x O JtkljO VMk dM !•»•■ M J.lj i« prao»ikov. laaori dsily 8««day« aad H«li4ora. TA f glasilo slovenske narodne podporne jednote Crednllkl i« uprovaiikt prostori: MA7 8. U»ndal* ovr, Offloo of pubUcsUoat S0AT 80. Uwndalf »va. Tolophunv: I.iwikUW 4633. x —— Puklub^ M4 4Utrib«t«l und.r pomit ■ --P 11 148) author..od by »h. Act of Octob.r 6. 1917, tfc« Art of Courtii «( Marct t, HTt. CHICAGO, ILL., torek, 11. marca (MarcK 11) 1919. '^v^r/r M°° ŠTEV,—NUMBER 58. _______»U »I tho Po«l Offlco of CUcogo, lllloola. By >rJ«r of tho Proaldoat, A. S. Buri—o«, l»oatw»aator Goaorol. f°r —MiM rato of poatago proriJoi lo r U ..c«k>„ 1101, Act o Oc». 3, lt 17, outhoriaod on Juno 14, ltlt. PRVI KORAKI ZA ODPRAVO KONSKMJE, Uoyd Oeorge Je predložil, da je znife nemika armada na 70,000 mož. WILS0N PMDjB^V PAE1Z V Pariz, 10. marca. — Vrhovni vojni svet je danes razpravljal o milil a i Uličnih pogojih za Nemčija ki bodo tvorili del preliminarne mirovne pogodbe. Lloyd Ueor-(je je predložil, da se nemška armada oiueji na 70,000 prostovolj cev. ki so lahko konjiki. ako Nemčija želi. Maršal Foeli ae ni izjavil, ilali se strinja A tem predlogom ali ne .Civilni člani vojnega sveta ne zelo zanimajo za Lloyd Oenigev predlog, ker vidijo v njem skrbno prikrit načrt za odpravo k on škripci je ali prisilne vo jaške službe v vseh državah. Ako mirovna konferenca prisili Nemčijo. da se omeji na majhno armado, sestoječo iz prostovoljcev, :edaj ne bo razloga za militariste v zavezniških državah, da bi mogli zagovarjati stalne armade na podlagi obvezne službe. VRHOVNO SODIŠČE ZAVK-OLO DEBSOV PRIZIV. Washington, 10. marca. — Vr-hovno zvezno sodišče je danes so-glasno zavrglo priziv Eugena V. Debsa, znanega socialističnega voditelja, in g tem odobrilo ob-sodbo nižjega sodišča, ki se glaai, da mora Debs prebiti 10 let v ječi zaradi tega, ker je lani enkrat govoril na nekem shodu proti vojni. AMERIŠKI VOJAKI V BITKI V LONDONU, Američani so se »prijeli s policisti v Londonu in Kanadčani ter ter Avstralci so jim pomagali. PET MOŽ V BOLNIŠNICI; 20 V ZAPORU. gospodarski program severne dakote. Governer je podpisal aakone, ki določajo državno banko, lit-niče, mline, domove aa delavce etc. IZDANE BODO OBVEZNICE. London, 10. marca. — Včeraj popoldne je hila prava pravcata bilka med ameriškimi vojaki in pomorščaki ter tukajšnjimi policisti. Pozneje so se Američanom pridružili Kanadčani in Avstralci. Posledica bojev je, da leži danes Bismgrck, N. D. — Governer hVazier je podpisal Dostave, ki ao jih sprejeli poslanci in senatorji, izvoljeni na industrijalnem programu nestrankarske lige. Sprejetih jc bilo deset dodatkov k u stavi, po katerih bo mogoče državi odpreti svojo banko, žitniee, mline in zgraditi domove za delavec in farmarje. <»lavni zakon določa da»se usta novi državna industrijalna komisija, obstoječa iz governerja, poljedelskega komisarja iu vrhovnega pravduika. ki imajo pravici), izvesti dovoljena državna podjetja. Za ustanovitev državne Ivanke bo izdanih za >(<2,000.000 obveznic, ki hodo tvorile glavnico državne banke. Danka bo odprta takoj, ko prejme komisija določeno vsoto #2,000,000, kot določa postava. V banki hodo naloženi vsi javni skla- policist P. C. Field v bolnišnici z Lloyd Oeorge «e je posvetoval j razbito črepinjo in v kritičnem po- «li državni, okrajni, mestni iu j: ameriškimi delegati, predno je ložaju; štiri drugi policisti so tudi šolsko-okrajni, Banka se bo pečala ranjeni, dočim leži pet ameriških j i udi z vsemi bančnimi posli, v nji vojakov več ali manj ranjenih V|bo naložen rezervni kapital vseli bolnišnici. Dvajset ameriških vo- privatnih bank. ki imajo državno stavil svoj predlog ;on jc vsekakor prepričan, da je predsednik Wilson na njegovi strani. Japonci nekaj govore, da bodo zahtevali pravico "zaprtih vrat" ua Kitajskem, ako pride v mirovno pogodbo točka, ki bo pripozna-la Monrojevo doktrino za Združene države. ^ Američani so pa mnenja, da v ustavi lige narodov ni nobene točke, ki bi pobijala Monrojevo doktrino in vsled tega ne bodo slavili nobenega tozadevnega predloga. Predsednik Wilson pride v Pa rir, v pelek. Oaka ga ogromno delo. Na njegovi mizi je cela gora Doročil in zaključkov, ki jih bo moral prečitati in preštudirati, a razen tega se bo moral pečati s ponovnimi diskuzijami o ustavi liRc narodov. Vodilni diplomatje na konferenci delujejo, da se za-ključj preliminarna konfi renca dne 22. marca. Do tega časa mora hiti pripravljena preliminarni mirovna pogodba in ustava zveze držav. Da se pa to izvrši, bo tre l»a ogromnega dela. Več komisij, med temi tudi ko-misija za odškodnine, še ni pred ložilo svojih poročil. Vprašanje ozemlja na levi strani Rene tudi m* ni dotaknjeno. V rtem času. odkar je Wilson odsoten, sta se tudi nepričakovano pojavili dve krizi, ki sta zahtevali hitre rešitve. 1'rva kriza je bila med Jugosla-vijo in Italijo, iz katere hi se bil skoraj razvil krvavi konflikt; druga je bila v Spaju, ko so nem *ki premirovni komisarji prekini-•i pogajanje. Obe zadevi sta «t-časno rešeni, ali položaj v Kvro-Pi je še vedno slab in vsak čas se I h k n razvije nova kriza. Iz tega razloga bi diplomatje radi Čimprej končali preliminar-"o delo in poklicali Nemce na mirovni kongres saj okrog 1. aprila. Blokada na ftredosmnskem morje odpravljena. Al ene. — Kritiške mornariške plasti so naznanile 3. i. m.. da blokada bolgarskega obrežja odpravljene. Kavno tako je končan® blokada na Sredozemskem Morju in v dardanelski ožini. Ženeva. — Z Dunaja poročajo. 