Po poŠti prejeman velja: 10 gl. kr. 60 Za celo leto zu pol letu t« četrt leta V administraciji velj Za celo leto . . 8 r.a pol leta . 4 za četrt leta . V Ljubljani na velja 60 kr. več na Vredništvo je na Stolnem trga lun. št. 284. Izhaja potrikrnt na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. „Clara pacta, boni amici." Dolgo časa je slovenski liberalizem iskal duška, in ko je po vseh končinah evropejskih visoko plapolal ogenj liberalnih idej, niso si naši liberalci mogli kaj, da ne bi radostno posegli v evropejski liberalni koncert — in zdaj se je tudi pri nas visoko vzdignil požar liberalizma, v kterem je gorela in izgorela naša edinost. Na pogorišču je tekoj korenine pognalo drevo indiferentizma v narodnih stvareh — bilo je dobro ognojeno z gnojem narodnega razpora — bohotno je razširilo veje in v senco njegovo jih je med našim razporom mnogo steklo, kder malomarno sede in lenobo paso. Narodnjaka, liberalec, in klerikalec, stojita na pogorišču, gledata: sloge ni — več; mnogo jih je v občni zmešnjavi uteklo v nemčurski tabor; mnogo jih pa ima roke navskrižem, zadel jih je mrtud indiferentizma. Po Sloveniji je pusto in prazno. Zdaj prodere izpoznanje: razpor je — škodljiv. Drago, silno drago je to izpoznanje; morali smo zanj dati: veliko narodne zavesti, slovenskega poštenja in trud mnogih let. Pa to izpoznanje ne bi bilo predrago, ko bi odslej popolnoma vedeli ceniti — slogo, ki edina more voz slovenskega napredka zopet potegniti iz mlake, kamor ga je zapeljal divji konj liberalizma. Glavna nasprotna kampa narodne stranke, ki sta se tolkla v časnikih, položila sta orožje; mir se sklepa, kakošni bodo pogoji? Resnica, ki se da iz tiskanih besed mlado-slovenske stranke dokazati, je ta, da je razpor nastal, ko je liberalizem začel svoje rogove nastavljati zoper vero in buhati v klerikalce. Prašanje nastane tukaj: ali klerikalci ne morejo živih videti liberalcev? Klerikalci ne črtijo liberalcev zavoljo liberalizma in ne-jeverstva, oseb ne črtijo in ne zahtevajo, da naj se odpovedo liberalizmu, da naj postanejo „verni", da naj začno Citati ascetične bukve, da se naj prekrižavajo pred politikovanjem in pred govorjenjem o davkih. Vera je dar božji, ki se ne da vkomandirati v človeka. Tudi odslej bodo narodni liberaci lahko plavali po mlakužah liberalizma; lahko bodo nosili zvrhano srce simpatij do Bismarka, ki podaja narodne in klerikalne Poljake; v duhu bodo lahko dan na dan pobijali na tisoče Karlistov; in ne bode se jim bati, da bi se morali pre-križevati*) pred politikovanjem, kakor se tudi Zarnik ni, ko je bil pred nekoliko leti voljen od klerikalcev. Sicer pa prekriževanje pred politikovanjem, česar so se Mladoslovenci tako bali in se še boje, ne bi bilo nič škodljivega. Trdno sem prepričan, da bi bilo na svetu vse bolje, ko ') Slovenec, rajo govori: prekrižati se, kakor pa „križ narediti": Nekemu slovenskemu škofu je otrok boje križ naredil, da je kazalec položil čez kazalec. Pis. bi se ljudje verno prekriževali pred poslovanjem. Ko bi se na Slovenskem volilci pred volitvijo pobožno prekriževali, bili bi nemčurski poslanci nemogoči. Ko bi se bili kranjski učitelji verno prekrižali pred zborovanjem v Šentjerneju in v Ljubljani, ne bi bili v obraz tolkli niajke Slovenije in ji ne bi narodnih pravic raztrganih metali pod noge. Ko bi se državni poslanci na Dunaju bili le enkrat kot dobri katoličauje prekrižali pred zborovanjem, že zdavno bi bili Slovencem dali narodne pravice in povrhu še zedinjeno Slovenijo. — In ker se ljudje le premalo prekrižujejo pred svojimi opravili, zato imamo toliko pobojev, tatvin, sleparij, krahov in Offenheimovih procesov. Kdor ne more razumeti globokega pojma in velike moči „prekrižavanja", naj rajše molči o tem! Liberalizem ne more videti, da bi se ljudje prekriževali, zato pa rodi gade, tigre in hiene. Dokaz. Luter je sejal liberalizem: „Delajmo grehe, dokler