Štev. 30. V Ljubljani, torek dne 30. januarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. h > »DA.\“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri 2gutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘— četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — fo inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se v pošilja upravništvu. ::: f' Telefon šte\rilka 118, i k atsau« V znamenju dekadence. Ne samo na Slovenskem — na vsej črti. Od Lizbona do Karpat, od Amsterdama do Napolja označuje vse politično življenje ta markantni pojav, da socialni klerikalizem izgublja ono notranjo dinamično ekspanzivnost, ki je izvirajoč iz nedelavne predogmatičnosti starih liber, strank in ravnajoč se po od mar-ksistskih krogov in od dalekovidnejšili katoliških mož kakor Ketteber in Leon XIII. propagiranih načelih preplavil vso srednjo Evropo z od začetka resno zamišljeno pozneje od avtoritarno-ultramontanskega duha korum-pirano krščansko-šocialno politiko. Zunanji sijaj te začetkma humanitarne politike se je zgubljal polagoma in dandanes smo svedoki, kako pogrom za pogromom, udarec ze udarcem, ruši kakor iz kartonaže zlepljen stolp vso ono v nebo hvalisano stavbo laži-krščanskega socializma. Na Portugalskem ločitev cerkve od države, v Španiji sistem Canaleyas, na Francoskem ločitev cerkve od šole in slučaj Sangnier, v Avstriji falita nemških krščanskih socialcev in, joj! sedaj še na Nemškem gran-dijozni političen maček pred karnevalom — to mora biti n. pr. urednikom okoli Slovenca že preveč. Ce velikani padajo, se potuhne zviti piccolo v kot in se čuti varnega in močnega. Tako slovenski klerikalci. Če zadenejo ultra-inontanizem še petkrat večje izgube, »Slovenec« bode pozavno vpil vsem »vernim Kranjcem«. da je njegova ideja na višini. Ali to ni nezaslišano? Nad 20.000 maš se je bralo na tej in oni strani črnožoltih meja za nemški centrum, vsa jezuitska prekanjenost je bila mobilizirana, vsa rezerva, hromi, slepci, bolniki, nevedne služke, vse je bilo dobro, vse se je postavilo na noge in uspeh je bil — pobita klavrnost in urnebesna blamaža. Jehova je obrnil svoje obličje od Izraela in položil njegovo usodo v roke nasprotnika, ker je videl, da je ta pravičnejši in resnicoljubnejši. Samo uborno slovensko ljudstvo je spregledal in ga Pustil dinastiji Šušteršič - Krek - Lampe, da sc še poigra z njim ko z mišjo mačka. Seveda, kolo se bode zavrtelo tudi pri nas. to ve najboljše S. L. S. in odtod politične orgije, češ, cipres nous le deluge. Ce se kaj podere, prihaja ta nerodnost gotovo od tega, ker je slonela stavba na pesku, gnilobi in na patentni nepoštenosti konstruk-terja. Ako bi bile res ljudske težnje narekovale in postulirale krščansko-socijalno politiko, bi bil ta svetovni fiasko izostal. Ako pa kavzalnost v socijalno-politični evoluciji ni prazen zvok, morajo vedeti tudi mogotci v deželnem dvorcu, koliko da je bila ura in ako posluhne-jo, morajo slišati, da se bliža bodočnost, ki jim ne bode sejala rožic pod noge. Morda se bodo spomnili onih Mahničevih časov in prvega katoliškega shoda, ampak oni ne bodo mogli spoznati samih sebe. Kam je izginila ona duševna koncentriranost v ciljih in mlada samozavestnost od katoliških naukov prevzetih duhov? kam prepričanje o svoji misiji, odkritosrčna odločnost v borbi in kolikortohka taktnost v izbiranju orožja? Tamerlan je bil začetkom dober vladar. Ljubil je umetnost m jo podpiral. Ali on je hotel biti svetovni vladar in je postal. Toda njegovi državi je nedosta-jalo organične konstrukcije, njegova podjetja je narekoval slučaj in zato je bil njegov konec tako zelo neslaven Konec S. L. S. mu bo_mu-tatis mutandis zelo podoben. Poneumnjeno, zbegano ljudstvo, občna nemoralnost, korum- • •• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarje*. ::: Uredništvo in upravništvo: p Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št i Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pinNk se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaM se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ife zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m ••• ••• Telefon Številka 118. pirani značaji, falitne deželne finance, pogrom zadružništva, splošna kulturna zaostalost, to bodo sledi, ki jih bode zasledoval slovenski kulturni zgodovinar, da oceni razdiralno početje klerikalne vsemogočnosti. Hierarhično načelo katolicizma je postalo prvi karakteristikon S. L. S. Potipaj krščanskega socijalca le malo in prikazal se bode absolutistični avtoritarec. To je nekaki jože-finizem v izdaji molitvenih knjižic. Vse za ljudstvo, ampak nič z ljudstvom. Krinko konstitu-cijonalizma predpisujejo državni zakoni, zato jo morajo klerikalci nositi. In glej! Iz potrebe nastane čednost! Revno ljudstvo, ti imaš pravico, da oddaš semtertje od župnika napisane in kupljene volilne listke, sicer pa molči in Ha-čtij za faiitne zadruge, ponesrečene centrale, mlinske podrtije itd. »Kar je gotovo, to je, da je duh cerkve avtoritaren, hierarhičen, stopajoč od zgoraj navzdol in konsekventno antidemo-kratičen«. tako govori veliki, od vse oficijelne cerkve za tozadevno avtoriteto pripoznani jezuit Lovro Descroys in vse. kar govoriči S. L. S. o svoji duhovitosti, o demokratizmu, je, ker so prvi strankini voditelji duhovniki in njih zaupni oprode, laž, naj je že tu zavestna, drugod nezavestna. Duhovščina, ki se mora pripo-znavati k cerkvenim avtoritarnim načelom ne more biti odkritosrčno socijalna. Socijalna demokratična načela so ji le orodje. In S. L. S. je izrabila to orodje do konsekventnega, diskreditirala konstitucijonalno politiko in demokratično narodno samovlado tako, da bode zelo težko izkoreniniti občno demoralizacijo, v katero je zašlo nevedno, nalaganj) ljudstvo. Slučaj Sangnier na Francoskem kaže, da cerkev odločno zavrača vsako odkritosrčno demokracijo, na Češkem in Francoskem so se izrekli škofje najodločnejše proti taki politiki in v zadnjih mesecih nudi spor v nemškem cen-tiumu glede strokovnih organizacij lepo sliko, kako je katolicizmu demokratična misel le dekoracija, deklamačne fraze, skratka dobro do-šlo sredstvo. To krizo občuti dandanes ves uiti amontanizeni, to je ona skrita bolezen, ki ga bede ubila. To vedo naši klerikalci in odtod njih mrzlična naglica, da pograbijo, kjer je še kaj za dobiti, korumpirajo, kar še ni korum-piranega, poneurnnijo, kjer brli še nekaj zdravega razuma, da ubijejo še ono malo kulture, kar je je v njihovo nesrečo zašlo na Slovensko. V znamenju