'I* bo y Parizu izdelan načrt za '"viralizacijo Donave. Trgovska Plovba na Donavi pride pod med narodno kontrolo. »TEVILO tTRAJKARJEV V »EW TORKU U MOOO 61 POMNOŽI jakov in pomorščakov je bilo aretiranih na povelje provost mar. šala major Campbella. Pretep se je začel, ko so policisti aretirali dva ameriškega pomorščaka, ki sta z drugimi vred metala kocke v ozadju postaje Y. M. C. A. na Al\vyeh St. Nekaj minut pozneje je pridrlo kakih 300 Ann ričanor; Kanadčnnov in Avst cev pred policijsko postajo iu zahtevalo, da morata biti aretirana pomorščaka takoj izpuščena; na- poslovnico. Ta rezervni kapital je sedaj naložen v Chicagu in Min-neapolisn in St. Paulu. To dejstvo tudi govori, zakaj privatni iutc resi zabavljajo akeiji, ki Jo pod-vzela Icgislatura Severne Dakote. Državna banka bo izdajala tudi U| |m.H;|<0 Hribovje v prek«--ean J«', da jc prepričan o predardnl- " Jn jim hladili njih oiu lonalno k Hi ' odn iu prostost naših rojakov v sta ri domovini. V ta namen se je vršila izredna seja vseh tukajšnjih slovenskih) podpornih društev skupno « 4 VVil-loškim zahavnim klubomM na kateri M> sklenili, da prirede kampanjo za nabiranje prostovoljnih prispevkov v miljonski sklad SRZ. V ta namen se je izvolilo rojake Anton Suttler, ltlaž Drak-sler iu Lorene Trobce za nabiralce. Omenjeni rojaki so se poslali na njih trnjevo pot takoj in pričeli nabirati prost o vol nje prispevke za miljonski sklad. Imeli so še precej uspeha in nabrali pri lično lepo vsoto. Razumno je, da so naleteli na nekatere rojake, ki so še vedno zakrknjeni privrženci gnile in že razpadle Avstrije, kateri niso vredni, da u-živajo gostoljubje Združenih držav. V naselbini VVillock, Pa. bi si rojaki lahko bolj odzvali pri tej kampanji, toda ne more se jim smo, da se bo kdo naveličal peč-larskega življenja in se vpregel v zakonski jarem. Toda bili smo goljufani-v teli zadevah in marsikateri je moral vleči ploh na pepel-nično sredo. Prav jim, zakaj se pa ne ženijo, da bi imeli še "lustne cajte." Pozdrav vsem zavednim Jugoslovanom. Frank Dolina r, taj. krajev, org. SKZ, št. 74. Izid primarnih volitev v Hloomingtonu je tak, da je nekaterim po liti carjem meščanskih strank prišlo slabo. Politicarji so pred volitvami drug drugemu šepetali tajnosti in skrivnosti, kajti na volileih so opazili nekakšne spremembe, kakersnih niso videli pri prejšnjih volitvah. Stari politicarji, ki so v prejšnjih volilnih kampanjah marsikaj obljubili volilcem s trdnim namenom, da ne spolnijo najmanjše obljube, so skimavali in dejali, da ta znamenja ne obetajo nič dobrega za republikance in demokrate. Ali tolažili so se, da mogoče stvar ne bo huda, kajti v prejšnjih dneh jc tudi že večkrat izgledalo slabo za stari stranki, kedar se je množilo število brezposelnih delavcev, ali delavci so se vselej dali preplašiti s frazo, če nc volite nas, bomo zaprli tovarne in so pokorno glasovali za kandidate, za katere smo jim naročili naj oddajo svoje glasove. Zakaj bi ta fraza sedaj ne pomagala, če je še vsikdar povzročila za nas ugoden učinek? Tako so ugibali politicarji starih strank in v strahu pričakovali volilnega dne. Dan volitve je napočil, in izid? Mesto Hloomington ima komisijonsko formo uprave. John Ii. Lennon, županski kandidat neodvisne delavske stranke je dobil glasov, prejšnji župan Jones, za katerega so agitirali vsi, ki so se sprli z napredkom v človeški družbi, je dobil le .'<,002 glasova. Za komisarje so prišli na glasovnico od delavske stranke Meyers, Nevin, Salch in Frank J. Morgan. Največ glasov je prejel Nevin in sicer 12,825. Za njim je bil Salch z 2,512 glasovi in Morgan je bil tretji z 2,402 glasovoma. Kot četrti se je vtihotapil kandidat starih strank, peti je pa bil Meycrs. Ta volilni izid je silno poparil političarje starih strank v Hloomington in v drugih mestih v Illinoisu, kajti pripravljeni so bili na marsikaj,.vendar pa ne tak izid primarnih volitev. Nekateri zelo "pametni političarji", ki so prerokovali veliko zmago za kandidate starih strank, so se od same jeze zaprli v sobe, da ložje kuhajo "rivec". Volilcev je prišlo na volišče l»0'* in če delavci ko-1 J" 10 i*>dru*nice, so člani izvo-ličkaj razvijejo agitacijo, bodo kandidatje delavske stran- "n .sro;le d[u" . .... , . ... , . , , ... št veni odbor in tri zaslopnike, ka- ke izšli na dan glavne volilne bitke kot zmagovalci iz vo lilnega boja. Windler, Pa. —Vsi jugoslovanski narodi so se pričeli dre miti fer iz/poznavati, da je edina pravilna rešitev zavozlanega balkanskega vprašanja v ustanovitvi jugoslovanske federativne republike, kjer bo imel vsak narod iste pravice in iste dolžnosti. Vsi narodi so pričeli izpoznavati, da je monarhija le nekaj zastarelega, v državi z republikansko 'formo vlade pa ima človek lahko svoje pravice, da jih lahko rabi, kar je nekaj ne mogočega v monarhis-tični državi. Vsi narodi so pričeli odstavi jati svoje kralje in razne druge monarhe, ker so izprevidili, da je to nekaj popolnoma nepotrebnega in zastarelega. Na podrtinali stare Avstrije so se pričele vstanavljati nove in pro ste države. Narodi, kateri so bili očitati, ker se nekateri morajo prej zahirani in tlačeni so se zdra-morajo boriti za svojo življensko eksistenco. Nabrali so $429.50, za kar gre vsa čast prispevateljem kakor tudi nabiralcem ker so tako častno rešili svojo nalogo. Želim, da bi se morje razdvojilo iu bi se napravila suha pot, da bi lahko šli privrženci stare copr-nice Avstrije po suhem v njih obljubljeno deželo, toda kakor hitro bi pu prišli do srede oeeana naj bi se valovi strnili ter pokopali te izdajice slovenskega naroda, da bi ne vživali sadove dmtgih. kateri so bili pripravljeni delovati z vsemi močmi, da se doseže prosta in svobodna jugoslovanska federativna republika. Ko smo zaključili nabiranje prostovolnih prispevkov v . februarja, na katerem je nastopil kot glavni govornik rojak Lorene T/obec, ki nam jc v jasnih besedah pojasnil namen miljonskega sklada in nekatere nesramne načrte sovražnikov Jugoslovanov in raznih imperija I isto v. Nastopili so še razni drugi govorniki, ki so pojasnjevali cilje iu namene SRZ ter poživljali navzoče rojake, da naj se pridružijo temu pihanju in da naj podpirajo SRZ, kolikor jim le dopuščajo razmere in okoliščine. Po končanih govorih sc jc ustanovila podružnica SRZ, št. 74 in se je vpisalo takoj (»5 članov in članic. l\o se je vršila prva redna se- terih prihodnja seja se je vršila^ 2:1. februarja v Presto, Pa. Salch je znan vodja konzumnega gibanja med de- 2:1 ^'»niurja smo se odpeljali i,,., • ,, ur. ........i i i a 12 rojakov po številu, v Prešlo, lavci v Illinoisu, ravno tako |e poznan Lennon med stro- ,J , . , „ , , . n • .... 