smo tukaj. — Od njega — Božjega jagnjeta — nas ne more odtrgati noben greh, naj bi tudi tisočkrat na dan nečistovali ali morili." Liberalizem je šel v klasje tako močno, da so samemu Lutru šli lasje po koncu in je bil prisiljen javkati o korupciji: „Svet je od dne do dne slabši in črez dalje bolj popačen, ljudje so danes veliko maščevalnejši, skopši, neskromnejši, predrznejši; ob kratkem: brez priravnanja slabši, kakor za časov pa-pizma." — Na Francoskem je zibelka liberalizma, kaj ondi mislijo o liberalcih? Da so razuzdanci. Njih beseda „libertin" pomenja liberalca in — razuzdanca. Kdor je po ukih liberalec, mora dosledno po živenju biti razuz-danec. — Ramena nespamet je torej bati se prekriževanja. Ko bi se ljudje prekriževali pred opravili, bil bi svet na pol raja; in ko bi se ministri pobožno prekriževali, ne bi se nam več treba bilo puliti in pipati za 19. Mladoslovenci naj bodo prepričani, da smejo biti liberalci najčistejšega plemena in da je njih strah pred prekriževanjem jalov. Prepričani pa tudi naj bodo, da staroslovenska stranka, ki ima v sebi katoliške živelje, nikakor ne more pripuščati, da bi kdo ljudstvu jemal vero in mu podajal strupeno belladonno molilnega liberalizma. Naši slogi „conditio sine qua non 1 je: Mladoslovenski časniki naj zvijejo in spravijo liberalna jadra, in mladoslovenski privrženci naj nehajo trobiti na liberalni rog. In kmalu bodemo edini stali proti narodnemu ne-prijatelju in narodna zastava bode zopet visoko vihrala. Osebni liberalizem ne bode kalil edinosti; kakor hitro pa bi slovenski liberalci veri na škodo izkušali delati propagando liberalizmu, izpodbit je steber, na kterem sloni sloga in prijateljstvo. Kakošna pač bi mogla biti sloga in prijaznost med narodno stranko: ko bi slovenski liberalec klerikalcu podajal desnico kot — narodnjaku, z levico bi ga pa za uho grabil kot — klerikalca?! Mladoslovenci morajo nehati po svojih organih vero izpodkopavati in liberalizem sejati. S tem pogojem stoji in pade sloga. Zrtva, ktero s tem pogojem od slovenskih liberalcev tirjamo v imenu katoliškega naroda in narodne edinosti, nikakor ni tako velika, če se pomisli, da bodo evropejski liberalci tudi brez slovenskih lahko še naprej boj za liberalizem bojevali, in da ta boj ne bode izbojevan na Slovenskem, najmanj pa v redakciji „SI. Naroda"; — boj za slovensko narodnost bode bojevan pa na Slovenskem, in pri tem boju bode treba vseh moči klerikalcev in liberalcev, in pogubno bi bilo za slovenstvo, ko bi klerikalci stopili iz boja ali ko bi liberalci svoje moči potrošili v boju za liberalizem. Liberalci, kterim je slovenska narodnost v prvi vrsti, liberalizem pa v drugi, gotovo darujejo to žrtvo na oltar slovenskega naroda; ultraliberalci pa, kterim je propaganda za liberalizem več nego narodnost, naj izginejo, — gnjili udje so na slovenskem telesu — narodnost jim je v trebuhu, ki nemajo pojma o ljubezni do domovine. Ti ljudje bi slovenstvu občutljivo škodovali, ko bi ravno mogli. — To so moje misli o slogi; ali pa tudi drugi tako mislijo, ne vem.*) „Kaulus." Politični pregled. V Ljubljani, 26. februarija. Avstrijske dežele. 'št Ilm i a. ju se „Politiki" 22. t. m. piše: Za gotovo se po mestu govori, da ministerstvo Auerspergovo po vrnitvi cesarjevi iz Budapešte ne bo dolgo več životarilo. Ne bi se zmenili za to govorico, da bi se z največjo določnostjo ne zaznamovali že novi ministri, kterih imena nam pojasnujejo posvetovanja najvišjih krogov. Posvetovali pa so se o omahlosti, ki se je polastila vlade in ki še konservativnem liberalizmu ne bi bila kos, še manj pa liberalizmu, ki se je s prusko etiketo k nam zavlekel. V krogih, ki z našimi državniki pridejo v dotiko, se je govorilo, da so se v ožjem svetu že večkrat pogovarjali, da mora že konec biti politike, ki se dela po ulicah pa po nekterih časnikih, če noče vlada biti le pagoda vladajočega mnenja ... V zanesljivih