Št. 54. V Gorid, v torek due 7. juiija 1908. Izhaja Tiak torek inftobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova pramik izide dan prejob 6. zveitar. Stane po poStiprejeman ali v Gorici na dorn poiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in fetrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz t Šolskih ulicah, Jelleriitz t Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijerem tekališČu po 8 fin. Urednisi i.shajata r Gonce<. Oglasi" ae Trstah in aicer ako at 14 Tin., 2-krat po 1. 10 tin. Ako ae vedk nijo te po popodbi. Izdajatelj in odgororni nrednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežič; ! st, !¦ Slovenska krščansko socialjKi^n^a. V četrtek 2. jalija je imela „Siov. kršč. Bocialna zveza" snoj redoi občni zbor. Izmed 34 pridraženih draštev jih je bilo zastopanih 24. Predaednik dr. Brecelj pozdravi vse druitvenike, posebao pa odposlance bratakih drnšlev. Pogled nazaj nam kaže skromen začetek. Mož, ki je spravil naio „Z?ezou v življenje, je bil dr. Pavlica. Izpočetka se je zdtlo, da pojde delo lahko izpod rok. Resnica je, da se je mnogo storilo; a bilo je te- žavno, ker treba je orati ledino. Naii nasprotniki so moöni, kakor nikjer dragod. Vse pa, kar daje moö našim na- spiotnikoro, \se a&tanove, bodisi gospo- darBte ali zebra eiarne, bo reö ali manj delo dnhoviikov. Sedaj pa nasprotciki od duhovnikov ostanovljena draätva iz- rabl.ajo proti cerkvi in kršč. Ijadstvo. Le tista društva so se držala, ki bo stala odlocno na verakem programu. To pa naj nam bo naak za bodočnoBt. Pa kaj, ko bi imeli le nasprotnike za nasprctnike ! Dobi se še tudi naših somišljenikov, bi ne umevajo naie orga- nizacije. la to nam skodaje veö ko tbi naB^rotniki. Pravijo: „To ni za nas, to je krstnjsko!" Jaz pa praviin: „Ta naša organizacija ni kranjska. Ka- ioJičani so povsodi na ta način organi- üiiaai. „Sfcioiiški ueuiruur' na Neuiškuui itsa svoje „Liad&ko draštvo", Iaski ka- toličani se organiz rajo na podoben način tadi Čehi. Nasi bratje La Šta- jerskem in Koroškem imajo tadi tako organizae jo. To torej ni kranjaka stvar; to je katoiiško, je nekaj cačcl ega ; pomeni jasEost in odločnoat katoliških načel. (Veliko odobravanje.) la to jasnoat v mišlj&nja je treba zanesti tadi med in- teligcnco. Pred vseui [a je r tern ozirn zasluga vrlega nasega dr. Ca- pudia, li ,e žrtvoval das, denar in zdravje le da je hodii fredavat po našib drušUib. Izmed najboljdh je on näjboljäi 1 (Viharno odobravanje.) Hvala Bogu, ,.Z?ez&* bo imela cdslej 8talno ognjišče — ttanoraaje. Zato gre v prvi vrsti zahvala „Monta" in äe prav posebej našemu prevzv. g. nadpastirju. Do- volite torej, da se ma gre izrazit ˇ imecn občnfga zbora najadanejša za- hvala. (Grcmovito odobravanjf.) V vsako občiao izobraževalno drnžtro! To je prvi pogo;, da se naše razmere izpre- mene. Nato govornik obi rneje govori o namenih in dolžnostih kršč. izobraž. organizecije. Slednjiö se Bpominja dvoj- nega jnbileja: papeža Pija in cesarja Franca Jožtfa I. (Trikratni "živio".) „Zvezin" tajnik Kremžar poroča o delovanja „Zveze", ki je od svoje nsta- novitve do konca J. 1907 priredila v moEta 8 predavanj in zabatno prirediter. V let. letn je priredila „Zveza" v mesta socialni karz in 13 predavaoj. Sknpno je torej priredila „Zveza" v preteklem poBlovnem lela v mesta 21 predavanj. Na deželi pa so „Zvezini" odposlanci nastopili 4 3 k r a t. Če prištejemo teh 43 predavanj k onim 21 v mestu ter pri- štejemo še eocialni knrz, dobimo akapaj 6ö predavanj in izobraževalnih zbc- rovanj, na katere je poalala „Z?eza" STOJe goTornike. „Zveza" je bila zaslo- pana na desetletnici „K. del. draštva" y Gorici, pri kateri priliki je „Ztezin" od- j