirati. Med njim in prestolonaslednikom Alepsandrom sc izbruhnile diference. Kot naslednik pride v poštev polkovnik Vasic. Homatije v Albaniji. Italijanski listi poročajo: Esad-paša pripravlja večje operacije yjs** 530628 verni Albaniji. Udariti hoče na Miri-dite ter jih pou, krmiti. Pregnal je tudi Crnogorce iz Lješa ter namerava očividno etablirati samovlado v Albaniji. Esadpaša razpolaga s topovi in strojnimi puškami (seveda italijanskimi! — Op. ur.) Italijansko časopisje se tudi pritožuje, da je v albanskih krajih, ki so zasedeni od Črnogorcev, jako razvita špijonaža v prilog Avstriji. V Skadru so aretirali tamkajšnjega pristaniškega kapitana Serelija kot posebno sumljivega. Položaj no Grškem V balkanski politiki vojskujočih se držav igra tudi Grška veliko vlogo. Stališče Grške v velikem svetovnem konfliktu je v več kakor enem oziru bistvenega pomena. To stališče si Grška sicer ne more popolnoma svobodno izbirati, kajti vsled svojega položaja je neposredno izpostavljena največjemu pritisku četvero-zveze, ki bi lahko s svojim brodov-jem malo državo naravnost uničila, navzlic temu so se Grki — osobito bivši Gunarisov kabinet — držali do sedaj precej samostojno in se predvsem niso dali izvabiti v intervenci-jonistično strujo. Poživljali so se pač predvsem na dejstvo, da izkazujejo ententi že itak ogromne usluge. Predvsem nudi Grška Srbiji edino primerno zvezo z ostalimi evropejskimi državami: Srbija bi že davno ne bila za noben boj več sposobna, da ji ne dohajajo čez grški Solun ogromne množine orožja, municije in drugega materijala. Solun pa ni Ie za Srbijo neobhodno potrebno uvozno pristanišče, temveč za celi ententi prijazni Balkan in v Solunu si podajajo roko konečno tudi Rusija ter njene zapadne zaveznice. Vse to seveda Grkom ni na škodo — grška trgovina še ni imela nikdar tako lepih časov kakor sedaj. Važno vlogo igra Grška tudi pri dardanelski akciji. Zavezniki so se meni nič tebi nič polastili nekaterih Egejskih otokov, ter jih vporabljajo kot svoja mornariška oporišča in grška vlada to molče trpi, morda ker uvidi, da se tem nasilnostim ne more upreti, morda tudi pod vtisom raznih lepih obljub. Cetverozveza ni pozabila vzbujati v grškem narodu tradicijonalnih helenističnih aspiracij in teženj po obnovitvi bizantinskega imperija. Pred 4 in pol stoletji je poginil zadnji grški bizantinski cesar Konstantin Paleologus na obzidju Carigrada v borbi proti turškemu osvojiteliu Mohamedu II. Kakor prej, tako je ostal tudi vsa poznejša stoletja Carigrad v duši grškega naroda vedno le »ipolis«, »mesto« kat eksohen, o katerega novi slavi je sanjala narodova duša tudi v najžalost-nejŠih časih nacijonalne bede. Grški narod si je ohranil vsled svoje trdne cerkvene organizacije tudi v turških časih krepko notranje življenje, njegova stara kultura in gospodarska sposobnost (»Grk je za sedem Židov«) ste mu pridobili tudi pod polu-mesecem mnogo političnega vpliva in Carigrad ter zapadna maloazijska obal štejeta mnogo stotisoč neodrešenih Grkov. Balkanska vojna je podžgala bizantinske aspiracije Grške in prva nesoglasja med balkanskimi zavezniki je rodila grška bojazen, da snamejo polumesec s Ha-gie Sofije ne Grki, temveč Bolgari. Misel na Carigrad obvladuje tudi da- j nes zopet mnenje grškega naroda in Venizelosu zaupa večina tega naro- i da ravno radi tega, ker si domneva, da se bo njemu posrečilo dobiti Carigrad za — Grško. Ti računi niso niti tako naivni, kakor bi se na prvi pogled zdelo. Grški politiki vedo dobro, da je carigrajsko vprašanje tudi danes jako občutna točka rusko-an-gleškega prijateljstva in da bi zapadne velesile v slučaju zmage akceptirale vsako rešitev carigrajskega vprašanja, ki bi omogočila, da na flagio Sofijo ne pride ruski križ. Ali bi ne biia mala Grška, ki je tudi po svoji narodnosti zelo izolirana država, najboljša čuvarica Dardanel in Carigrada? Pod hipnotičnim vplivom tega vprašanja se vedno znova nahajajo grški politiki in le tako je razumeti, da se navzlic znanim nazorom kralja Konstantina, navzlic mnenju grških vojaških krogov nahaja grška država vedno bolj na strani en-tente. Verjetno je, da se tudi Venizelosu sedaj, ko se je vojaška premoč centralnih držav tako sijajno dokumentirala, ne ljubi zapuščati varnega nevtralnega kotička. Toda zdi se, da se bo moral tudi on bolj določeno izreči. I Dokler ostaja položaj na Balkanu neizpremenjen, se tudi Grški ne bo trebalo odločiti. Toda cetverozveza naznanja, da se nahajamo pred važnimi dogodki. Cetverozveza terja od Bolgarije jasen »da« ali »ne« na svoja vprašanja. Ako odgovori Bolgarija, da noče udariti na Turčijo, dr se noče udeležiti nove balkansk družbe, ki jo snuje ententa, sebi korist, potem lahko nastane polo;! da bo morala odgovoriti Grška . drugo vprašanje, ki se tiče njene zveze s Srbijo. V hipu, ko nastane med Srbijo in Bolgarijo definitivni prelom, ne bo mogla ostati Grška na svojem dosedanjem stališču, temveč bo morala stopiti na eno ali drugo stran. To dela morda Grški velike in razumljive preglavice. S Srbijo jo veže zvezna pogodba, katere casus