krogih govore, da baron Koller bode namestnik Auerspergov, general baronKdelsheim-Gvulai pa namestnik Kollerov. \r «Iržsivnem sr.lioru so 23. t. m. F u x in tovariši interpelirali ministra Glaserja, je li res, da je nadsodnije predsednik baron Hein poslal predsedniku porotne sodnije Witt- ') Morebiti ne bi bilo napačno, ko bi ta spis bil obelodanjen v „SI. Narodu"; saj bi vsi liberalci slovenski vedeli, kakošni glasovi o slogi se slišijo v staroslovenskem taboru. Pis. Političen list za slovenski narod. Inserati se sprejemajo in velji tristopua vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ n n n " »i 16 „ „ „ n ^ 'i Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne Bprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na 8tarem trgu h. št. 16. SLOVENEC. raannu neko pismo, v kterem ga graja zarad tega, k.>r je Offenheimu in Neudi preveč govoriti pustil, in ki je neki vzrok, da je Witt-mann zbolel. Glaser je konec seje odgovoril da mu zdaj, dokler pravda še ni končana, ni mogoče na to interpelacijo s pojasnovanjem odgovarjati. Ta odgovor in interpelacijo pretresajo zdaj vsi dunajski listi in prihajajo do sklepa, da sodnijski stan v Avstriji ni tako neodvisen, kakor se splošno trdi. Mi smo imeli o tem že davno svoje misli, kterih pa ne moremo izraziti, ker nismo poslanci. OHViilicimova pravda še ni končana. vendar je predsedniku toliko odleglo, da jo bo mogel soboto končati. Čeravno pa še ni končana, ima vendar že svoje nasledke. Minister Banhans se je namreč pri nji tako prehladi 1, da mu je zdravnik svetoval, naj gre v gorkejši južni zrak. Banhans je že dobil odpust za dva meseca, Chlumecki ga ima nadomestovati. Tako poroča telegraf. Vsak, kdor je količkaj zveden v političnem življenji, bo spoznal, da se na ta način umikajo osebe iz svojih prostorov, iz kterih bi bile kmalu tako pregnane. To je pač zdravniški „consilium abeundi." Zdravnik, ki je ministru to svetoval, gotovo ni bil zdravniškega, pač pa v i š e g a ministerskega stanu. Saj bi bilo pa tudi čudno, če bi po Offenheimovi pravdi Banhans še mi-nistroval. Potrjenje predsednika in podpredsednika „kranjske kupčijske zbornice" je bilo tedaj zadnje djanje Banhansovo. Da bi bil vsaj prej šel — na odpust! B*«'šti se je po dolgih težavah ven-dar-le sestavilo novo ministerstvo namreč: Baron Wenckheim, ministerski predsedni, Tisza, minister notranjih zadev, Simonyi za trgovstvo, Szell za denarne zadeve, drugi ministri ostanejo. Kriza je tedaj končana, a s tem Ogrska ni še rešena iz zadrege. Vnanje države. ]>Ta .Vemškeii» se zopet močno govori da bo odstopil Bismark in prevzel vodsvo nemške narodno-liberalne stranke, kteri je zdaj, kakor znano, največi nasprotnik. Najbrže pa hoče Bismark s to po njem samem sproženo govorico pritiskati na cesarja, da bi ga ta sam ne odstavil, ker mu žuga, da bo potem šel med njegove sovražnike. Od Bismarka se sme vse pričakovati. iVa Fraucoskciii je narodna skup ščiua sprejela načrt senatorske ali starešinske postave. Časnik „Monde" ni s tem nikakor zadovoljen, da se je Mak-Mahon pridružil republikancem, in pravi, da utegne po deželi nastati nemir in nova nesreča za Franfcosko ker se je Mak-Mahon zameril vsem monar-histom. iVa Šitaiijskcin je, kakor se čuti, boj nekoliko ponehal, kar je Alfons skusil, da vojska ni igrača brez nevarnosti. Tudi se je mladi kralj zameril Bismarku, kakor smo že omenili, pa tudi turškemu sultanu, ker je tudi v Bukareštu po svojem dunajskem poslancu nastop vlade naznanil. Zato vtegnejo nastati neprijetne zapletke, ker tudi znana pravda zarad ladije „Gustav" še ni poravnana. "V 1'riiiisori še ni vse v redi s Turki Kakor se telegrafira vnanjim časnikom, so Turki, ki so bili v Skutari zavoljo dogodeb Podgorici k smrti obsojeni, v hribe ušli. Če je to res, bodo Črnogorci gotovo sumičili, da je obsojencem vlada pri begu sama pomagala; Črnogorci so bude krvi in bodo potem