bornik dr. Dermastia imel tadi slavnostni ! govor. Nadalje je bila zastopaoa „Zreza" I pri nstanovitvi „Zveze slov. mlsdeničev" I za Štajerskc. „Zvezni* odbor je imel 26 i 8ej. Prirejal je tadi prijateljüke sestanke, • pri katerih se je tadi predavalo. ! „Z>eza" iiXn jjridi užeuih 04 uiu- štev, od katerih je 32 poslalo svoje iz- kaze. Vseh naših draštev r dfžeii je okreg 40, liberaluih pa okrog 80. Naia draštva po deželi bo tkopno imela 2 te- loradna odseka, 317 časopiso?, 20 pev- skih zborov, 7 tambaraških zborov, 15 kDJižnic^ 118 predavtnj in 25 veselic. | Nasa organizaeja äteje nad 3500 članoT. ! Ker je zvfza v mestu priredila 21 predaranj, naša drašiva na deželi pa skapno 118 predavanj, dobirao — ker nista všteti dve drust-J, da je bilo letos v naii skupni orgaaizaciji nad 140 pre- davanj. Izmed včlanjenh draüev jih je 16, ki so attanovljena še le po novem letu. — Tajnikovo porocilo ae vzame na znanje, enako blagajnikovo, o kateiem je poročal g. Kopač. Članarina za člane se določi 30 v na mesrc, za droštva ostane čianarina itta. Nato se je prelio "\ premembi pravi', pri kateri točki se je Tnela ži- vehna razprava o javnih plesih itJ. Po volitvi odbora, ki smo o njej ie po- ročali, Be je skienilo v proolavo dvojnega jabileja, prirediti izlet v vipavaki Log, kjer naj bi bila z bratskimi droötvi iz kranJBke Vipave skapna veselic». Bilo je eproženih še mnogo zdravih misli o naši OsganizLcij'. Govorili bo ie goepodje : Lsbao, Rojec, Šrara, Vodopivec. Č. g. :apnik Rojcc predlaga zahvalo odbora in trikrttni „Živio" predsedniko. V lepi harmoniji se je zakljačil ta lepi občni zbor. Kobilice. Kobilice napravljajo letos velikan- »ko škodc. Ker ni Tec trave, da bi jo jedlp, se najbrže lotijo še trte. Vlada je pedaj dala nekaj podpore za nakap pa- ranov, a pedpora je priäla — kakor na- radno — prekasno. Kobilice so že na- pravile svoje d-elo ; razun tega pa so kobilice tako velike, da se jih parani do sit a nsžro že po pot', preden pridejo iz tjs;. Ta mrčes ni prišla iz drag h kra- ;ev, kakor se je ˇ prejšnih časih pone- *kcti dogodno ; Bsuoa ee je iuao zaredna, da je pričakovati, da bomo imeli to za- | lego.tndi pnhodnje kto. Treba je toraj I za časa misliti, kako preprccimo 7 bo- I doče to neareöc. i Izšolani veščaki delajo sicer polno i poskasov, da bi znašli kako sredatvo, | ampak pravfga npanja n', da se jim j poareč'. i Ker se je bati, da nastane na je- < sen po Krasa še hajša bed», je precej ; gotovo, da ljudstvo proda parane, za to j da skapi kaj denarja ; dragi parani pri- dejo potem zopet prekasno in prihodnje i leto, ko se kobilice zležejo bomo tarn, : kjer letoB. j Naša mi sei je ta : Takoj ko se ko- ! b'lice prikažejo, najseds šolski I mladini prime ren c a b, da gre kobilice pobirat. Določi naj setadi primerna nagrada z« vsaki kilogram nabranihko- bilic. V dragih krajih vsaj delajo jako Tspešno na ta oaein in mi emo aver- jeai, da bo tadi pri nas pomagalc. Krajne šoiske obiasti naj toraj za časa preskrbe, da ae da otrokom dopnst T ta namen. R9s bo sicer nekoiiko trpei šoleki peak, ampak, kjer se gre za aničenje. tako «ilno nerarnega škodljivca, se ne sme imeti pomislekov. Končno pa mar- Ijivi ačitelj ie nadomeBti, kar so otroci zamndili. Kemčija v škripcih na vseh sfraneh. ^ 0 položaja v Nemčiji piie nekt nemiki državni poslanec: Zadnje praske deželnozborske volitve so priaesle cen- ' trama ia konserrativcem 18 mandatov j na račan libera!cev, kar seveda vlad- ! nemo bloka ni všeč. 6ü!cw je zato pre- : čital le kratko kraljevo poslano. Prwrtqlv nega gorora ni bilo. Oglasili so se precej tadi socialni demokrati, ki jih je sedem T novi zbornici. Govori se, da Biilow ne oslaae več doigo kancler. Pravijp, da ga ceaar zato tako hvali, ker kmala izgine. lzkaŠDJa Damreč ači, da cesar ravno take državnike zelo hvali, ki potem kmala iz- ginejo. BiiUv," tadi slabo zgleda, ker bo- i,i vT • ¦ :•.».'