128. stevlim. V LJubljani, i petek 10. Junija I9Z1. LIV. leto t Prostor 1 mlm X 54 ml m za male oglase do 27 ml m višine 1 K, od 30 ml m viSine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*«% Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov na; se priloži znamka za odgovor. tJpravatttro „Slov. Naroda" in „Narodna TIskarna" ulica st. 5f pritlično. — Telefon st. 304. Enallora lv81oven«ki Narod4 vel|a t Jugoslaviji i celoletno naprej plačan • K 300*— polletno ..•••••m 150*— 3 mesečno. ... . . „ 75*— 1 ........25 — v MaM|ant ta po poeti i V Inoaesaetvo i celoletno ...... K 480*— polletno • 3 mesečno ,240 — 120*— 40*— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pojejo v prvi.: naročnino vedno po nakjznici. Na samo pisnem naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova ulica St 5, I« nad stropi« Telefon iiev« 34. Do sprejema le podpisane In zadostno iraakov W~ Rokopisov no vraža. *^M osamezna številka velja 1*20 K Poštnina plačana v gotovini. Ifalien ttber alles? V milanski reviji je priobčil G. Stuparich ob volitvah v rimski par* lament članek, ki je jako značilen za presojanje italijanskih razmer. Članek se glasi v glavnem takole: Nihče ne more tajiti, da Italija potrebuje, da se njeni državljani zbirajo in si gradijo nad razlikami v mišljenju in strankah skupno re* alnost, kajti preveč je globok nagib k individualizmu, preveč je ukore* ninjen duh nestrpnosti napram vsa* ki narodni disciplini; zakaj bi ne bis lo torej prav, privajati Italijane k spoštovanju Italije? Italija nad vse! Prav; treba pa, da se sporazu« memo. Pred vojno smo sprejemali brez razmotrivanj a Salandrov »sa* cro egoismo,« frazo, ki se je pa na* slan jala na realno razpoloženje. Se* daj v času volitev ekvivalentna »sveta združitev« je zgolj formali* zem, ako ne že konfuzionizem. Pa pripustimo tudi volilni formalizem! Globoko smo prepričani, da se ta »sveta združitev« razcepi na števil* ne interesne kose po iztreznjenju, ki bo sledilo shodom, aH to bi ne bi* la nikaka nesreča za Italijo, da so se, čeprav le formalno, združevali ljudje v obrambo nečesa dobrega, kar stoji nad človekom in skupina« mi. Ne moremo pa dovoliti, da bi volilni formalizem segel preko me« je naših notranjih kompeticij. Opo* zarjam na Julijsko Benečijo! Ni je pokrajine, v kateri imamo pravico, da smo tako v svojem domu, kakor v tej pokrajini. AH pri tem ne sme« mo iti preko dejstva, da prebivajo tu kompatno in v močnem številu tudi drugi elementi. Ne dotikam se vprašanja števila, ali to, kar je važ* no, je nastopno: Ali so ali niso v Julijski Benečiji tudi Slovani, ki ži* ve v hišah, ki so jih sezidaH njihovi slovanski očetje! Ali obdelujejo po« lja, oznojena po njihovih slovan* skih očetih? Ali po dolgi tradiciji ljubijo, mislijo in molijo po slo van* sko? Nihče ne more tega tajiti. Ali je dovoljeno, vdirati v te hiše, po« lj a, cerkve teh Slovanov in jim uka* zovati z nabitim samokresom, da ne smejo ljubiti, misHti in moliti po slovansko? Človek si lahko vse do« voli; ali smešno in žalostno je po* tem, ako se čudi in razburja, ako ti ljudje pograbijo za puško, za roč* no bombo zato, ker jim stopi kri v glavo, zgolj iz obupnostL Ni treba potem prihajati s trditvijo, da se pripravlja odpor, da snujejo zarote v škodo Italije, da se skupina hri« bovcev pripravlja na atentat na življenje naroda 40 mil. duš. Slo« vanski iredentizem, propaganda sovraštva proti Italiji! Nismo se ros dili včeraj in dosti izkušenj imamo, da se ne moremo čuditi, ako ob* stojita. Naivno pa bi bilo misliti, da bodo Slovani kar na mah začeli oboževati Italijo. Najboljša je go= la resnica v svrhi, ki se jo ima pred očmi. kakor je imel tržaški fašist pogum, da jo je povedal javno: »Mi hočemo ugonobiti Slovane v Julijski Benečiji ali jih odpraviti v Jugoslavijo in kolonizirati njihove zemlje. V Italiji je prostora samo za Italijane! Nobeden Slovan ne sme v Italijanski parlament.« Ta tendenca je razvita v mentaliteti premnogih, zlasti mladih ljudi, ki mislijo, da tako delajo v prid JuHj* ski Benečiji in Italiji. Gibanje, ki prihaja s strani kombatentov, pa ne sme nikdar prestopiti idealnega znaka vojne, izvršene v Evropi, ki je nato njegov pravi realni znak. »Deutschland iiber Alles!« je bila tendenca, ki je morala podleći. »Človečanstvo nad vse!« je bila na* ša tendenca, ki je zmagala. AH je mogoče, da se sedaj vrnemo nazaj? Ali je mogoče, da se postavimo se« daj na stališče premagane Nemci« je? Nemčija, ta čudovita in uvaže« vana država, ki je bila narastla, ki je bila disciplinirana kakor nobena druga na svetu, je bila stvorila iz svojih sil blok, da realizira »svojo misijo«. Nedostajalo pa ji je du« ševne skromnosti, kajti njen bog je bil germanski in ne človeški bog. Ta Nemčija je morala poravnati svoje račune s svetom in ukloniti svojo glavo. Ali ni skrajno komično in tragično istočasno, da se v mislih nekaterih Italijanov, po tej pre* izkušnji, ustvarja majhna lutka, ita« lijanski bog? Z zadovoljstvom mo? ramo opazovati, kako razne male države, nastale iz vojne, opuščajo nezaupanje in se nagibljejo vedno bolj k Italiji kot svoji naravni po* kroviteljici in razsodnici. Ali, ka« ko naj se čuti Italija zmožno za na« logo, ki sega preko njenih politič* nih mej, ako se izkazuje za ne* zmožno za upravljanje drugorod* nih elementov, ki se nahajajo v njenih mejah? Kajti v resnici to. kar se dogaja v Julijski Benečiji. jasno dokazuje, da se vlada ni bri* gala za slovanski problem v svojih mejah. JuHjski fašizem more na* vsezadnje misliti, kar hoče in vršiti tako politično akcijo, ki se mu zdi najprimernejša; večina italijanske* ga prebivalstva v Julijski Benečiji more gojiti mržnjo in antipatijo proti Slovanom, kakor jo morda občuti, ali Julijska Benečija ni vsa Italija, marveč je komaj ena izmed njenih 18 pokrajin, in upravljanje Slovanov je vprašanje, ki se tiče vse Italije in se dotika vseh njenih sve* tovnih interesov. Treba reči, tudi za one, ki žele avtonomijo za Julij* sko Benečijo, da gre tu za kompe* tenco Rima. Ali Rim se največkrat razstopi takrat, kadar kako vpraša* nje prav strogo spada v njegovo kompe tenco. In država je v nevar* nosti, kljub vsej svoji izravnani zunanji politiki, da obnovi drugo zvezo z Avstrijo ob izpremenjenih vlogah. Ni se torej čuditi, ako Slo* vani v Julijski Benečiji v svojem volilnem programu kličejo v spo-, min »obljube, storjene svečano ime* nom Italije in pred vsem kulturnim svetom«. To ni vprašanje sentimeiis talne politike. Mi moremo tudi opu= stiti izpolnitev danih obljub in žvižgati na dejstvo, da je tam pre= ko italijanskih Slovanov Jugoslavi* ja, kazati se močne in nalagati s strašilom vedno pripravljene vojne varovanje naših manjšin v Dalma* ciji, ali potem je potrebno, da smo odkritosrčni, treba, da to hočemo in verujemo, da to moremo tudi storiti. Treba pa je tudi misliti, ua Evropa ne eksistira, da je Nemčija imela prav in da je Italija močnejša od Nemčije leta 1914, ker bo znala uveljaviti politično idejo, katere ta ni mogla zadostno vzdržati. Od na£e seuerne meje. Na naslov > Višjega deželnega šolskega sveta«, »Zdravstvenega »Orožniškega poveljstva«. odseka - in Že večkrat so je opozorilo v časopisih na našo severno mejo, na hujskanje narodnih nasprotnikov itd. Ker postajajo ti v zadnjem času zopet predrz-nejši, je umestno še enkrat opozoriti na nje, a tudi na napake, ki so gode od naših merodajnih strani. Kdo mora pravzaprav na deželi vzgajati ljudstvo v narodnoprosvetnem duhu, kdo mu razložiti razmere v naši in drugih državah, kdo izbrisati iz srca. našega ljudstva oni predsodek proti našim bratom Srbom, katerega jim je vcepila tekom dolgih let stara Avstrija? Kdo bi moral nastopiti odločno proti raznim hujskačem in plačanim agentom? Prihajajo v poštev posebno učitelj-stvo, duhovništvo, zdravniki, drugi nradniki in orožništvo. Vzemimo učiteljstvo! Po prevratu je poklicala deželna vlada, oziroma >Višji šolski svet« skoraj vse boljše moške moči v mesta. Razen nekaj častnih izjem je ostalo le nekaj starejših moških moči na deželi, med njimi nekaj starih avstrofilov in nemčurjev, ki so itak že spadali med staro šaro. Le po dolgem dremanju se je poslalo te v zasluženi pokoj. Zdrav razum je pa kazal pustiti na meji vse prvovrstne moči in spopolniti s takimi tudi vsa izpraznjena mesta. A to ee ni zgodilo. Ostale so raz-ven omenjenih nekaj moških moči, same učiteljice, katere pa kot narodne dela vkinje ne morejo priti v večji meri v poštev. Upali smo, da bodo imenovane na izpraznjena mesta posebno ob meji le prvovrstne moči. A zopet smo se varali; le tu in t<"m se ie posrečilo rešiti kako mesto. Višji šolski svet bi moral dobro premisliti koga pošljo na tako odgovorno mesto, bilo bi treba dobro preiskati prosi Ic-evo preteklost, posebno za časa vojne. A to se no godi, slabe posledico tega se že kažejo. Drugi činitelj na narodnem prosvetnem polju bi bilo duhovništvo: a to odpade skoraj popolnoma, ti delajo danes bolj proti kot