1 na okrožno konterenco, katera jc kovno organiziranimi delavci, da ni še nikdar odjenjal za i,j|„ ,„„| Vsc zanimiva. Udeležilo las napram privatnim podjetnikom, če je šlo za koristi se jc lepo število rojakov iz Pre-delavstva. Mirovna konferenca je polagoma in srečno prišla v >st«». Pa, in bližnje okolice Po končani konferenci smo si tolažili svoje sitne želodce z raznimi dobrotami izmed katerih je lioljteviški stadij. Diplomat je in razne države stavijo «••»» obsojena ml sv. prohibičioni-svoje zadnje karti- na boljscviški strah. Francija zahteva s,ov Mft Hm,M" • i , ' ,,, ... . . . . ; te zabavali s tamosnjimi rojaki, vecjt kos nemške zemlje, veliko odškodnino in vse vojne kj||(,rim Rrp X|1 njill K0Hl0ljll,,j(. stroske povrnjene; če ne hi vsega tega, tedaj se gotovo |\sa čast in hvala. po^re/.ne v boljšev izem. Llovd (ieorge grmi v par- .i«' približal čas odhod mili in začeli zahtevati iste pra vice, do katerih ima vsak kulturen narod pravico. Ustanovila se je Ogrska republika, Cehoslova-ška republika, in še celo Nemška Avstrija, katera je bila najbolj udana svojemu Korlnu, jc dala brco svojemu cesarju in jč postala rcpubliku. Kaj pa ini Jugoslovanski narodi, kateri smo bili najbolj zatirani in izrabljeni v stari Avstriji? Ali naj samo mi ostanemo najbolj nazadnjaški narodi iu naj i-njaiuo še kraljevino, za katero nihče več ne mara? Ali naj ravno mi pokažemo svetu, da nismo še toliko zmožni, da .bi lahko sami sebe vladali? Ne, to ni resnica, ampak je nekaj starih frakarjev in oseb, katerim je lastna korist več, kot pa blaginja celokupnega naroda iu se sedaj potegujejo na vse kriplje iu se poslužujejo vseh mogočnih sredstev, da bi dobili kraljevino Srba, Hrvata in Slo-venaea". Ali ni to sramota, da bi ustanovili kraljevino, za katero priprosto jugoslovansko ljudstvo ravno toliko mara, kot za lanski snegr Ne, mi moramo I o zabraniti in posnemati moramo naše brate v starem kraju, kateri glasno zadevajo republiko in nc marajo nič slišati o kaki kraljevini ali podobni nestvorbi. Podpirati moramo naše brate, kolikor nam le pripuščajo legalna sredstva. Radi tega smo tukajšnji Hrvati sklicali velik javen shod, kateri se je vršil 2. marea v Cambria, Pa., in na katerem je imel Rev. Kajič glaven govor, v katerem je nas poživljal za skupno delovanje z brati Slovenci na programu SRZ. Dvorana je ihila nabito polna in ljudstvo je zvelikim zanimanjem poslušalo izvajanje govornika. Vai navzoči so se izrekli z velikim navdušenjem za "Slovensko Hrvatsko republiko." Poživljam vse brate Hrvate po drugih naselbinah, da naj posnemajo tukajšnje rojake in da naj se pridružijo temu gibanju. Posnemati moramo naše brate v njih velikem in požrtvovalnem delu, kateri so sklenili, da delujejo toliko časa. dokler, ne dosežejo kon-ij, čnejm cilja. Radi tega na delo in in razumljivo, odkod izvira ali prihaja mržnja do SJiZ? Vprašam ras: "Ali verjamete v republikansko obliko vlade? Verujete v enakopravnost in sa-moodločevanje naroda? Verujete vjnefjredek in demokracijo? Verujete ,da ima delavec 4)0 naravnih zakonih ravno iste pravice do življenja kot bogataš? Ali verujete, da je velikanska večina Ameriških Slovencev za "Slovensko republičansko združenje?" Prosim vas, da odgovorite aa ta vprašanja in sicer točno in javno ter brez vsakega zavijanja. Ako se soglašate s temi vprašanji, potem jaz ne vidim drugega, kot edino golo osebno sovraštvo do voditeljev, ki niso vašega političnega ali verskega prepričanja, ki se pa najbolj trudijo in ki največ žrtvujejo za narodno neodvisnost. Ako se pa ne strinjate, z gori stavljenimi vprašanji, potem pa spadate v krog reakcijo-narjev, kot so bili nemški kajzer, avstrijski cesar, ruski car in kom-panija, ki ne pripozna-vajo luiibe-nih pravic narodu in še najmanj pa pri prost emu delavcu. Ne pri-poznajo sploh nobenih demokratičnih institucij in sami sebe priznavajo kot edine vladajoče faktorje. Takih voditeljev pa slovenski narod ne mara, ker je že prek ruto občutil avtokratično pest in njihovo vladarsko pravičnost. Rojaki! Padla je ena izmed najavtokrstičnih in reakcionarnih vlad. avstrijska. Toda sedaj moramo bili oprezni, da na razvalinah te podrtine ne nastane druga monarhija, ki bo istotako mačeha za Slovence. Predrage so bile žrtve, da bi narod biti moral zopet monarhistično zasužnjen. Moja skromna želja bi bila, da bi se ameriški Slovenci nekoliko bolj zanimali za osvoboditev vseli jugoslovanskih krajev izpod im-perijalizma, da bi »bili vsi Jugoslovani združeni v prosti Jugoslovanski federativni republiki. Poživljam jih tudi. da bi bolj pazilo zasledovali delovanje naših gospodov nasproUiikov, ker ivver-jem sem, da pride čas, ko zabrne-jo sukno po drugem vetru. Ni sicer ravno dolga doba od I. 1914 pa do 1919, toda izpre-mernibe so tako velikanske, da se sploh ne morejo primerjati s »tem časom. Demokracija prihaja skokoma in marsikak politik, pisatelj alfr časnikar jc zamenjal svojo pot, po kateri je hodil 11. pr. 1914. Seseda nekateri pod pritiskom razmer, drugi pa ,ker so uvideli, da je tako najbolje za narod, ljudstvo, da je edino demokracija prava rešitev za priprosto ljudstvo v prvi vrsti seveda zu delavce. Slovenci v tej deželi so dovolj jasno pokazali, kaj zahtevajo, z nabiranjem prostovoljnih doneskov za miljonski sklad. Vsak Slovenec, ki ljubi še svojo rodno grudo, svoje brale onkraj oceana, sc je moral radovati dopisov. katere so pisali priprosti delavci ter v njih izražali svojo ljubezen do svobodne in prosite stare domovine. Tako sem n. pr. čital