dekadence praznujejo zadnje triumfe! V zadnji uri bodo še pirovali, se nasitili in naložili, izsesali deželi njene soke do poslednjega, saj plačal bode gostijo slovenski krnet in delavec. Alfa-Omega. Socijatizem v narodu. Tiho in jednakomerno potekajo ure, dnevi, tedni, meseci in leta — eden za drugim, za njimi pa ostaja le spomin razočaranj..., ka-tenrn nasleduje navadno »trdna obljuba« spremeniti sedanji način delovanja in temu pripojiti novo taktiko, potom katere naj bi se našla prikladnejša in lažja pot med zapletenimi viadukti današnjega labirinta v dosego lepših in boljših uspehov, bodisi v zasebnem ali Pa v javnem življenju. Toda zopet mine leto, zopet prihajajo v bistvu isti spomini in ž njimi ista razočaranja, kakor v predpreteklem letu. In vendar, kljub temu napredujemo, ker napreduje — človeštvo. LISTEK. J. BARBEYD’ AUREV1LLY: Maščevanje žene. Proti koncu vlade Ludvika Filipa je koračil nekega večera mlad mož pa ulici Rue Bas-se-du-Retnpart, ki je takrat ime pač zaslužila, saj je ležala pod nivojem bulvarov in bila slabo razsvetljena pot brez izhoda, na katero je vodilo iz bulvara dvoje stopnjišč. ki sta si kazali hrbte, ako moremo pri stopnjiscu govoriti o hrbtih. Ta slepa ulica, ki je danes m več, nekak mestni jarek, ki je bil sumljiv celo po dnevi, je bila po noči nesigurnost sama. Hudič je knez temin. Eno njegovih kraljestev^ je bilo tu. ri-bližno sredi slepe ulice, omejene po eni sti a m od visokega bulvara, po drugi ?d nemih hiš z zaprtimi vrati in redko posejanimi pranja i-jami, je držal nepokrit prehod, skozi katerega ie žvižgal veter, kakor na flavto m ki je vodil ob zidu in par novih zgradbah do ulice l ''•r;ilec in vedel je, da je človeški obraz podvržen ozko omejeni in nepremakljivi geometriji, da ima le manj razlik, kakor se zdi, in se da razrešiti na podlagi vsesplošnih tipov. Lepota je soglasna. Le odurnost je nmogostranska, pa tudi nje mnogostranost je kmalu izčrpana. Neskončna je po božji volji le fiziognomija, kajti fizio-nogmija je razodetje duše, ki proseva med pravilnimi in nepravilnimi, jasnimi in zmedenimi potezami obraza. V nedoločenih obrisih je Tressignies premišljeval o vsem tem in sledil ženski, ki je po mačje korakala po bulvaru, še ponosnejše, kot Tintorettova Sabska kraljica, oblečena v ža-franasto rmeno obleko iz atlasa z zlatimi naši-vj — barva, ki so jo zlasti mlade Rimljanke tako ljubile. Blesteče se gube so se med hojo svetlikale in šumele, kakor bi izivale na boj. V križu je bila čez mero vleknjena, kot ni v Franciji navada, in zavijala se je v krasno turško ogrinjačo, s širokimi belimi, purpurnimi in zlatormenimi progami; rdeče pero na belem klobuku kričave neokusnosti ji je tresoč se padalo na ramena. Dame v onih časih so nosile na klobukih vihrajoče perjanice, vrbe-žalujke imenovane. Na ti ženski pa ni bilo nič žalostnega; in njena perjanica je kazala na vse preje kot na žalost. I ressignies, misleč, da bo krenila v tisočerih lučih se lesketajočo Chaussee d’ Antin, je zapazil z začudenjem, da je zavila v vsem svojem napihnjenem Iuksusu kurti- zane, v vsem nesramnem blesku vlačuge, ki se opaja sama na»sebi in na svojem izivajočem blišču, v Rue basse du Rempart. ostudnost celega bulvara one dobe. In elegan v lakastih čevljih, ki je bil manj bojazljiv kakor ženska, se je zdrznil... vendar le za trenutek... V tmini temne luknje se je zasvetlikala nje zlata obleka, kadarkoli je cestna svetilka s svetlim pramenom pretrgala noč. Podvizal se je, da jo dohiti. Ni mu bilo težko: počakala ga je; prepričana, da mora priti; in v hipu, ko jo je dohitel, se je obrnila s polnim obrazom proti njemu in zadrla svoje oči z vso nesramnostjo svoje obrti v njegove. Bil je dobesedno oslepljen od lepote tega obličja, prelepljenega sicer z rdečim ličilom, skozi katero pa je prosevala topla zlatorjava polt, ki ni pobledela niti ob medli in revni svetlobi cestne laterne. »Španjolka ste?« je vprašal Tressignies, ki je spoznal v nji najlepši tip njenega plemena. »Si«, je odgovorila. Biti Španjolka, je v onem času nekaj pomenilo! Ta denar je imel veljavo. Takratni romani dela Klare Gazul, pesmi Alfreda de Musset-a, plesi Mariane Camprubi in Dolores Serral, so pomogli ženam z breskvino poltjo in granatnimi lici do velike veljave; sicer niso bile vse, ki so se s tem postavljale Španjolke, pa stvar je vlekla. Ta tu se vendar ni zdela, da bi bila na svoje pleme ponosnejša, kakor na vse, kar se je na nji izražalo; in brez uvoda je vprašala po francoski: Greš z menoj? Tikala ga je, kakor zadnja blodnica iz največjega vlačugar-skega brloga tistih dob — iz ulice Rue de Poulies. se je začelo zavedati in zato je politika vlade jako nevarna igra, ki lahko konča z jako uso-depolnimi posledicami. Ogrska, kakor avstrijska vlada hoče na Hrvaškem rednih razmer, a skrajno napačna je njena taktika, ker z nasiljem ne bo nikdar dosegla svojega cilja. Hrvaški narod je vodil do skrajnosti boj s Khu-enom in zmagal, vrgel je madjaronstvo, a tudi z novimi proroki bo znal obračunati a to tako da bodo trpeli škodo oni, ki hočejo danes z na-silstvi uvesti protinaroden režim v zemlji. Khuen na Dunaju. Včeraj je sprejel cesar ogrskega ministrskega predsednika v daljši avdijenci. Grof Khuen je poročal cesarju o razvoju in položaju ogrske politike, podal mu je tudi načrt, kako misli on sam, da dovede ogrski parlament do rednega dela. V ogrskih političnih krogih se trdi, da je včerajšnja Khue-nova avdijenca izvanredne politiške važnosti. Baje je Khuen predložil cesarju predlog glede razpusta ogrskega državnega zbora. Vlada misli na ta način, da zadobi tako večino, ki bo znala preprečiti vsako opozicijo neodvisne stranke in rešiti v najkrajšem času brambno reformo, katere rešitev postaja z ozirom na predstoječo razpravo v avstrijskem parlamentu aktualna. FRANCOSKO-ITAL1JANSKI KONFLIKT. Korespondenca „Agence Havas“ javlja iz Ca-gliarija, da je ondotni prefekt včeraj ob 4. popoldne izročil turške potnike z »Manoube* z njih pitljago in z vrednostnimi papirji francoskemu konzulu. Ladja „S. Augustin«, ki je ponoči do-plovila v Cagliari, jih je vzela s seboj v Frioul. Čim se identificirajo kot člani »Rdečega polmeseca", dobe dovoljenje, da se vkrcajo za Tunis. Poroča se tudi da so pol ure od luke Zarzis v tu-neških vodah Italijani po sili preiskali francosko ladjo „Tavignano“ Kapitan je odločno ugovarjal. sklicujoč se na to, da je v tuaeških vodah. Ker niso italijanski častniki ničesar našli, so odpeljali ladjo v Tripolis, kjer se je izvršila druga