za državo. Kot tretji činitelj prihaja med ostalo inteligenco najbolj med ljudstvo zdravnik. Skoraj vsak dan obišče kakega bolnika na domu. sedi po več ur na vozu s kmetom: krasna priložnost, da deluje za domovino. Toda kaj vidimo? Ob vsi meji od Radgone do Bt IIja. imamo le dva slovenska zdravnika (Sv. Lenart in Sv. Trojica), a pet Nemcev in od teh je le eden naš državljan. Pri Sv. Jurju ob £»čavniei je Nemec, v Gornji Radgoni najbrže poljski žid. v Apačah 2 Nemca. Vsi štirje so se naselili v naši državi šele po prevratu, torej po pravem niti nimajo pravice izvrševati pri nas zdravniške prakse. Značilno je za Apače. Tam je bil nekaj časa samo eden nemški zdravnik, ker ie pa bil tamošnjemu župniku premalo nacionalen, je poklical tja še drugega. Edino peti nemški zdravnik (v Št. Iliu) je naš državljan. Ker zdravnika v Apačah in ta pri Juriju nimajo lastne lekarno, mora ljudstvo po zdravila v Radgono, kjer se mu zaračunajo ta po kurzu 1:2, kar je seve na škodo našim ljudem. Nazadnje kot nameček, tako rekoč v javen posmeh, se vozi in zdravi po naših krajih še dr. Krautga^er iz Cmureka. Ali misli kdo, da delajo imenovani zdravniki v prid na^i dri vi ? Ni treba hujskati naravnost, zadostuje par bft-sed, n. pr. da bi bilo mogoče pomagati bolniku, ;l v Jugoslaviji ni ilobiti potrebnega zdravila; par pa se to vso doli v Avstriji kakor je to bilo nekdaj. Na ta in sličen način Be to lahko ponavlja pri raznih prilikah. Kako predrzni so ti nemški zdravniki, kaž^ sledeči slučaj: V Gornji Radgoni jo zdravnik neki dr. Adam Czmiel. Tega jo. zalotila naša finančna straža, da je tihotapil v torbici živež v Radgono. Ko so ga hoteli ovaditi, jim je zagrozil, da jim odpove v tem slučaja zdravniško pomoč. Vsi ti zdravniki so gotovo optirali za našo državo. Opozarjamo merodaj-ne oblasti, nai jih nikakor ne sprejmejo, ako pa ie, naj so jim odkalefo mesta v notranjosti države, kjer ne morejo škodovati. Slovenci imamo že dovolj zdraviliškega naraščaja, treba jih je opozoriti na ta mo- .■. 1 i spadajo gotovo med najboljša. Treba, da to uredi >Zdrav?rvoni odsek . (''oz n^knj let bomo imeli Slovenci skoraj hiperprodukcijo zdravnikov, imši ljudje si bodo iskali knilm in se mudil] po revnih goratih krajih, tujci pa se bodo mastili na najdobičkanosnejših mestih. Kot č°trti činitelj prihaja v poštev narodno orožni.-tvo. Slovenci moramo vedeti, da je orožništvo z nami. da .->• lahko zanašamo nanj v vsakem slučaju. To pa bo samo tedaj, ako se odstranilo vsi tisti, ki so bili nrkdaj nem-čurji, ki so bili eksponenti >Siidmarke«r in >Sehulvereinat in ki niso hoteli spregovoriti slovensko besedice. So slučaji, da služijo ti v istem kraju, kot za časa Avstrije. Ali misli mogoče orožniško poveljstvo, da so ti danop narodni? Dajte nam na mejo zanesljive ljudi, ako mogočo tudi nekaj Srbov. Naredba, da nikdo orožnikov ne sme služili v kraju, kjer ima sorodnike, je hvalevredna, samo naj so izvedo rigorozno in kmalu. Mi potrebujemo zanesljivo orožništvo. ki bo pazilo na hujskače ter jim stopilo po potrebi na prste, ne pa. kakor se to dogaja večkrat, da smejo nemčitrji poljubno zabavljati na našo državo. Potem se seve nikdo ne sme čuditi, ako postajajo ti dan za dnevom predrznejši. Napisal sem te vrstico z iskreno željo, da jo pročitajo merodajne osebo in se tudi po njih ravnajo. —1. Politične oesti. — Rekonstrukcija bosan^rke vlade. ~*Narodno Jedinstvo*, uradni organ, je prineslo ukaz, s katerim se dosedanji poverjenik za presveto Štefan Grcjić rešuje svojih dolžnosti, namesto njega pa so imenuje za. poverjenika za presveto srednješolski nadzornik Kosti Krčmanovič. Alfonz Daudei: 22 Tarfarin na planinah Roman. Prevedel dr. I v o Š o r 1 i. Vozovi pa so vedno v polnem diru drdra* li čez mostove, vzdolž majhnih jezer, cveto* čih trat in kraj lepih, a mokrih in zdaj zapu* ščenih sadovnjakov. Bila je namreč nedelja, in so nosili kmetje, ki so jih srečavali, vsi praznične obleke, ženske pa dolge kite in sre* brne verige. Pot se je začela zdaj vzpenjati in vijugati med hrastovimi in bukovimi gozdi. Čudovito lepo obzorje se je razgrinjalo na levo bolj in bolj in z vsakim višjim ovinkom so se prika* zale nove reke in nove doline, iz katerih so se dvigali zvoniki cerkva, daleč v ozadju pa s snegom pokriti in v nevidnem solncu blesteči se beli vrhovi Finsteraarhorna. No, kmalu je postala pot bolj osorna in in divja. Na eni strani globoke sence ter ne* redno s krivenčastim in krevljastim drevjem obrasle strmine, po katerih se je divje penil hudournik; na desni ogromna, naprej viseča skala, ki so ji iz razpok štrlele okleščene veje. V vozu je utihnil smeh. Vsi so s privzdig* njeno glavo občudovali okolico in napenjali oči, da bi zagle.dali vrh tega granitnega predo* ra. — Popolnoma kakor gozdovi na Atlasu! Človeku se zdi, da je tam, ne tu , • • je sveča* no vzkliknil Tartarin! In ker je videl, da niso culi, ie dostavil: ~ Brez tuljenja levov pej<■» — Vi ste jih slišali, gospod? je vprašala Sonja. On če je slišal leve?! . . . No, ni se ho* tel jeziti, zato je s prijaznim nasmehom od* govoril: — Jaz sem Tartarin iz Taraskona, gospo* dična. No, glejte jih barbar je! Prav tako bi bil lahko rekel: »Jaz sem gospod Dupont«* Ti ljudje niso poznali imena Tartarin! Ampak tudi to ga ni razburilo, in dekletu, ki je hotelo vedeti, ali se je levjega rjovenja kaj bal, je mirno odgovoril: — Ne, gospodična. Moja kamela se je si* cer tresla pod mojimi nogami, kakor da ima mrzlico, jaz pa sem preiskoval petelina na svoji puški s prav tako trdo roko, kakor da imam pred sabo čredo krav . . . Na neko da* ljavo je levovo rjovenje nekako takole • . • . In da pokaže Sonji, kako je pravzaprav v naravi ta reč, je s svojim naj glob jim basom zatulil strašen »M6«, ki se je v jeku s skale še bolj razkipel, razkrojil in razširil. Konji so se vzpenjali na noge, na vseh vozovih so pot* niki planili kvišku in gledali, kaj se je zgodilo, odkod tak grozen glas. Ko pa so spoznali pla* ninca, ki mu je gledala očeladena glava s str* lečo opremo vred čez rob kočije, so se zopet vpraševali: »Kakšna živina pa je pravzaprav ta Človek?« No, on je vedno enako miren nadaljeval s svojimi pojasnili, kako zver napadeš, pobi* ješ in potem razrežeš; opisal pa je tudi svojo puško, ki jo je bil opremil z muho iz demanta. da meriš tudi lahko ponoči« Nekoliko naprej nagnjeno, ga je dekle zelo pazno poslušalo, a nosnice so ji včasih rahlo zadrhtele. — Pravijo, da je Bombonnel še vedno na svojih lovih. Ali ste se videla kdaj? je vpra* šal brat. — Da, je skomizgnil Tartarin. Dečko ni baš neroden. • . „ Ampak videli smo že še druge ptičke. . . • Kdor razume, že razume ■ . . Potem ka« kor da ga je obšla nekaka otožnost: — In vendar je takle lov na veliko zverjad lepa reč. Ko ga ni več, se zdi človeku prazno vse žiw ljenje, in sam ne ve, s čim bi ga izpolnil! Manilov, ki mu je šla čez vse čelo za člo* veka iz naroda značilna, globoki brazgotini podobna guba, sicer ni govoril francoščine, pač pa jo je razumel, in je zato Taraskonca ves čas pazljivo poslušal. Zdaj se je glasno zasmejal in rekel svojim tovarišem nekaj be* sed po rusko. — Manilov pravi, da smo udje iste bra* tovšČine, je pojasnila Sonja Tartarinu. Tudi mi lovimo veliko zverjad ... Co, res pej.. - volkove, bele medve* de...? — Da, volkove, bele medvede in druge škodljive živali««. In spet se jih je lotil smeh, zdaj vroč, brezkončen, oster in divji... Smeh, ki je kan zal zobe in opomnil Tartarina, v kaki strašno čudni družbi da potuje ... Naenkrat so se kočije ustavile. Pot je postala tu še bolj strma in tvorila na tem me* stu širok ovinek, predno se je pognala na vrb Briiniga. Tja gor pa je vodila tudi dvajset minut dolga navpična krajšnica skozi krasen bukov gozd. Navzlic temu, da so bila tla za* radi davišnjega dežja vsa mokra in sklizasta, so hoteli popotniki izkoristiti to začasno pre* vedrenje in so se skoraj vsi peš napotili po ozkem »sankališču« navkreber. Tudi iz Tartarinovega voza so moški že poskakali na tla. Sonji se je zdela pot preveč blatna, zato je ostala; a ko je hotel za drugimi tudi planinec, ki se je bil zaradi svojih pri* veskov nekoliko zakasnil, mu je naenkrat polglasno pošepetala: — Ostanite vertdar, da ne bom sama! Ah kako ljubko mu je rekla to! Ubogi mož je obstal ves zbegan, in nekaj kakop sladko upanje na kak prav tako lep kakor neverjeten roman se mu je^ zbudilo v prsih; da mu je začelo burne je biti njegovo staro srce. i . Ali že je spoznal, da se je samo varal, Sonja namreč se je bila nemirno nagnila na* prej in je zdaj z napeto pozornostjo opazo* vala Bolibina in Italijana, ki sta se bila ta hip v živahnem pomenku ustavila pred krajšnico, d očim sta stopala Manilov in Boris že po kh teski sami. Za trenutek se je zdelo, Ha se tenor ne*; kako obotavlja., kakor da ga nekaj opominja, naj ne hodi po ti samotni poti sam* s temi tremi moškimi. Toda že se je odločil, in Sonja je srepo gledala za njim ter si gladila okro* glo lice s šopkom