foederis je ravno spor med Belgra-dom in Sofijo. Od Srbije jo odvrača trezni razum, kajti Venizelos si mora reči, da bi definitivno pridruženje Bolgarije k centralnim državam pomenilo definitivno obvladanje balkanskega polotoka po sovražnikih entente. Grška vlada je sicer nedavno oficijozno izjavila, da smatra zvezo s Srbijo v celem obsegu za obstoječo, toda tudi za Grško bi bil v odločilnem momentu interes države summum jus. Nemčija in Amerika. London, 14. septembra. (Kor. u.) Reuterjev biro javlja iz Novega Jor-ka: Brzojavno poročilo iz Washing-tona pravi, da je nemški poslanik grof Bernstorff. vznemirjen po možnosti, da se pretrgajo diplomatične zveze med Nemčijo in Združenimi državami, prišel tja, da bi se pogovoril z državnim tajnikom Lansingom in ustvaril jasnost. Danes ali jutri bo odločitev. Vlada je že sklenila, na katero pot krene. Položaj je vsled tega težak, ker se Nemčija brani plačati v slučaju »Arabica« odškodnino. To se smatra za prelomitev nemške obljube glede varnosti Amerikancev na morja. Ta točka ne more biti predmet razsodbi kakega razsodišča. Misli se dalje, da bo grof Bernstorff odločno proglasil za neresnično vest nekega novojorškega lista, glasom katerega je rekel, da je vojna neizogibna, če bi se pretrgali diplomatič-ni stiki. Uradni krogi, ki pa za svoje mnenje ne morejo jamčiti, sodijo, da je grof Bernstorff ali kateri njegovih prijateljev spravil rečeno izjavo v liste, da bi državni departement premotil ali preprečil pretrgan je diplo-matičnih stikov. — Po drugem poročilu iz VVashingtona se vlada še ni odločila glede nemškega predloga v zadevi »Arabica«. Uradni krogi dajo umeti, da so tako Združene države kakor Nemčija mnenja, da obsega odločitev o vprašanju odškodnine obenem tudi odločitev o pravilnosti nemškega postopanja. Razpoloženje v Ameriki. Angleški listi morajo priznati, da želi velika večina amerikanskega naroda ohraniti mir za vsako ceno. Tudi vladni krogi priporočajo Wilsonu, da naj privoli v izročitev cele zadeve haškemu razsodišču ter so prepričani, da bo Wilson znova izvoljen za predsednika, ako ohrani Ameriki miT. Potop »Hesperiana«. Wolffov urad poroča, da je skoro izključeno, da bi bil kak nemški podmorski čoln potopil parnik »He-sperian«, češ, da dne 4. septembra v tistem vodovju sploh ni bilo nobenega nemškega podmorskega čolna in je verjetno, da je kaka mina razstrelila ladjo. Ifasa vološRa oprava na Polita. Uprava poljskega ozemlja, ki je zasedeno od naših čet, je organizirana po sledečih načelih: Armadni vrhovni poveljnik je v imenu cesarjevem najvišji reprezen-tant vojaške in civilne oblasti v zasedenem ozemlju. On izvršuje zakonodajno oblast, oziroma po'njegovem izrecnem nalogu generalni gubernator. V splošnem veljajo v zasedenem ozemlju v zmislu haške konvencije stari (ruski) zakoni, v kolikor se ne protivilo važnim in velikim našim interesom. Najvišja izvršujoča upravna in justična oblast je armadno vrhovno poveljstvo, ozir. etapno poveljstvo, katere prvi eksekutivni organ je generalni gubernator. Upravne zadeve vodi generalu, gubernatorju pridelje-ni civilni deželni komisar. Na čelu posameznih okrožij stoje štabni častniki kot okrožni poveljniki. Pri okrožnih poveljstvih poslujejo okrožna sodišča pod vodstvom vojaškega avditorja ter upravne sekcije pod vodstvom civilnih komisarjev. Občine imajo svoje predstojnike in svoja občinska sodišča. V svrho gospodarske eksploatacije osvojenega ozemlja poslujejo pri generalnem gubernatorju gozdna in domenska direkcija ter vojaški mon-tanistični urad. Uprava železnic se nahaja v rokah »zapovedništva c. in kr. armad-ne železnice,« ki je podrejeno vojnemu ministrstvu. To zapovedništvo se nahaja v Radomu. Njemu so podrejene dosedaj proge: Czenstohowo-Kielce, Granica-Kielce, Kielce-Ivan-gorod, Tomaszow - Boinek-Nabrže-zie, Strzemieszvce - Goionog-Dobro-wa, Granica Zabkowice, Roswadow- I Lublin, Ivangorod-Lublin-Holm, Lub-lin-Lubartov, Belzec-Holm. V Kielcah posluje etapno poštno in brzojavno ravnateljstvo za celo okupirano ozemlje. Meje avstrijske generalne gu-bernije napram nemškemu okupacijskemu ozemlju so določene z nemško avstrijsko pogodbo z dne 9. in 10. januarja ter 22. aprila 1915. Generalni gubernator ima svoj sedež v Kielcah. Gubernija obsega dosedaj 27 okrožij. Splošne državljanske pravice uživa prebivalstvo v okupiranem ozemlju le v zmislu ruskega vojnega in izjemnega stanja, v kolikor to ne daje več pravic kakor pa utesnitve v sosednih avstrijskih pokrajinah. Uradni jezik gubernijalnih oblasti je nemški. S poljskimi strankami je občevati poljsko, razglasi se morajo publicirati v obeh jezikih. Občine in občinska sodišča lahko določijo poljski ali nemški jezik kot uradni jezik. V poljskih okrajih je ruščina prepovedana in ž njo tudi cirilica. V ukrajinskih okrajih uživa ukrajinsko (rusinsko) prebivalstvo enake pravice. Tam je dovoljena tudi raba cirilice. Vojaška uprava v okupiranem ozemlju si je napisala za princip najstrožjo pravičnost in nepristranost. S političnimi tendencami in strankami nima ničesar opraviti in ves njen trud je