preiskava, ki tudi ni imela nobenega uspeha. Nato so jo izpustili. Dopisnik angleških listov Wright, znan prijatelj Turkov, je v nekem poročilu povedal, kako prihaja razno blago in strelivo v Tri-politanijo. Privaža se s parniki v Sfaks, odkoder se ponoči prekrca v male jadrenjače, ki ga prepeljejo do tripolitanskega obrežja in ga včasi izkrcajo pri Marina Velibio, 7 kilometrov od Ben Gardane. Iz časnikarskih vesti je razvidno, da je parnik Tavignano last pomorske Compagnie Mixte, da kupuje blago v raznih obrežnih mestih in da je zdaj ravno pred El Bibanom, kjer je bil ustavljen. Pri preiskavi se je pokazalo, da nima ladja za svoje blago, večinoma obstoječe iz živil, nobenih carinskih izkaznic in tovornih polic, vrhu-tega pa na krovu štiri potnike in šestnajst mornarjev več, nego je razvidno iz papirjev. Ker se je kapitan upiral preiskavi, je bilo treba ladjo odpeljati v Tripolis. Francoska vlada je sama uvedla preiskavo o konfiskaciji Tavignana. Po mnenju podjetja Compagnie Mixte je zaplemba ladje povsem neumevna. Družba pravi, da je imela ladja samo navadno blago in pošto na krovu, pa nobenega potnika ne. Neka depeša iz Tunisa trdi, da vozijo italijanske torpedovke, ki so zadrževale in preiskavale za izkrcavanje namenjene ladjice, po tuneških vodah. Min. preds. Poin-carč je pozval francoskega zastopnika v Rimu Legranda v Pariz, da dobi od njega pojasnila, zakaj je dovolil izkrcanje turških potnikov v Cagliariju. Pred italijanskim konzulatom v Tunisu je ljudstvo priredilo hrupno demonstracijo zaradi konfiskacije Tavignana. Policija je razpršila demonstrante. Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. DNEVNI PREGLED. Od 1. svečana dalje bo inkasiral inkasant »Dana« mesečno naročnino pri ljubljanskih naročnikih. Opozarjamo, da se vplačuje »Dan« vnaprej in bode torej inkasiral inkasant naročnino za januar in februar pri tistih, ki še nimajo za januar plačane naročnine. Novi naročniki »Dana« dobe na zahtevo ves do konca januarja izišel roman Hiša Saint Pol (Hiša sv. Pavla) brezplačno. Dr. Triller je včeraj priobčil v »Slov. Narodu« izjavo, ki naj omili to. kar je v petek zvečer govoril na shodu v »Mestnem domu«. Hripavi glas. predčasno dobrikanje, oni nebeški ti — nebesa v ustih ljubljene žene, ki pa postanejo oskrunjajoča nesramnost pri kreaturi, ki se vrže za prvim na cesto — to vse bi skoro zadostovalo Tressigniesju, da bi se obrnil od gnusobe, pa demon ga je bil že omotal s svojimi mrežami. S poželjenjem oslajena radovednost, ki se ga je polastila pri pogledu te vlačuge, ki je pomenila zanj več, kakor le v atlas zavito, razkošno telo, ga je naredila zmožnega.^ ne le ugrizniti v Evino jabolko, ampak požreti krastače celega krasta-čjega bajarja! »Vraga, če bi šel s teboj, je rekel. Kakor bi se dalo o tern dvomiti? Jutri se že vržem v žehto«. si je mislil. Bila sta na oglu prehoda, ki je vodil v Rue de Mathurins. Med nagromadenim stavbnim materialom, ki je ležal ob cesti in med napol zidanimi poslopji je štrlela v zrak samotna, grda, nagibajoča se, ostudna hiša, ki je bila priča gotovo že neštetim pregreham med pokajočim zidovjem svojih nadstropij in se morebiti obdržala pojconcu le še raditega da bi jih videla še več! S črno senco se je risala na temnem nebu ta slepa hiša, kajti nobeno okno ni bilo razsvetljeno, (in okna so oči hiše); zdelo se je. da preži s svojimi kremplji na mimoidoče. Vrata ostudne hiše so bila napol odprta in na koncu revnega hodnika se je pričenjalo stopnjišče, na katerem je bilo vidnih le par stopnic, od zgoraj doli razsvetljenih z medlo, ubožno svetlobo... Ženska je stopila v hodnik in ga s svojim razkošnim hrbtiščem in z mnogimi gubami šumeče in lesketajoče se obleke popolnoma Ne vemo zakaj je to storil. Prepričani pa smo, da tega ni storil radi sebe, kajti potem bi gotovo samega sebe ne izpostavil tako kot se je izpostavil z izjavo v »Slov. Narodu«. Ne vemo, ali zelo verjetno je, da so klerikalci, oso-bito dr. Šušteršič v zadregi, v katero jih je spravil dr. Triller, videli samo en izhod in ta je bil pritisniti z vso politično močjo na ljubljanskega župana dr. Tavčarja in ljubljanskega podžupana dr. Trillerja. Poznamo nasilnost dr. Šušteršiča, osobito v trenotkih, ko se njegova oseba potaplja. Vprašanje je torej, če ni dr. Triller z včerajšnjo izjavo žrtvoval svojo osebo veliki dobri stvari na korist. Nasilnost klerikalcev bila bi morda sicer zmožna doprinesti našemu inestu nedoglednih posledic in škod. Po našem mnenju je bila v vsakem slučaju izjava čisto odveč in to tembolj, ker na stvari ničesar ne izprenieni. Za nas in za javnost je vseeno ali je klerikalna večina v dobri ali slabi veri prelomila dano besedo. Glavna stvar je, da jo je prelomila. Na juristovske zofizme mi nič ne damo; kajti prazen je izgovor, da so klerikalci dali le juridičnemu prepričanju duška z razveljavljenjem mandatov in da niso v resinci ničesar izpremenili na volilnem okraju, za kar so dali besedo. Izpremeniti so hoteli volilstvo s tem, da so reklamirali 400 kmetov iz okolice. Vsak slepec lahko vidi, da bi se na ta način tudi volilni okraj razširil na volilstvo izven Ljubljane. Ce se dr. Šušteršič še tako zvija in še tako pere, dejstvo je, da niti z lepa. niti z nasiljem ne more ovreči trditev ki so bile izrečene. Klerikalci so in ostanejo brezčastni ljudje, ki so požrli dano besedo in ki so na brezvesten način lomili zakon. Dr. Triller naj se le pripravi, da bo za svoje kavalirstvo in za svojo lojalno izjavo kmalu dobil cm)" klerikalcev v hvaležno plačilo novih batin in novih nasilstev. Štefetu ne da žilca miru. Štefe pri vsaki stvari in ob vsaki priliki vidi vetrhe, ponarejene ključe, falzificirane glasovnice in drug ma-terijal, ki so ga svoj čas rabili klerikalci pri sleparijah ob volitvah v trgovsko-obrtno zbornico. V včerajšnjem »Slovencu« piše o Lav-terjevi spomenici, kakor da bi v naše uredništvo zašla na tak način kot svoj čas napredne glasovnice v klerikalne roke. Da bo dala Stefetu žilca mir, mu povemo, da imamo med našimi sotrudniki tudi najuglednejše občinske svetnike, katerim je dobro znana Lavterjeva spomenica. Trgovci in obrtniki, danes vsi na volišče! danes se vrše volitve v obrtno sodišče, kar ni zamenjti z volitvami v trgovsko-obrtno zbornico. Četudi niso te volitve tako velikanskega pomena, kot druge, vendar je dolžnost vseh narodno-naprednili obrtnikov in trgovcev, da se jih udeleže in to tembolj, ker so postavili svoje kandidate tudi Nemci in klerikalci. Sramota bi bila za naše obrtnike