¦• « . > ' , - ., • jeseni. Nj(gov odstop pa najbrže io pc- gpeši slab mednarodni položaj. Ne more Be 8krivati, da bi Nemčijo v resnem sla- čsja le malo podpiraie drage države, Nemci sicer zanpajo svoji armadiin mor- naric', a prijetno pa le ni, ko V36 ve, da čaka veliko velevlasti le na priliko, da zagratijo Nemčijo za vrat. Zelo se pa baje utrdi stališče Nemčije, če izvedejo državno finančno reformo, za katero je cesar Viljem Dsstopil v svojem barubur- škem govora. Ljadstro ji težko pritrdi. Saj bi znašali višji davki 450 milijonov mark na leto. Poviiatinameravajo davek na pivo, žganje, tobak, obdavčiti pa apo- rabo plina in elektrike in razširiti darek : na dote tadi na otroke in zakouske. Pa ne samo notrajni položaj v NemČiji je neugodeo. Še slabšejez njeno LISTEK. | Iz življenja graščakov. Zgodovinska epizoda. — Stefan Levkos. (üaljo.) , „OJsekal bi mu jo čisto, kakor jo • je on svojemu patrouu !" „Gorje ma, öö cam pride kdaj v ; pest lu — ! „Gorje ma 1 Ubijemo ga ; glavo ma odsečemo la j „Maäöeeanje ! Sairt! Glavo za glaro! 0e sa mi ne maäcajeino ia take grehe, tako bogoakranske, tako bogokletne; če pastioio krivico neporavnano, se bosta i n»a§cevala Bog in sveti Jarij nad nami Tsemi Iu i „Gorje ma, <5e nam pride v peati I" Kmetje so se razutueli, pesti so se jim stiskale, grozeč ogenj jim je sijal iz oöi. — «Jarij je tisti večer, ko je gorelo, zbežal, kakor brž je slišal, da ga neka- teri dolžijo požara. Vedei je, da bi se ma ne godilo dobro, če bi naletel gra- äßak nanj. — Tri dni se je lacen skri- val po gozdo^ih in se proti večera tre- *jega dne zopet približal grada. V hletu e imel skrito precejÄno svoto, ki si jo je prihranil tekom let. Ker je bil prvi konjaki hlapec, je dobival vedoo lepo napitnino od gostov, ki so pribajali v i grad; spravljal in oakrboval jimjekonje. ' 01 graščaka je dobil tadi pogostoma kaj ' pod palec ; sicer pa je imel sam precej . dolge prste in si znai po straqi in bolj ! pod roko marsikaj prhraniti. — Do ti- ! 8tega denarja bi bil rad pnie), zato se • je tretji večor približal grada, da bi vi- del, kako stoje stvari. Skrivaj in previdno j se je bil priplazil pod jgozdu od dreveaa ; do drevesa ; bal se je grsščaka in se ! tresel pred kmeti Oe bia enkrat denar ' rešil in če bi bilo mogoče še kakšnega 1 konja zraven, bi reiil s tern za vedno ; svojo laistao glavo. ; Neprestano je preklinjal, ker ni bil bolj pameten, ko je izbrnhnii ogenj ; le nekoiiko bolj nagel bi bil moral biti, pa bi lahko pobral denar, osedlal konja in ' odjezdil; a bil je pijan. — Šele ko je j zasliial graiöaka in svoje ime, se je to- - liko streznil, da je naglo zbežal; takrat ni imel ve5 časa misliti na drago kakor na svoje pete. Ker je imel v grada med hlapci nar zvestih in udanih prijatoljev, je ap»l z ; njihovo pomoöjo doseöi svoj namen. Pri plazil je v bližino grada in se skrii ne- daleč od poti /a velik grm pod košatim ' orehom zakopal se je za grmom v listje, da bi ga človek težko opazii, ko bi stal čisto ob njem. LTpal je, daprinesa morda slnčaj iz grada mimo po poti katerega njegovih prijateljev; če bi pa ne bilo nobenega, je skleni), da poakada ponoči priti v grad. Psov se ni nič bal, ker so ga vsi poznali. ; Ko so se vračali kmetje iz grada, je ležal tako skrit za grmom. Slišal jih je, kako so prihajali vedno bližnje, slišal ¦ je njihove pogovore.; spočetka je vlovil j le semtertja kakšno besedo, ko so se pa približali je razločno razamel vsak zlog. Oddaljen ni bil niti streljaj od