dopis, ki se je glasil: "Toliko in toliko sem že prispeval v miljonski sklad in sem pripravljen še toliko, samo da se doseže jugoslovanska republika". In to so darovi slovenskih trpinov, ki se zavedajo in ki vedo. kaka je razlika med svobodno republiko in 4'najbolj demokratično kraljevino govoriti i, kot: "Metueuto mori • Mi ptt nočemo drugega kot: "Ke daj pojdenio domov." ' Vaš Fred A. Vider. Widen, W. Va. ^ Ta naselbina je še jako malo poznana med slo venskimi rojaki. Rudi tega name ravam nekoliko opisati to nase bino in nekoliko poročati o tukaj, šnjih razmerah. Ta naselbina jc oddaljena od mesta Charleston, W. Va ki j-tudi glavno mesto te države o krog 70 milj. Tukaj okrog se raztegajo veli. kanski gozdi, kateri bodo pu naj. brž k malo izginili, ker postavi i, namreč tukajšnja PHmiogokopi,;, družba veliko parno žago. \V( o-kolica je zel0 hribovita. •Tukajšnja naselbina je slar(l kakih deset le»t, Slovenske druži ne dosedaj še ni nobene naseljen-tukaj. Slovencev nas je samo do-set in smo vsi organizirani v ne.', larskem klubu. Kpjli za stanove-nje in hrano je bolj težavno ni. kaj. Najcenejše je $40.—50. na mesec in se še težko dobi. Največ je še Poljakov in Oglov ter malo število Hrvatov. ( Dosedaj smo še delali s polno paro in sicer noč in dan Kako dolgo bomo tega se ne ve. Neki-teri sicer obljubujejo, da bomo stalno delali, toda na talce i»l> ljube se ni dosti zanesti. Nekateri zaslužijo še precej do bro, nekateri pa zopet komaj za hrano, to je odvisno kot po vseli premogokopih od prostora in koliko dobi kdo vozov. Plača je $1,-10 od voza in 50c od jarda v prostoru, po rovih jc pa $2. — < d yarda. Dobi se tudi dovol j kamenja. za katerega noben premogi-ne mara dokler se ga ne privaui. Vozovi so pri lično veliki. Svetujem pa nobenemu 110, moral peljati na naš dom. To- )evolucijo in boljševizem. (O, da bi U'skoraj imeli oboje!) 1)1 m,',,n 'aštrajkala pri ne Nemška Av.strija, Uehoslovakija in Poljska prosijo — kaj prosilo, zahtevajo: Živila sem. ir ne bomo pa boljševiki kopiti in lo^mi kol m- spotlobi. in Nemčija? Oh, Nem- /hiiuih. Poskusili smo vse. trnla < ija i«* ze povedala, i!a postane boljseviška od glave do /||x,0,,.i so nsae "prošnje in ul .. .. ..,.(.,>. tu ,,..1 ... .. 1*1 1. • . 't 1 : • molitve. Slednjič nam ui preosta-peie, ah o »t eiitenia nalo/i pu vec odškodnine, /dal ie , , , . , . , , , ..... . . J J u»'o druue^a. kol da aa rinemo trelia, da se \\ ilson ia/|e/i m poda SVOJ^ ultimatum: Ali |„ vrha. storili smo tO v pni u vse moje loi*ke do zadnje ali pa rogati boljševizem, (»lo- ^«»jcfa obrn/a 11 jozna tloba ' eas odiunia enega cilja, itinii tega na delo 1111 . , , 1 .. ..... želod,c z pri prosto jugoslovansko federativno s° f ""T'0™ v eksekutivi SRZ nc bodo li KNPJ. To novo društvo jc «»^11, Koliko »o preicli ddav« i7 M lllk K »' i! V Spi 1 Ui' 1 i» 1 i '.m 11,1.011 |e, panija v zadnjem letu naplavila naj bitku vseh tiosknv. i/\ /rtm ; davka, je kompanija imela' Kar se Uče delavskih razmer. v 1. !i eis|i«j»a (i^iiii K.1 st» t»olj piskavc. Premogi>ko.pi 1». y4 | bratu jejo od d\a do tri dni nu oni a|H'li veljali le za člane in vo- NV lM',"'bujcmo samo en ml- ____ ditelje SRZ ne ptwlt>l>l1 T^ ;un jldsseljo S|'J-vk iu za^d.veev iu da ua I ' ' 11,11 .......1 '1 ____ 1______11 vt lil ru.i ... vimuOii ...... i. D Alf O V »VADI. me distuktih okraja Lu 1 . \ r>»..i. Ua.. s,, pioducirali 10,027,-D01 tono premoga. I'n pm inkeiii le^a premoga je bilo ubitih 00 nidai ic\, i.: ; U, ,, tatijenih. o>t«lo je ."».» vdov in l iti otiok je postalo o>Kineh. I>r« /pnsdnost se tudi že prikazu- ^e v nasprutnih časopisih vedno *to av'«krs« ije vpostavimo pravo Carson Citv Hsv. _ Najvišje je Kadi lev« ne svftujein Iiiko. in vedno. ;»«> re^uieno demokracijo. t'pam. državno sodile je rszsoilil«. d* mur. tla bi vm priArl xa delom. J«* bi vprašal nasprotnike dn prinese v«»c to in sicer v je^neopojno piv<» v državi Nevs- D« se nekoliko raivedriuio SRZ. t<»dn ne iz knkeua na krajše m času. jpredpuftt. smo priredili nekaj \e.jali zaiih-evanjs. ampak iz pošte- Tukaj smo sedaj poilobni onim neopojno pit li pre)Mivedano po prohibičioni 01 zakonu, ki je stopil v ^elja eli.« in inaškcradoih pi«M>v. I pali nili namenov, da objavijo Javno menihom, ki drugega ne NniejoJVo 17 decembra I9IH. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. DELAVSKI POLOŽAJ V SLOVENIJI. PROSVJSTA (Nadaljevanj* • 1. atranl.) gospodarji, ko jih je eden naših jelavcev opozoril na nekatera Urinčna dejanja. Eden izmed pr, vili našilr miljgnarjev, ki je znan jjot ili.lier narodjnak, si je nabral čredo rezerviranih erarskih jj0„j v "retaMirungi", katere zdaj tako dobro krmi, da so i,,« oglodali vsa drevesa "rajšo-Poznamo tudi nekatere gospode oficirske, ki no .si nakopičili lisočake na račun imetja nekdanje nvfctro-ograjfe armade, kar jc zdaj l«st Narodne vlade Zakaj vlada ne pobriga za te stvari? \a;(. delavstvo v Celju si je or-ganiziralo izobraževalno društvo '"Svoboda" in zbralo knjige vseh organizacij v enotno knjižico. Jutiisiunna prodajalniea lepo napreduje. — (E. M. v \apreju 18. dec.) Zelezničarska konferenca v Ljubljani, — 16 decembra 1918 vršila v hotelu 'Union" v * je « .juliljani konferenca železničar-ulic organizacije ob obilni udeležili delegatov iz vseh pokrajin, južno očni zbor. — Zboroval-•c sta pozdravila Turkovič v imenu hrvatskih in Petejan v imenu slovenskih socialnih demokratov. Konferenca je sprejela resolucijo, da ostane oblika bodoče železni-čaijike organizacije centralna za vse jugoslovansko ozemlje in da sc v vseh deželah troirneuskega naroda ustanovijo deželne organizacije — (Naprej 17. dec.) Iz Škofje Loke. — Sekcijo za vzdrža vanje proge Ljub I j« na-Tržič vodi neki gospod z imenom Kurschel. Pod vodstvom tega moža je aprovizacija delavstva taka. •in si ni mogoče misliti slabše. Vse lel o nam že obetajo premog, pa ua še ni, dasiravno bi ga zdaj naj-1 »olj potrebovali, ko je tak strupen mraz. Čuvaji so gu dobili za Mano vanje, za službene prostore no ne. Petrolej smo dobili enkrat v let it. Mast in sladkor nam je bil ta mesec po njegovi brezbrižnosti ukraden iz vagona. Zadnji čas bi liil, da bi nam božja ali vladna previdnost vzela tegn moža! — V a p rej 24. dec.) Delavski shod v Škof ji Loki. — I'ne '12. dec. je imel sodr. Hrja-shod ob obilni udeležbi doina-<"ia prebivalstva v gostilniških pr.i-torih g. (liizelja. Poročal jc " zahtevali, ki jih stavi naše delavstvo na našo vlado in ustavodajno skupščino. Zborovalei so izrazili svoje ogorčenje nad siste-miiiiriiim izrabijenjem revnega prebivalstva od strani lokalnih Jr<.'