sami iskali zadostenja, kterega jim turška vlada noče dati. Izvirni dopisi. I* Tratil, 2:>. februarija. (Mil. škof Jernej Legat.) Nemila smrt s svojo grozovito koso posebno letos med duhovščino grozno [ospodari. Ni še veliko mesecev preteklo, kar je okolica tržaška in z njo vred vsa škofija obžalovala prerano zgubo uinogozasluženega skedenjskega dekana g. Jakoba Kom an a, in zdaj moramo oznaniti še veliko večo, da, nenadomestljivo zgubo prevzvišenega mil. škofa tržaškega, Jerneja Legata. Po kratki pa hudi bolezni so mirno v Gospodu zaspali dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne. Tako je zdaj tržaška škofija brez duhovnega očeta, ovce so brez pastirja. Ko se je bila raznesla vest, da so vikši pastir nevarno zboleli, je ljudstvo vseh stanov, vseh ver celi dan hodilo popraševat, kako se počutijo, in ko je 12. popoldne mrtvaški zvon zapel in naznanil prebivalcem, da njih višji pastir so se preselili v boljšo domačijo, se je celega mesta polastila splošna žalost. Mestni župan je še tisti večer mestnim očetom to zgubo v seji naznanil in vsa zbornica je svoje obžalovanje izrekla ter s sedežev se vzdignila. Po preteklih 48 urah je bilo truplo maziljeuo in 15. in 16. v škofijski kapeli na mrtvaškem odru izpostavljeno. Bili so ajni oblečeni v vijolnati masni opravi, imeli so mitro na glavi, na strani škofovo palico, pri nogah pa klobuk rimskega grofa in križec železne krone pa guadelupskega reda. Okoli odra je gorelo veliko debelih sveč, kapela je bila vsa s črnim pregrnjena in okiučana s škofijskimi grbi. Pri oltarji so se celo jutro zaporedoma brale sv. maše, popoldne pa oba dneva vesperae def. — Ljudstva vseh stanov in ver se je vse trlo, vsakdo je hotel še enkrat videti ljubljenega očeta in pastirja. Ljubezen in spoštovanje do svojega vikšega pastirja pa je tržaško mesto posebno pokazalo pri pogrebu dne 17. ob 0. uri zjutraj. — Si-jajnišega pogreba mesto še ni videlo. Tu ni žalovalo le mesto in škofija, ampak cela dežela, rekli bi, žalovali so narodi, kajti vse barke vseh narodov in vsi konzuli so obesili žalostne zastave. Vse gosposke so si tako rekoč roke podale, da se je pogreb napravil kar je bilo mogoče sijajen. Duhovščina je iz najoddaljenih krajev v Trst prišla zadnjo čast skazat svojemu vikšemu pastirju. Ljubljanski kapitel je poslal stolnega prošta dr. P o g a-čarja, poreški stolnega dekana č. g. S i lica le goriški ni imel zastopnika. Sprevod so vodili mil. škof poreški monsig. Dobrila. Ljud stva po ulicah in po oknih se je vse trlo prodajalnice, kjer je sprevod šel, so bile vse zaprte, še celo narava se nam je ta dan ska-zala ugodno, kajti poprej in precej tisti dan po pogrebu smo imeli hudo burjo in hud mraz, pri pogrebu pa najlepši spomladanski dan. Oh straneh ulic, skoz ktere se je sprevod pomikal, so vojaki regimenta Kuhna in Wetz-larja stali v vrsti. Red sprevoda pa je bil ta-le: Najpred šli so reveži mestne siromašnice, za njimi fantiči vseh 9 mestnih šol, potem c. k. vadnica in pripravništvo, realke in gimnazije, c. k. navtična akademija, bratovščine po redu, kakor pri procesiji sv. R. T., vojaška godba, pevci stolne cerkve, duhovščina in sicer: 26 kapucinov, 82 svetnih duhovnov, 12 korarjev, potem še drugih 6 v opravi, pontifi kant, mrtvaška truga, ktero je nosilo 16 du hovnov, večidel fajmoštrov, ki so se bili zvrstili tako, da jih je 8 pa 8 nosilo trugo, 4 pa so držali vogle mrtvaškega prta, na trugi je bila mitra in missale. Po ceremonialu bi bili mo rali nositi trugo odprto, pa mestni protofizikus se je temu ustavil sklicevaje se na neko postavo 4. maja 1874. Ob straneh šla je požarna straža, kormani (Hafen-Steuerleute), mornarji avstrijskega Lloyda in udje raznih bratovščin z gorečimi baklami. Za trugo so šli sorodniki rajnega, potem udje škofijske kancelije, za njimi pa dolga vrsta državnih in vojaških oblastni). Mestni tržaški zbor, in mag. uradniki, municipij koprski, deželni zbor istrski, zastopniki municipijev iz Mil in Izole, zastopniki vseh znanstvenih ustanov in trgovska zbornica. Vodstvo avstrijskega Lloyda in zastopniki vseh v Trstu stanujočih drugover.