vijoličastih korčkov — teh planinskih vijolic, katerih listi so v odsevu iU vih barv ie sami kakor cvet« 2 stran .SLOVfeNSKI NAROD*, dne 10. Junija 1921. /28 Štev. s Reorganizacija politične službe. Jfotranje ministrstvo deluje za reorganizacijo političnih služb v naši državi. Politične službe bodo individualno in tehnično urejene, kakor so urejene politične službe drugih drfav. = Minister Pri bi Cevi ć v Zagrebu. SnoČl ie dospel v Zajrreb minister za prosveto Svetozar Pribičevič. = Izstop iz demokratske stranke. I* Sarajeva poročajo: Štefan Grgjić, Varil Grgjić in Dušan Vaziljevič so iz reeznanega vzroka izstopili iz demokratske stranke. = Radieevi zločini. >Jug< poroča, lla se Je pred kratkim v Gjelekovcu do-vodil zločin, ki ga bodo povzročitelji Stridko obžalovali in radi katerega trpi Tsa občina. V Gjelekovcu sta bila namreč umorjena dva mlada orožnika, ko rita vršila svojo službo in aretirala dvoje vojaških beguncev. Nepoznani zločinci so iz zasede streljali na orožnika, ki sta ostala na mestu mrtva. Oblast je takoj aretirala več sumljivih ljudi in bodo tudi pravi zločinci prišli jr roke pravice. Sicer pa so pravi krivci Radić in njegovi tovariši, ki zapeljujejo nevedno ljudstvo k nrotipostnv-p&m dejanjem. Radlćevo hujskanje prebega Že vse meje ter je skrajni čas. da 08 obračuna ž njimi in z njegovimi tova-artšL Žalostno ree, da je tudi med gotovo slovensko Inteligenco, ki se sama pfiSteva med kulturne delavce, nekaj eksaltiranih elementov, ki vsled svoje iavstrijske mentalitete ne morejjo in nočejo razumeti, da so interesi naroda In država prva stvar za vsakega inteli-jKOnta, ne pa puhlo frazarenje o raznih Kulturnih avtonomijah, katerim naj bi sledila potem Susteršičeva klerikalna republika ki bi pa temeljito preiskala kosti tudi sedanjim kulturnim avtono-Inistom. ■ =5 VseuoiliSče v Padovi za Črno goro. Na italijanskih vseučiliščih se Opaža Že dalje časa veliko znanstveno upadanje. Namesto z znanstvenostjo se pečajo italijanska vseučilišča toliko bolj s politiko. Tako je vseučilišče v Bologni te dni v pomanjkanju drugega važnega dela napravilo dolgo spomenico ter jo odposlalo rimski vladi. V tef spomenici se zavzema za >hrabro prebivalstvo Črne gore. katerega narodna eksistenca je ogrožena«:, da se Dni izbojuje osvobojenje izpod jugoslovanskega jarma. Izvaja, da bi bila osvoboditev ne le čin pravice, marveč nI tudi služila pravičnejši rešitvi jad-Tansekga vprašanja, na katerem je Ita- lija vedno bol) interesirana. Italijani obetajo Črni gori neodvisnost, v resnici pa bi jo radi sami zasedli in potem izkoriščali v prid italijanska ekspan-zivnosti na Balkanu. = Komunistični delegati Is Jugoslavije v Moskvi. >Večer« poroča iz Moskve, da so dospeli tja delegati komunistične stranke iz Jugoslavije, ki bodo prisostvovali tretjemu kongresu tretje intemaoijonale. Delegacijo, ki obstoji iz 20 članov, od katerih je pet narodnih poslancev, sodem delavcev in osem kmetov, vodita dr. Simo Mar-ković in Pavle Pavlović. Zagreb zastopata dva delavca. Kongres se prične 15. t. m. ss Propadanje sovjetske Rusije. Iz vseh vesti, ki prihajajo iz Rusijo, je razviden brezupen položaj sovjetske vlade. Nedavno so angleški listi poročali, da je Krasin kupil deloma v Angliji, doloma na Holandskem 4000 ton ?ita. Med tem pa so lastniki angleških parnikov zahtevali, naj dovoli sovjetska vlada angleškemu strokovnjaku, da pregleda uredbe v p e tro grad sik em pristanišču, ki je po vesteh iz Helsingfor-sa že popolnoma neporabno. Zunanja luka je zaprU vsled deset potopljenih parnikov, ki so bili naloženi s knme-nji. Pristaniška uprava nima nobenih sredstev, da bi dvignila potopljene par-nike. Delavci v Petrogrecl-i so pod strogo sovjetsko kontrolo, ker so so pokazali v komunistični organizaciji znaki razpadanja. Razpoloženje v Fe-trogradu jo podobno onemu pred kron-ptadskim prevratom. Elektrarno čuvajo rdeči gardisti, ki so oboroženi s strojnimi puškami. Ulice, hiše in vodovodi so zapuščeni. Beda intelektualnih krocrov je velika. Maksim Gorki je izdal svoječasno proglas za pomoč inte-1 ktualeem. Prvi živežni transport ki prišel iz Helsingforsa, je bil name-njen za >Dom znanstvenikove, ki se nahaja v palači velikega kneza Vladimiri a. Tu stanuje 50 učenjakov. Poleg tega doma so tudi ostali intelektualci: profesorji, učitelji, zdravniki itd. Od 4500 intelektualcev dobiva samo 2000 Dopolno raeifo hrane, ostali pa trpijo Ipkoto. Zadnja štiri leta ni prišla v Pusijo niti ena knjiga in so za to ruski učenjaki brez vseh informacij o razvoju in napredku znanosti. Po vsej Rusiji se širiio epidemije. V kotlini Dona preti prebivalstvu nevarnost lakote. Iz Mo?kve so poslali v Rostov na tisoče barak za kolero obolele. Razmere v Rusiji so naravnost strašne. — d Moskva, 8 junija. V Litvi so mobilizirani vsi moški od 18. do 30. leta, ker se boje vpada generala Želigovskega. — d London, 8. Junija. Severnoirski parlament Je na svoji prvi seji odgodil seje do 22. junija, ko bo kralj svečano otvori! parlament. Volitve O senat se bodo vrnile dne 14. junija. — d London, 8. Junija. Ministrski predsednik Lloyd George je še vedno bolan in se ta teden Se ne bo mogel vrniti s svojega letovišča v London. O miroval pogodbi z madžarske. Telef unska In brznf poročila. tlaSa pogodba z Romanco. —d Pariz, 7. junija. (Pavas.) Zbornica. Na popoldanski seji je izjavil Ga-t.lon Deechamps, da ni Francija kriva, ako je Madžarska predolgo gledala proti Berolinu in pozneje proti Moskvi, odkoder sta prišla Bela Kun in Sa.muely, da bi poizkusila boljševičke metodo v Madžarski. Potem se je Madžarska obrnila k Franciji, katera ni nikdar odrekla lojalne podpore in pomoči narodom, kateri so jo za to prosili. Govornik ne moro razumeti, kako ee more Francija obdolžiti imperializma. Francija ni imperialistična. (Odobravanje na vseh klopeh.) Guernier je izjavil napram Margaineu in Boneour-ju, da ni res, da je trianonska pogodba, ii naj narodnostnim principom pridobi spoštovanje, pomnožila vzmko bede. Sporazum med malimi di ža\ ami se mora pospeševati in pogodba se mora ratificirati, — Reilet (progresist) mei.i, da mora r rancija podpirati narode, ki so ji odločno pomagali v vojni, kakor Srbi, Romuni in Čehoslovaki. I ki so sodelovali do končne zmage zaveznikov. Madžarska, ki jo je Tisza zavlekel v vojno, naj trpi posledico svojega zadržanja. — Nato povzame besedo ministrski predsednik Briand in izvaja med dragim: Mladostni navdušenosti Paul a Boncourja je pripisovati, da no doume, da nasprotujejo te^koče izvedbi narodnostnega principa v Evropi, kakršna je danes. Prej so je ta princip mogel absolutno rešiti, ker so j poznali narodi takrat od naroda do na-' roda in od kontinenta do kontinenta segajoče interese. Danes je položaj čisto drugačen. Francija se je vselej zavzemala za to, da se uresniči ta princip, toda pri narodih Srednje Evrope ovirajo njegovo uoorabo težkoče. Zato pa se mu ni treba odpovedati. Določba madžarskih mej je bila nekoliko samovoljna. Ob pogledu nove karte so ne vidi absolutne pravičnosti, in sicer zaradi nesoglasja gmotnih interesov. Le tesna gospodarska zveza bo omogočila, da se popravijo napake. Donavska federacija sedaj ni mogoča-, pravtako ne federalizem sedaj po razpadu Avstrije. Gotovo Madžarska ne bo razpolagala z vsemi gospodarskimi sredstvi, toda vsi narodi so v istem položaju; kar jim manjka, si morajo preskrbeti od sosedov. Tudi male države Srednje Evrope bodo našle sredstev za življe- \— d Beograd, 8. Junija. (ZNU) Tokst pogodbe glede zveze z Romunijo je bil podpisan dne 6. t. m. ob 16. popoldne. Poarodbo je za Romunijo podpisal romunski zunanji minister Take Jonescu, za našo državo pa ministrski predsednik Pašič. V glavnem vsebuje ta pogodba približno iste točke, kakor poprej sklenjena pogodba s -Češkoslovaško. Ta zvezna pogodba Vsbuje v glavnem tri važne klavzule: : j. Napraviti v Osrednji Evropi trajen mir, dati zaveznikom jamstva o življenjski moči držav, ki so nastale na ozemlja bivše Avstro-ogrske. 2. Delo-■vati na to, da se st. germainska in ver-sailteska mirovna pogodba pravilno iz~ •vršita ter da se tudi sevreška pogodba izvrši, v kolikor se tiče male entente. 