.»vcev in magnatov. Končno se nabrala lepa svota za tiskovnni s:-lad "Napreja" in za'spomenik velikega sodruga Ivana Cankar-j« 1 Naprej 24. dec.) Špekulacija s sladkorjem. —- V • j .cm skladišču l'nion za slad-' f* o se gndilc med vojno velike i"-trdnosti. Medtem ko je celjski " raj trpel nn pomanjkanju slad-1 a. so ga iz tega skladišča po-ši ja i kur cele vagone v Trst po . ' visokih cenah. Zdaj je vsa zadeva v rokah sodišča. Vodjo disča A. \Vagnerja so prijeli ^'-v. (iradeu. Zapletenih je še •oi/o drugih oseb in tudi urad-i ju/ne železnice. — (Naprej V Radačeh in na Vrhovem. Proletanfca zavednost se razširja tudi na kmetih. Naš kmet je marsičem spregledal po vojni. Po fetkoma «o mu bili trobili, da gre v tej minuli vojni za vero. A spoznal je laž. šel je med svet ii tam se je otresel ozkosrčnosti. Vr uil se je na svojo grudo z revolu cioniran. Te dni sta se vrftila dva čisto knietička shoda v Radečeh In na Vrhovem in nabralo *e je toliko ljudstva, da ni bilo prosto ra za zborovalce. Na obeli shodih je govoril sokrug Lemež o razli ki med staro Avstrijo in Jugosla vijo, o razliki med podložništvom in državljanom, o zahtevah socia listov alede ureditve nove države o naših zahtevali glede kmetiftke ga vprašanja itd. Stranka ima obeh krajih dobre agitatorje meti! kmeti. "NAŠI BOLJŠEVIKI." IZ URADA TISKOVNEGA ODSEKA SRZ Pod tem naslovom piše ljub-1 jaški "Naprej" dne 19. dec, 19918 sledeče: "Naša mod", glasilo slov. (kr-ščansko socialnega) delavstva prinaša članek, v katereh se z vso silo zaletava v našo stranko. Pisec tega "veleaktualnega" članka se je seveda poslužil izrazov, katerih je gotovo vajen iz čusov pred svetovno vojno. Začenja z bombo "boljševik", potem se pa kar vrsti " rdeč kar ji", "rdeča gospoda", soe. dem. knnta", "rdeče nasilstvo" itd. Vidi se ,da tiči v njemu še precej "idealov" trope reane deteljice nekdanje klerikalne stranke1 Šušteršič, Lampe, Stefe. Oni so nam ustvarili popolni slovar psovsk in dopisnik "Naše moči" ga je moral temeljito preštudirati, da je v par vrstah nagromadil toliko teli "domačih izrazov." Le žal, da jih je napisal katoliško misleč človek. Po tem se spozna, da mu je sveto pismo španska vas. Toda ne razpravljajmo o leh izrazih, ki so po mnenju dopisnika menda nadomestilo za plemiške naslove, ki se odpravijo v Jugoslaviji. Pobavimo se nekoliko s člankom samim. Nam je torej zrastel greben in delamo s silo. Terorizirati ligčemo krščanako-misleče delavstvo, da vstopi v naše vrste! Človek bi mislil pri tem, da hoče par jeseniških " boljše vik ov" diktirati svoje mnenje tisočem delavstva, ki jluhijo le rožni venec, ne pa svobode. No, malo drugačna je ta stvar. Jeseniško delavstvo je na javnem shodu dne 1. decembra na predlog predsednika shoda z viharnim odobravanjem sklenilo, do ne bo odslej trpelo v svoji sredi nobenega neorganiziranega delavca več. Tekom 14 dni mora biti ves jeseniški okraj organiziran. Delavstvo je ta sklep pozdravilo z vzklikom, da ,in'orajo takoj stopiti v organizacijo vsi delavci, vsi mojstri in tudi uradniki. To je torej resnica! Če se jc pa velika večina delavstva izrekla, da mora biti odslej vsak delavec organiziran v naši socialno demokratični stranki, je vzrok nnjbrže v tem. ker delavstvo ne zaupa več onim, ki so ga dslej vedno le vodili za nos. Delavstvo želi organizacije, toda lake, ki mu bo v korist iu ki bo delala v dobrobit zatiranih in zasužnjenih, ne pa take, ki bi le v šafažo pri procesijah in drugih takih prireditvah. In jeseni ško delavstvo se zaveda, da mu vaša organizacija ne bo prineslo tega, ker vsa klerikalna stranka ni doslej prav ničesar storila />c delavstvo. To je čisto umevno, ker klerikalna stranka hoče zastopati vse sloje r miljonarje in delavce kmete iu veleposestnike, tercijal-ke in služkinje itd. To pa ne gre! In če gre. pa z dokazi ua dan! Po verjenik za javna dela pri narod ni vladi v Ljubljani jc prislaš kle rikalne stranke in zet miljonarja Pollaka .Pritisnite torej nanj, da nasvetuje tastu, da bo skrajšal v svojih tovarnah delovni čas na o sad — Vi boste delali, mi pa Že H. In Če bo akcija imela uspeh, bo mo rekli: To ste naredili le x našo pomočjo! Če pa ne bo uspeha,, bo »no vpili: Rdeča bsuda je izdala delavstvo. — No, gospodje, mi gremo lahko brez vas iu preko vas. ker vemo, da vaše delo ni res no iu ni v prid delavstvu. Na nedeljskem tdiodu v Za gor ju sta katoliška "rešitelja" delav stva g. (J ost i nčar ml. 4n "Sloveti čev" uradnik g. Vrtovee zagrmi la delavstvu naše stranke, da se bo proti nam postopalo z oborože no silo. Morda imata go.s]>oda v tem oziru kako obljubo g. poverjenika za narodno obrano? Ne moremo tega trditi, a ker sta se tako izrazila na javnem shodu, bo mor-la res. Kaj pa če je naznanjena mobilizacija v tem v zvezi? Rabi mo pojasnil in to nujno!!! Delavcem pa svetujemo, da na shodih javno vprašajo ta dva go spoda, kje sta bila v času svetov ne vojne! Pa vendar ne, da sta bi i "unentbehrlkdi". Mogoče ji se. Kajti ravno taki "ljubitelj o-sadja" posebno radi groze s pušk n mi iu bajoneti, ker se sami še niso s 1ein "igrali." No, im vsaj upamo, da klerikalna stranka ne bo imela nikdar več take moči, da bi nam pošiljala vojaštvo na vrat