posvečen na eni strani interesom našega vojevanja, na drugi strani pa blagobitju prebivalstva, ki naj spoznava, da so prišle naše armade je oslobodit izpod jarma krivice, nereda in zatiranja. Vesti iz primorci UL Gospoda dr. Otokarja Rybafa iz Trsta je obiskal te dni predsednik tržaškega političnega društva »Edinost« gospod dr. Josip Wilfan na Koroškem. Dr. Rybaf je zdrav in duševno v najboljšem razpoloženju. Tako poroča »Edinost«. Štanjel na Krasu — mnogo križe v je sedaj tam; Štanjel je blizu fronte — slovi radi svoje lepe lege; Štanjel je letovišče Tržačanov; v Štanjelu je bila velika trdnjava v turških časih, štanjelski grad je prostoren, letoviščniki se leto za letom dobro počutijo v njem. Na griču so ostanki trdnjave, razgled z griča di-ven. V Štanjelu je križišče cest v Trst, Vipavo, Gorico, Komen. Lepi izleti za turiste. K Štanjelu spadajo še: Hruševica, Kobdilj, Koboli, Cipi, Lisjaki, Lukovec. Štanjel šteje okoli 1200 prebivalcev. Štanjel je Sv. Danijel, ki je izlil v kratki slovenski Štanjel. Od Gorice je oddaljen 24 ur. Sovodnje. Pri Štandrežu se krene na desno po lepo obdelanem polju proti kraju Sovodnje, 4 kilometre je poti, čez Vipavo vodi most v Rubi je. Postaja južne železnice nosi v napisu spako: Rubbia Savogna. In vendar je Sovodnje Čista slovenska občina. Grad Rubije, last baronov Bianchi, ki imajo naslov »Bianchi, duca di Casalanza«, gleda dol v Vipavo, ki goni mline, grad je krasen, razgled lep, odtod pot na sedaj splošno znani, visoko gori pogozdeni vrh Sv. Mihaela. V občino Sovodnje spadajo tudi Rubije, Gabrije, Peč in VrtoČe. Prebivalstva je okoli 1400. Ob fronti je ta občina in je močno prizadeta po vojni. Sovodnje je oddaljeno od Gorice 8 kilometrov. Vi-va se steka v Sočo, odtod ime »sovodnje«. Zgodovina nam pripoveduje, da je leta 489. pred Kristusom gotski kralj Ditrih premagal pri izlivu Vipave v Sočo Odoakarja. Bovško. Poleg Bovca, katerega smo že opisali, so na Bovškem še občine: C e z s o č a, ki ima okoli 600 prebivalcev. Log, ki šteje okoli 700 ljudi, Soča, okoli 800 prebivalcev, Srpenica s 500 prebivalci, Trenta s 400 in 2 a g a s 700 prebivalci. Log je krasno letovišče, od tam so lepi izleti na Predel, Mangart, iz 2age je najkrajša pot na Stol in Kanin, odkoder je krasen razgled po Italiji. Trenta je skupina raztresenih hiš ob izviru Soče. Od Bovca do cerkve v Trenti je 23 kilometrov. Zlatorogova domačija. Trenta je oddaljena od Gorice 99 kilometrov. — Iz 2age pelje glavna steza v Rezijo. Da je padla granata sredi med zvonika cerkve Sv. Ignacija na Travniku v Gorici, smo poročali včeraj. Ura nad pročeljem cerkve je bila vržena ven. Šrapneli so leteli tam okoli Travnika in na Placuto. Ena oseba je lahko ranjena. Škode na poslopjih niso napravile nobene, razven omenjene na cerkvi. Ljudje so se bili privadili že miru prejšnjih dni, zato so ob času prvih strelov poiskali kar najhitreje varna kritja. To obstreljevanje je bilo v soboto. Kolera na Goriškem. Po uradnem razglasu je bilo v Renčah na Goriškem v času od 8. do 14. avgusta 20 slučajev kolere, 7 oseb je umrlo. Za brezposelne in begunce se je razdelilo od 30. avgusta do 5. septembra 2408 kosil, 2325 večerij, blagovnih nakaznic za 291 K 80 vin., denarnih podpor 3891 K 90 vin., skupno 8303 K 60 vin. (dnevno 1186 kron). Ubožnica je razdelila 37.538 porcij juhe, 10.760 večerij, 36.418 porcij polente in 12.331 kron 76 vin. denarnih podpor. C. kr. navtična šola v Malem Lošinju se letos ne otvori. Dalmatinski deželni odbor, ki se je nahajal dosedaj provizorično v Obrovcu, se je zopet povrnil v Zader. Goriški begunci. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša: Poizveduje se po sledečih osebah: Arbeiterabteilung Nr. 111, vojna poŠta štev. 602, iščejo sledeči možje svoje družine: Anton Pregelj, vas Novali, župnija Krmin, išče svojo ženo Terezijo s 7 otroci; Mihael Gabri j e 1 č i č, Ložice, Anhovo, svojo ženo Rozo s 7 otroci; Josip Bolta r, Gorenje polje, Anhovo, išče svojo ženo s 3 otroci; Štefan Med-v e š č e k, Anhovo, išče ženo s 5 otroci ter očeta in mater. — Anton Gašperut iz Loga št. 78, pošta Breginj, išče svojo družino, sestoje-čo iz žene, Cecilija, in 3 otrok. — Leopold V a 1 e n t i n č i č, uslužben pri državni policiji v Ljubljani, povprašuje po svojem očetu Antonu, ki je bival pred izbruhom vojno z Italijo v Morskem pri Kanalu št. 14 in se je izgubil med begunci v Lipnici. — Ana C i g 1 i č iz btoverjana št. 142 pri Gorici išče dva sinova Vincenca in Vladislava ter hčer Cecilijo z dvema otrokoma; morebitna poročila naj se naslovijo na imenovano, ki stanuje sedaj v Kranju št. 70. — Mihael Š t e r 1 i n k o, Landsturmbe-zirkskommando Nr. 3, Gradec, Le-onhardstrasse Nr. 116, poizveduje po svoji družini, ki je stanovala v Mari-ščini, Nekovo št. 44, občina Ajba na Kanalskem. — Konrad P o s c h, kor-poral 47. pešpolka, Pionierabteilung, 1. Baon, Feldpost 73. išče svojo ženo Marijo Posch Tronkar. — Valentin Š p e h o n j a iz Sedla pri Kobaridu št. 33, išče svojo družino, naslov: V. Š., pošta Hochfizen in Tirol. Dnevne vesti. — Odlikovanje, Srebrno