-kih občin — celo tudi oddelek postreščekov v novej opravi in dolga dolga vrsta drugih ljudi vsili stanov in vsih ver. Na zadnje pa je šla s črnim pregrnjena kočija rajnega, in za njo kočije gg. vit. dr. Scrinzi-a, uda gosposke zbornice, vit. Ritt-maver-ja in barona Morpurga (katoličana, protestanta in j uda). Sprevod je šel iz škofijske palače čez ulice Cavana, Sanitii, čez ribji in veliki trg, po korzi, barriera vecchia in Maclonnini k sv. Justu. Vsa policija in mestna straža bila je na nogah, da se je med tolikim ljudstvom ohranil red, ki je bil tak, da še pri procesiji sv. II. T. ni takega. Iz ust ljudij ui bilo slišati nego žalovanje in marsikaka solzica je lica oblila po zgubi tako dobrega pastirja. Rajni niso zapustili premoženja, kar so imeli, delili so med uboge brez razločka verskega spoznanja. Zraven ladij in konzulatov vihrale so črne zastave tudi na namestniški in mestni hiši in na borzi. 10. ura bila je že odbila, ko je sprevod došel v stolno cerkev, ktera je bila vsa s črnim pregrnjena, na stebrih pa so bili obešeni škofovi grbi; v sredi cevkve jc stal sprelep, čez dva sežnja visok oder, na kterega so položili trugo, okoli odra pa in po odru razpostavljeno je bilo veliko gorečih sveč. Obdajali so ga udje raznih bratovščin z bakljami v rokah. — Sv. mašo so služili poreški škof mil. gosp. Dobrila. - Pri sv. maši so pevci sprem -ljani od popolnega orhestra peli veličanstno črno sv. mašo od Ricci-a. Kaj človek občuti, kedar to petje sliši, se ne da popisati. Vso umetnost pa je mojster izrazil v „Dies irae" in kamenito srce bi človek moral imeti, ako bi ga to inojstersko delo ne ganilo. V prvih dveh kiticah je vsa zmešnjava in stiska sodnega dneva predstavljena, in groza in strah sprehaja človeka slišati besede: „Quantus tremor est futurus, quando judex est venturus" Po tej kitici naenkrat vse utihne, mrtvaška tihota nastane v cerkvi, kar naenkrat zabuči trobenta, enkrat, dvakrat in tretjikrat ter se dolgo dolgo razlega in pevec začne peti solo, „tuba mirum"; res, čast. bralec, občutkov pri tem prizoru ni mogoče popisati, človek mora sam slišati. Na koncu pa mora človek nehote svoje roke k nebesam povzdigniti in slišavši tako milo in prosijočo muziko vzdihniti: „Dona eis requiem." Omeniti pa moram, da popolni kor sv. Justa z orhestrom vred šteje nad 100 oseb. Za vzdržavo kora skrbi mesto in reči moramo, da tako petje kot je pri sv. Justu, se tako kmalo ne najde. Po sv. maši je častni kanonik iz Kopra čast. g. Petronio na lečo stopil in v jedrnatih besedah razložil življenje moža, kterega smo imeli hladnej zemlji izročiti. Rojen od revnih starišev je s svojo marljivostjo dospel do visoke časti, žrtoval je sebe za svoje ovce, sedaj pa šel sprejet namenjeno mu plačilo. Cerkev je bila vsa natlačena iu inarsiktero oko se je solzilo. Po končanem govoru vršile so se navadne absolucije, ktere so zaporedoma imeli, vis. čast. gg. dr. Pogačar, dr. Schneider, o bralec, zdihni z menoj vred: v miru počiva, in luč nebeška tržaški prošt, Fleischer, trž. dekan in Viezzoli, korar sostolne koperske cerkve. Za slovesno na koru z orkestrom zapeto „Libero" so poslednjo absolucijo imeli pontifikaut. Truplo so potem vzdignili in bratovščine, duhovstvo pa oblastnije spremili so ga v kapuciuarsko cerkev, kjer bodo ranjki ua njih lastno željo počivali. Ob 1 */a popoldne je bila slovesnost končana, in ker rakev ni bila še dodelana, so truplo položili v neko stransko kapelo, in še-le v četrtek v rakev spravili. Tako smo pokopali moža, kteri je bil na svojem mestu, moža brez presodkov, moža kteremu ni bilo druzega pri srcu nego dušni in telesni blagor njegovih ovčic. Veliko brit-kih ur je preživel in da mu On, ki