in nas dala slreljati kot pse. Verujemo, da ste zmožni to storiti, če bi bili le vi na krmilu. A časi so minuli, ko so vaši voditelji pošiljali udane baeke v svetovno mesnico in ko so vaši voditelji glaso-ali za kakončke iu bajonete, h katerimi je morila junaška avstrijska armada srbske žene iu o-roke! Tega veselja pa ne boste cč doživeli, da bi še kdaj morili lastne brate! Pustimo vaiu upa-nje. to je vse. Tudi sodrug Anton Kristan je tarča, v katero streljate! Prav! Mi rnu zaupamo, ker vemo, da bo sto-il vse, kar je v njegovi moči, da olajšu delavcem trpljenje in jim pomaga do njihovih pravic. Če pa ne bo vsega dosegel, kar bi rad, primite za ušesa vaše pristaše — poverjenike in jim povejte, da slabo zastopajo koristi katoliškega delavstva. Sicer pa ste že v 1. ste-ilki "Naše moči" izrazili željo, da bi vam prijalo "korito" pri poverjeništvu za socialno skrb. Odgovor ste že dobili. Seveda bo za vse vaše voditelje tudi v vsej Jugoslaviji premal korist, posebno še, če bodo tako delali za blagor domovine, kakor dela poverjenik za javna dela. "Boljševiki" v delavskih vr-stav pač nimajo nič skupnega z boljševiki" višjih slojev in zato pozdravljamo svoje sotrpine, katoliške " men jše vike." prej prideljeue direkcijam držav ulh železnic v ozemlju Nemške Av-I »trije. Te lokomotive je reklamiral zastopnik Nemške Avstrije za svojo drŽavo. Sklene se. da se smatra jo lokomotive za predmet skupin likvidacije in se začasno ne odda jo v Nemšk o Avstrijo razen v OI^^VNI meno za droge potrebščine i,| predmetov skupne likvidacije. , Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani sc ustanovi strokovni j računski oddelek štev. II, in opre mi z vsemi potrebščinami. Da se dobijo prostori za ta urad. pre gleda komisija, olutoječa iz pover-1 jenikov ra narodno obrambo, so-1 eialno skrbstvo iu promet, uporabo prostorov v vseh ljubljanskih vojašnicah. Deputacija odbora NV. v Bal njaluki prosi, da se odstopi ta moinjemu revnemu prebivalstvu nekaj konj, voz in poljedelskih j strojev iz demobilizacijskega lita-1 terijala. Na razpolago je samo še nekaj voz., ki so pri-nas neporab-ni, odposlanci jih smejo dati ua lastne stroške odpeljati v domovino. t ehoslovaška republika želi .'a) tovornih avtomobilov proti evtn-uelni avoječasni povrnitvi. Zadovoljna jc tudi z avtomobili, ki z.a-enkrato niso porabili. Narodna vladu sklene, da odstopi čelioslova-ski republiki 50 začasno ueporab-I ji vili avtomobilov proti kompenzaciji v predmetih prehrane. Narodna skupščina Nemške Avstrije je sklenila v Meji dne 2iJ, novembra t. I., da odslovi v;»e urad niike, ki niso nemške uarodnoMti. Z ozirom na to sklene Narodna vlada, du odslovi vse državne uslužbence, ki niso jugoslovanske na-odnosti, razen posebnega upošte. anja vrednih slučajev. (Med tc spada dejstvo, da izvira doličui iz domače rodoviue.) Narodna vlada prevzame odslovljcue nameščence jugoslovanske narodnosti. Izda se naredim celokupne vlade, ki določa tozadevno vse podrobnosti. Za rodbine vseh državnih uslužbencev, ki so premeščeni na drugo službeno mesto v domovini ali ki prihajajo od drugod v službo domovini iu ki morajo v«led se snjegu pomuujkauju danovanj ivati začasno ločene od svoje rod-line, se določi primerna odškodnina. Podrohnoati določa naredim celokupne vlade. Upravni komisiji se naroči, da izdela načrt nrrcdhc glede enotne ureditve jezikovnega vprašanja za su povcrjeiiial va v območju Na-odne vlade SMS v Ljubimi! i. Provizorlčni dogovor Narodne bule z Nemško Avstrijo z. dne 7. novembra 1918 glede uredil ve prometa se v smislu pogajanj z dne decembra t. I. podaljša začasno do 25. decembra t. I. Slovenska Nirodna UafeMvtJaM ». STAN. SO. LAWNDALE AVg.# CftflCAQ0, JUM*QI« - GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-lttfc Izvrievalni odbor. uraavNi ODSEK. ratDSaDNIKi vucm« Caajkar, mit u Sa Law*4ai« Av«. Cklmm. ■ eOOPaanSEDNIK« A.,.. Hra.l, I« »40, CtMMkurf, isT TAJNIKI JaSa Var4arfcar, itn la La»a4aU Ava, Cfc*a«M. H. Itin^^r^. °i>DILLKA' U^H ^ ■LAOAJNIKi Aataa J. Tarbav^, Baa I. Cirar«, IU. UPKAVITaU OLAaiLA. FUl» C^iu«. NIT4I g*. La«»4ala Am. CUnf« eoaoTNi ODSEK-J*«* A«bl««l«. »rad.Mtalk. Baa Ml. Ca««iaWS. P*. Uad.nt.a< «M Ha, Si, S^rlai 11.14. IU Marlla f.l.aaM^, Baa »t«. BaiWla«, 04ta Jaa Radtiak, Baa 431. Sailtlita«. Ca. Fra«k So«rak. »MO Craaaar Ava, Cl.valaadL Okla BOLNI SKI ODSEK. OSBEDNJE OK BOŽJE i Paul B.r„r ^radaaAMlk. IUTII ta Law*4ala l». V/HODNO OKBOŽJEi RudaU Plalartok, Baa 4M, Bil<|llM>. P^ Aat«. Ra4Uak. Baa ti. Wlak Ha*«, Pa "Z^ JH ZAPADNO OKBOŽJE. Aata« iular, Raa 104, Oraa«, Kama, aa j juijij ^ ^ La« Kfkar, Baa «40, CII kar t. Mtea. aa Nadiorni odbor. Mati Patra vil, pr«4.a4alk. 144 IS Hala Ava. Call Iawaa4. Okla Jakak Aaakra414, 410 Clacc. St.. Kv^atk. Miaa. Jaa. K«Im. 0101 it Clalr Ava, UavalaaA Okla Tiskovni odbor. VlaaaM Caajkar. JaOa AskrMM 1» Mat« PalravlA " S" Li' ZDRUŽITVENI ODBOB. PREDSEDNIKI Praak Alai, >114 Sa Cr«wlar4 Ava, CkU*««, ti. ' J*k» Trtalj, Jaa Mak. J«4ka O vaa, Mar* UOavM VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kani, MOS Si. Clalr Ava. CtevateaO, Okla ODGOVORNI UREDNIK MPBOSVBTK-i JaSa Savartelk. * POZOR I — Va« ORI — Vaa 4mwm r««Ujalva ki al vari, ki aa U«a}a «l tstrllljbm Tilil Bi Ck|MU T ** M4U|lM* " *M>*V> JmkB Var4arkar, S00T40 ia linKlrt. Vaa aaMva kalallka H»iri aa| a« pellj.j« f.ui Oltarja v «1. uraOa Vaa «rOM«ka *!«<•• a**lovaa)a v «|. lavriavalaa« «4kar« m 00j i|||kl| M vO«. ar.d' Mi.t.hu ...a.amata «4k»ra, 41«ar aaalav )« acara). '' ' v O (Mi.tvl M gi. «aratel aOaak a« aaj |»a4lj«i« ■ CaBeeekurg, Pa Vaa «rH«M« oraB nnMIm (>aaUa a« a.| ««4l>a)a Vtocaac Caajkar)«. Val iaotol to Aru«I a«UL aa.aaaUa. aflaal, aaraJatea t» aotok vaa, kor • OVMl a glaaUaai jaMata, aaj aa mMJ« m «a«l«vi "Pr^vata", smt-m $4. 