svetinjo I. razreda za hrabrost je dobil c. kr. telefonski poslovodja Alojzij B i a n -z a n i iz Planine pri Rakeku (dragon-ski polk št. 5). — Konvertiranje hipotekarnir terjatev. Izšla je nova cesarska naredba, s katero se podaljša veljavnost zakona z dne 9. julija 1913, drž. zak. št. 135, glede pristojbinskih olajšav pri konvertiranju hipotekar-nih terjatev. — Ušel je iz srbskega vjetništva. Podpisani javljam tem potom svoji družini, sorodnikom, prijateljem in znancem, da sem srečno pobegnil iz srbskega vjetništva in da se sedaj nahajam pri 27. pešpolku, 7. stotniji, Frauenberg, p. Ardning na Zgornjem Štajerskem. — Franc B i r s a, rojen na Brjah, Rihenberk pri Gorici. — Iz politične konceptne službe. Premeščeni so: tajnik deželne vlade Leon vitez Grasselli in dežel-novladni konceptni praktikant dr. Emil S c h o 11 od okrajnega glavarstva v Kranju k deželni vladi v Ljubljani, okrajni komisar dr. Peter Grasselli iz Ljubljane k okraj, glavarstvu v Kranju. — Na češki tehnični visoki šoli v Pragi začno predavanja za šolsko leto 1915/16, kakor druga leta. Redno vpisovanje bo od 5. do 20. oktobra, a dodatno z dovoljenjem rektorja od 20. oktobra do 15. novembra. Po tem zadnjem terminu se mora imeti za vpis posebno dovoljenje od c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk. Kdor želi nadaljnih pojasnil glede študija, vpisovanja ali glede gmotnih razmer, naj se obrne na »Klub slovenskih tehnikov v Pragi«, Praga II., Češka tehnika. — Romunija in cetverozveza, to je poglavje, s katerim se že dlje časa bavi vse časopisje in vsled tega želi marsikdo, da bi se orijentiral o zemljepisnih razmerah te države in njenem sosednem ozemlju. Tej želji ustreza nov, jako lep zemljevid Romunije, izdelan v sedmih barvah, ki je izšel v znani založbi G. Frevtag & Berndt na Dunaju, VIL, in velja s pošto poslan 1 K 30 v. Poleg Romunije predočuje ta zemljevid tudi vse ozemlje do Belgrada, Sofije, Odese, Kolomeje in Miškolca, celo Besara-bijo in ima zaznamovane ceste, železnice in trdnjave. — Umrla le v Ljubljani po težki bolezni gospa Marija Krape ž, soproga kavaraarja in restavraterja g. Krapeža (Narodna kavarna). Bila je zares Itubeznjiva in plemenita gospa, radodarna podpornica narodnih društev ter zvesta naša somišljenica. Bodi je časten spomin! Prizadeti rod-bini naše iskreno sožaljc! — Zdravstveno Stanje v Ljubljani za čas od 5. do 11. septembra 1915. Novorojencev je bilo 11 in 1 mrtvorojenec. Umrlo je 33 oseb, med njimi 13 tujcev in sicer za jetiko 3 (2 tujca), za različnimi boleznimi pa 30. Poleg umrlih zgoraj je bilo priglašenih še 28 vojakov, umrlih za trebušnim legarjem, in 1 vojak za grižo. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za škrlatico 3 (dva otroka-begunca), za tifuzom 204 vojaki, 2 tujca, 8 domačinov (od teh 4 redovnice-strežnice),za grižo 317 vojakov in 1 tujec, za kolero 1 vojak, za difterijo 7 oseb, med njimi 1 tujec. — So že začeli! Komaj je začel divji kostanj dozorevati, pa imajo mestni nasadi že vse polno prijateljev, reete sovražnikov. Po mladih in starih drevesih mladina, posebno dečki, pleza, trese, lomi veje, klati s poleni, palicami in kamenjem kostanj, da je včasih na tleh več vejevja kakor sadu. Sploh delajo paglavci po drevoredih tako kakor da bi bili zasajeni edino v njihov prid in zabavo. Prav, da potrebni pobirajo kostanj in ga prodajo, saj sedaj res pride vsak vinar prav, če ga mladina prav obrne, — češče je pa to tudi pot k razvadi zapravljanja, — a če je dovoljeno kostanj pobirati, ni dovoljeno nasadom, ki stanejo mestno občino lepe denarje, škodo napravljatL Šola sedaj ne more vplivati na to, mesto menda tudi ne bode zaradi teh paglavcev postavilo za vsak kostanj posebnega čuvaja, policijski stražniki itak ne morejo biti povsod, ker imajo dovolj tudi drugega posla — tedaj preostane le dvojno. Prvi so na mestu starši, da pouče svoje otroke, kaj se sme in kaj ne, in pa javno varstvo. Vsak posameznik naj bi storil, kar lahko stori, namreč take škodljivce pognal, pa bi bilo precej pomagano. Sicer bi pa prav nič ne škodovalo, ako bi se škodljivcem, če ne ubogajo z lepo, prav pošteno navilo ure. To bi bilo vsekakor še nai boljše mazilo. Kolera. Dne 13. t. m. je bil konstatiran v Mariboru en slučaj azijatske kolere. Radeckijev veteran je umrl 26. avgusta v Solčavi na Štajerskem. Bil je to Jernej Sušnik, rojen 1835. leta v Gozdu na Kranjskem. Kot 181eten fant je prišel v Solčavo, kjer so ga leta 1855. vzeli k vojakom. Leta 1859. se je udeležil vojne na Laškem, leta 1866. je služil v Ljubljani kot vaditelj novincev pri 7. lovskem bataljonu. Ko so ga odpustili od vojakov, kjer se je Sušnik naučil čitati in brati, se je vrnil v Solčavo, kjer je služil celi Čas le pri Štirih gospodarjih, pri zadnjem nad 34 let. Kino Ideal kaže samo še danes in jutri senzacionelno dramo v treh delih »Smrt v ognju«, - katero lahko smatramo k najboljšim izdelkom Nordisk družbe. Ker veseloigra »Milijonar med roparji« ni došla, se včeraj ni mogla predvajati. Zelo zanimivo je to pot najnovejše »Avstrijsko tedensko