in trgovce, ako bi vsled malobrižnosti danes zmagali nasprotniki. Volitev se mora udeležiti vsak moški volilec osebno. Ženske lahko dajo pooblastilo. Kandi-datje so razvidni iz današnje številke našega lista. Tajništvo narodnonapredne stranke (WoI-fova ulica, Dolenčeva hiša) pa bo danes od 8. do 12. ure odprto, kjer lahko vsakdo dobi potrebne informacije. Tudi je v tajništvu dobiti pooblastilo za ženske. Na delo torej slovenski trgovci in obrtniki! Agitirajte in pridite danes vsi zanesljivo na volišče! Občni zbor društva »Pravnik« se je vršil včeraj zvečer v Narodnem domu. Predsednik dr. Majaron se je ob otvoritvi jubilejne 25. velike skupščine najprej spomnil v daljšem govoru dr. Volčiča, enega izmed ustanoviteljev društva in marljivega sotrudnika društvenega glasila. Spomnil se je tudi smrti umrlih članov dr. Ger-šaka, notarja v Ormožu in dr. Filipiča, odvetnika v Celju. Sklenilo se je na obč zboru postaviti dr. Volčiču, marljivemu pisatelju nagrobni spomenik in pozvati javnost, da opomore z darili, da se postavi lep spomenik na pokopališču. Iz tajnikovega poročila dr. Oblaka izhaja, da ima društvo 200 članov in 190 naročnikov na list. Dosedaj je društvo izdalo 7 zvezkov priročne zbirke zakonov v slov. jeziku. Daljša debata se je vnela pri razgovoru, o priredbi obč. drž. zakona v slov. jeziku, ki jo pripravlja sod. svet. Regali in se je izrekla želja, da se naj delo pospeši kar najbolj mogoče. Blagajniško poročilo je podal dr. Švigelj. Dohodkov je bilo 6393 K 93 vin., izdatkov pa 4299 K 45 vin. Mej dohodki se nahaja tudi darilo »Zveze slov. odvetnikov« napolnila; z lahkimi, polževega stopnišča vajenimi koraki, je splezala kvišku. Stopnišče je bilo slinasto, kakor polž in proti navadi vedno svetlejše, čim višje se je vilo. Nič več ni bil to mrki svit oljnate lučke, ki je brlela v prvem nadstropju, ampak svetloba, ki se je raznašala na vse strani in v drugem nadstropju naravnost žarela. Dva bronasta, na steno pritrjena svečnika sta razsvetljevala s čudno čarobnostjo navadna vrata, na katerih je bila nalepljena karta, ki jo vlčuge popišejo s svojimi pridevki, da zakrije znamka blago, ako so splošno znane in lepe. Presenečen radi luk-susa. ki se je tako malo skladal z okolico, je pazil Tressignies bolj na veličastne bakljo-nosce, ki jih je zoblikovala silna umetniška roka, kakor na karto z imenom ženske, ki je bil zanj brez pomena — saj jo je spremljal. Opazoval jo je, ko je odklepala od svetlobe poplavljena vrata in na misel so mu prišla presenečenja malih domov iz časa Ludvika XV. »Ta oseba« si je mislil, »je gotovo memoare in romane iz tistih dob in si umislila tam, kjer brezdvoma ni nihče pričakoval prijeatno stanovanje, polno čute dražečih koketerij«... Kar pa je zagledal, ko so se vrata odprle, je le pomnožilo njegovo začudenje — vendar v nasprotnem smislu. Običajno, neredno stanovanje vlačuge je to bilo... Obleka, razmetana po stoleh, mizah in drugod ter široka postelj — manever-sko polje — z nemoralnimi zrcali v ozadju in na stropu alkova, je jasno pričalo, kje se je nahajal... (Dalje.) v znesku po 2000 K, ki ga je zveza darovala »Pravniku« v svrho izdajanja slov. zakonikov, pred vsem trgovskega in meničnega prava. Blagajnik je izrekel tudi zahvalo hrvaški vladi, ki je od društva kupila po 20 izvodov vseh od društva in dr. Volčiča izdanih knjig. Občni zbor je tudi sklenil naj se začne z rigoroznim izterjanjem zaostale članarine. Knjižničar glavar Lapajne poda knjižniško poročilo, ki izkazuje le mal prirastek napram lanskemu letu. Odbor društva »Pravnik«. Za predsednika je izvoljen dr. D. Majaron, za odbornike pa glavar Štefan Lapajne, okr. sodnik dr. Fr. Mohorič, odvetnik dr. Jos. Oblak, sod. svetnik dr. O. Papež, dež. tajnik Škarja, odvetnik dr. AntonŠvi-gelj in odvetniški kandidat dr. Jos. Lavrenčič, vsi kot ljubljanski odborniki. Dr. Babnik na Dunaju, dr. Hrašovec v Celju in dr. Zuccon v Pazinu kot zunanji odborniki. Preglednika sta dr. Munda in nadsvetnik Višnikar. Predavanje »Pravdnika«. Pred včerajšnjo glavno skupščino društva »Pravnik« je predaval c. kr. okr. sodnik dr. Mohorič o zanimivi temi: »o pravnem značaju dostavitve plačilne prepovedi dolžnikovemu dolžniku po § 294 izvršilnega reda«. Predavanje je bilo zelo temeljito sestavljeno in mu bomo slušatelji za njegova izborna izvajanja gotovo hvaležni. Bratje Sokoli! V Ljubjlani se snuje v proslavo 501etnice slovenskega sokolstva sokolska fanfara. V to svrho dobile so se že tudi vse potrebne informacije glede nabave instrumentov, sestave, pouka itd. Da se čim preje prične s poukom, vabijo se vsi oni bratje ljubljanskih sokolskih društev, ki se zanimajo za stvar na sestanek, ki bo danes v torek dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer pri Mraku, Rimska cesta 4. Na zdar! Strokovni kurz za izobrazbo učiteljev risanja se bo vršil v času od 15. aprila do 15. julija na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani. Ta kurz je nadaljevanje onega risarskega tečaja, ki se je vršil leta 1910. na bivši c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani in je v prvi vrsti namenjen udeležnikom prvega tečaja: V kurzu se bodo podučevali naslednji predmeti: 1. Strokovno risanje za stavbne obrti v zvezi s predavanji o elementih stavbarstva (10 ur na teden). — 2. Strokovno risanje za meha-nično-tehnične obrti v zvezi s predavanji o strojnih elementih (10 ur na teden). — 3. Strokovno risanje za umetne obrti (5 ur na teden). — 4. Strokovno risanje za oblačilne obrti (5 ur na teden). — 5. Tehnologična predavanja (2 uri na teden). — Skupaj na teden 32 ur. — Prošnje za ta sprejem v tečaj je vložiti potom predstojnega šolskega vodstva neposredno pri c. kr. ravnateljstvu drž. obrtne šole v Ljubljani do 20. februarja t. 1. Prošnje morajo biti opremljene z dokazilom o dobljenem dopustu za obisk kurza. Nove obrtne nadaljevalne šole se snujejo na Viču pri Ljubljani in pa v Trstu za vajence slovenske narodnosti. Prav tako! Razpisana srednješolska mesta: Od 1. do 27. januarja so bili izdani sledeči razpisi: Verouk: Furstenfeld (r., 31. I.) — Klasična filologija: Asch (g., D. 1. gr.,), Dunaj (Fran Jos. realg. L. Gr. 24. II.) — Moderna filologija: Dunaj XVI. (g., D. Fr. ali D. I. gr., 20. II.), Dunaj VI. (r. D. Fr., 20. II.) — zgodovinska zemljepisna skupina: Trst (g. H. Geogr., 15. III. — Telovadba:Gradec (II. g., 1. III.) Brno (nem. g., 29. II.) — Risanje: Dunaj XVI. (g. 20. II. — Suplenture: Celovec (g. klas. lil., takoj), Gradec: (I. g. Ng. m. ni., takoj). — Kratice