poti ; ie > dthati si ni apal, öe se je le zganil je < zašamelo listje okoli njega. — Ležal je ; trd, lasje so se ma ježili, zadrževal je | sapo. I Naenkrat so kmetje začudeno za- kriöali, velik zajec jim je ^bil namreč preskoöil pot. Nekateri ao planili za njim, dragi pa so jih svarili: „Postite, da vas ne vidi kdo graj- skih !u „Saj He iz gradu niti ne vidi Bern doli I*4 so jim odgovorili tisti, ki so tekli za zajcem. Zajec je zavil naravnost proti oreha in okoli grma, kjer je ležal Jarij. — Tik za zajcem je tekel velik, mlad in krepak fant; ko je skočil mimo grma, se'je iz- podtaknil ob Jarija in padel. Jarij je vsklikail prestrašeno, se naglo izkopal iz Ii8tja, pograbil fanta za vrat in ga hotel soniti po obronka, da bi lahko zbežal. Fant pa, ki ga je brž spoznal, je bil bolj uren; prijel je Jurija za saknjo ne prsih in začela sta se met&ti z vso silo. Jarija je dal moö divji obop, njegovema na- sprotniku pa divji srd. Med tern ko sta se ona dva metala, so se približali dragi fanti, ki so tekli za zajcem ; ko so zagle- dali Jarija, so zavriakali sčudnim glaaom, željnim OBvete in maäcevanja. Jarij je spoznal, da je njegovo življenje odvisno od enega samega trenutka, zato je z vso silo zadnjega obupa skasil stisniti svojega nasprotnika za grlo, da bi se ga tako otre8el in zbežal, a ves napor je brez- uspeieD, ? momenta so stall dragi zraven in ga pograbili. (Dalje pride.) jajo v Bvet ti, posebno di Arstrija >ed objavlja , tajnika t j prnskide- je kralj E1 - 8e baje vräila jleikim minister- /gajanja, da bi se ^rezi.toda pogajanja .j», ki je takrat (1901) izoliraoa, je nato jela .« Franeiji in fiaaiji. Lord aelle Donb?. Ta je prebivalstro šezdravo. Tadi y delavskih okrajih se roli šn vedno precej otrok. D:agače pa je vsa Francija | do mozga gnjila. Letos bo za 100.000 re- j j krator manj. j Darovi. Za »Šolski Dom" so izroöiii predsedniätva: Stet* Kinder- öev 20 K; dobrotnik v Gorici natnesto vgtopnine b konecletni veselici 20 K; Ivan Pirjevec računaki ravnatelj 30 K ; | dr. A. Grpgoröiö 20 K. — Z» WS. Gre- gOTČiatv Dom" hranilnica in posojilnica T Solkana vsled sklepa občnega zbora z dne 5 jnüji 50 K. Naiema apravništva je doilo za„S. D.: Slovenski bogoslovci goriškeg* seme- nišča 55 62 R; Anton Simöic, oskrbnik v Gorici 2 E; namesto vstopnine k veaelci Jo3ip Oigon orkoynik f 6)r ei 1 K. Prpplaöila za IV. zvezek S. Gre- gorčičOTih poezij ao nadalje došla : Anton Valea, profjaor v Miribora K 1.80; l. ( Klemkler, naduöitelj v Ptaju 83 v; Fr. H^rvat žapaik t Sf. L^vrencu 80 r; Jernej Pavlin, kaplan v G^rknici K 680; Lad. Premroa, žel. uradnik v p. v G)- rici 80 v; dr. K. C*puder, prof, v Gorici 80 v; Ir. Koršič, karat vojne mornarice T Palju K 1-80; Fr. Pavlettf, rikar v Fa- jani 80 v; Ant. R^bek, c. kr. nameatn. svetnik v Ssžani K 180; Iv. Simöid, nradnik na Montu ˇ Garici 80 v; Fr. Vidmar, sodoi pristar r Ajdovščini 1 K ; Jos. Debevec, prof, v Kranja 30 v; Le- opoldina Rersnik-Rott, učiteljica v Pevmi 80 v; Ir. Karinčič, karat v M^dani 5 E; Ambrož Poniž, nadačitelj v R hamberga K 1*80 ; J. Ambrož, karat vojne morna- rice v Šibeniku E 180; I. Djvgan, c. kr. aodnik v Ajdovsöini K 180; dr. Fard. Terkaö, c. kr. notar v Eanala E 480; Erna Jaogerl, ačiteljica v Komna K 1*80. Za S. Gregoreiöev Dom : Hranilnici in posojiln'ca v Pevmi je izročila naäema apravništvu 100 ^E. Živelil Novice. Šolska veselici, kijojeprire- d i 1 „Š o 18 k i Doiu" se je vršila v so- boto in nedeljo popoldne v dvorani „Central" ob ogromni adeležbi. Posebno T nedeljo popoldne je bila dvorana do zadnjega kotiöka nabito polna. Ta ogromna adeležba vaeh slojev kaže, kako visoko či^lajo in Ijabijo goriški Sloveoci svoj „Solski dorn". Pevski