14TSfcl> Aw_ Cklaata, IU. ' f.r- ^—' pravi posebni davek na državljanske papirje, da se s tem da večja priložnost vojakom postati drla v Ijanom. Koliko različnih narodnost i je Idlo v urmudi Združenih držav naj služi za vzgled aamo eno vo jaško taborišče ameriške armade v Angliji. V tem taborišču so Id li vojaki, ki so 2(1 različnih na* rodnosti in nobeden izmed teh vo jakov ni bil rojen v Ameriki. S SEJE NARODNE VLADE 8H8. IZ URADA TISKOVNEGA ODSEKA HKZ. S 35. seje v Ljubljani z dne Iti. decembra 1918. Zvečer dne 14. decembra so pri-šle srhwke čete v slovenski kraj (Irabštaju na Koroškem in so sc razdelile po hišah. Ob pol ti. zjutraj so obkolile nemške čete (Irabštaju ; prišlo je do boja, v katerem je bilo po došlih ustnih in časnikarskih poročilih 45 Srbov mrtvih in ranjenih in 309 ujetih. Srbski stotnik M i losa vi je vič je opozoril Nemce pred bojem ua dejstvo, da vo to entenlne čete iu da je zasede-nje 0rabštajna v smislu določil Ameriške vesti. PODPORA ZA RRB8KE. DIJAKE Chioitfo, 111. Osrednji odbor "Young \Vomeii Christlan Asso-ciotion" v < 'hicagi je na zadnji svoji seji določil, da se pošlje f'l» niiučuo pomoč srbskim dijakom, ki se nahajajo v Švici. V Švici je namreč veliko število srbskih di jakov in dijakinj, ki nujno potre-bujejo gmotne pomoči, da lažje nadaljujejo svoje študije in da jih dokončajo, p red no se vrnejo v svojo domovino in pričnejo z sem ur iu delavce pošteno plačal, ne pa tako sramotno kot doslej. Zabukovc« pri Celju. — Prijn^he mu. da odpravi naredbo 1 ke je vršil v nedeljo H. dec. javni shod rudarjev, na katerem poročaj Miha Čobal. Shod je vkled katere ima milHari«em ie vedno svojo p«'Ht nad raznimi obrati. Le radikalno, gospislje' ' -'jako dobro obiskan, navzočih /orovauje zaključilo. Pri Ji i rudarjev ofjj^niziranih »i h- še kakih 20 neorganiziranih; 'la tudi te v kratkem pridobimo v orvani/.Hcijo. Zidan Moat. — Cementovni de av«i sn s*- 19. dec. organizirali in < tovili delavski avet. 1'stano->«» p m bi mi Iee v «e /gradi bolnišnic* s »u postelji. Odč. Kachael Torran ce Iz Ne H Vorka I m imela v ookr bi mo leh •bolnišnic. I t ameriških bololAklh strežnic odide \ Črno Ooro, |ii«4aidnji ooi gdč. (i, (Ireene, ki > doldlo diplomo li vojakov vzi' 0 papirj« na pravi, du je .....tatiojsi pomoi><„ kov poročilo Turkinje Med njitol j,, t ni 11 nn etni poilpovetjolll prosil, da roei "b |»» {0-le t negi turškega dekleta" Njegova zahteva je bila iis^šuita in zdaj w potrudijo da dobi pen /ijo iu lalfnist iz Miornatb« __|»fva Ifl tnes«ei' |io illtiMiaciji ao ameriški pmiMirVaH -všikall ga sel da bi bilo mogoče skupno 'tMI JIH Kasliej« ' »|Mll< (I a Ii .1. <104 milj pota v mmav m VIKARJU t LBTALOV! New Tork. HI. t. — Major Reuben P. Kleet In kspitaj. Kari P VVbite sta poleteli k d rok rov in> oii, Iz Daytona, O, v Mkeolo, V >' Napravi Is ats fM milj poti ilL- |»iežnein viharju v Itlrlh ureh je in tridčaiFrth minutih, •II ji ,ilj v uri Dvignili sli so morili ,1 10 mat «' et I Ji-V %|«i#k» V ZMk III i- iii kali pol s j ioni o«'jo ktftppasa. Razno. Iflieill 11101*111 S llili poročen« civilno, I Anarhisti, ki sovražijo obljievike, mo se pričeli norčevali in nov zakon ho krstili /a "svobodno Ijube-/.«•11". Prednik lista "Muha" se je hotel pošaliti in posvetil je nekaj dobrih karikatur anarhistični Američani 6e enkrat: povest o "podržavlje njn ruskih ien" je na lepem izmišljena bajka. Kaj/a Lomonsova, soproga ru-1"svob«i«lni ljubezni". Američ, hkega profeaorja Lomonsova, ki jej in Angleži s«i dobili list v roke m načrtoval Kerenukijevi železniški ker ne razumejo ruskega humorja, komisiji, poslani v Zdr. š-11 je zime, da je živo srebro v to-plomerju zlezlo nad ničlo. Z cro-plaua je pa«ll«i nekaj bomb, ki niso zadele. Boljševiški eroplan je se ne priobčijo za denar. Urednici so plačani od S. X. T*. J. in zate gadel je nepotrebno prilagali dopisom denar NAZNANILO. Kri v alabem stanju??? Ali imate ture in izpahke???? Ste že kedaj poskušali Laxcarin????? Veliki upliv nagle spremenit*« vremena in h« poneha«) v h-to žimi zelo deluje na vao kri, mrzli vetrovi in vlažna dolu<> tm>a o« vremena, bodo gotovo več ali manj meli upliv na vaš sintem ■ a postane sluhejšiu Ne ameli bi se spuščati v posku&nje trpljt-nja tu . in iapahkov, ne »meli kar tja ven dan hoditi z. bolečinami oktrJ" trpeti na revmatizmu, ko si enostavno va«o kri lahko isbolAat« da vzamete kozarec gorke vode vsako jutro ko »te vstali in eno 1 s S carin tableto raztopleno v ti vodi. = Turovi in drugi izpahki »o znamenja, da je vaša kri v >|al, 5 stanju, ni res kakor nekteri trdijo, da se je to pode«lovalo ti so * vadna znamenja, da je vaša kri več ali manj zastruplena) j«lu || [ j pijače ali jedi, Ae najhitreje .vsled zaprtnice, vsled želodčne I nnsli nI! iikiuti u I i >>.. >u'air>lnn .lalii!/.^!!. .. l: .rti- » nji B H-U I '» ki t i j ■«| Inireč«* s«' pregraje ler tekali po ravnini z razkodianiuii grivami, po dolini pri svitu požarjn prapor, plapolajoč nad gnečo, oaghi pailel mej lolpo icr sc več ni poka zal Knezov pogled je švig.il prek«i vrsi horileev tjekaj gori k mestu, kjer .(«• ua c«-|u d\«di i/hra odi polkov stal Minn mladi Krivonos, čakajoč u godnega trenili kn. da plane \ srci I išče ter /drobi popolnoma uspešne poljske \rste. In res skoči ter »lirja, strašno kriče. naravnost na drag«uiee Itnrauovskega. Tega tmiulka ,ic čakal tudi knez. "Naprej!" /nkioi Skn 1 i-kemn skretuski dvign«' nu-č in /rle/nn stena sc po miče naprej. \is«> <|olgo tekli, ker se .jim je miv i«>nik približal. Dragoio i llaranov .kegn sc po ti 11 s Ivji vn razkrope 1111 desno 111 levo. dn unrede prostor hiisarjem, ki so dr\i 1 na /'migajoče Kri \ onosčev«» \ ojske "Jeremija' Jeremija'" ........ • • husarji "Jeremija!" ponovi v >,i poljska \ojska Strašno knezovo ime pitv/amc /nporožce r (•10/0 m sitahoin. Sc le s«'»hi| s., spo/nnli da sam I«ne/ /apoveiluje v.ijski Si-t r p,» 111.11 nuo mogli prt«|i/ati husaijev, ki sii , M«iječe ljudi .ledina i«'šii«-\ nejo nn «die struni t« 1 pnvi «id siruni \diuijo na n ic I1 Mitov uiii / lahkimi prapori \ " I ul I« v lin Kilslp* \ nn 10 Potijalo\sktni, Li so i i I i t»'.o| mjiki 1 na /n | v sie.listr S«.hi| . ,ll(|,oiii;i spi i uienilo Imijiš. c Lahki P«l I 1 ' I Si. S .' i , I ' t O p | ! 