in znaki kakor navadno. Odbor za oblačenje revnih šolskih otrok na Viču je obdaril v nedeljo 66 otrok z obleko in obutvijo. Brezdvoma plemenito delo. Kljub temu pa se je našel človek, ki je v. »Slovencu« opljuval in oblatil prireditelje. Dotičnika dobro poznamo in ga imenujemo javno izvržek človeške družbe. LJUBLJANA. Nepošteni vojaki. Včeraj popoldne je šla neka kuharica s civilnimi osebami v Šiško, kjer so krenili v neko gostilno, v kateri je bil ples. Ko so senekoliko okrepčali, je šla kuharica in tudi vsi drugi civilni gosti v drugo sobo plesat, na mizi je pa pustila denarnico z 19 K. Ko se je ples nehal in so se plesalci povrnili na svoje prostore, je kuharica takoj pogrešila denarnico. Ker v sobi ni bilo med plesom nobene druge osebe, kakor trije vojaki 27. pešpolka, je takoj padel nanje opravičen sum, da so ukradli denarnico. Da pa ne nastane rabuka, so civilni gostje vojake popolnoma pustili zaradi te zadeve pri miru in ko so odšli, so jim ti sledili v mesto. Ko so vojaki krenili potem v neko gostilno na Sv. Petra cesti, je oškodovanka tatvino prijavila stražniku, ki je šel takoj intervenirat. Dva vojaka sta takoj pobegnila, zadnji se je pa legitimo-vanju uprl in se branil z bodalom. A se je udal in šel s stražnikom na magistrat, kamor so po- ' klicali vojaško patruljo, ki ga je odvedla v vojašnico. Zaradi čaja. Na Sv. Petra nasipu sta se sprla pred nekaj večeri barvarska pomočnika Jakob Gačman in Franc Tomc zaradi tega, ker je kuharica prinesla čaj samo Gačmanu. Pri prepiru je prvič posegel vmes mojster sam in napravil mir. Ko je nekaj dni pozneje Gačman začel dražiti zopet Tomca, ga je ta z vso silo sunil od sebe, potem pa šel v drvarnico po sekiro. Ker mu je Gačman med tem časom ušel, je grozil drugim hišnim prebivalcem. Poklicani stražnik je Tomca, ki je bil zaradi nevarne grožnjfe že predkaznovan, aretoval. Oddali so ga sodišču. Robec jo je izdal. V neki hiši Pred Škofijo je bilo služkinji Ani Plijberškovi iz ročne torbice, katero je imela spravljeno v postelji, ukradenih 12 kron denarja in žepni robec. Policija je areto-vala služkinjo Marijo Kochi rodom iz Celovca, katera je prejšnji dan tam iz službe izstopila. Pri aretovanki se je našel ukradeni robec, nakar je tatvino priznala. Oddali so jo sodišču. Poskušen samomor. Danes zjutraj se je v svojem stanovanju na Rimski cesti št. 24 zabodla s škarjami v levo stran lehti Klara Lomber- ger, samska kontoristinja, rojena 1876. v Železni kaplji, pristojna v Kranj. Vzrok poskušene-ga samomora so bile slabe gmotne razmere. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico. Dvonožna lisica se je bila v soboto zvečer pojavila na Poljanski cesti in posestnici Neži Javornikovi odnesla s hleva tri kokoši. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 23 Hrvatov in 11 Macedoncev, 20 tesačev se je pa povrnilo iz Rumunije. Izgubljeno in najdeno .Dijak Iv. Lenček je izgubil zlat za 10 K. — Bančni uradnik g. Karel Golob je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel bankovec za 10 K, okoli 5 K drobiža in znamke. — Kuharica Ana Jevnikarjeva je izgubila na pol svilnat dežnik. Ravnateljeva soproga ga. Pavla Kersnikova je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice. Umrli so v Ljubljani. Vincenc Sirnik, zasebnik, 70 let, Žabjak 6. Josip Harn, mesar, 47 let. Trnovski pristan 24. — Ana Japelj, posestnikova hči, 1 leto. Črna vas 18. — Marija Grad, rejenka, 7 tednov, Poljanska cesta 64. — Stanko Vesel, rejenec, 2 meseca, Streliška ul. 15. V deželni bolnici: Jurij Cotman. železniški premikač, 32 let. — Avguštin Bogataj, hlapec, 31 let. — Ivan Hrovat, tovarniški delavec, 18 let. — Josip Stalzer, delavec, 69 let. — Ljudmila Šegula, tovarniška delavka, 30 let. Tujci v Ljubljani. Dne 28. prosinca: Fr. Schwarzschild. Norimberk. — Dr. J. Habers-bruner s soprogo, odvetnik, Dunaj. — Tonet, trgovec, Vittorio Veneto. — G. Hiittner, trgovec, Monakovo. — Josip Novak, trgovec, Žužemberk. — Vončina, posestnik, Žiri. — Gostiša, trgovec, Idrija. — Hribar, Pestotnik, posestnika, Blagovica. — Gorišek, c. kr. orožn. stražmojster, Trbovlje. — Pečar, posestnik. Kranjska gora. Obrad Vuletič, Mitroviča. — Mara Schuster. Monakovo. — Marta Ronnar, Schafthausen. — Dvoršek, posestnica, Dob. — Rozman, orožnik, Trebnje. — Potočili, Repše, St. Janž. — Žiga Makowiecki, redakter, Varšava. —- Gvidon Birolla, akad. slikar, Zagorje. Franjo Zevnik, posestnik, Čatež ob Savi. — Levanič, Bolcan. — Starkel, trgovčeva vdova, Ptuj. — Ettore Krassich, lesni trgovec, Reka! V. F3ier, Frankobrod ob Meni. — Rudolf Križan, stavbni mojster, Gradec. — Dr. Herman Blodig, c. kr. obrtni inštruktor. Trst. — Josip Kersovany, s soprogo, glavni urednik. Gorica. — Goeken, tovarnar, Tržič. — Hermina Rudesch. notarjeva žena, Radovljica. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek, sredo in četrtek. Popoldanski spored: Tripolis. ( Velezanimiv naravni posnetek z bojišča.) Vzbujena ljubezen. (Kolorirana komedija.) Zadnja kaplja vode. (Krasna dama.) Sestanek gospoda Liebreicha. (Zelo komično.) — Večerni spored: Tripolis. (Vojni posnetki.) Življensko veselje. (Senzacionalna tragedija v 2 dejanjih s svetov-noznano plesalko Mile. Polaire v glavni vlogi. V soboto, zopet svetovna učinkovitost Nord-diskfilm Co. Ce umira ljubezen. V petek, spe-cijalni večer. Samo en dan z največjo senzacijo »Odvedenje v aeroplanu«. (Najzanimivejša učinkovitost, kar se jih je doslej kazalo. Ameriška senzacija; zasledovanje aeroplana z ekspresnim vlakom. Ta film, katerega stroški so znašali nad 100.000 kron, si bo vsakdo želel ogledati. DRUŠTVA. Odbor »Sokola I.« se je na svoji prvi seji konstituiral takole: Starosta: br. dr. Fran Tominšek. podstarosta br. dr. Pavel Pestotnik, načelnik br. Stane Vidmar, podnačelnik br. Janko Slapničar, tajnik br. Dragotin Dermelj (obenem arhivar), tajnika namestnik br, Stanko Stor (obenem zapisnikar in knjižničarja namestnik), blagajnik br. Rudolf Rozman, blagajnika namestnik br. Accetto, gospodar br. Mu-laček, knjižničar br. Duršot, odbornika br. dr. Tepina in Dragotin Gorup, odb. namestnik br. Pavel Zajc. Telovadno društvo »Sokol« v Postojni priredi v četrtek, dne 1. svečana 1912 »Sokolsko maškarado« v prostorih »Narodnega hotela«. Ljubljanski šahovski klub ima svoj ustanovni občni zbor, ki se 26. t. m. vsled nastalih zaprek ni mogel vršiti, prihodnjo sredo 31. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti 4. Vsi prijatelji šaha se vabijo k zanesljivi udeležbi. Volitve v obrtno sodišče. Za volitev v obrtno sodišče ki voli danes dne 30. januarja priporočamo somišljenikom narodne napredne stranke sledeče kandidate: V drugi skupini podjetnikov to je malega obrta, izvzemši trgovinske obrate: Prisedniki: 1. Gregorin Josip, krojač v Ljubljani, Dunajska cesta. 2. Breskvar Fran, knjigovez v Ljubljani. 3. Bončar Anton, gostilničar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. 4. Toni Josip, mesar v Ljubljani, Poljanska cesta. . 5. Škafar Fran, mizar v Ljubljani, I rečna ulica. Namestniki: 1. Babnik Jakob, vodov, inštalater, Ljubljana. 2. Stele Pavl, izvošček, Ljubljana. 3. Oblak Matej, čevljar, Ljubljana, Kongresni trg. V prizivno sodišče iste skupine Fran Stare, sobni slikar, Ljubljana, Sodna ulica. Opozarjamo gospode obrtnike, da mora vsak sam osebno voliti. Dan, ura in volišče je razvidno na glasovnici oziroma legitimaciji. Poživljamo vse obrtnike, da se volitve udeleže in razločno napišejo zgoraj imenovane kandidate, ki jih je postavil izvrševalni odbor narodne napredne stranke v Ljubljani sporazumno z obrtniki. GOSPODJE TRGOVCI! Danes, dne 30. januarja t. 1. se vrše iz skupine delodajalcev dopolnilne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se vrše v mestni Posvetovalnici in sicer od 8. do 12. ure dopoldne. Voliti je treba osebno in vzeti seboj legitimacijo in glasovnico. Za volitve v trgovski skupini je za volilni razred samostojnih trgovcev (rudeče glasovnice) trgovsko društvo »Merkur« sporazumno z interesenti postavilo sledeče kandidate: Prisedniki: 1. Valentin Golob, trgovec v Ljubljani. 2. Avgust Jagodic, trgovec v Ljubljani. 3. Ivan Samec, trgovec v Ljubljani. Namestniki: 1. Alojzij Jerančič, trgovet-v Ljubljani. 2. Josip Polak, trgovec v Ljubljani. Prisednik za prizivno sodišče: 1. Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani. Centralni volilni odbor nar. napr. stranke. Rodbinska žaloigra Kranjca na Dunaju. Pretresljiva žaloigra se je odigrala v soboto dopoldne v dunajskem vojaškem arzenalu. Artilerijski major v pokoju Gustav Haller rojen v Logatcu na Kranjskem je ustrelil svojo ženo, svojega psa in nato še sebe. V pismih, ki jih je zapustil, trdi. da je vzrok umora in samomora neozdravljiva bolezen. 1 oda način, kako je major ustrelil svojo ženo, govori zato, da se ni ravnal v sporazumu z njo, nego da jo je ustrelil zavratno. O groznem dejanju se poroča sledeče: V poslopju 16 dunajskega vojaškega arzenala stanoval je že pet let major Holler. star 43 let s svojo soprogo Matildo. Holler je služil Pri artileriji in postal stotnik, toda vsled bolezni v ušesih je bil upokojen in imenovan majorjem. Bil pa je tudi skrajno nervozen, tako da so se oni. ki so ga dobro poznali, bali, da ne zblazni. V oprostilnih pismih tudi trdi. da je njegova žena oglušela, kar pa doslej nikdo ne ve in si je major to gotovo sam izmislil, da navede vsaj kak vzrok svojega strašnega dejanja. V soboto zjutraj okoli enajste ure je odšla služkinja Marija Sednarovič v bližnjo prodajalno, ter se vrnila čez kake četrt ure; pripravila je kosilo, in potrkala večkrat na spalno sobo, a odgovora ni bilo. Ob eni popoldne je bilo kosilo gotovo, a ker se kljub ponovnemu bkanju ni nikdo oglasil, je še počakala, da gospod in gospa ustaneta sama. Toda ko do treh Popoldne ni nikdo vštal, začela se je dekla bati in je obvestila službujočega oficirja, ki je prišel takoj s stražo v stanovanje. Tudi ti so nekaj časa trkali, a ker ni bilo odgovora, je pustil oficir udreti v spalnico. Njihovim očem pa se je nudila grozna slika. Pred umivalno mizo je ležal major Holler s prestreljeno glavo, pred omaro za perilo pa njegova žena, ustreljena je bila od zadaj za uho, kroglja je bila oddana iz take bližine, da je bil šal, ki ga je imela ogrnjenega, obžgan, a možgane je kroglja odnesla na vrata omare, z drugo krogljo pa ji je prestrelil prsa. V kotu spalnice pa je ležal tudi ustreljen psiček, ki ga je imel Holler nad vse rad. Major se je s prvim strelom zadel v desno sence in bil na mestu mrtev, v roki je držal samokres, iz katerega je bilo izstreljenih pet krogelj, pete kroglje pa doslej še niso dobili in se ne ve, kam jo je izstrelil. Iz vsega položaja, kakor so našli trupli, kakor tudi iz dejstva, da je poslovilna pisma pisal samo major, se da sklepati, da je major zavratno ustrelil svojo ženo, ko je ta stala pred omaro za perilo. Glede psa omenja v enem poslovilnih pisem, da ga naj ne izioče konjaču, temveč, da naj ga pokopljejo na arzenalskem vrtu. Trupla obeh so prepeljali v mrtvašnico, kjer bodo raztelesili truplo soproge, da se kolikor mogoče dožene, ako je major ravnal v sporazumu ali ne. -Najnovejše vesti, telefonska poročila. DEŽELNI ZBORI. Zadar, 29. januarja. Vsled obstrukcije klerikalnih pravašev je usoda dalmatinskega deželnega zbora zapečatena. Vlada bo najprej odgodila deželni zbor in uvedla formalna pogajanja med strankami. Ker pa ni nikake nade da se doseže kak uspeh, je razpust deželnega zbora neizogiben. Linec. 29, januarja. Vest, da bo deželni zbor radi obstrukcije nemških nacionalcev odhoden se ne potrjuje, ker vlada še vedno upa, ,da se ji posreči doseči sporazum med stran-kami. Lvov, 29. januarja. Pogajanja Rusinov in loljakov glede volilne reforme v gališki deželni zbor se končajo te dni s popolnim pozitivnim uspehom. Gradec, 29. januarja. Klerikalni graški »Volksblatt« javlja, da so vesti o koncu slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru prenagljene. V Gradcu o kakem uspelem pogajanju med Nemci, Slovenci in vlado ni prav nič znanega. AEHRENTHAL. Dunaj, ^ 29. januarja. Klerikalna »Reichs-post« poroča, da je zdravstveno stanje grofa Aehrenthala jako nezadovoljivo, da je njegova nabližja okolica v strahu. Aehrenthal svojega dopusta bržkone ne bo mogel nastopiti, ker zdravniki ne bodo pripustili transporta. NOVE SABORSKE VOLITVE. Zagreb, 29. januarja. Zatrjuje se, da hoče vlada razpisati nove saborske volitve v mesecu aprilu, to pa radi tega, da se ban Čuvaj pripravi na odločilen nastop proti opoziciji. SPOR V POLJSKI LJUDSKI STRANKI. Lvov, 29. januarja. V poljski ljudski stranki je prišlo do ostrih nasprotstev. Predsednik stranke Jan Stapinski je odložil predsedništvo, a je bil nato iznova zvoljen z veliko večino. Za dan 3. febr. je sklicana velika skupščina ljudske stranke, kjer se poravnajo vsa ta nasprotja. KRIZA NA OGRSKEM. Budimpešta, 29. januarja. »Hirlap« trdi, da je ministrski predsednik vrof Khuen dobil od cesarja pooblastilo, da vodi pogajanja s Kossuthovo stranko. Ako