3. Da se organizira močna obramba za primer kakega poizkusa, ki bi bil naperjen proti eni ali drugi državi male entente po eni ali več zmagamh držav ali po vseh zmagamh državah skupaj. — d Beograd, 8. junija. Davi jo romunski zunanji minister Take Jonescu s soprogo in spremstvom ob 8.45 odpotoval iz Beograda. Na parnik so ga spremili ministrski predsednik Pašić s soprogo in člani vlade, general Hadžič, Ljuba Davi* dović, dr. Vojislav Janjič, Agatono* vic, predsednik beograjske občine Dabro Mitrovic", predstojnice žen* skih organizacij, češkoslovaški po* slanik Kalina, romunski poslanik Emandi s soprogo in osebjem po* slaništva, pomočnik ministra za notranja dela Tihe mir Popović, šef kabineta ministrskega predsednika Velimir Popović in druge vojaške in civilne osebnosti. — d Beograd, 7. junija. Na kon* ferenci med Take Jonescom in Ni* kolo Pašičem sta oba ministra po* nazorila svoja stališča glede inte* resov naše države in Romunije. V dobro poučenih krogih se govori, da bo danes podpisana obrambna vo* jaška konvencija med Jugoslavijo in Romunijo. —d Beograd, 8. junija. Romunski zunanji minister Take Jonescu je bil odlikovan z redom Zvezde Karagjor-gjevićev L razreda, njegov pomočnik Perusi pa z redom Belega orla T. razreda. nje. Konferenca so bo bavila e tem vprašanjem. Francija se je trudila, da dovede svoje prijatelje in zaveznike na to pot. Spremno pisanje k tri-anonski pogodbi naj bi kazalo na možnost, da bo ta ali ona mejna določba v naspotju z gotovimi interesi, in je predvidevalo gotove popravo mej. Med-zarska se je s svojimi sosedi sporazumela, da je prišla do ureditve, ne da bi izpremenila pogodbe. Gospodarska pogajanja narodov bodo imela uspeh samo. ako bodo imoli možnosti za delo. Izrabljati bodo mogli svojo gospodarsko bogastvo, ne da bi podrejali svojih •plesnih interesov in kombinacij po-sebnim interesom. — Ministrski predsednik naglasa nnino potrebo, da se sprejme pogodba. Evropo še pretresajo Sunki, ki so vznemirljivi zlasti za to, ker zveza narodov ce nima moči, da bi varovala ono narode. Ne smemo se odreči misi] na eedinjenje narodov, ki naj bi jamčilo za varnost proti možnim zločinom. Preverjen sem globoko, da 60 narodi stopili na to pot. Težko jo apelirati na hno v tej pogodbi. Nato se je splošna debata zaključila, nakar se je sprejel zakonski načrt, ki je obstajal iz enega samega člena. Francoski parlament o madžarski in HattšbaiFžaniti. Dr. BeneS Čestita k pogodbi z Ronmnllo. — d Beograd, 8. junija. Češko* slovaški zunanji minister dr. Beneš, ki se sedaj nahaja v Londonu, je snoči poslal ministrskemu predsed* biku Pašiču in romunskemu zunanjemu ministru Take Jonescu pri« srčno brzojavko, v kateri pozdrav« Ija sestanek obeh državnikov in želi mnogo uspeha k delu, zaradi kate« rega sta se sestala, namreč da se do« govorita glede vpostavitve miru In izvedbe mirovnih pogodb, ki vodijo k miru in ki so jih podpisale Ro* momska, Češkoslovaška in država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zu« nanj i minister Take Jonescu in mi« nistrski predsednik Pašič sta se dr. Benešu za prijazen pozdrav prisrč* no zahvalila. Zelezalihl materijal Iz nemcife. — d Beograd, 8. junija. Snoči je aa poziv naših zastopnikov pri re* paracijski komisiji odpotovala po* sebna delegacija prometnega mini- strstva v Wiesbaden, kjer bo pre* vzela železniški materijal, katerega so Nemci odpeljali iz Srbije za vojne. Vstala o Gornji SJullL — d Berlin, 8. junija. Kakor po« toča »Vorwarts98& Sta P* to no črto KpaJagoUfiifii X nobolo. kl at li I flb tWL — <1 Beograd, 8. Junija. Danes dopoldne Se bila seja ustavnega odseka, ki se Je pričela ob 9.30. Preči tal se ie zapisnik zadnje seje, nakar se Je pričelo razpravljati o elenn 73 Posebno se Je debatiralo o stavko, Id govori o tem. da se sele skupščine lahko z ukazom - odgodilo. Nekateri poslanci so zahtevali, naj se ta stavek izpusti, namesto nJega Pa naj se vstavi drugi, j po katerem bi se seje skupščine ne mogle odgoditi samo na r ah t ovo skupščine same. Minister za konstltuanto Tnrkovič je predlagal na) ostane dosji.vija stilizacija. Ntto te Je o stavku glasovalo. Odsek Je soglasno odloČil, da se seje skupščine ne morejo odgoditi z ukaion. Nato je bil sprejet Člen 73 v dosedanji stilizaciji. Republikam OloBoaK la rskei, da bi odo dete* da bi se v člen uvrs'il tale stavefcr >Držav-na ozemlja se ne morejo oddati ali zamenjati brez odobrenja skupščine« Odsek Je ta predlog soglasno sprejel. Odklonjen pa Je bil predlog demokrata Angjeliča, da poslanci advokati ne bi smeli vršiti pravice zastopanja pri sodišču, dokler bi trajal njihov mandat. Nato je odsek prešel na oddelek VIII., ki govori o upravnih oblastih. Ker pa je ta oddelek silno važen In je v zvezi s prehodnimi naredbanJ. se bo o njem razpravljalo skupno s prehodnimi na-redbami. Prešlo se Je na oddelek IX. K Členu 90 je Jugoslovenski klub predlagal tale odstavek: »Porota ostane. Njeno kom-petenco odredi zakon.« Ta predlog ie bil odbit Pri Členu 109 Je zemljoradnik LaziČ predlagal, naj st treta stavek tega člena popolnoma Izpusti, da bo Imel potem člen tc'e stilizacije: »Obtoženec in tožiteli morata imeti pravne zastopnike Pravni branitelj je državni organ. Sodba m zastopstvo je brezplačno.€ Ta predlog Je bii odbit. K istemu členu so predlagali socialisti, naj se v tretjem stavku izpusti besedilo od besede »porodična« do »šerlatska sodišča«. Tudi ta predlog je bil odklonjen Nato se je razpravljalo o členu 110, pri katerem so predlagali socialisti, naj se beseda »kraljevina« zamenja z besedo »država , kar je odsek tudi odklonil Demokrat dr. Rado-savljevič Je predlagal k členu tale stavek: --Sodniki in predsedniki sodišč vrle svojo službo do konca svojega o5. leta.« Ta predlog Je bil odbit. Nato je bilo odklonjenih nekaj socialističnih predlogov In predle?, ki ga Je stavil dr. Momčib Ivanlč. Padi-kaiec Žarko Miladinovič je bil proti temu, da bi bilo kasacijsk > sodišče v Zagrebu In je predlagal nastopne stilizacije prvega stavka devetega oddelka: Za vso kraljevino je eno kasacij^ko sodišče, ki ima svoj sede/, v Beogradu.« Odsek je ta predlog soglasno odklonil. Nato se je predlo k oddelku X. Pri tem oddelku so Mil odklonjeni vsi predlogi z^i izpre: icmbe z Izjemo predloga k členu 117. ki *a je stavil de-mokrat RadosavtJeviS In ki se Klasi: i Revizija v svrhe Izpremerah gospodarskih pogodb, :\':njenih v.sled vojne, se more vršiti na podlagi že poprej določenih pooblasti!.' Več govornikov !c govorilo proti temu predlogu, večina pa je na predlog Ljube lovanoviča sklenila, raj se ta stavek vstavi med prehodne naredbe Nato se Je razpravljalo o členu 114. Spreiel se le predlo? radikalca dr. Perica, naj se Izpuste nekatere besede. Nato ^e le predlo na razpravljanje predloga dr. Voje Veljkovlča. k! se Je zlasil: »Ce je bila narodna skupščina ra^puSčena. preden Je bil Izvršen proračun, tedaj se proračun prejšnjega računskega leta podaljša najdalje za 4 mesece.« Poročevalec dr. Laza rVlarkovič je izjavil, da se strinja s tem. da bi pa bilo treba člen bo'je redigirati. Nato ie nredsednik odredil nekaj minut odmora, da b! se poslanci sporazumeli o tej redakcii. Po odmoru je bila sprejeta tale stilizacija: *Ako je narodna skupščina razpuščena, preden je bil rešen proračun, se račun prošlega računskega leta podaljša z ukazom najdalje za štiri mesece.* S tem je bi'a končana razprava o desetem odde'ku ustave. ?eja ie bila končana ob dvanajstih, naslednja bo jutri ob devetih dopoldne. Is n&$n kraffeolHi. — Francoski publicist v Zagrebu. Na potu iz Sarajeve se bo francoski publicist grof Beccouin nekaj časa mudil v Zagrebu, kjer bo na ljudski univerzi predaval o najnovejših predzzo-dovinskih odkritjih na Francoskem. — Konirres češkoslovaških društev v Osifeku. Ob priliki drusrepa pokrajinskega, sokolskepa zletn v Osijeku bo zboroval tam koneres veeh češkoslovaških društev v Jugoslaviji. Do sedaj je i vri.ia vi jenih 23 dniStev in nad 100 delegatov. Sofcninton. — Ljubljanski Sokol sprejema prijave za zlet v Osijeku dne 10., 11. in 13. t. m od 5. do 7. popoldne v odborov! sobi Vsak prtjavl'enec mora plaćati za zletno izkaznico 40 K in če že:i skupno prehrano, za vsak dan 40 K, to je skupno za tri dni 120 kron. Vse natančnejše Informacije poda poslujoči brat v pisarni. Zajedno se Izdajajo tudi Savezne legitimacije in znaki. — Sokol v stepen]! vasi obhala letos desetletnico svojega obstoja. Društvo proslavi svoj jubilej z javno telovadbo in veliko ljudsko veselico v nedeljo, dne 12. junija t. 1. na »PlanirJu«-Kodelicvo. Začetek ob 3. popoldne. Telovadni nastop obsega žnpne proste vale za 1. 