zbori ačenk pri. pravljavnice in obrtne sole so prav re« morali agajati vaakomar ; kajti pevke so pele s tako fmoatjo in občatkom, da stno se kar divili. Prisröen in ljubek je bil dvo3pev „Oba janaka" — paö za mar- sikoga najljabkejša toöka v programu. Oba santa sU avojo nalogo izvriila po. polnoma pravilno in zdi se nam, da ae nam v obeh obetata lepa igralska talenta. Naravna, nepriailjena, a vend »r tako z občatkotn prednašana deklamacija „Slo- venski svet-Marijin dom" nam ja poka- zala na deklamatorki lep ddklamatoraki talent, veliko vbtrsjnoet in izborno solo.' Z velikanskim aplarzom je obč nstvo]po- zdravljalo miade tolov,adoe, ki so izvajali svoje telovadake, deloma težavne vaje z neko lahkobo, eleganco in resnobo, da smo morali reči : Ti bodo ie delali cant flovenski telovadbi. Igra „Verica" ali Marjanica" je ravno radi dobrega naätopa igralk zelo agajala. Goapa Tratnikova, njena höerka Milici, obe teti in pa R)- iica, vae so draga drngo prekaSale. Prav tako izborno je mptla barka „Šila 7 zavoda". E; ti mlaija nagajivost, Marjetica in draga poradaoit, Aiici. Eoliko zdra vega veaeija ata nana profzroiili. Stro^a gospa prof^aorica je vzbajala reäpekt, naivna kaharica Gasta pa snoeh. Veselica je obakrat izpadia izborno ! Pridne uöeüke in učence goji „Šolaki dom !'* Tega prepričanja smo se vračali domov. A še bolj pridno in vneto pa de • Iuje nčiteljatvo, ki je tako lepo in iz- borno, čeprav z velikanskim trndom. na- aöilo ačenca in ačenke. Z*tozaalaži tako nčiteljstvo vao hralo in mi vsi, poaebno pa slovenski etaridi, ma moramo biii hvaležni ! Pozdrav, ki ga je govoril Franc San- cin, učenec pripravljavnice za srednje sole v „Malem Domu" se glasi : Slavna gospoda! Presrčno nas uceiue in učenke veseli, da ste došli v tako ogrom- nem stevilu tudi lctoj na našo veselico. — Vzradoščen vam zakličem v imenu součen- cev in součenk: Dobro nam došli! Preca stitljivi gospodje duhovniki, velecenjeni go- spodje in velečastite gospe in gospicc, pri- redili smo danasnjü veselico, da ob sklepu šolskega leta privoščimo sebi nekoliko nc- dolžnega veselja, dobrotnikoin svojim pa ne- koliko zabave. — Slavna gospoda! Osobiio danes se spominjam, koliko truda in potr- pežljivosti so imeli z naini naši blagi g^- spodje kateheti in naši dobri učitelji in ui\- teljice! Koliko lepih in koristnih naukov smo po njih prejeli! — Tovariši, tovarišice! Edi- no z lepim vedenjem in marljivostjo se jim moremo skazati hvaležne. Učenci, učenkc! Spominjajmo se vedno in povsod vseh onih dobrotnikov, ki pomagajo vzdrževati naše sole, kjer se toliko lepega in koristnega uči- mo. Spominjajmo se posebno onih blagüi gospodov, ki so nam priskrbeli tako krasne in zdrave šolske prostore! Dokler vodijo „Šolski Dom" taki možje, ni se nam bad, da se slovenska mladina v solnčni Gorici potopi v valovih laškega morja. — Tem gu- spodom in vsem dobrotnikom „Šolskejja Doma" hvaležnega srea kličemo: Bog jili živi na slavo in cast slovenskega naroda - Bog jim povrni! Kresovi so gore'i v soboto zvečer na predvečpr godn naäih slovanskih apo- atolov sv. Girila in Metoda. Pritrkovanje zvonov in aviganje ametnih ogajev ? zrak ter pokanje tapiöev je poveličevaio ta lepi večer. Poaebno odlikovala se je goriška okol c*. Nejlepša razsvetljava je bila na Grada pri Mirna, kjer je gorel ogenj pred CBrkvijo tako, da se je veli- častna baztlika prav dobro videla od da- leö. Velik kres je bil na Vrhu nad Ru- bijami ter na podgoraki Ealvariji, kjer je pel pevßki zbor. D\ra jako lepa kreaova Bta bila poleg mnogih dragih v Brdih vi- deti ˇ bližini Š». Ferjina in Gerovega. Lep je bil krea nad Solkanom in kraana razivetljava pri Sr. Katarlni. Precej poz- no je