vojno poročilo«, ki nam kaže praznovanje cesarjevega rojstnega dne v glavnem stanu. — Tudi veseloigra »Konjsko zdravljenje« je žela plošno pohvalo občinstva. Zatekel se je mlad lovski pes. Dobi se nazaj na Marije Terezije cesti št. 26. Razne stvari. * Obsojen po prekem sodu. Tirolski listi poročajo, da je bil za gradom v Tridentu ustreljen po prekem sodi neki vojak češke narodnosti. * Tri prednice ruskega »Rdečega križa" pri nemški cesarici. Iz Berlina poročajo: Cesarica je sprejela tri prednice ruskega »Rdečega križa", ki imago nalogo obiskati taborišča za ruske vjetnike v Nemčiji. * Kongres socialistov v Bernu. V Bernu se je vršil sestanek socialistov iz vseh vojskujočih se držav in iz nevtralnih. Glavni namen sestanka je bil, priobčiti predloge zadevajoče izjavo o miru. * Vezuv bljuje. „Secolo* javlja iz Neapolja dne 14. t. m.: Vezuv bljuje že štiri dni goste bele oblake dima in pepel, zadnjo noč pa je izbruhnila glavna odprtina lavo. Zdaj izgleda Vezuv, kakor da bi imel ognjeno krono. * Hindenburgov most v Berolin u so slovesno otvorili v soboto. Most se nahaja v smeri Bornholmer-ske ceste in vodi čez tir Stetinske železnice. Ta most tvori konec velike ceste od Plčtzensee do Lichtenberga. Za bodočnost Berlina je ta cesta velike važnosti. * Samomor devetletne deklice. V Eggenbergu pri Gradcu si je končala življenje devetletna deklica hčerka nekega železniškega delavca. Otrok se je bal, da bo kaznovan in je skočil z drugega nadstropja na dvorišče. 5453 "Tiran 4. 211. štev. * Izgube francoske trgovske mornarice. Lyon, 14. septembra. (Kor. urad.) Francoska trgovska mornarica je izgubila vsled vojne dosedaj 13 jadernic, 13 parnikov, 3 ribiške ladje v skupni prostornosti 68.977 ton. * Lastnega sina ubil. Iz Sarajeva poročajo, da je kmetovalec Nikolaj Soja svojega lastnega sina s polenom ubil. Soja je pretepal ženo in hčer, a ko se je sin za nju zavzel, je še njega s polenom po glavi. Sodišče je suroveža obsodilo na šest let, ta pa se je pritožil, češ, »šest let je preveč«. * Od veselja je zblaznel. Francoski vjernik Libermann, ki je bil dosedaj v nemškem vjetništvu v Wiirzburgu, je dobil od doma obvestilo, da je podedoval 200.000 frankov. Ta nepričakovana sreča ga je tako razveselila, da so ga morali spraviti v blaznico. Tam pa se je dedščine še dalje veselil, dokler ga ni zadela kap in je obležal mrtev. * Koliko poje jedna divizija? Na vprašanje, koliko najmanj mesa na leto poje jedna divizija, odgovarja „Temps": Za jedno divizijo, ki se nahaja v boju od 6. avgusta 1914. do 6. avgusta 1915.- se je proračunalo, da se je potrosilo 3,000.781 kilogramov mesa vsake vrste, to je v denarju 4,970.959 frankov, pri tem je odračunati 20.661 kilogramov, ki so bili neporabni. Bilo je zaklano 19.555 komadov živine, kože so stale 213.068 irankov. * Protinemška propaganda na Angleškem. Iz Londona javljajo, da so na Angleškem ustanovili proti-nemško društvo. Snovatelji društva se obračajo na angleški narod, naj se pridruži temu društvu. Nameni društva so sledeči: 1. Nabrati hočejo milijon članov, ki polože prisego, da bodo sovražili Nemce; 2. da se izpre-meni zakon o priseljevanju tujcev, posebno pa o naturalizaciji Nemcev; 3. u vedenje zaščitnega carinskega tarifa, ako potrebno, eventualno tudi uvedenje tarifa, ki bi bil enak za uvoz vsega blaga, ki se izdeluje v Nemčiji in Avstriji; 4. preiskovanje vseh nemških patentov, metod opreme in monopolov, in v namen, da se angleškim trgovcem, tovarnarjem in drugim osebam, ki se zanimajo za to, morejo dajati potrebna pojasnila; 5. zadostna financijelna podpora za angleške tovarnarje, ki se obvežejo, da bodo izdelovali robo, ki se sedaj izdeluje v Nemčiji in v Avstriji; 6. podpiranje tistih parlamentarnih kandidatov, brez ozira na stranke, ki bodo po vseh mestih dežele s svojimi predavanji snubili člane za to društvo. Najnovejša poročila. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 14. septembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Dardanelsk'a fronta. V odseku Anaforta - Ariburnu so izvršile naše izvidne kolone ponoči od 12. na 13. september na raznih točkah učinkujoče presenetljive napade na sovražne strelske jarke. Dne 13. septembra le naša artiljerija uspešno obstreljevala zbirališča sovražnih čet ter aprovizačne kolone ter jih, prizadejavši jim izgube, razpršila. Pri Ariburnu smo uničili eno sovražno artiljerijsko pozicijo ter dve dobro utrjeni opazovalni točki. Pri Sedli Bahru je sovražna artiljerija pol ure brezuspešno obstreljevala naše strelske jarke v centrumu. Na ostalih frontah ničesar pomembnega. Pred demisijo ruskega kabineta. Kopenhagen. 14. septembra. (K. urad.) Iz Petrograda javljajo: Gore-mikin je odpotoval v glavni stan, da poroča carju o zahtevah parlamenta-ričnega bloka in o rezultatih konferenc med kabinetom in blokom. Smatra se, da bo Gcremikin z več to-variši-ministri prihodnje dni demisijom'ral in da bo nova vlada skušala sodelovati z blokom, ne da bi vsem njegovim zahtevam ustregla, ker bi sicer preveč užalila konzervativne elemente. Darila. Darovi za goriške begunce. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša imena oseb, ki so darovale v prilog goriških beguncev sledeče zneske: Nj. Prevzvišenost škof dr. Karlin, Trst 100 K; g. Štele, vino-tržec, Šiška 100 K; g. Vinko Prelec, misjonar, Miran 6 K; g. Rožič Dr. Valentin, Celovec 10 K; čevljarska zadruga, Miren 200 K; g. Josip Zelj-nik, župnik, Čemševik 10 K; g. Be-žek Viktor, ravnatelj, Gorica 20 K; g. Šašelj Ivan, župnik, Adlešiči 10 K; Neimenovan 10 K; g. dr. Marinko, Mavčič 20 K; g. dr. J. Janežič, bogo-slovski profesor 5 K; g. Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze, Ljubljana 10 kron; g. Plavanež Ivan, župnik, Vel. Gaber 20 K; g. dr. Kržišnik, dekan, Trnovo pri Ljubljani 96 K; g. Premk Viktor, davčni upravitelj, Vrhnika 10 kron; Hranilnica in posojilnica, Kan-dija 100 K; g. Vodko Franc, župnik, Si Peter pri Novem mestu 20 K; g. Ostre Alojzij, Bunčani na Štajerskem 30 K; g. Jenko Štefan, Podgraja, Ilirska Bistrica 7 K; g. F. V. 6 K; g. Franc Bašnik, Hrastje 10 K; g. Bam-bič Jožef, župni upravitelj, Preloka 5 kron; g. Cink Peter, okrajni sodnik, Trst 15 K; Župnija — Črnuče 20 K. — Nadaljevanje sledi, m Upravništvu naših listov so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo: V družbi primorske finančne straže v gostilni Čeme v Gorjah, zbrali naši fantje 30 K. — Živeli! Za »Rdeči križ«: Gosp. Štefe in gosp. Ivanka Lapajne, trgovka v Spodnji Idriji, namesto venca gosp. Ivanu Rebecu iz Radohove vasi, 20 kron. — Srčna hvala! Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, in ta je: Seydlln". Msteorolosttno poročilo. Vlila« nad morjem 308-2 Sred. i iračnt tlak 739 mm E "o. (O čis S« baro- s t* S*:■*» -i 3 \ ? mm t— ~ Vetiovi Nebo 14. 2. pop. 737-1 .. I 9.zv. 737'2 205 I sr. jvzh. 13 7 j sr. jug 110 si. zah. jasno 15. j 7. zj. I 736 9 110 j si. zah. | oblačno Srednja včerajšna temperatura 13 6". norm. 15 0°. Padavina v 21 urah mm 0 0. m jutri mimm-mm ipllia Ifenuif frnim zlogovanje las S Piocavonom na znanstveni podlagi. Resnično najboljši način $a jacenh ko^e na glavi in krepitev las- Steklenica K 2'50. Zadosti za več mesecev. \ u deželnem šlei!l& Frs&rasen igrokaz v 3 delih. 1! prvi umetnostni užitek !! Brez posebnoga obvestila. Fran Erspes, kavarnar in restavrafer, na/.nanja v svojem, v imenu sina Klika Rrapesa, nrarja, in v imenu vseh ostalih sorodnikov pretužno ve"st, da je njega iskreno ljubljena, dobra soproga, mati, stara mati, sestra, svakinja in teta gospa jHarija JCrapeš« Krasna danes ob 5. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v 58. letu boguvdana preminila. 2300 Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dvorski trg štev. 3 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1915. ian« v LJubljani. . >'t -'.T■«■, (Maji% I., MPII^.'jgg. m rfJ V .Vi n Oaobfa restavracija ta kavarne „Zlatorog 1 naznanja užaloščeno slavnemu občinstvu pre rešljivo vest, da je bila njega predobra blaga In plemenita šefinja, gospa Marija Krapeš lastnica restavracije In kavane „Zlatorog" po kratki, zelo mučni bolezni, danes zjutraj poklicana v boljše življenje. 2284 V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1915 Učenca in učenko sprejme 22% manufakturna trgovina Lenasi & Gerkman. 2299 3 do 4 sto v r e c prodam. Kdo, pove uprav. »Sloven. Naroda«. Prešernove slike prodaja in pošilja pa poštnem povzetju Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 5 krtin. 372 soltngenska tvornica britev išče 22<5i pri grosistih in mestnih nožarskih obratih najbolje uvedenega zastopnika. Ponudbe pod „K. S. 1012" odpravlja Rudolf Mosse, Čoln, Nemčija. Odvetniška pisarna sprejme takoj Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« *?od lvKonoipiJent/2293"° 2293 Dana Bebler, absoltfecthsja praškega konservatorija MT poučuje "1881 aaa po najaovejii metodi. Pojasmla dnevno od 2. do 4. Mestni trg 7/ilL 2290 Kot učenca Sprejme v trgovino z mešanim blagom dečka, starega 13 do 15 let, s primerno šolsko izobrazbo, veščega nekoliko nemščine ter poštenih staršev J« Rdzboršek, Šmartno pri Litiji. Istotam se sprejme tudi HLAPEC star 18 do 20 let in ki je konj vajen. 2294 2 in sprejmem v službo oziroma v učenje. Popolna oskrba v hiši, dobra plača po dogovoru. Ponudbe nasloviti je na I. ZadraireCa paromlini Sređiftče, Štajersko. Za one, ki so v čmovojniški službi za »fronto« nesposobnim spoznani, se predloži prošnja za oprostitev. 2238 z dne 23. maja 1873 Stev. 119 državnega zakonika z dodanim zvrStvenim grapisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-Jočiml. _ Trdo vezan 9 E tO v* po poŠti S S SO v. sili Mipraa 11 Ulji. 1 m)šw 2 gospoda "at-Selita znanja 3 2 gobicama, Jpbtfeit-ven^ama, v ljubljam, stari t?—t9 /et 7afnost jafamčt Ponudbe do sobote na upr. „S*- Aar.x jood .fZwa & Afa^/ 2292* 2292 Dr. Fran Jeralay odvetnik v Sko-tjiloki sprejme v svojo pisarno gospodično z daljšo prakso v odvetniški pisarni. Nastop službe 26« septembra t. 1. Prodajalka manuf3kturne stroke, dobra moč, dobi dobro mesto. Ponudbe, po mogočnosti tudi slik:: ki se povrne, naj pošlje na trgovino: JUSfP H©£lĆ v Pregrad! kraj Se^atca- 2287 se sprejme za dimnikarsko obrt. Z vso oskrbo. Izve se ^ri g. Izidorju Soberlu, Jesenice, Fniine S9. ali pri zadrugi v Ljubljani« 2265 esenca 1 steklesica 1 krono. Odgovarja 10 limonam. 