pa ta pogajanja ne prineso nikakih uspehov, podvzela bo vlada v zbornici skrajni boj proti opoziciji in razpustila državni zbor. KRECANI V PARIZU. Parz, 29. januarja. Semkaj je dospela de-putaeija kretske narodne skupščine, da predloži francoski javnosti spomenico o neznosnih razmerah na otoku, ki so se vsled ita-lijanske-turške vojske že skrajno poslabšale. Deputacija bo pozvala francosko javnost, da naj se zavzame za zahteve Krečanov. POŽAR V PLZNU. Plzn, 29. januarja. Danes popoldne je pogorel tukajšnji poštni in brzojavni urad, škoda je izredno velika. FRANCIJA IN ŠPANIJA. Pariz, 29. januarja. V diplomatskih krogih se naglaša, da se špansko-francoski dogovori glede maroškega vprašanja zaključijo v najkrajšem času in sicer za obe državi jako po-voljno. POLOŽAJ NA KITAJSKEM. Peking, 29. januarja. Angleški konzul v 1 ekingu zahteva od angleške vlade, da pošlje v varstvo angleških interesov večjo posadko. Konzul dobiva pretilna pisma. RUSKI INŠTRUKTORJI NA MONGOLSKEM. Petersburg, 29. januarja. Mongolski knezi so se obrnili do ruske vlade, da naj ta odpošlje večje število ruskih oficirjev kot inštruktorje za mongolsko armado. Ruska vlada je ti prošnji ugodila in odredila je večje število oficirjev, ki jih odpošlje v Mongolijo. OBISKI ANGLEŠKEGA KRALJA. Dunaj, 29. januarja. Angleška kraljevska dvojica obišče tekom letošnje pomladi večino evropskih prestolic. Najprej obišče Pariz, potem Berlin in Dunaj. helmsko vprašanje. Petersburg. 29. januarja. V krogih poslancev ruske dume prevladuje mnenje, da naj se predloge o helmski guberniji reši kar najhitreje, generalna debata bodi čisto kratka, a tudi v špecielni se omeje poslanci le na najpotrebnejše. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarje?. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vlnurjev. — Pri malih oglasili ni lili popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji iiisereutl v zuamkuh. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Nov kopirni okvir (Lichtpause Apparat) za stavbne tehnike in večja množina strešne cementne opeke se ugodno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna.« 92—1 Išče se služba pisarniškega pomočnika v kaki stavbni pisarni, ali kje drugje. Naslov pove »Prva anončna pisarna«. JAVNA ZAHVALA. Odbor za oblačenje revnih šolskih otrok na Viču izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem cenjenim darovalkam in darovalcem, ki so s svojimi darovi toliko potrebnih obuli in oblekli. Posebej se še zahvaljujemo uglednemu kraj. šolskemu svetu in slavnemu pri obdarovanju sodelujočemu učiteljstvu. Naj ostanejo blagi dobrotniki tudi v prihodnje naklonjeni revni mladini! Darovali so: Krajni šolski svet na Viču 200 K; po 20 K: Josip Tribuč, Knez Ivan, Vidic & Komp., akc. družba Union; 15 K: Kollman Fran; po 10 K: Pavel Seemann, Ivan Jelačin, Josip Lavrič, grof Wallis. baron Schvvarz, Oblak Viktor, N. Golob; po 5 K: Traun Jakob, Franc Kramar, Ivan Erbežnik, Terezija Vrtačnik, N. Cad; Antonija Gutnikova Ivan Končan, Slavko Novak, N. Peklaj, Anton Boc. N. Klemenčič, Anton Prebil, Knez Andrej, Oblak Franc, pevsko društvo »Zarja«; po 4 K: Ivan Marinšek. Ante Beg, Marn Alojzij; po 3 K: Likar Marija, Edvard Mesesnel, Ivan Pirnat, Pekle Anton, Josip Lojk; po 2 K: Rudolf Jurman, Oblak Ivan, Lenard Puch, N. Jerin, Primož Rožmane, Heuffel Franc, N. Mihelčič, Kranjc Viktor, Grapar Anton, Rožnik Ivan; po 1 K: Pance Ivan, Pance Franc, Kovačič N., Štebi N.. Burnik N., Ivan Starin, Erjavec Ivan, N. Mandelj, Avbelj Valentin; 40 vin.: Marija Marn; 30 vin.: Josip Čermak; obleko so darovali: N. Lavrič, Helena Steletova. Uršula Uranova; pecivo so darovali: grofica Wallis, N. Drobtina. Odbor. O. Bračko v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12 priporoča prave fine francoske parfume, bogato zalogo rokavic in vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno. Kupujte „Dan ‘! Lepo stanovanje 3 sobe itd. v I. nadstropju v prijazni Novi ulici 3 je takoj ali za pozneje poceni oddati. 100 Minka Kocjan Sv. Petra cesta štev. 28. nasproti „Zlate kaplje" priporoča veliko zalogo kirurgičnih obvez, priprav za bolnice, porodnice, novorojenčke, največja izbira sesalk (Foperl), vse potrebščine za babice, gumijaste in druge specialitete. Izposojevanje tehtnic za novorojenčke. 659 B Češke bliščeče brikete, Šlezijske fine brikete, Fine štcdilniške brikete, Češki visokoplamteči premog, največje in najcenejše vročine, priporoča J. Paulin, tu, Nova ulica 3. „DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnah: SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. DKe,8gJoaooT Ljubljanska kreditna banka Ljubljani. ml;:d Stritarjeva ulica. štev. 2, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 2 o — 40 — Pošastna senca se je zarisala v temi nad njim... Kolos se je bil z močjo pognal iz vod.-., da pokrije in potopi s padcem Hardy-ja. Tuleč krik je pietrga lnoč: »Imam tel... in zopet je vse utihnilo: Hardy se je bil zmeden poto 41. Bois Redon je izginil za njim. Voda se je zvalovila. Hardy je takoj poskusil priti na zrak, pa pri vsakem poskusu je zadel ob roko, ki ga je lovila, na obilno telo sovražnika, ki ga je neumorno iskal... Hardy se je dušil, gagal, pri koncu s svojimi močmi... poslednjikrat se je zagnal, oprostil se je in prišel na površje. Sovražnika ni več videl. Samo instikt ga je še vzdrževal in vodil... Ne daleč od njega na levo se je dvigala senca, ogromski fantom in se zdel, da se zanima za to dramo. Hardy je spoznal fantom: stolp Nesle je bil to. S kratko sapo, z izgubljenimi očmi se je trudil s poslednjimi močmi in čutil, da pristaja, da se bliža bregu ... Ni mogel več — za seboj je zaslišal nekaj, kar mu je sledilo, stopilo iz vode v istem času, kakor on ... Nenadoma je silno zabrnel v gluho noč debeli luvrski zvon; ura je bila pol. Hardy se je stresel od pete do temena in imel zadnji vtis kakor da ga je udrihnil tolkač debelega zvona po tilniku V istem hipu se bil zgrudil; padel je po dolgem in obležal na pesku, brez diha, brez življenja. Bois Redon se je ustavil, težko sopel, godrnjajoč in se otresal. Pokleknil je na pesek in mrmral — bog ve kaj — proti potrebi, ubijati ljudi, ne da bi se prelivala kri; nenadoma pa je vzkliknil: »Hudirja. mrtev je!... 37 — VI. Hardi de Passavant. Hardy se ni dolgo nahajal v nezavesti. Ko so se mu povrnili občutki, je spoznal, da je ležal raztegnjen na hrapavi deski, ki se je nalah-ko gugala, in slišal je šumljajoče pluskanje vode, ki se je odtekala v pravilnih