zagorel kres tadi pri Sv. Mavra. Vbega sknpaj je bilo videti ˇ dol. Vipa'" ski dolini, v okolici in po Brdih najmanj 50 veöjih in manjših kresov. Najlepie in naj bolj FazBvetljena so bila iz GJ~ rice videti Brd». Po raznih ?aseh so ee zbrali pevski zbori ter z lepo pesmijo poveličevali ta večer. Tadi z Vipavskega in z neših hribov se nara poroča, da so tain goreli kresovi in da se je pritrka- valo z zvonovi. La&ko razRrajanje v nedeljo po noči. V nedeljo po noči okoli r\A je pred „Jelenom-1 neki Lall vrgel kamen v Slo- veuca, ki je ravuo prihajal iz gostilne. Vsled tega so gostje razburjcui zapustili lokal ill prišli na costo. Padlo je nekaj kamenov. Razburjenje je bilo precej ve- liko. Labi so na Travniku napadli neko slovensko družbo, a hudega se ni zgo- dilo. Policija je v silni nervoznosti sku- šala poiniriti duhove. Aretovan je bil Lali Angelj Bratuš iz Loaiika, ko je kri- čal v Solski ulici: Abasso ščavi! Kmalii so ga pa izpustili. Naše miienje glede takih „demonstracij" je to le : Važnosti posebne jim ne smemo pripisovati in ne delati iz muhe slona, ker to škoduje le nain radi učiteljišča. Lahi bočejo ravno s tetn doseči, da bi z izgredi prepričali vlado, kako nevarno je pošiljati slov. ueiteljišče v Gorico. Vemo pa, da se takih izgredov od laške strani udeležujejo le popolnoma brezpoinembni fantiči. In če vzamemo, da se to vrši ob polnoči, ko pač težko najdemo kakega takega laš- kega patriota v treznem stanju, izgubi stvar še bolj na pomenu. Tega se dobro zaveda vlada. Če bomo pa mi iz takih navadiiili dogodkov, ki ne dosegajo niti poniena vaškega pretepa, napravili celo afero, bo to v škodo le Slovencem, saj veino, kako vhido irnaino. Zatorej - treznosi tudi v tem oziru ! Na c. k. sio;.-mki ghnnazijja (v slor. in hrrat. nönim jezikom), Tomažio Rozalija, TrampaS VekoslaTa, Vidic Valentina, Žigar Milena. c) Privatistinje: Kotnik Anfca (t odliko z nemikim nčnira jezikom), Ligat J)sipina (z odliko z nemikim uönim jezikom), Mayer Jalija in Vrščaj Terezija ss'ovenskim in nem- škim ačnim jezikom. B) Is italijanskega oddelka: b) z italijaaskijn in nemikim ačnim jezikom : Aistleitner Marija, Barich El- vira, Bresca Jaeipina (z odliko), Diem Aygasta, I;;ol Ana (z odliko iz nemäöine), Jasbinschek Sufinija, Krainz Barta, Ma- rinaz IIeorika (z odliko iz italijanščine), Orbea K«*rmela, Ribi Karolina, Vergna Gemma (z odliko), Vidoz Karolina, Visin- tini Viktorija ; c) z italijanskim ačnim jezikom : Bdretzka Aatonija (i odliko), Bernards Süfjja, Bratuüch Aatonija, Breganlg Mercede, Ciacig Aaa, Chirchella Marija, Cociaacig Alma, G)ffja Jjaipina, Ddlkin Margarita, Fabretto Ivana, Farisia Te- rezija, Fonda Licija, Fjnzari Mirija, Grapalin Raaa, L\zz»rich M creeds, Mane 3 Marija (z odliko), Placht S'.ef Anija, Počkaj Itana (z odliko), Polo Irma, Tadar Tere- zija, Valentinazzi Pia in priratistinja R - gutti RDmilda. Slovenska kolesarska dirka do- voljona! — Z« 14. janija napovedaaa in Tsled pritiska it&lijanske goriške faki- naže prepovadana dirka slovenskega ko- Jetarskega draitv* „Gorica" in tržaškega koleaarskegaa draitvA „Balkan" vriilase bo ßieJnjic vendarle ˇ nedeljo ,12. julija t. I. na dirkaliäöu (Valodromo) ˇ G>rici. Vlida je na vae zadnje vendar izprevi- dela, da je nararnost ameino, kapitali- | rati pred to gonico kliko, katero bi se i dalo ngnati — z mokro canjo brez wa- i kega bajonet8. Apeliramo že danes na rse Gor:- čane in okaličaue, da se ˇ Čim veöem ! šterila aoeleže te narolae dirke. — Ki- ; doljabi Sloveuci, odložite za ta dan po i celi goriški deželt vaako veselico, terpri- ! hitite vai kot en mož, da pokažamo, da ; nam je narodno&t nad vse, ter naj bode i v nedeljo dne 12. julija naš narodni I pražnik. | Radoljabne goriške dame bodo na j veseličnem proatora prodajale ˇ korist „Šolakem dornn" in drnžbi „Sv. Girila in Metoda" v poaebno za to pripravljenib I paviljonib razna goriška inštajerska vina ter dragega Llaga. Priporočamo slavnema občinstvada se polnoštevilno adeleže prre narodne 1 dirke, ker s tem opomoremo našema prekoriatnema „Šolakema Doma". Kole3arsko draštro „Gorica4 nazna- nja da, je dirkališče za pripravljencevaak dan odprto od 6.