nad nami kraljuje in vse vlada, prihrani morda še brit-keje ure, poklical ga je k sebi, da mu podeli plačilo, ktero si je v dolgem pastirovanju zaslužil. Ti pa, Naj blagi mož naj mu sveti! ?Bitivel«3si na Nemškem, 21. febr. Vreme je jako neugodno, snega imamo na kupe, posebno v goratih krajih, tako da že železnični vlaki izostajajo. Mraza je tudi dovolj, posebno zjutraj vse škriplje, zadnja dva dneva se je nekoliko zboljšalo, ker solnce čez dan malo greje, čem bolj mrzlo je zunanje življenje, tem gibčneje je po hišah in javnih veselicah. Pust se je na Kranjskem že davno s čitalnično rna-škerado končal, tu v Mitweidi je pa nekoliko drugače. Včeraj je bil še občni tehnični bal, ki se je še le danes dopoldne končal. Včeraj popoldne in danes zavoljo tega ni bilo šole. Plesu se je menda več kot sto tehnikov vde-ležilo, vsi učitelji na tehniki razun direktorja, ki je bolan. Sicer se v postu ne spodobi ples, pa za to tukajšnji tehniki ne vprašajo, če tudi je tretji del katoličanov. Pri njih je katoličan-stvo le na papirji, sicer pa do kolen v oliki in svobodi libdralizma tiče. Pretekli teden je bilo napravilo tukajšnje dijaško društvo „literarischer Verein" večerno veselico z dramatičnimi govori, v prid revnih dijakov na tehniki. Mnogo meščanov seje vdeležilo, tako da so bili prostori gledališča polni. Iz tega se razvidi, da tukajšnje ljudstvo mnogo skrbi za dijake. Tudi na Kranjskem bi bilo dobro, da bi se napravile veselice v prid dijakom, ker je mnogo slovenskih dijakov v veliki revščini na dunajskem in graškem vseučilišči. Tukajšnje društvo „Verein für die Volksbildung" je imelo 18. t. m. skupščino. Gosp. Grahman je v obširnem govoru razkladal blage namene frajmavraskih društev in zraven tudi omenil, da ni nikakov namen teh društev pečati se s politiko, ampak le gojiti in razširjati pravo ljubezen med človeštvom. Koliko da je resnice na tem, je vsakemu bralcu „Slov." že znano, zdaj lahko vsak previdi, kako nemški liberalci na vse moči žile napenjajo ljudstvo poliberaliti in izneveriti. Dalje je neki gospod razlagal o tukajšnjem šolstvu in omenil, da je že leta 1805 bila občna dolžnost obiskovanja vpeljana. In res, tukajšnje ljudstvo se je že tako na šolo privadilo, da ne najde nobenih razlogov več zoper šolo. Če je saksonska država že tako davno lahko vredila šolstvo, zakaj bi ga Avstrija ne mogla? Le več šol in učiteljev in prve tako vrediti, da bo lahko prosti kmet njih korist spoznal, pa bo vse šlo. Iz vseh krajev pa doni glas, da učiteljev pomanjkuje, kje je neki vzrok? Nekaj v slabi plači, ki se učiteljem daje, ali v tem obziru se je v zadnjih letih nekoliko zboljšalo. Glavni vzrok leži v slabem vredovanji učiteljskih pripravnic. Tu se dijakom večkrat potrebni oddih krati iu se podučuje mnogo predmetov, ki jih učitelj nikdar potreboval ne bode, n. pr. velik del algebre in zemljomerstva, tako da sem se čudil, ko mi je enkrat nek pripravnik pravil, kaj da se uče, da ti nemški modrijani še više analize in astronomije v šole ne vpeljejo. Na pripravnicah mesto da bi se učitelju katoliški duh utrdil, ga pa liberalni učitelji hočejo popolnoma zatreti. Zavoljo tega nimajo stariši veselja svojih sinov na pripravnico pošiljati. Dalje se na pripravnici narodni duh in domoljubje mesto utrdi, še po nemšku-tarskih učiteljih popači, vsled tega toliko nein-škutarskih učiteljev na Kranjskem. Dokler se vse te zavire ne odpravijo, je nemogoče misliti napredek šolstva, in tako bomo ostali kakor Kitajci, mesto da bi naprej stopali s časom. Avstrijski dijaki imajo tu društvo z imenom „Oesterreichisch - Ungarischer Lese-verein". To društvo pa jako čudno ravna, že trikrat se je ustanovilo in zopet razdrlo! zdaj ne vem, ali bo obstalo ali ne. Nemci in Madjari hočejo v njem zvonec nositi, pa jim ne gre po volji. Društvo ima svojo čitalno sobo, pa vse časnike mesto iz Avstrije iz Lipsije naročeue. Pred kratkim se je tu