1921 članov, članic, obeh moških naraSčaJev in gojenk ter orodno telovadbo članov in članic. — V preteklih desetih letih je drnštvo moralo prestati mnogo neprilik, — a je vkljub vsem težkočam in nasprotovanju ostalo čilo in krepko. Najbolj trpi društvo vsled tega. ker nima lastne strehe, kjer bi se moglo razviti tako, kakor si Žele Stepanj-cl-Sokoll. Upamo In računamo z gotovostjo, da nam prireditev 12 t. m. pomore tudi gmotno korak naprej za zaželjenim ciljem — lastno telovadnico. Obračamo se vsled tega na vsa bratska društva m vse sokolsko mislece občinstvo, da nas v nedeljo poseti v mnogobrolnem številu ter nam tako nudi v sokolskem delti moralno podporo in pomore tudi k umetnemu vsps-hu. Kličemo vsem: na svidenje v nedeljo In bratski Zdravo! Predprodaia vstopnic pri sestri Žandi Oorjanc, Mestni trg m pri br. Capudru. Vidovdansa cesta. — Jezdni odsek Sokola v LJnblJanl opozaria člane na prijave za slet v Mengšu, ki se vrši dne 12. t. m. in na pokrajinski zlet v Osijeku, ki se vrši v dneh 26. do 29, junija. Prijave sprejoma br. Mula-čelc Josip, Kmetijska družba. Turjaški trg, kjer dobi vsak rudi natančna pojasnila hi navodila. —. Sokoli IT. poziv* člsnsh-o k udeležbi na, zletu v OMjek. Pri glas© apr*-ieroa do vštevši 12. t m. brat Milko Krapež, urar, Jurčičev trg. Ob priglasitvi je plačati 40 K za zletno legitimacijo, ki opravi :ujo do popusta na železnici, skupnega prenočišča, skupnega obeda, brezplačnega vstopa na telo« vadlšč© (za vso dni in vse prireditve), brezplačnega vstopa na vse ljudske zabave in popusta pri drngih prireditvah o priliki zleta, Pkupni obed, ki stane za tri dni 120 K zn osobo, je plačati vnaprej. Kdor reflektira na skupni obed, mora prinesti seboj • jedilno sko-deljo. žlico, vilice in nož ter časo. Zlet-ne legitimacije se dobo Sele ob prihodu v 0?ifek pri društvenemu načelniku, oziroma njega namestniku. Opozarjamo na to. da bodo teh ugodnosti deležni le oni člani, ki se pri glase pra^ veca^uo, torej do 12. t u* 128. štev. »SLOVENSKI NAKULT, dne 10. junija 1921. stran 3. Voliteu župana In podžupana u Ljubljani. Na podlagi razpisa pokrajinske vlado v Ljubljani je najstarejši član novoizvoljenega občinskega odbora g. Janko Jeglič sklical za danes ob 17. prvo izredno sejo no« voizvoljenega občinskega odbora, ki se je vršila v magistralni dvorani in na kateri je bila na dnevnem redu volitev župana in podžupana. Točno ob 17. je občinski odbor* nik Jeglič otvoril sejo, konstatira! navzočnost vseh 48 odbornikov in omenil, da je naročila pokrajinska vlada, naj se čim prej izvrši volitev novega župana in podžupana v Ljubljani Omenil je tudi, da si bo občinski svet izbral za glavarja mo* ža, ki bo modro in nepristransko gospodaril z mestnim premoženjem, ki bo skrbel za vse mestne prebi* valce in ki bo čuval avtonomne pravice ljubljanskega mesta. Nato je mag. svetnik Bleiweis kot zapisnikar prebral imena vseh izvoljenih občinskih odbornikov, ki so bili vsi navzoči. Za verifikatorja zapisnik.* sta bila imenovana obč. svetnika Frelih in Rupnik, za skru* tinatorja pa obč. svetnika Kocraur in Orehek. Pri prvi volitvi za župa* naje bilo oddanih 48 glasovnic, od katerih je bila ena prazna. Dr. Ka* rel Triller je dobil 18, Anton Pesek 18 in Vencajz 11 glasov* Ker ni imel noben kandidat potrebne večine, se je vršila dru« ga volitev, pri kateri je bilo od* danih 48 glasovnic, ki so bile vse veljavne. Dr. Karel Triller je dobil 19, Anton Pesek 18 in Vencajz 11 glasov. Ker tudi druga volitev ni prinesla nobenemu kandidatu po* trebne večine, se je morala vršiti ožja volitev med dr, Trillerjem in Peskom. Starostni predsednik Jeg* lič je odredil odmor za pet minut Po odmoru se je oglasil k bese* di komunist Vencajz, ki je prebral izjavo kmunističnega kluba, v ka* teri se izjavljajo komunisti proti sedanji »vladajoči reakciji« v Jugo* slavij i in poživljajo vse na skupno fronto proti sedanji vladi. Nato se je vršila ožja volitev med demokratskim kandidatom dr, Trillerjem in kandidatom narodnih socijalcev Anton Peskom. Oddanih je bilo 48 glasovnic, od katerih je bila ena neveljavna. Dr. Karel Triller je dobil 19, Anton Pesek pa 28 glasov. Predsednik Jeglič je na* znanil. da je z absolutno većino iz; voljen za župana g. Anton Pesek, Za Peska so glasovah narodni soci* j alci, klerikalci, socijalni demo* krati in komunisti. Na vprašanje starostnega predsednika, če spre i* me izvolitev, je Pesek izjavil, da sprejme. Kot druga točka dnevnega reda je bila volitev podžupana. Oddanih je bilo 48 glasovnic, od katerih je bilo 29 za socijalnega demokrata dr. P e r i ć a, 19 glasovnic pa je bilo praznih. Za podžupana je torej izvoljen soc. demokrat dr. Peric, ki je izvolitev sprejel. izid obeh volitev je pozdravi* la narodno*socijalistična, komuni* stična, soc. demokratična in kleru kalna koalicija s ploskanjem. Starostni predsednik je naročil zapisnikarju g. Bleiweisu, naj javi izid volitev pokrajinski vladi, ki naj preskrbi odobritev prestolonasled* nika Aleksandra. Ker je bil dnevni red izčrpan, so se občinski svetovalci razšli. Za župana ljubljanskega Je torej izvoljen g. Anton Pesek, kandidat narodno - socialno - klerikalne zveze. To je veleznačilen dogodek, ki v bengalični luči osvetljuje sedanje naše razmere. Vsa borba slovenske prestolice, odkar se je osvobodila leta 1882. od nemškega jarma, je šla za tem, da se ohrani njen napredni in svobodomiselni značaj. Ko so klerikalci zavojevali vso Slovenijo, zagospodovali v deželnem zboru in odboru kranjskem ter postavili za nekronanega vojvodo dr. Šušteršiča, so koncentrirali vso svojo borbo na to, da pokore sebi tudi Ljubljano in zavihte nad njo svoj klerikalni bič. Dasi je klerikalce v tej njihovi težnji z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirala avstrijska vlada, vendar so ostali vsi ti klerikalni napori brezuspešni. Dr. Šušteršič in avstrijska vlada sta sicer strmoglavila župana Ivana Hribarja in oktroirala Ljubljani nov občinski volilni red, ki naj bi končno stri napredno gospodstvo v Ljubljani, toda tudi ta poskus se je izjalovil, Ljubljana je z uspehom odo-lela tudi temu klerikalnemu naskoku ter ohranila svoj napredni značaj celo v najtežjih časih svetovne vojne. Med tem je prišel prevrat. Vsi napredni in narodni elementi so bili prepričani, da je za vedno odklen-kalo klerikalizmu v slovenskih deželah in da je za vedno odstranjena možnost, da bi v slovenskem javnem življenju še kdaj igrali vidno vlogo klerikalni življi. Toda ti računi so bili napačni, kakor je pokazala 1 včerajšnja volitev ljubljanskega župana. Kakor v preteklosti, tako je tudi sedaj klerikalna stranka v Ljubljani sama na sebi brez odločujoče važnosti. Navezana zgolj nase, ne more igrati v Ljubljani nobene večje, še manj pa odločilne vloge. Iz te politične brezpomembnosti pa so jo danes dvignili narodni socialci. ki so izšli iz demokratske stranke, življi, ki so do najnovejšega časa najener-gičnejše naglašali svojo odločno protiklerikalno mišljenje in čuvstvovanje, poudarjajoč glasno in jasno, da hočejo ta svoja načela uveljaviti tudi v dejanju. Narodno socialna stranka je sebe vsikdar predstavljala, da je samo ogranek čeških narodnih socialistov, s katerimi jo druži predvsem njih protiklerikalni program. Toda češka narodno-so-cialistična stranka, dasi Je že stara, se ni še nikdar vezala z mednarodnim klerikalizmom, slovenska na-rodno-socialna stranka pa je ob prvem nastopu po svojem porodu pljunila na svoja protiklerikalna načela in se zvezala s tistimi klerikalci, ki jih je doslej proglašala za največje škodljivce slovenskega naroda in človeške družbe vobče. Do' včeraj so bili narodni socialci še oduševljeni in prepričani boritelji za narodno in državno jedinstvo, glasniki jugo-slovenske misli, danes so zavrgli tudi te temeljne točke svojega prvotnega programa ter z vihrajočimi zastavami prešli v avtonomistični tabor, v katerem vedri in oblači Oo-sarjeva struja, tista skupina, ki si je stavila za svoj glavni cilj, razkosati našo državo in jo s tem razkosanjem končno razbiti. In čemu ta kameleonska sprememba, čelu ta pljunek na vse, kar je narodna socialna stranka doslej proglašala za sveto in nedotakljivo? Zgolj radi ene same osebe, ki se čuti užaljeno, ker je volilna borba nI ostavila nedotaknjene! Ni po našem okusu osebna borba, obsojali smo jo vselej, mnenja pa smo, da bi tudi krivični osebni napadi mož, pravih In celih mož, ne smeli spreminjati v brezznačajnike, še manj pa cele stranke. Ker se je g. Pesek čutil užaljenega, zato se je čutila užaljeno ž njim tudi njegova stranka. Ne morda iz moralnih ozi-rov, marveč zgolj iz tega praktičnega razloga, ker g. Pesek finansira stranko. A ker so na drugi strani g. Peska financijelno podprli klerikalci, je bil most med narodnimi socialci in klerikalno stranko dograjen. Po tem mostu je splezal na ljubljanski magistrat g. Anton Pesek kot skupni klerikalno-narodno-soci-alni župan. Klerikalci so dvignili g. Peska na svoj ščit in mu s tem preskrbeli za rehabilitacijo. A kakšna je bila cena, odkupnina za to ? Prodati jim je moral napredno Ljubljano, zapisati je moral sebe in svojo stranko avtonomistom in otvoriti svoje glasilo protinarodnemu in protidržavnemu rovarjenju. In vodstvo narodno-socialne stranke je ta pakt sankcioniralo, ali ga bodo tudi številni meni protiklerikalni pristaši? Dneune uesfi. V Ljubljani. 