-8. nre zvečer za tra- ining. Reditelj dirkališča g. Ninaslrančič kateri daje vsa potrebaa^pojasaila. 70-letuica prof. Jagiča. — Vse- učiliiki prcfjsor, dvorni sretnik Jigie, je 4. t. m. ob 70 letnici srojega rojstva za- pastil 8T0J0 atolico ; na dunajskem vse- ačilišča, na katerem je predaval 22 let Njegovi Blnsatelji so ma priredili priBrčne ovacije. — lz c. k. pripravnice za uči teljiiča r Podgori so napravili sprejemni izpit za I, teöaj sledeči: B^lin F/anc h Garice; B3rk F«nc iz G^rknega; Birsa Jožef iz Trsta; Gleaöiö Gregor iz Livka; Loverčič Jjžef iz GDries; Mirtinec Fran iz Kobarida; Nmat Jjžcf iz Št. Andreža; Rejec Avgast iz Sredajega; Vaga Alojz iz Solkana. — Dve novo zaznamovani poti za tariste. — Soška podružnica S. P D. je rdeče zaznamovala d?e novi poti ˇ okolci Gorice. Prva pot gre z vrh« Sv. Gore v Deskle. Z vrha gre pc severnem hrbta Skalnica lepaširota cesta do kapelice na sedla v Prevki (503 m) Ta se razcepi pot na tri strani: ne desno se precej strrno spasöa pot ? Grgar, na levo gre nekoliko zločnejša pot 7 Plave, ki je zaznamovana narav- nost, proti .öfera pa kažejo no?a saa- menja na Deskle ;in Kanal. Za orienta- cijo so nameato tablic napisi na skalah. Ziamenja se drže precej öisa kolorozne pot;, ki gre iz sedla nekoliko na?zgor in se počasi v velikem loka obrača na desno, pozneje pa na levo. Na dragern sedla oziroma hrbta ee pota zopet ce- pijo. Znamenja pa zapaste lakaj koloTOz in 8e drže odslej yeöinoma gDzdaeateze, ki ae spoiča narzpol po desnem pobočja T dolino Robot — potoka mimo Ratarce in Griljevšča ter pride na cesto pri rdeöi kapelici, potem pa složno po cesti skozi v&8 Deskle do državne ceate pri zidanem znamenja nasproti krčme Jjžrfj Mirkič. Tarn je todi tablica z napiaom pot na Sv. Goro. Z rrha do držarne cette se pride labko v dveh arab, od tod dalje je po državai cedti id slabo aro do Kanala. Draga pot je tadi rdeče zaznamo- vana in vodi iz Kanala gori na Marijino Celje inpogorskem hrbta k 8?. Gendri. Znamenja se začno pri železniškem prehoda pred ko- lodvorom v Kanala in se drže precej časa ceate, ki ae dvigaje v dolgih ovic- kih do vaai Čolenca. Kmala nad vaajo pa znamenja zapaate slabo cesto in se obrnejo na desno navzgor po atezi bliž- njici k cerkvi Marijino Gelje nad Ligom (677 ra). Do to je iz Kanala pel dobro aro. Od Marijinega Celja se vije lepa goraka vozna pot po dolgem hrbta äkoro v vedno isti višini in nadi potnika vedao nov razgled, zdaj na levo v dolino S)če, zdaj na de^no proti iaiki meji v doiino idnje. V kr.žiiča (ab na križadi) v sedla pred sv. Jakobom krenejo znamenja od kapelice nekoliko navzgor po senčnati gozim poti podvrhom cerkvice av. Jakoba (747 m), pozneje pa po htezi na desno po goranem pobožja in ua rob hrbta. Ta se stekajo poti iz DeLinja in zapotota na eni strani, iz Kamenc, Vertač in K )- balertšča na dragi strani. Oitod je S3 kratek akok ^mimo na pol podrte kape- lice gori k ceriKvici sv, Gsndre. 