v Nemčiji raznašala novica, da Bismark misli odstopiti; zdaj ko se vidi, da je laž, so nemški liberalci na na slednje izvili. Časniki zdaj pišejo, da je le zdravnika Bizmark vprašal, kako dolgo bo še živel, če v svojih službah ostane. Zdravnik mu je odgovoril da k večemu štiri leta, če bi pa iz službe izstopil, pa dvanajst let ali še več. Bizmark pa je menda odgovoril, da bo rajši ostal v službi, da mu ni tolikanj za življenje. To so pa že tako le izmišljene libe ralne laži. Domače novice. V Ljubljani, 27. februarija. („KupSijska zbornica".) Minister Banhans ]e potrdil gosp. Aleksandra Dreota za predsednika in gosp. Karola Lukmana za podpredsednika tako imenovane kranjske kupčijske in obrtnijske zbornice, v kteri so dozdaj postavno j ti pravilno voljeni možje sedeli. No, za take n i č 1 j e, kakoršne so se po sleparski in g o 1 j u ti v i volitvi zdaj vsedle na tiste stole, na kterih so prej pošteno voljeni možaki sedeli, sta ta dva še predobra; le čudno se nam zdi, da ju ni s r a m biti na čelu tako sestavljeni skupščini. Nas tega ni treba biti sram, kajti mi ne pripoznamo te skupščiue kot zastopstvo kranjskih trgovcev iu obrtnikov; ali mi smo še stare korenine in iste vere, ktero je izrazil v Oftenheiniovi pravdi državni pravdnik grof Lamezan, namreč, „da v A v s t r i j i čast še ni zgubljen a". Če pa mislimo na skupščino, ktere ni sram imenovati se „kranjsko kupčijsko in obrtnijsko zbornico", bi nam utegnila ta vera zgubiti se in potem bi onim 24 gospodom, ki so se vsedli na kup-čijsko-zborniške stole, skoro klicali: „Po vsem, kar se je pri volitvah godilo, je bilo pričakovati, da jih bo minister Banhans ovrgel. Ker pa tega ni storil, pokažite vi, da v Avstriji čast še ni zgubljena, da so še ljudje na svetu tudi med nemčurji, kterih je še česa s r a m. Če imate še kaj sramožljivosti v sebi, odstopite vsi in pripustite, da se bo potem zbornica pošteno, brez gol j u ti i j in sleparij volila. Vaši sedeži so p r i s 1 e p a r j e n i, p r i-goljufani. Sramujte se vendar. (Iz seje deželnega odbora 19. februarija.) Za napravo železnice od Škofje Loke v Trst je deželni odbor sklenil ponoviti prošnjo na mi nisterstvo kupčijstva. — Predlogu deželnega šolskega sveta za definitivno potrjenje ljudskega učitelja Janeza Jarma v Hinah je deželni odbor po priporočilih dotičnega krajnega in okrajnega šolskega sveta pritrdil. — Na dopis deželne vlade za imenovanje dr. Costo-vega nasleduika v deželni šolski svet se je odgovorilo, da bode deželni odbor svojega zastopnika v deželni šolski svet volil po volitvi deželnega poslanca za kmečke občine na Notranjskem in po volitvi dr. Costovega naslednika v deželni odbor, ter se je deželna vlada naprosila za brzo volitev deželnega poslanca na Notranjskem. — Od deželne vlade došlo prošnjo slikarja J. Š. za denarno podporo je deželni odbor sklenil toplo priporočati. (Odbor Matice slovenske) ima zbor 10. dne marca, za kterega so na dnevni red stavljene sledeče obravnave: 1. Itazgovor o na-svetovanem spominku dr. E. H. Coste. — 2. Določi se, kdaj naj bo občni zbor. — 3. Ktere knjige naj izda društvo za 1876. 1. — 4. Poročilo tajnikovo o knjigah za 1875. leto in o drugih stvareh. — 5. Posameznih udov nasveti. (Poverjeništvo družbe sv. Moliora za Ljubljano in okolico) (stari trg h. št. 16) opomni vse ude, kteri za letos niso letne plače odraj-tali, pa želijo še udje ostati, da naj blagovolijo nemudoma se oglasiti. Mesec februar gre h koncu in zapisnik družbanov moramo potem v Celovec poslati. Kdor želi molivteno knjigo vezano, doplača še 40 kr., kakor je bilo že naznanjeno. (Dr. Razlag) je stavil pri obravnavi de-želnozborskega opravilnega reda predlog, da naj se vsak govor v stenografičnem zapisniku tiska v tistem jeziku, kterega je poslanec govoril. Čudno, da ravno dr. Razlag tak predlog stavi! O njem se je pač najnazadnje nadjati druzega nego nemškega govora, ker je še