VEGA JE PREHITELA NAJBOU RAZVITE Po dobro blago pride kupec sam Lani so dosegli v SOZD Iskra DO Kibernetika TOZD Vega, Kotnikova 18, 380 milijonov dlnarjev prlhodkov. Letos so zapisali v letni načrt znesek 640 milljonov dln. To skokovlto povečanfe bo omogočil Izrazlto po-večan izvoz grafoskopov, episkopov terobjektlvov za diaprojektorje In daljnoglede. Z direktorjem temeljne or-ganizacije Vega dipl. inž. Lo-vrom Močnikom smo postavi-li pod drobnogled spodbudna in zaviralna dejanja, s kateri-mi se srečuje pri izvozu ta 400-članski kolektiv. »Prvič smo v izvozu tako izrazito skočili že v letu 1982. Letošnji odriv od lanskih do-sežkov je le nadaljevanje na-šega večletnega uveljavljanja na svetovnih tržiščih. Lani smo zabeležili 3,2 mili-jona dolarjev izvoza, letos se bo ta številka povzpela na 4,65 milijona ameriških dolarjev. Od letošnjega izvoza je le 1,25 milijona dolarjev klirinškega izvoza.« Kam izvažate? »V NDR bomo izvozili sto tisoč objektivov za daljnogle-de. V ZRN 180 tisoč objekti-vov za diaprojektorje. V skan-dinavske države, ZRN, ZDA, Afriko, države arabskega zali-va pa 25 tisoč grafoskopov in pet tisoč episkopov. Omenim naj še izvoz steklopihaških iz-delkov. Zaradi visokih zaščit-nih carin ne moremo prodreti v Južno Ameriko. Preveliki prevozni stroški pa nam pre-prečujejo vstop na tržišče Daljnega vzhoda. Izvoz objektivov bi bil lah-ko še večji, če bi bile nekatere jugoslovanske tovarne pri-pravljene zapolniti naše manj-kajoče zmogljivosti. Te tovar-ne imajo celo bolj sodobno in strojno opremo, ki ni povsem izkoriščena.« Ali 400 delavcev lahko na-redi več izdelkov, kot ste na-vedli? »Izvoz predstavlja 70 od-stotkov naše proizvodnje. Za-radi naložbenih omejitev v Jugoslaviji se delež domače prodaje zmanjšuje. Da smo pri izvozu tako uspešni, je za-sluga skupnega cilja delovne organizacjje Kibernetika, ki ima sedež v Kranju, in delov-ne organizacije Iskra Com-merce.« Če ne boste nekoliko ko mentirali teh uspehov, bodo dobili bralci »dumping« ob-čutke. »Naša prva posebndst pri nastopanju na tujih tržiščih je izjemna prilagodljivost zahte- vam kupca, pa naj bo to pri obliki, tehničnih zahtevah, ro-kih dobave, itn. Svetovne izdelovalce smo tudi prehiteli pri poenostavi-tvah posameznih delov in na-prav. Prvi smo na primer uvedli premike gibljivih de-lov grafoskopa brez zaplete-nih prenosov; vpeljali smo ne-posredne premike z ročico. To je naredilo izdelek priroč-nejši in cenejši. Tudi cena je za naročnika ugodna. Za grafoskop n. pr. odšteje 250 do 450 mark. V protivrednosti je to enako ce-ni pri nas. Vendar moram poudariti, da so naše cene skoraj dvakrat do trikrat nižje od svetovnih prodajnih cen.« Imate veliko reklamacij? »Za celoten izdelek ne. Zal pogosto zatajijo posamezni deli, ki jih dobavljajo domači kooperanti. To izkorišča in obeša na veliki boben tuja konkurenca. 2al pa koope-ranti raje prekinejo pogodbo o dobavi repromateriala, kot da bi izboljšali kakovost. Izvoz ni le beseda, za izvoz se je treba učiti in učiti.« V skupni številki so izvoz-ni posli čudovita zadeva. Ka-ko pa denar priteka v re-snici? »Tuji, po ustaljenih rokih. Tiščijo nas izvozne spodbude. Če so do konca lanskega leta še nekako dotekale, moram reči, da je letos država padla na izpitu. Ne spoštuje rokov in obljub. Za prvo četrtletje nam dolgujejo za sedem mili-jonov dinarjev spodbild. Veli-ko? Je, ker raoramo zelo zelo tehtati našo denarno zmoglji-vost.« Delavci očitno vlagajo iz-jemne napore. »Na kritičnih mestih dela-mo v treh izmenah, na drugih v dveh. Do konca smo, ob se-danji strojni opremljenosti, napeli storilnost delavcev. Podaljšujemo delovni čas ob delavnikih in ga vlečemo celo v sobote, nedelje, praznike. Novih, izučenih optikov in steklopihačev ni, nezaposleni pa nočejo k stiskalnicam.« Razširjen pohod na tuje za-hteva tudi večje stroške za bivanje, prevoze in podobno. »Zahteva! Vendr postajamo tudi pri tem svetovni poseb-neži. Zaradi naših administra-tivnih omejitev morajo (če ho-čejo) prihajati kupci k nam. Pa bi jih morali obiskovati mi, ki ponujamo, prodajamo. Saj tako delajo po svetu.« Stane Jesenovec Novost v Vegini proizvodnji je zrcalni grafoskop za A-4 pro-sojnico. V Jugoslaviji ga ni mo-goče kupiti, ker jim skupnost za cene ne verjame, da je to nov izdelek in jim ne določi cene. Skandinavci so naročili tisoč takih grafoskopov.