1 \ lili. * Il t 1 »ledi pa so dirjali hus;ir 11 u*«•' • < ton«. |»oii\a I"'' ui leplajtič Ijn.li m „.ni|. ,| njim s,, tu!«-.' t.«-/a11 Ko/aki. Ko i.i s,. 1., \ • 1 n 11 ki 1I11 snil 1 si- t 1 m lil K o/ii i. I ohkol I«-111 11 10.I.1 n«ihe«|en o«l n 11 m m iti |o « v elikega lia v .1.1 u'« s n o.m |m njih snnni .».| v . .m, 111« t| < ie »IrohiJi poi( njim ' to a dn s«- umu k husnrj«* naprej, nt krili sic hi i 1 /c /a P« •'•ihi Vcršul |e > ' O - • If .1 l.| I | it p.is «tlnjcga ' '' '' N : ' 1 M 1'o 1 le 1 nn m ...it roke ^l Ifitli K ' iv on«»s .1.1 v Si, «Im lljt l»0\ ti i« liv |i spre / .1.1. Is t II !»• da Ui na«prwtvvai '.a^^Uia \udji, MHur je kiui. zgubi popolnoma glavo ter drvi 1111 čelu svojih vojakov proti mestu. Bežeče ga prest riže gospod Kušelj. ki ga napade od strani ter I op 111 ne s sab-lj«i po glavi. Ni ga umoril, ker mu je zaprečila udarec podpenjka; vendar ga je hudo ranil ter spravil še v večji strah. Kmalo bi bil tudi sam svoj drzni čin plačal z. življenjem, ker v tem trenutku plane nanj Burdabut nn čelu ostankov kalniškega polka. Dvakrat j«' že poizkusil zoper«taviti se hu-sarjem, obakrat so ga kokar z nadnaravno močjo vrgli nazaj; zato j«' bežal z. drugimi vred. Napo-gle«l spravi skupaj ostanke in sklene o«l strani udariti na Kiišlja. hoteč skozi njegove dragon-cp dospeli na prosto. Preilno se 11111 je posrečilo to, zaglaviti to pot, ki je držala v mesto, tako močno, «In urno bežati ni bilo mogoče. Med tem so husarji. polomivši kopja, začeli sekati tolpo z. meči. Začela se je »livpa borba, v katerej nis«i poznali usmiljenja. Truplo je padalo na truplo; konjska kopita s«i se udirala v zvijajoča telesa. S«'in ter tj«« so se tolpe tako stisnile, dn ni bilo prostora mahati se sabljo; zato no se bili z roč-niki, suvali / nožini in hili s pestmi. Radi lega so se oglašali klici: "Priznnesite Lah!" Ti gla-soviso se vedno bolj množili ter oglaševali vpitje umirajočih. "Prizanesite Lahi!" glasilo se je čedalje žalostuejše, toda milosrdja ni bilo. Samo Burdabut na čelu svojih kalniških ljudi ni prosil usmiljenja. Manjkalo mu je prostora /a boj; pa si je delal tir /. nožem. Spoprijel se je na.jpoprej s trchuščntim gospodom Dzikoin. sune ga \ trebuh m vrže raz konja. S krikom: "O Jezus!", pade pod konjska kopita, ki so mu mahoma izmotala ču va Se«laj se je naredilo nekoliko prostora 111 takoj se ra/klat š«> s sabljo glavo vojaku Sokolskeuiu. Na to zvali s konja gospoda iVijama in i crtov iča ; prostor se čtnialje bolj širi M tudi Z. 11 ob1 j Skalski udari ga s sabljo po glavi; sablja pa se mu z\ije v roki ler ga samo oplazi po obrazu; <'*c1ovodja ga mlari s pestjo v obraz io ubije- Knlntški Ijtttije ho drvili za njim sekajoč in zaba«la.joč s kinžali. "čarovniki Ta-rovnik'" /,n no klicali husarji. "Železo se ga n* prime' llil je \es penast okrog ust; oči ho mu gorele kakor ogenj Naposled /ugleda Skrctu* skega t« r plani- nanj \ si pridr/« sapo ter gl«>«lajo dvoboj dveh najstrašn^iših \ii«vo\ liospinla Skretuskega ni stnišil k I i. 'Taruvnik!"' pač pa mu je zavrela ki i pri ] 101' I«"< I u na i«diko opustošenje, ki ga je ■ loprinas.i /.aletit« s«« skupaj, da konja rilenski mlskočiia Razlega se hrenket in hipoma se raz« leti lopov n snldja ha" kove p«sl udnrel pfdjskega meča /.e se je \ sem /«Ielo„ da nobena moč ne reši Bnrdahutu N iglo pa »km'i k Skreluskrmii. /grabita se «hi se je \ i«|elo. kakor bi bilo iz njiju nas.'ahi h- eno samo telo, iu u«>ž se /ubiiska nad hu^aij«\w g.avo. ker pa je rov precej dolg se delavci vozijo notri in ven, tako je bilo tndi na omenjeni dan, končal je svoje delo šel z drugimi, da se pripelje ven iz rova in ko so prispeli ven pnnkušal j«' skočiti iz vozička in glej v tem trenutku ga je zndelu električna žica, ki pelje v rov, ga vrgla ob tla in par minut pozneje bil je mrtev. Star je bil :I4 let. Bil je član društva "Domovina" štev. 2«, S. N. P. J. Pogreb se jc vršil dne 28. febr. t. 1. na katoliškem pokopališču v Tliomas, \V. Va. ob veliki vdeležbi članov in drugih rojakov, ki so ga spremili v hladno zemljo. Spavaj mirno nnš nepozabni pii-telj v svobodni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: Joseph Zahukovec in drugi prijatelji. Opomba: Pokojni John Dekle-va, kolikor je meni znano, ni imel tu v Ameriki nobenih sorodnikov. Ako je kleri sorodnik ali k«lo drugi, ki želi poizvedeti še kuj več podrobnosti, naj se izglnsi na na-islov: Joseph Zahukovec, P. O. Box 43:1, Tliomas, \V. Vn. POZOR SLOVENSKI MESARJI! Slovenska zadružna zveza v t'levelaiulu-('olliuunod. O.. iš*e iztičenega slovenskega mesarja, ki j«- z. 111 oven vršili ta posel, lep* prilika in ugmlimsl. Plača po dogovoru. Prosilci naj s«« prijavij«i. na sledeči naslov: Slovenska Zadružna Zveza. lih". K. I.V2. Str. ('ollinuood. Oliio. Tisi. ki imate r«'sni namen, se takoj oglasite. IdČEM SVOJEGA BRATA l)r«'«l lel«» in pol sva delala skupaj na Rains, ('tuli iu od tedaj mi ni nič znano, kam j«- odšel. Vi« ca vsakdanje potrabMt-ne po šmarni ceni. ANTON ZORNIK, Hcrmbie. Pa. POZOR KROJAČI I Rojaki pozor! prilika za tak nakup. Lepa prilik« za živino rejo. Tu v li okolici j« precej velika slovenska naselbina in kar se tiče farmurstva prav lep«' in dobro vsi uapreduj«>jo. Ze^mn tudi, ,oT®® denarju po dnevnem KlR^1' (njih vrednosti). Rojaki, kateri« je nemogoča priti osebno v r« urad, naj pošljejo svoj« B0NlT v priporočenem pismu ranem), ker na drug način tn» smo odgovorni v slu«*ajn n**™ po poštni ali drugi poliljatvi. -Pošljite na naslovi ^^ Mr. Joha Baborich. 1» wall Bldf., PltUlmrfk T* -Joka satovat- 1 005348532353235353482353235323535390534823232353534848 534848485348484853535353235353534848235323239023534848