9. junija 1921. — Kralj Peter obolel. Zdravniki ] so pri Njegovem Veličanstvu krali u Petru konstatirali pljučnico. Snoči je znašala temperatura 36.5. Zdravniki so izjavili, da je potrebna velika opreznost zaradi visoke starosti vladarja. Do danes popoldne se vladarjevo stanje ni izpremenila. Z druge strani pa javljajo: Ne* kateri tukajšnji listi so prinesli ve* sti, da je Nj. Vel. kralj Peter težko obolel, Njegovo zdravje je bilo zadnje dni res nekaj slabše, ali sta* nje njegovega zdravja ne daje po* voda za bojazen, in tudi prestolo* naslednik regent ni bil poklican iz inozemstva, kakor so to nekateri listi pisali. — Poziv poslancem. Načelniki strank pozivajo vse poslance, naj se gotovo udeleže seje ustavotvorne skupščine v petek. «—s Vlada in nov župan. Po me* stu se širijo nesporno neutemelje* ne vesti, kakor da bi vlada imela namen vskratiti izvolitvi g. Antona Peska za župana ljubljanskega svo* je odobrenje. Naše mnenje je, da ni nobenega zakonitega razloga, da bi oblast ne potrdila Peskove izvo* litve. Naj se da novemu županu prilika, da oživotvori vse načrte svoje baje obsežne in vsestranske komunalne politike, naj se mu da možnost, da pokaže svojo sposob* nost in da izvede s klerikalno in komunistično pomočjo svoje baje velikopotezne socijalne reforme ter pokliče v življenje številne kultur* ne naprave. Prepričani smo, da na* poči sedaj zlati vek — ljubljanskim muzam. — Brzo in točno poročanje. Dopisni urad porofe. iz Beograda: Poljedelski minister Pucelj in Miloš Stibler, načelnik poljedelskega mi* nistrstva, sta odpotovala v Ljublja* no, da si ogledata poljedelske na* prave v Sloveniji. Minister Pucelj in načelnik Stibler sta dospela v Ljubljano v soboto, dne 4. t. m., in sta se vrnila v Beograd v ponede* ljek 6. t. m. — Rateče na Gorenjskem in italijanska meja. Iz Rateč nam pišejo: Bili smo popolnoma uverjeni, da dobimo tako mejo, da ostane vsa naša občina v Jugoslaviji. A bridko smo se varali! 6. in 7. t. m. je došla italijanska komisija, obstoječa iz štirih višjih častnikov, obhodila črto ter določila novo mejo, kakor je nji prijalo. Od naše strani ni bilo nobenega zastopni-k a države oziroma pokrajinskih obla-stev, da bi ugovarjal, razun občinskega gerenta in starešine tukajšnje finančne kontrolo. Da so komisija ni ozirala na nju ugovore, si jo lahko misliti. Tako smo zopet izgubili eno kmetijo, precej polja, travnikov in pašnikov, ker so v dolini pomaknili mejo kakih 700 metrov bližje vasi. Pri nas, navadnih kmetih, jo običaj, kadar se ugotavlja meja med dvema poeeetima, da sta zastopani obe stranki na licu mesu, a tu, ko se gre za mojo države, pride pa le ena stranka, pogleda, pokaže in reče: Tako in nič drugače I Čudom se čudimo, kje so naša merodajna oblastva, ko se ugotavlja državna meja, četudi — kakor se govori — le začasna. Še en tak sunek, pa bo vsa vas s 700 prebivalci >tam preko< državne meje. — Kaj hočejo klerikalci? >Jugc piše med drugim: Versko besnilo, ki je vladalo v srednjem veku, ki jo zakrivilo neštevilne žrtvo v vseh krščanskih deželah, je že davno minulo. Duhovniki učijo besedo božjo, v praktičnem vsakdanjem življenju pa Jo vlačijo po blatu. Propoveduiejo siromaštvo, sami pa kot posamezniki in juridične osebe kupici jo bogastvo, zidajo razkošne hiše, ki so večkrat lepše kakor pa cerkve onega, ki se je rodil v betle-hemskem hlevu. Propovedn jejo moralo in svečeniš. čistost, a se valjajo v blatu nečistosti. Z ozirom na ta dejstva, ne yemo, kaj klerikalci hočejo, no vemo, kako morejo še ka] zahtevati, ko imajo vendar vse. Človek bi mislil, da je v nevarnosti Kristusova cerkev, na katero so oni že davno pozabili. Toda del našega naroda je še vedno vdan svoji katoliški cerkvi, čeprav ni zadovoljen z gotovimi duhovniškimi novo-tari jami. Naši kmetje še vedno hodijo radi v cerkev, čeprav so v duši nezadovoljni, ker vidijo, da živi župnik drugače kakor pa uči. Klerikalci pa so vkljub temu bojeviti. Osnovali so celo vrsto listov v naši domovini. Zdi se nam da hočejo klerikalci zopet uvesti srednjeveško besnilo. Toda gospoda ee bridko vara* Oni so danes v politični areni nepotrebni. Naj gredo v cerkev, naj prepovedujejo Kristusov nauk. Politika nc sme biti njihova stvar, dokler so sluge Vatikana-, ki je sluga Kviri-nala. Duh demokrati zrna jih bo popolnoma izrinil iz politične arene, kamor oni ne spadajo. Samo ono sredstvo jim se preostaja za rehabilitacijo, in to je, da začno faktično živeti po božjem nauku. — Velezanimivo predavanje. Jutri, v petek dne 10. t. m. ob 20. se vrši v Mestnem domu predavanje o velehrad-skih romarjih in o narodnih nošnjah na Moravi in Slovaškem. Predavanje bo pojasnjevalo sto skioptičnih slik, ki so kolorirane, tako da se narodno noše vidijo v praviti pestrih barvah. Vabljeni so vsi. da se pridružijo tem veleli radskim romarjem, da se z njimi seznanijo in si ob tej priliki ogledajo naš elaroslavni Velehrad in slovansko romarsko 6lavnost. Predavanje ho zlasti zanimivo za ženski svet. Pozivamo naše občinstvo, naj se številno udeleži te prireditve. — Reminisecna. Na plakatni deski na Vodnikovem trgu se je pojavil danes dopoldne dokumeriit klerikalnega sovraštva proti Srbom. Nekdo je pribil na desko >Slovenea< od 27. julija 1914, ki vsebuje članek z debelimi črkami: Dol s Srbijo! Pod člankom je natisnjena pesem, polna ljubezni do Avstrije in sovraštva do Srbov. — Popravi! V včerajšnjem uvodniku v zadnji koloni zgoraj je citati: Kajti v >od človeške volje neodvisen tok zgodovine« jaz n e verjamem, — V notici >NasiIno deložiranjec je proti koncu čitati: Čemu je vrhniški orožniški vod v Ljubljani? — Ce*ka obec v Ljubljani unozof-nuje op d tu S svoje členv na pfednašku, ktera se kona v patek dne 10. června v 8. hodine večer ve velke dvoranS Mestneho domu. Predmet je Slovaško a jeho narod, kroje. Zučastnete se hojne. — Lubiana e mobile! Na Ma* rijiaeni trgu so bili včeraj zvečer po županski volitvi zanimivi in dra* stični prizori. Novi župan Anton Pesek je na svoji hiši raz okno prvega nadstropja izobesil prvikrat rdečo zastavo. Pač lepa peripetija od plave do rdeče. Okoli 9. se je na trgu natrpala številna množica, po večini mladine, gospodičen in mno? go radovednežev. Vsak je pričako val piičetka napovedane podokni* ce novemu županu. Narodni socija* listi so z železničarsko godbo in dolgo zastavo prišli tiho po Prešer* novi ulici pred poslopje. Zasvirali so v hrešeečih tonih neko koračnico. Za tem so novemu županu in* tonirali znano italijansko arijo iz Rigoletta »La donna e mobile«. Hu; domušneži so takoj živahno komens tirali to italijansko arijo in pristav* ljali: »Lubiana e mobile ...!« Čez nekaj časa se je župan Pesek pri; kazal na oknu. V bližini stoječa narodno socijalistična mladina mu je vsklikala. Večina je ostala pasivna. Pesek je imel na množico kratek nagovor, v katerem je poudarjal velike naloge novega socijalistiene* ga bloka v občinskem gospodarstvu, naloge glede šolstva in je pod rdečo zastavo kot klerikalno * komuni; stično in socijalistično pobarvani župan zaključil svoj govor z vskli* kom: »Živel kralj Peter! Živel rc* gent Aleksander!« Skupina tambu* rašev je nato zasvirala nekaj melo* dij. Množica se je mirno razšla. Jz Peskove palače pa so sc čuli glasovi tamboric šc pozno, pozno v noč. — Uvoz blaga v poštnih paketih iz Avstrijo in Češkoslovaške. Maribor, 8. junija. Carinski poštni urad razglaša: Opazuje se, da dobivajo stranke za blago, ki ga prejemajo v poštnih paketih iz Avstrije in Češkoslovaške, od pošiljateljev istih še vedno precej drago zaračunana >Uverenja< (Certificat d. regimo Ursprungscertificat). Vsled tega se ponovno opozarja, da se za poštne pakete ne potrebuje nobenega >Uverenja<, ker se blago iz imenovanih držav carini po nominalni tarifi na podlagi carinske napovedi, ki mora biti dodana vsaki poštni spremnici. Stranke se obveščajo nadalje, da poštni carinski uradi ne potrebujejo pri carinjenju poštnih pošiljk nobenih posredovanj zunanjih carinskih posredovalcev. Stranke zastopa poštni uradnik, čigar dolžnost je, da je pri odpiranju paketov prisoten ter se ne sme odstraniti, dokler ni carinjenje dovršeno in so pošiljke ne zapro. Pošiljke se carinijo po istem teku. kakor so došle. Priporoča se radi tega, da si dajo stranke nasloviti inozemske pošiljatve neposredno na svoj naslov. Le tedaj bodo prejemalo poštne pošiljke potom svojega pristojnega urada najhitreje in najceneje. — Železni drobiž. Po naredbi gospoda, ministra za finance morajo prejemati vse državne blagajne železen kovan drobiž avstro - ogrske monarhijo po njegovi nominalni vrednosti, t. j. 20 vinarjev za 5 par. — Popravek. Tusodni oklic o prostovoljni javni dražbi nepre* mičnin Josipa Smodeja, notarja v Ribnici, ki je bil uvrščen 5. junija 1921 v številki 124, se v toliko po* pravi, da se vrši prodaja dne 14. ju= nija 1921 ob 9. uri, ne pa 14. julija 1921. — Opustitev sel ;ke službe pri poštnem uradu GvštaaJ. Z 31. majem t. 1. se ustavi dostavljani© poštnih pošiljk po šolskem pismonoši v okolišu poštnega orada Gustanj. — Triglavski kamen za Mišice v spomenik. Uredništvu so došla še naslednja darila: g. Anton Tonejc s soprogo, kavama >Evropa«, 500 K in g. dr. Peter Pefraneeschi. primari j v Ljubljani, 100 K. Hvala! — Ukinjenje poostritve pa«r|ega kontnmaca. Ker se že delj ča?a ni pojavil nov slučaj stekline, so poostritev pasjega kontumača, razglašenega v Št. 24S1/XXTT. z dne 4. februarja 1921 ukine in so ima zato točka 1.) veterinarsko - policijskih odredb v razglasu glasili: Psi v področju mestne občine morajo nositi nagobčnike, ki zabranju-jejo grizenje ali jih je pa voditi na vrvici. Vso drugo odredbe ostanejo še nadalje v veljavi. — Poroka. V soboto se poroči g. Vladimir G e r ž i n a, posestnik in