v kranjskem deželnem zboru tako rad nemški govoril, da smo zadnji čas le maloktero slovensko besedo od njega slišali. Tega moža vedenje razumeti ne zadosti naša pamet. Danes je tak, a jutri ves drugačen, menda kakor vreme. — Predlog njegov je bil tudi zavržen, kar se je moralo že naprej vedeti. Kaj stavimo, da bo dr. Ilazlag v državnem zboru enkrat — le zarad lepšega — slovensko ragljo sprožil — prav kakor v kranjskem deželnem zboru nemško! (Slovensko gledišče.) Pretekli ponedeljek sta v igri „Dcborah" zopet imela gospodična Podkrajškova in g. Schmidt večer slave; prva je dosegla vrhunec tega, kar se od najboljše igralke pričakovati sme, gosp. Schmidt ji pa od svoje strani ni zaostajal. Gospod Šušteršič, mislimo, bi bil kot vajen igralec svojo nalogo lahko boljše oživil, in gospodična Ledarjeva morda tudi. Drugi igralci so se sukali in govorili primerno, vtis igre je bil splošno ugoden. Prostori bi bili lahko bolj polni. — Za nedeljo nam je naznanjena nova burka „Denar sveta vladar," v kteri bo imel, kakor slišimo, gospod Kajzelj glavno nalogo. Bo pa že zopet smeha in ploska, da se bo vse treslo. Razne reči. — V ponedeljek 22. t m. je umrl v Trstu največi bogatin bar. Konstantin Reyr, v 74. letu svoje starosti. Zapustil je premoženje, ki znaša veliko milijonov. Ker je bil neoženjen, se nadjajo, da seje v svojej oporoki dobro spominjal dobrodejnih ustav. — 17. t. m. so pa v Trstu pokopali bogato 25. letno dekle Marijo Kovačič-evo, ktera je v svojej oporoki tržaškej siromašnici zapustila 10.000 gld. — V Bovcu na Goriškem je šelneki kupec s kožami vinjen spat, in je bil tako neroden, da je posteljo zapalil in se skoraj do smrti ožgal, ko nek žandar memo gredoč ogenj v sobi zapazi, pa je bilo prepozno; po strašnih bolečinah je nesrečnež v 24 urah umrl. 19. t. m. je bila strašna burja Gorici in sneg je šel kakor v Ljubljani v decembru. Lepa av-strijanska Nizza to! — Kdo je s i t n e ž ? Odg.: Slovenski kmečki ljudje, ki pet nemških besedi znajo, ktere pri vsakem govoru vpletajo, da kažejo svojo — siromaščino. Nemčur pa prazen sod sta eno. - Nov zemljevid izdal je učitelj Miill-ner, nemški za nemške šolarje na Slovenskem. Kedaj pa pride kaj za slovenske šolarje na Nemškem V Listnica opravništva. C. g. F. L, Poslano prejeli. Za velikosreni dar (50 gl.) v korist našega res živo potrebnega lista ,,Slovenca1' Vam Bog plačaj z naj obilnišim časnim in večnim blagodarom. Dokler ni toliko naročnikov, da bi ^Slovenec" sam životaril, moramo s toliko večo pravico reči : Zadeli ste pravo 6truno. Tedaj še enkrat: Gratias! Vivat sequens. Cč. gg. župn. J. K. in kapi. J. P. in še nekim štirim gospodom: Hvala lepa za Vaš trud, s kterini ste nam naročnikov iskali in jih tudi pridobili. Č. g. A. K. kapi. p. N : Je že dobro, da le vemo, da list redno dobivate. Če niste kterega prejeli, Vam ga radi pošljemo. 0. g. J. M. duh. v V. Liste od 15. štev naprej smo Vaui zdaj skup poslali. Vzrok, da Vam „Slovoncal< nismo pošiljali, je bil naslednji. Iz V. smo dobili d v a lista po vrsti nazaj z opazko: in Loitsch. Potem smo poslali nekaj listov v L., pa vsak nam je prišel nazaj z : Wohnort unbekannt. Tedaj smo bili primorani pošiljatev ustaviti. Kdo bi bil tega kriv, nam ni znano. Tržna ccna preteklega tedna: Mernik I s I U | ffl S o i aj cj S u ' u Mesta : '= = s ® 5 ,<ž ti ; j> S S, 2 o j _......i_ ▼ Ljubljani 2.60 1.80 1.50 l.Oo 1.60 1.50 t.6fi 2.00 v Kranji 2.65 1.75' — 1.00 — - 1.60 — v Loki | 2,66j 1.70 - i 1.00 - 1.50 1.70 - vNovomestu 2.65 1.85 1.75, 0.95 1.90 1.60 2.00 2.15 v Sodražci 2.86j — 1.85' 1.00 1.90 1.60 1.85 — v Mariboru 2.25 2 05 1.95 1.10 1.50 1.40 t,90 v Ptuju 2.15 1.70 1.50 1.00 1.38 1 23 1.55 - v Celji 2.50 2.00 1.20 1.30 1.60 1.50 1.60 — v Celovcu 2.34 2.13 1.40, 1.00 1.35 — — — v Trstu 3.15 — 1.92 1.33 1.85 — — — v Zagrebu 2.30 1.60 1.40 — 1.50 — — — v Siseku — — — — — — — — v Varaždinu 2.05 1.66 1.50 0.