01 Ma- rijinega Celja do sv. Gendre je eno aro in pol do dve ari hoda. Iz Deskelj. V nedeljo, t. j. 28. ju- nija je predaval takajinji tajnik: k. slov. izobr. draätva o časopisju. Predavanje se je jako lepo obneslo. Ijta takq amj imeli zadnjo nedeljo predavanje; govoril je odposlanec „Slovenske dijaške zvezeu g. sedmoiolec Peter Batkovii-. Predaval je o „Ljubezni do domovine v Gregor- čičevih poezijah". Ljadje so bili zelo za- dovoljni s predavanjem. Ča^titanao „S!ov. dijaäki zvezi", da itna take vrle pre- davatdlje. Letošnje vojflške vaje III. ara- madnega zbora. — BUaljonske vaje pijonirjev, pehote in lovcev se prično 15. jalija. Divizijske vaje 6. hazarakega polka trajajo da pričetka žetvenih dopastov. Divijake vaje imata 5. dragonski in 16. hazarski polk šele v dragi polovici ja- lija. Navedeni trije>polki imajo gleds na premešienje in pa z ozirom na velike vaje na zahodnem O^rskem med žetve- nimi dopasti tritedenski počitek. Topniški polk *t. 9 odkoraka 6., St. 6 pa 10. t m. y Kriko, kjer imata strelne rajs od 18., oziroma 21. jalija nadalje. — VojaSko častuosoduo posto- panje sb nekoliko izpremenili, to so spravi, h nekatera doloö h. Dragače osta- nejo tako srednjeveäko zsstarel« kot so dozdaj bila. Čiatniiki častm sod sestoji iz Ramih laikov, jaristov sereda nobenib zraven, priö se pod zaprisego ne more zaelišati itd. Kar se liče sporov med častniki in civilisti, se mora čautaik taii po novih doloöilih drobojevati, aka ga kdo „rgzfali". Torej je čaatnik tadi po novih določilih izročen na milost vaak- teri barabi, ako se ji poljabi g* nahra- liti. Midernih nazorov naša rojaška aprava ne bo tako hitro, kakor se vidi. — Krojaški tečaj, katerega je ot- voril zavod za po*pešavanje male obrti v Ajdovšči li, se ziUori v aibit) pop old oe. — Odpotovalo je na Dmaj včeraj zjatraj 105 rokodelcer iz naie dežele r 8vrbo, da si ogledajo tarmšajo teknično razstavo. Ta izlet je priredil zavod za po- apeievanje male obrti v Gonci. — Zaižaoje obrestae mere. — Velike danajske banke so aklenile, da zaižajo obrestno mera za vloge od 4°/0 na 33/* od sto. — Sladkorno ceno anrovema slad- korja so povišali za pol krone. — Rizgiedaic ima še precej t zt- logi .Slovenska dijaštca zvesa". Niročajo ae o počitnicah pri tajniku Franca Ko- vača, stad. iar, L;ubljana, Rivnikarjeve a'ice 10. Naši somišljeniki naj ne zamade nobene prilike pri raznih veaelicah, da ne bi razpečavali naših razgledaic ! — Slovenske napise dobe poBtaje jožae železnica: Nnbrežina, S»ž*na in Devio. Djaedaj je jažna železaica samo na Kranjakem imela slorenske napise na poätajah. — Nova zensk* peleriaa se na- haja že mesec dni n» g)riški policiji. Našel jo je nekdo v Svkaaa. Kdor jo je izgabii. naj priie na pDlicijo po njo. — Š po so ubili v soboto opoldne neki lašii t tntalini slofenskema optika g. P r i m o ž i č a. Tiaočletna kaltara laika ! Loterijske številke. 4. julija Trst.......31 48 56 64 63 Line . . . • ... 68 24 88 60 31 Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob 7s kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg^ v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Naznanilo! Podpisana uljudno naznanjava slav. občinstvu, da otvoriva v ulici Kaštelj št. 16 — in slcer v tej ulici — „Prvo slovensko manufakturno tr- govino v lastnej hiši" = tekom tega meseca. Priporočava se slavneuiu slovenskeinu občinstvu za blagohotuo naklonjeiiost Spostovanjem » Ravnikar & Berbuč. r-0 boriSRa zvBza gasp, zaarug in arustevv bonci, <5 registrovana zadruga z omejeno zavezo. posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskil pridelkov — V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gu mrjeve ve2i, belo in živinsko sol, otrobi debel« in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo Clani pridmžmih zadiug se pri prevzemanju bhiga moraji i^kazali s dareko knjižico zr.diuge in po^ojilnice, h kateri pri padajo. ,a Zafcga je v hiši ..CENTRALNE PGSOJILNICE v Gorici, >- V bivši „Hotel Central".