trgovec v Št. Petru na Krasa, z gdč. Franjo S t e p i c e v o. hčerko veletrž-ca z vinom g. Petra Stepica v Spodnji Šiški. Bilo srečno! — Gozdni piknik priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo 12. junija vrh Golovca koncem vojaškega strelišča. Dohod z Dolenjskega mostu mimo Veetra (Afnlija) in skozi vojaško strelišče. Na obeh izhodnih točkah se ustavljajo tramvaji. Vstopnina na piknik 1 dinar. Ta posebna zabava je novost za Ljubljano in bo trajala od 9. zjutraj do 8. zvečer. Na razpolago pijača in jedila, svira ljudska muzika, pojo Šentjakobski pevci. — Pri proslavi županove volitve. V Smartnem pri Litiji so nekateri kmečki fantje hoteli na zelo slovesen način proslaviti ponovno izvolitev Leopolda Hostnika za župana. Postavili so topiče in možnarje. da bi z njih grmenjem naznanjali pobožnim Smartni-čanom važni dogodek. Pri nabijanju topičev s smodnikom pa je nastala oksplozija, ki je težko poškodovala po-sestnikovega sina Franceta Adamiča na desnem očesu i o sencu. — Prijet atlet. Povodom policijske kontrole tujcev so detektivi aretirali v hotelu >Slon< atleta in glumaca Palo Dopudijo, rodom iz Pakraca na Hrvatskem Ta Pajo je prišel v Ljubljano, da bi nastopal v cirkusu Renlown v Lattermannovoni drevoredu. Prejšnji večer je stal pred cikusom in se močno repončil o svoji umetnosti. Nekega kole-Barja je zaprosil, naj mu posodi kolo. da bo po drevoredu izvajal vratolomne kolesarsko vaje, češ da so zna tudi po enem kolesu voziti naprej. To jo opazoval neki agent in se začel zanj zanimati. Pajo je bil pa zelo zgovoren. Začel jo agentu praviti svoja svetovna potovanja po vsej Evropi. Zaupal mu je tudi. da je bil boljševiški agent in da ie vedno dobro podkovan z danar-jem. Xo. drugi dan je moral Pajo oditi V zapore. — Neopravičen izseljenski agent. Oblast je aretirala Josipa Medica iz Koprivnika pri Kočevju radi neopravičenega izvrševanja izseljeniske agenture. Izseljenci so opozarjajo na razno izseljen iske agonto, ki nimajo nobenega dovoljenia za svoj posel. — Tatvine v go tilni. Mizarskemu pomočniku Alešu Glihi je neznan tat ukradel iz gostilno >pod Lipo< suknjič, vreden 400 kron. — Tatvina v vlaku. Na progi meH Zidanim mostom • Ljubljana je neznan tat v vlaku ukradel trgovcu Vnlterju R6hra iz Berolina listnico, v kateri je bilo 1200 mark. 400 dinarjev, 20 ameriških dolarjev, 130 francoskih frankov, 100 bolgarskih lovov in 20O češkoslovaških kron. — Tn/rvina koncih odej. Mesarju Fr. Ocvirku so ukradli neznani tatovi pred gostilno Soklič dve konjski odeji, vredni 3000 kron. — Smrtna ko«a. V LJubljani Je umrl g. zorniioknjižni ravnatelj Matija D e r ž a 1, v Koča vasi pri Starem trgu (Rakek) 'pa g. Etbin p 1. S c h o 1 1 -m a y e r L i o h t e n h e r g. P. v m.! kultura. Rej rtoir Narodnega gledališč » v Ljnbliani. Opora: V četrtek 9. junija Šeherezad- (C) V nr,trk 10. juniia Cnrmen (A) — »Prošnja« gledaliških abonentov. Prejeli smo in prlobčujemo to-le pismo: B-aboncnti prosimo, da rezervirate za nas vse sobote in nedeljo do konca sezije, Imeli smo že dvakrat po vrsti predstavo v soboto in nedeljo, prihodnja je kakor Je razvidno Iz programa tudi naša. Nedelja je v Ljubljani tako dolgočasna, izletov pa Itak ne delamo, torej kakor na'ašć. In če se bo v tej sezij priredil Se kak boljši koncert v Ljubljani, prosimo tisti dan za B-predstavo. kakor do sedaj že parkrat leto« In lani In Še eno prošnjo: bodite nam tud! prihodnje ieto tako naklonjeni, da bomo jeseni tem rajši obnovili svoj abonma. TiiristSisa in sportT — Prvenstvene nogometno tekmo 13. t. m. (Službena objava LNP) Ilirija : Svoboda na igrišču Ilirije ob pol 17. sodnik g. Vrančič. — Primorje : Hermes na igrišču Sparte ob 18. sodnik g. Kramaršlč. — Primorje rez. : Hermes rez. na Igrišču Sparte ob 9., sodnik g. Hus. Razven tega se vrše prijateljske tekme: Ilirija - Miribor-skl atletiki na igrišču Ilirije ob 13.. sodnik g. Jerala in Sparta : Jadran na igrišču Sparte ob 16., sodnik g. Hus. BraStoene usstf. — Pevski večer priredi pevski odse|c gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v soboto 11. t m na vrtu pri Lozarju v Rožni ulici t raznovrstnim pevskim programom. Pevovodja mest* ni učitelj Marolt. Ta naš pevski zbor nastopi s tem prvič ln bo pokazal, s kako vnemo in navdušenostjo goji lepo Pesem, Dolžnost naša je. da te požrtvovalne nase pevce z najboljšim obiskom gmotno ln moralno podpremo in Jih s tem navdušimo za nadaljnje vstrajno delo. Začetek ob 8., vstopnina 2 dinarja. Predprodaja vstopnic pri predsedniku Gjudu, Stari trg, — Zadruga mesarjev In prekaJemalcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da se" bode valenška preiskušnja za pomočnika, vršila dne 17. Junija t m. od g, dopoldne; dalje v mestni klavnici. Priglasiti se mora* io oni vajenci, ki bodo delali preizkušnjo pri g. predsedniku za komisijo Josipu Primcu, Dclarska ulica It. 8 z Izkazanim spričeva'om. Ljubljanska porota. — Pogorelec — goljuf. Pred porot* nim sodiščem ie bil včeraj 8. t. m. obsojen Franco Šuštar na dvo leti in pol težke jere zaradi goljufije. Franco Su* ^tar je služil v kamniški okolici v Sto-bu. Trgovca Strgarja in Bercranta * Kamniku je osleparil za 5400 kron. župana v Homcu je znal na zvit način pretentati, da mu jo kar na slepo podpisal bel listič in pritisnil nanj občinski pečat. S tem listkom, katerega je v Celju po nekem zakotnem pisarju izpolnil, da jo >nesrcr-en pogorelec«, ki se ga priporoča obči milosrčnosti, je Šuštar hodil širom Slovenijo in dobival razno milod.ire. Sl^dnjir. je bil y Novem mostu prijet. — Prodajalka ameriškega voznega listka. Ana Gola lTletna pocestnice hci v Vel. Kalu pri Novem mestu, Je prodala Mariji Kumar svoj, od bratov v Ameriki prejeti vozni listek za v Ameriko za 8000 kron. Kumar Jo listek kupila, ker ji jo agent Kmetez v Ljubljani zagotovil, da ee lahko ž njim pelje v Ameriko. Listek je Kum ar jeva pri njem deponirala dne 22. novembra 1. 1. Ana Golo pa je potem, ko je od Kumarjeve prejela denar, prišla čez dva dni k Kmetetzu in zase reklamirala listek ter so hotela odpeljati v Trst, a so jo na kolodvoru kot golju.« fico prijeli. Pred porotnim sodiščem Je bila obsojena na 15 mesecev težko jece zaradi goljufije. 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. junija 1921. 128. t5e*\ IlainoueiSa poročila. PLEBISCIT NA ŠTAJERSKEM. — Dunaj, 9. junija. Za slučaj plebiscita rta Štajerskem je antanta sklenila, da bo dala obsežna pooblastila Italiji, Jugoslaviji in Češkoslovaški. Jugoslavija zasede Gradec, Italija Innsbruck in sicer na stroške teh mest. MEJNIKI MED ŠPILJEM IN DRAVOGRADOM. — Gradec, 8. junija. »Tages* post« poroča iz merodajnega vira, da je vest o odstranitvi državnih mejnikov med Špiljem in Dravo* gradom neresnična. Nekaj mejni* kov so odstranili le posamniki, ker so nezadovoljni z mejo, ki reže nji* hova posestva in ogroža njihov go* spodarski obstoj. KONFERENCA NASLEDSTVE* NIH DRŽAV V PORTOROSE. — d Praga, 8. junija. Češkoslo* vaški tiskovni urad poroča, da se bo konferenca nasledstven". držav vršila v Portorose dne 1 > i unija. Bavila se bo s prometnimi :>spo* darskimi vprašanji. IZ DEŽELE ANAR i 2. Železniška nesreč . — Verona, 8. junija. Na želez* niški črti med krajema Montebelio Vicentino in Lonigo se je pripetila 5. t. m. velika železniška nesreča. Ponoči okoli 1. ure se je kar naenkrat na omenjenem kraju ustavil vlak št. 184, stroj je padel po po* bočju, sunek je bil tako silen, da je bilo ranjenih več oseb, strojevodja pa je obležal mrtev. Železniško ne* srečo je provzročila, kakor se je ugotovilo, tolpa delinkventov. — Carrara, 8. junija. Na sedežu anarhistov v Toranu so razkrili ve« likansko zalogo raznih eksplosivnih snovi, pa tudi delavnico takih sno* vi. Ko so prijeli nekega anarhista. je odkrito priznal, da so izdelovali bombe vsak večer vsi člani anarhi* stičnega društva in da je tudi on vsak dan pomagal. INOZEMSKI NOVINARJI V TRSTU. — Trst, 8. junija. Inozemski novinarji so odpotovali v Italijo.. Po mestu in pristanišču so jih vodili Italijani in jim kazali javna skladišča, razne tvornice in delavnice, Llovdov arzenal, peljali so jih tudi v Tržič, kjer so si ogledali veliko ladjedelnico. V hotelu »Savoia« je bil banket, pri katerem jih je pozdravil imenom mesta cav. Filasan-ta, na kar je imel generalni civilni komisar senator Mosconi obširen govor, v katerem je prosil novinarje, naj poročajo v svojih listih, kar so videli v Trstu in v Julijski Benečiji sploh, zlasti še. da si želi Trst najboljših odnošajev s svojim naravnim zaledjem. Zahvalil se je imenom novinarjev Raoul De Nolva, dopisnik pariškega »Figaro«. Itali- jan! so kazal! inozemskim novinarjem deželo kot skozmskoz italijansko, deželo, v kateri vladata mir in red in ki se pridno obnavlja pod Italijansko skrbnostjo! Tako se utegne zgoditi, da bo marsikak inozemski list poročal o razmerah v Trstu in Primorju sploh čisto napačno, t j. pristno po italijansko. KONFERENCA VRHOVNEGA SVETA. — d Pariz, 8. junija. »Petit Pa* risien« javlja, da se bo vrhovni svet sestal v zadnjih dneh meseca ju* nija. Gospodarske vesti. BORZE. —d Zagreb, 8. junija. (Devize.) Berolin 212.25—213, Italija 692—693, Lendon (izplačilo) 535—537, (ček) 526 do 528, Novi Jork (kabel) 141.50, (ček) 13&40—140.50, Pariz 1127—1130. Praga 199—200, Švica 2425—2150, Dunaj 22.25—2335, Budimpešta 57.50—58.30. Valute. Dolarji 138—138.95, avstrijske krone 22—22.50, carski rublji 32—35, napoleondori 467—470. nemške marke 214—218, romunski leji 225—0, italijansko lire 685—690. —d Beograd. 8. iunija. (Devize.) Pariz 281—2S2, London 133.75—134.25, Novi Jork 35.10—35.20, Dunaj 5.55 do 5.90, Praga 49.30—49.40. Rim - Milan 171—172. Sofija 39—39.40. SV.lun 207 do 215, Ženeva 598—0. Borolin 52.75 do 52.90. Valute. 20 dinarjev v zlatu 22.05—22.15, francoski franki 278 do 279. ameriški dolarji 34.80—35, italijanske lire 165—169, bolgarski levi 40 do 40.50, romunski leji 47—17.50, nemške marke 54.25—54.75. grške drahme 205—0, češkoslovaške krone 48.50—0, avstrijske krone 5.85—5.95. —d Ourih, 8. juni i J- Devize. Berolin 8.85, Holandiia 196.40, Novi Jork 584, London 22.24, Pariz 47.35, Milan 28.45. Bruselj 47.30. Kodanj 101.50. Stockholm 131.50. Kristijanija 86.50. Madrid 74.75. Bucnos Airee 175. Praga 8.32 %% Budimpešta 2.45. Bukarešta 9.50, Varšava 0.50, Zagreb 4.25, Dunaj 1.30. avstrijske krone 0.97.__ Glavni urednik: Rasto Pustosletnšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. ejiiiits iitiiiiiiiiiiiiiuiiiif mi m nit iti iiiiiiiimiiif ■iiiiiiiitiLr K" oriandolll zalepke za Šaljivo poŠto in sraio- = lov priporoča canj. društvom v vsa- = ki množini. - M. Tifer, L"*"'1 nHiiiiHiiiiHiiiiiiiiniimiiiiHiiiiiniiiiiiiimiiiiiimiiitiiir: Odpotujem 11- t. m. na Češko ter previamem vsa trgovska naročila. Ponudbe pod »Zastopnik 3964" nt upravo Slov. Naroda. 3964 po 100 kg lepo posušena zdravilna zelišča. Rad poslužim s podukom-Karel Szerdahelv, veletrgovina z vegetabilljaml, Begaavetidiuradf, Banat, Jagoslavtja. 3534 jfteblovano sobo s hrano iščeta dva gospoda. Ponudbe pod »Dva gospođa 3966' na upravo Slovenskega Naroda. 3966 Spreten kolar, sposoben tudi za boljSa dela, se sprejme v .Mestni pristavi*, Cesta na Ko-deljevo št. 8. 3962 Čeufjarski siroj moško kolo, postelja s peresnim mo-drocem se proda. Poizve se: Bizovik št. 76, Uskobojnik Alojz. 3965 frretno pletllko se tako! sprejme. HARING, Čev-jarska ulica 4. 3926 U/ertheimova blagajna, l1 2 m visoka, je naprodaj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3967 Potrti žalosti izpolnjujemo dolžnost, javiti vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš oče, brat, gospod mafija Deržaj zemllehnJIInl ravnatelj danes po dolgi mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnega se bo vršil v petek, 10. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Zvezdarska ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. junija 1921. DeržaJ Marila, soproga. — Ivana, Franci, Stanko, Toni, Mirni, Illlde, Miran, sinovi in hčere. V svojem in vse rodbine imenu naznanjam tužno vest, da je moj ljubi sin Etbin pl. Miner tustoj dne 7. junija ob 3. zjutraj, v 30. letu svoje dobe, kot žrtev svetovne vojne, preminul po dolgi mučni bolezni. Pogreb se bo vršil 9. junija na pokopališče v Viševku. Kočavas, poŠta Stari trg pri Raksko. dne 7. junija 1921. 18 miz naprodaj okroglih, barvanih. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3960 Jfa prodaj različna posestva, graščinska posestva od 64 — 300 oralov, kmetijska posestva od 2 — 50 oralov z vsem inventarjem, trgovske hiše, gostilne in mesarije, krasna manufakturna trgovina v Mariboru, hISe, vile, mlini, tovarne, parni mlin in parna žaga na polnojarmenik, veleposetvo na Hrvatskem in vinogradska posestva. Obrnite se na Sarola Breznika« Celje, Dolgo polje 3. 3640 StavNtfe naprodaj v najlepSem delu mesta, 10 minut oddaljeno od sredine mesta. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3961 Kupim daljnosied trieder G5rz al! Zeis. Ponudbe z navedbo cene pod .Daljnogled 3958" na upravo Slov. Naroda. 3958 Jfajboljše okrepčajo« sredstvo za odrasle In otroke je Žeieznato vino lekarnarja 6. Flccolija v Llnbl|asL I 69 Izkuien strojnik, izučen strojni ključavničar in Železo-strugar, vešč dela z vsemi stroji, popravljanja in montiranja išče službe v Jugoslaviji. Ponudbe pod »Strojnik 3957" na upravo Slov. Naroda. 3957 prvovrstna, dobro idoča Špecerijska trgovino v najiivahnejšl ulici Maribora samo s kurantnim blagom in inventarjem se ugodno proda. Vprašanja pod .Sichere Exlstenz" Maribor, glavna poste restante. 3894 Šivilja hodi IM na riniti Naslov pove uprava Slov. UUITh Naroda. 3963 MOSRO KOlO popolnoma novo se proda po nizki ceni. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 3941 Ogledalo in ura se ceno proda. Ogledati od 10. dop. naprodaj. Prešernova mL 90, II. lovo. 3973 Spretne korespondent ali ko-respondentinja £ silci z znanjem več jezikov imajo prednost Vloge na poštni prodal St. S8. 3942 Trsovskl pomočnik z mešano stroko se sprejme pri Jos. Langsriekn ▼ Marenbergu- 3970 Pomočnika event. tudi družabnika kateri se razume, četudi deloma pri lesu, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji večja tvrdka na Gorenjskem. Prijazne ponudbe pod .1000/56 Lesna industrija" poštno ležeče Ljubljana. 3898 Pisarniško moč, če tudi začetnico, sprejmemo. Ponudbe katerim je priložiti prepise šolskih spričeval, je poslati na postni prodal 1*2. 3948 Z mizorsfia pomofnlba za stavbno delo, samostalna se sprejmeta. Plača po . sposobnosti, mesto stalno. Kje, pove upravnlStro Slov. Naroda. 3895 Knjigovodja i ujedno hrvatsko njemački dopisnik, te koaaptosrlstloa, dobiju stalno namjeitenje uz vrlo povoljne uvjete. Ponude slati t t V. Mibelčića aaslj. Lj. Oćić, Sisak. 3969 Pes ptičar 15 mesecev star, se proda. Kje, pove uprav. Slov. Naroda. 3930 Naprava la parno kurjavo so takoj ugodno proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 3949 Planino, fotograSi&nl aparat in več belih oblak as oficirje radi preselitve ceno naprodaj. — Vpraša se v Hilšerjevi ulici 5, I. nadstr. levo, Binder. 3956 Trgovec išče dobro vpeljano trgovino mešanega blaga na deželi ali v trgu v nakup ali najem. Ponudbe sprejema iz prijaznosti Ivan Bajpy, Maribor, Aleksandrova eeata 48. 3906 Dunafaha speci] altatlnja šiuilja za elegantno, fino damsko obleko, sprejema naročila v petek, dne 10. t. m. od 2 — 6 pop. v botelu Union (Porticr) lema Wlndhols. 3975 Proda se parni kotel 1*54 m višine s cevmi, 4 železni konjski krmilni Žlebovi, 2 kompletni stiskalnic! za vosek, 2 stiskalnici za med, 3 vrste novih, hrastovih stopnic — Več v Prešernovi nllcl T v svsoarnl. 3952 liče M kamnolom ki bi mogel dobavljati stopnice in podnožja (zoklje) za stavbe, neizdelano in Izdelano po načrtu. Prosi se za navedbo cene z majhnim vzorcem kamena. R. JKilosaljević Beograd — Posakaraora 13. Različna dragoc. nohitju (deset komadov) se prodalo za 150.000 dinarjev, toda le skupno. Pojasnila date Poaolllnlca v Radovljici. 3805 3§če se meblovana soba če le mogoče s hrano za neko gospodično. Prijazne ponudbe pod .Hrana 3953* na upravo Slov. Naroda. 3953 trum iz usnjate in stroke surovega usnja išče mesta čimprej. Ponudbe pod .K. L. 3903* na upravo Slovenskega Naroda. 3903 Proda se dobro ohranjena narodna rota in zlata .nit »J"]%JZČ Naroda. 3972 godala, loke. pihala In potrebščine. Strune na drobno in debelo. Specijalitete: Relianee, Black Ends, Elite itd. Popravila i.r prva roke, strokovno in ceno. A. Mniić, Ljubljana, Šelenourgova nI. 8. Pletiva za ograde od pocinkovane in gvozdene žice, PLATNA od gvožd. pocinkovanlh, mesln-ganih i bakarnih žica. nadalje alta, rešeta I madrace za krevete, RABIC PLATNA najbolje se kupuje kod BRAĆA KRAMAR, fabrika aa platno I pletivo od SI ca, madrace sa krevete, sita I reieta Telefon 317. NOVI SAD Futolka ul. 114. 3921 klfldanec (VRfeljnej najfinejše kakovosti nudi vsako množino tvornica keksov, prepe-čencev in skladanca (vafeljnov) V. BIZJAK & DRUG, Rogaška Slatina. Inženirji stavbeni, tehniki in risarji, aa tičejo. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na Stavbna dražba d, d. LJubljana, Levstikova nlioa itev. 19. za pečenko po 20 K za kg. Od 106 v tukajšnji mestni klavnici zaklanih prvovrstnih telet prodajalo se bode v petek, soboto in nedeljo v Šolskem drevoredu na Brasovlčevi, Smolianovi in Kraaovčevl stojnici. Zadružna gospodarska banka i1 Je otvorila potonil s 15. majem 1921 Ekspozitura obavlja vso bančno posle. Zastopstvo za vso Slovenijo oddamo vpeljani tvrdki. — Ponudbe na V. Bizjak & drug, tvornica keksov, prepečencev in skladanca (vafeljnov, Rogaška Slatina. ^ 3£ 3E 3E Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. |L Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. OvV" 1 i Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. SE de IZ 3E 4 Lastnina in tisk »Narodne tiskanu** 2a ioseratni dal odgovoren Valentin K oni lat% 72 4A 33 .9 FG 3^26 052447