2196 LJubljana, zraven rotovža. Inteligenten, z.ntože» scenskega, e8e-sitega in itall^snslieg jezika v govoru ln ftlsavl, dober korespondet, trgovsko Izobražen, vo^ašclco prost Tržačan želi začasno ali stalno službo v kaki pitami aH trgovskem oziroma dragem podjetju. Ponudbe na upiavniitvo »Slo-v«nskega Narod*« f od T-ihof aH poznofe4. z državnim izpitom se priporoča za posamezne ure, tečaje in pripravljanje za izpite. 2289 Marie-Lonlse Kitoll, Knaflfeva nliea štev. 9, pritličje. Absolvi Mahrove trgovska šole 2273 išče primerne službe na Slovenskem. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. mešane stroke 2270 se sprejme takoj. Vešči železnine imajo prednost. — Ponudbe pod „me&ana stroka/2270" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Za begunce! In begunce! 2 popoinoma opremljeni stanovan e e s 3 sobami, kuhinjo, verando SO Od- dasta na deželi blizu mesta. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. 2297 ia garl^« in per«dne$ti Sramežljive kratko&snice. Izdal Tinček Hudoklin. ICena 1 E, s poŠto 1 R 10. Narodna knjigarna m S w Ljubljani. J D/3C 75 Priporočamo našim s gospodinjam s mm KOLINSKO CIKORIJO Iz edine slovenske 8 tovarne v Ljubljani Telefon štev. 16. Telefon štev. 16. 129 Leta 1873. ustanovljena delniška dražba Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniska dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. - 1228 J BQT* Knpnjem svete nas m Edna posebnost likerja je Zdravnik želodca. i je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri iz-pp^ borno vpliva proti slabostim v i želodcu ter radi tega v nobeni družini ne bi smel manjkati. o parfumerija, fotografična manufaktura itd. Ustanovljena leta 1897. 9nton l(anc LJubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Ustanovljeno L 1842. Tefafon Slevilka 154. aorazpc EBERL 1 Prodajalnicas Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". 41 Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. s cM Ravnokar došla vsllRa izbora umetniških in drugih vsakovrstnih azgledic NARODNA KNJIGARNA Prešernova ulica. XX XX XX XX Najnižje eene. |XXXXXX > o XX XX XX XX Ljubljana, Kongresni trg št. 12. v. 232 m i I za spalno In Jedilne sobo, salone In gosposka sobe. Preprogo, zastorji, modroci na vama t BqŽ iimnatt modroci, otroški vozički Itd. Najsolidnejše blago. in krnske za destilacijo žganja po najvišji ceni. GABRIJEL ERŽEN 2106 Zapnie pri Lescah, Gorenjsko- Gospodična ki je z dobrim uspehom dovršila trgovski tečaj, vešča knjigovodstva, slov. in nem. stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških del, ie!l primernega me* Sta v kaki pisarni. Naslov pore upr. »Slov. Naroda«. 2255 RAZPOŠILJA 'ŽELODČNA TINKTURA lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani Vre\33\io \w o&pt^« Mata*. fpSF" 1 steklenica 20 vin za svojo trgovino v Ljubljani takoj ali za poznejši vstop špecerijske stroke, boljša moč z daljšo prakso. Plača po dogovoru. Ponudbe na upr. »Slov. Nar«, pod „2 2256". 2256 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje naj bol J ar prlsnann Tanno-cMiiiD Mtura sa ILase katera okrepčuje taaliče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 oteklf nle» z navodom t krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, m adi c. mil, medicina!, vin, Spooljali-tet, najfinejših parfumov, klrurgiiklh obvez, svežih mineralnih vod Itd. Dež. tekoma MIlana Leusteka i LJubljani Rssljova cesta it I. poleg novozgrajenega Fran JožefoTega iubli. mosta. 18 V tal lakaral dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn lnine železnice, o. kr. tobačne tovarne in okr. bolaiika Magafaa v HublJanL v slovenskem jeziku. I. zvezek: Kazanald zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št 117 drž.zafc z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št d. z. ex 1863 in dragimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan S Zj po pošti S K 20 vfta. Jfarodna knjigarna v LJubljani. h ! Vizitnice in kuverte s firmo priporoča es „Narodna tiskarna". V ponatisu je izšel ;: znameniti roman r. AMERIKANKA. (Francoski spisal Pierre de Coulevain.) NaroČila sprejemaš „]¥aro9na knjigarna", £jnbljana, Prešernova nlica. Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto 3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s pošto 4 K 90 v. Zaradi izrednih poštnih razmer nI mogočo taga dala poatllatf na ogled in se dobiva le proti vpoiUfatvl denarja v naprel ali pa po postnem povzetja. Slovenska trgovska sob v tjubljani (Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti. Sprejemno naznanilo. Dvorazredaa trgovska šola za dečke. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj Štiri razrede ljudske šole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ld napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v L letnik le učenci, ki so s vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. — Od-hodno izpričevalo u pravicu je do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno nčno dobo v trgovini. Dvorazredna trgovska šola za deklice. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje Šole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni. Vpisovanfe nanovo vstopajočih se bo vršilo v potok L Oktobra 1915 od 9. do 12. nro dopoldne- — Pri spre]emn imalo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov. K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njib namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni list, Zadnje ŠOlakO Izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom. Učenci, oziroma učenke, ki vstopajo v II. letnik, in učenci pripravljalnega razreda, ki vstopajo v I. letnik, naj se zglasijo v soboto 2. oktobra 1915, v ravnateljski pisarni ter naj prineso seboj prispevek za učila. — Ponavljala e akntaje se bodo vršile v petek, 1. oktobra 1915, dopoldne ob 9. uri. — Spre(emne skninje za I. letnik bodo v soboto, 2. oktobra 1915, ob 8. uri zjutraj. — Redni pouk se prične v ponedeljek, 4. oktobra 1915. Ljubljana, 1, septembra 1915. 2223 Ravnateljstvo. Svoje častite odjemalce vljudno prosim, da se naj pri nakupu oroija in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. driavne policije v Ljubljani, da ima pravico do oroija in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodali oroija aH municije, kakor tudi ne popravljati oroija. Za Časa vojne se ceniki ne ratpošiljajo. Fran Sevčtk puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. DD 90 .5 6764 ŠPeter JKožina / tovarna čevljev 4 Momp. v Wr%iča> Sorenjsko prodaja lastne izdelke na debelo m drobno o Sjabljani, $reg, nasproti so. Sahoffa mosta. VojClŠJct CCvTjl *a mo^vo častnike *e dobe v vsaki množim. včjo volno vseh vrst in vsako množino 21,7 kupuje po najvišjih cenah LJUBLJANA, MESTNI TNG it. 22. Svež krompir In čebulo najboljše kakovosti ponujata najceneje J. GROBELNIK, SANATORIUM • EMONA I , ^ r^TOAl^INKroURSlCNE -BOLEZNI. ■ PORODNIŠNICA LxXJBLUANA • KOME^r^aMJLic^^ \| Karel Steiner dunaf UI/1, poštni predal 39. Telefon 08148. Antsn Schindler in sin Dona) Zli, Bendlgasso 11. Telefon 33456. 2236 #A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor i Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. i Lepa dvonadstropna VILA a velikim vrtom v Ljubljani, BV se ugodno proda. 2023 Kje, pove upravn, »Slov. Naroda«. J. Zamijeti čevljarski moister v Ljubljani, Gradišće 4 izvršuje vsa Čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tudi prave gorske in telovatske Čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. C. in kr. dvorni založniki A. Zanki sinov tovarne barv, lakov in firnežev LJUBLJANA. Centralni Gradec. Centrala 1 Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, ■ Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. —— £P'a»3.£»oa-«»e£a*al o 1 vse vrste oljnate, suhe, emaflne in fasadne barve, firnež, pristni kranjski, mavec (9yps), olje za pod in stroje, karbo-linej, čopiče, steklarski in mizarski klej in drage v to stroko spadajoče stvari. Ceniki na razpolago! Ceniki na razpolago I Perilo za gojence zavodov v zalogi. Železen prstan ■ irtbrom preoblečen, lepo Mae K 3*— 2eleaea prstan s 14 kar. alatom preoblečen In zlatimi robCkl K Urlati železni krstnn % zlatom preoblečen in Izsekane ito- I Tiike in podoba . . K 11 — | ZET- CuLdLem. Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani. Laatna tovarna ur v SvicI. Cenik tudi po pofttl gratis. Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo uoznih koles. H Sil % xa rodbino In obrt Brezu aCni kozi za teženje i hiti. Pisalni stroji „ADLER", pletilai stroji vaeh velikosti BORCEV fl KOLESA PRIZNANO NAJ: .BOLJŠA SEDANJOSTI X A.MREC LJUBLJANA MARIJE TERE : ZtJE CESTA5T.1 fe 13 N S 1 b. O M m p* o W Izdelovanje nevestinskiii oprem. Ustanovljeno 1866. Perilo za deteta v zalogi. Moško, damsko in otroško lastnega izdelka daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen priporoča = C. J. HAMANN = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v LJUBLJANI. Perilo po meri se izgotavlja najhitreje, Istofam prva isranfska 0 SI sr <8 O t-. a o 9 O •a 3 Motorni obnaf. Hft varovanje perila. Hainoveiži stroji. Perilo se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. «»3 H t* ili klobuki. Priznano najpošfenejša postrežba. Posteljno oeiie. odi io ftpik. Sparioi preiieti. Ljubljanska kreditna banka v Ljublja -—---:-„ rr^ Mmt T- 2530 Ctnifsniaua ■ 4&#OW. 2_ Rezervni fondi okroglo 1.000.0« n Delniška glavnica 8,000.000 kron, m v i-jupijani «— Stritarjeva ulica štev. 2. n.«.p.ni fondi okroglo 1,000.000 krp«. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju Sto " okSSb JLT' "ŽSŽLZSEŠS? i»Yse" l Sprejem« vloge na knjliice in na tekočI račun in jih ob« Priporoča nakup ^»•«F*laaaaJ#» — - — Cene za posestajte^ S^^STw^ U aratka B Va Cene za K 1/4 aracke * 40-, V. ***** S 20-. --------— aaiapaelaeje pe poetni aekazalei-- ■račka S jih obrestuje po 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.