prestankih; odpiral in zapiral je oči; kakor v viziji je natančno zaznal dve črni senci, sedeči druga ob drugi na klopi in glavo, ki se je sklanjala nad njim... in zavest se mu je vrnila; nahajal se je v čolnu z dvema veslačema in z nekim, ki ga je stražil. Zakaj v čolnu? Kam ga peljejo?... Zopet je odpiral in zapiral oči. Vsa njegova pozornost se je koncentrirala na naklanjajočo se glavo. Hardy se je stresel. Na tem obrazu kolosa je bral z vso gotovostjo, da mu je bila tam zapisana smrt. Zakaj pa ga ne umore? ... Kolos, ki ga je opazoval, je bil Bois-Redon. Premišljal je: — Zakaj brez kaplje krvi? En sunek z rezilom in po njem bi bilo. In potem s truplom v vodo in z bogom na veke... K vragu, s tem Saitanom in njegovo peklensko obrtjo. Kraljica ne dela prav. Saitano je le anagram Satania... Satani... K vragu ž njim!... Nasilna smrt brez kaplje krvi!... Kaj naj počnem? Ali naj mu pridenem še en udarec po črepinji? Ali naj ga objamem za goltanec? ... Mislil je, pa že je bila misel prenesena z naglico, kakor bi mignil... niti reke bi ne dosegel v tem času. Če bi Rois-Redon ta trenu- Hiša Saint-Pol. 10 Zaradi inventure prodaja "*Nk Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mesini trg št 5 vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod globoko reducirano ceno. o. Berna tovič. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! | StT“©!Ž!©I Vsak petek S I jadranske in severomorske ribe. V ponedeljek, sredo in soboto dunajsko - novomeške klobasice in dunajski kru-h. — Vsak ponedeljek praške jetrne in krvave klobase pri tvrdki T» MENCINGER v Ljubljani, Sv. Petra ee«ta. S Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: nGMSmamammammamumiMiattBmmmBimaMMamuum r-rnvnr m m— — ■■ m —— — ___________________________________ ™ B Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Slapnik: Turki pri St. Tilnu, llustrovana knjiga. Cetta 1 20 fi. M. Gregorič: Otroški oder, gled. Igre z i mladino. 1*50 K. i v Stupar: 0 prvinah in spojinah, ilus*rov. Cena 150 K. Brimet: Telovadba. Cena 4 K. VMOUS bbketic i oaa y CTEnngEKBCT. tt Miš-ček: Beležke fz ftaike in kemije. Cena 40 vin. Marolt: Zgodovinske utne sike. Cena 2 Ii. Vizitke Engelbcrt Gangf: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K. 2 60. Kuverte s firmo Kaj Izide zopet 9 • Trgovske račune Knjižnica Učiteljskega konvikta: Jufčka Mišjakovega zbrani spisi I., II. in III. zvezefe. Cena a 150 K. — Kape: Mladini. Cena 1'50 Ii. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1:50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin. Bretl: Kako si o-liraninio zobe. Cena 20 fin. Vse predpisane in ' potrebne šolske tiskovine. itazni napisi na lepenkah za šole. Movo! Popravljalna znamenja na ta bela Si. Tabela o pravilnem mešani si umetniji gnojil. " Vse tiskovine za knjižnice. Uradne tiskovine za županstva. Vse najnovejše ti- [ skovine za o-brtno - nadalje- | valne šole J Stereotip j ja L mmui Litografija 1 j Muzikalije III ■■■■■■■IM Založba knjig V ,,Učiteljski tiskarni« se tiskalo: Slovenski Sranik, Ban, Učiteljski Tovariš, Slovenski llnstrovanl TVduSk, Radar, Ifromače ognjišče, Zvonček, Popotnik, Waša .Bodočnost, CSasilec, Karta, Tu itačni delavec. i — 38 — tek pogledal od blizu otroka, zapazil bi oni natančni izraz, ki ga groza vtisne v človeško o-bličje. Ali Bois-Redon se je bil zravnal: odločil se je. Udarec po glavi, opravi hitreje. Z grozno mirnostjo je zavihnil rokav na desni roki. Hardy je videl na tem obličju punčke smrtno misel, ki jo je spreletela; videl je strašno pripravo; zdrznil se je; združil in napel je vso živo moč duha, mišljenja, telesa in živcev. Dve sekundi je to morebiti trajalo ... Samo misel je hitra. — Tako ga ubijem! je zagodrnjal Bois-Redon. Vzdignil je pest — mesarsko pest. V tem trenutku se je barka zagugala, kakor zagnana tehtnica: veslača sta komaj zakričala: ho, ho, zajeli bomo!... Bois Redon je komaj zamahnil... S silnim pogonom je bil Hardy naenkrat na nogah, podvojil moči in butnil v kolos; padla je besna kletvica... in nato nek:) telo v vodo ... Hardy je bil skočil. Trenutek pozneje so ga videli iz barke me' redkim svetlikanjem na grebenih tekočih brazd, ko je priplaval na površje. Eden iz med njih je vzdignil veslo. Bois Redon pa je začasno prestregel udarec in zagrmel: — Brez kaplje krvi je bilo rečeno, tepec prokleti!... In skočil je iz čolna. Coln se je pričel počasi pomikati s tokom, med dvojno mejo hiš, ki so kopale svoja znožja v vodi reke, vsporedno s plavačema in bile molčeče priče dogodka. Bois-Redon je pa zatulil : — Ali ne bosta obrnila, kanali je! — 39 — Čoln se je obrnil, Bois-Redon je ostal brez vsake možne pomoči. Ukazano mu je bilo, da ga nihče ne sme videti, ko bo stopal v hišo v ulici Auff Fčves. Hardy je bil dober plavač; odlikoval se je sploh v vseh telesnih vajah; nasprotno se je pa z veliko težavo naučil brati v stari mašni knjigi, z roko pisani in okrašeni, kajti takrat še ni niso znali mehaničnim potom staviti in tiskati. Hardy se je potapljal in prihajal na površje in plaval z reko, ki je bila obdana od hiš in bila brez nabrežja in brega. V spomin mu je prišlo, da ne bo mogel preje pristati kakor pred luverskim gradom ali pa pred neselskim stolpom. Neštetokrat je že preplaval razdaljo med notrdamskim mostom in opekarnicami, ki so se nahajale malo nižje od Luvra Kljub oslabelosti radi udarca na glavo, je spočetka plaval z veliko ročnostjo; v tej trni, v tekoči, a plazeči se in šumeči vodi pa je naenkrat začutil, da ne bo prišel do cilja, da mu postanejo roke težke in se mu krčijo prsti. In nenavadna podoba se mu je pojavila pred očmi v trenutku ko je čutil, da se potaplja; videl se je v isti reki pri belem dnevu, pod žarečim solncem in z eno roko je podpiral malo, čudovito lepo deklico, nosil jo je in plaval proti bregu, hranjen pri močeh z edino mislijo, da je samo za to na svetu, da brani in rešuje — Roselys... — Roselys! je zaklical v srcu. Kaj so storili ž njo? Da, živeti moram... za njo... Za Ro-selys!... In kakor podžgan od te misli, je začutil da se umika slabost; nenadoma pa je zaslišal plu skanje vode za sabo; okrenil je glavo in videl.. „DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnah: JUŽNI KOLODVOR, na peronu. državni kolodvor. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CESARK, Šelenburgova ulica.. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu,, KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Zidovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg