Poltnina plačana t gotorini CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV 00 3. AVGUSTA 00 9. AVGUSTA ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADlOFONIfO NAROČNINA« Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din LETNIK II. OGLASI po dogovoru 1950 Centralizacija šolskega radia v Nemčiji Pri vsej naprednosti, ki jo je doslej pokazal šolski radio v Nemčiji, se je pogrešala čvrstejša organizacija. V Nemčiji doslej radio kljub vsemu še ni bil stalen in integralen del šolskega pouka kakor drugod. Posamezne oddajne družbe, pred vsemi »Deutsche Welle«, so sicer na tem polju storile izredno mnogo Uspešno sta sodelovala radio-oddelek osrednjega zavoda za vzgojo in pouk ter državni osrednji urad za prirodopisni pouk pri pruskem ministrstvu za znanost, umetnost in ljudsko prosveto. Končno je storilo odlično delo privatno društvo za šolski radio s svojo živahno propagando zlasti med učiteljstvom v provinci. ■ Ker so se vedno bolj začeli kazati uspehi šolskega radia in s tem tudi prepričanje o njegovi pomembnosti, so se vsi s šolskim radiem zaposleni ali na njem zainteresirani činitelji združili. To je bila nujna posledica dejstva, da je šlo delo in prizadevanje vseh vzporedno in so že prej izmenjavali med sabo dobljene izkušnje. V Prusiji je n. pr. število zavodov, ki so se udeleževali šolskega radia, doseglo višino 17.000. Prusko prosvetno ministrstvo je z ozirom na to bilo že pred časom ustanovilo »Pedagoški delovni odbor za vprašanja šolskega radia«, ki so v njem zastopani med drugimi oddajne postaje in okrajni odbori za šolski radio. Delo tega odbora je pripravilo sedaj do tega, da sta ministrstvo in državna radio-družba skupno ustvarila neko središče, ki naj tvori zvezo med oddajnimi in sprejemnimi činitelji, med radiem in šolo. Iz praktičnih ozirov so ga pridružili organiza-torno državni radio-družbi. Vodstvo so poverili studijskemu svetniku Fre-bel-u, izvedencu za radio pri osrednjem zavodu za vzgojo in pouk. Ta nova »Zentralstelle fiir Schulfunk« obsega še ožji odbor zastopnikov prosvetnega ministrstva, osrednjega zavoda in oddajnih družb. Ožje sodelovanje gori imenovanega pedagoškega delovnega odbora je tudi že zasi-gurano. Naloge novega urada so velike in različne. Kot že povedano, so predvsem organizatorne narave. Potrebe šole naj se sporočajo radiu, ta pa naj bi podpiral šolo v tehničnem pogledu. Šola pa zopet potrebuje nasvetov v pedagoškem in metodičnem oziru. Zentralstelle mora nadalje prirejati poučne tečaje in naj vrši propagando za šolski radio. Baš ta poslednja naloga je prav važna. Saj je propaganda za šolski radio že tudi propaganda za radio kot tak. Vsakdo izmed mladih poslušalcev postane apostol radia v svoji domači hiši. Zato se tudi ne sme pozabljati na kako sodelovanje šolskega radia s poljedelskim radiem. Nemški šolski radio je s tem dobil vse pogoje, da postane integralen del vsega pouka. Neprecenljive vrednosti so izkušnje, ki so si jih nabrale tako oddajne postaje kakor razne organizacije in komisije, ki so se živo zanimale za šolski radio. Njihovo delo je sedaj kronano z uspehom. Ko človek bere take in enake stvari, se spomni, da je tudi pri nas dokaj tihih delavcev za šolski radio. Mar namreč ni baš učiteljsvo relativno najpomembnejši pobornik naše radiofonije? Z veseljem smo dobili zadnjič popravek šolnika, kjer pravi, da imajo tri šole blizu skupaj vsaka svoj radio. In te gotovo niso osamljene. NAŠA KUKAVICA Nedelja. B Prenos gasilskih slavnosti ves dan. Ponedeljek. ■ Harmonika (g. Kokalj), ob 18.30. ■ Puccini, »La Boheme« (plošče) ob 20. Torek. ■ Citre (»Vesna«), ob 18.30. ■ Prenos iz Zagreba, ob 20, Sreda. ■ Prenos iz Prage, ob 20. • Četrtek. ■ Jugoslovanski večer (Beograd, Zagreb, Ljubljana-Bled), ob 20. Petek. ■ Radio kvartet ob 20. Sobota. ■ Jugoslovanski večer, ob 20. Današnja priloga: Urnik oclclajnih glavnih postaj na kratke valove! Manjka pa nam, ki o nas gre glas, da se tako radi organiziramo, manjka nam, pravim, organizacije za šolski radio. Dragoceni delavci so tihi delavci. Priti pa bo le morala osebnost, ki jih bo vse pozvala, da se strnejo k skupnemu delu. Vse eno je, ali bo ta organizacija živela kot samostojno društvo ali kot odsek učiteljske organizacije. Treba pa bo tega odločilnega koraka kar kmalu. Zakaj le preko tega koraka bomo prišli do uresničenja šolskega radia ob sodelovanju prosvetnih oblasti. N. K, IA DOMAČEM VALU Gasilske slavnosti Vseslovanski kongres prostovoljnega gasilstva, ki se vrši v Ljubljani, se bo v veliki meri prenašal po radiu. Po Sloveniji tako razširjeno gasilstvo bo tako imelo priliko, da v nedeljo doma prisostvuje svojemu prazniku, v kolikor se osebno ne bo moglo udeležiti slavnosti v Ljubljani. Prenašala se bo sv. maša s Kongresnega trga, slavnostno zborovanje, nato pa veličastni obhod po mestu. Popoldne se bodo prenašale vaje s prostora šport, kluba »Ilirije«. Harmonika — citre Toli priljubljena instrumenta se bosta oglasila v našem radiu ta teden. Harmoniko bo igral g. K o k a 1 j v ponedeljek ob 18.30, citraški klub »V e s n a« pa bo priredil koncert v torek ob 18.30. Opera na ploščah Ta teden je na vrsti Puccinijeva »La Boheme'« v ponedeljek ob 20. Dva jugoslovanska večera Ta teden pa imamo poleg sredinega prenosa iz Prage kar dva jugoslovanska večera: prvi je v četrtek, drugi v soboto. Obakrat oddaja Ljubljana Hersejev jazz z Bleda. Radio kvartet Po daljšem odmoru bomo imeli spet priliko slišati naš radio kvartet. V petek ob 20 nam bo namreč priredil koncert, ki ga bomo vsi z užitkom poslušali. Radio orkester na počitnicah Naš radio-orkester, ki nam je igral dan za dnem in večer za večerom ped vodstvom g. Petriča, ima za mesec avgust svoje počitnice. PROSVETII RADIO »Die Erkenntnistheorie des hI. Au-gustinus«, predava v nemščini g. univ. prof. dr. Fr. Veber v ponedeljek ob 19.30. »Radio v službi ekspedicij na južni tečaj«, predava g. dr. Pavel Brežnik v torek ob 19.30. »Novi kazenski zakonik«, predava g. dr. Lojze Čampa v soboto ob 19.30. Ura dobre knjige v sredo ob 19.30. Otroška ura v četrtek ob 19.30. Gospodinjska ura v petek ob 1930. Nedelja. Dunaj, 18.00, Nesmrtni Salzburg. Ponedeljek. Beograd, 19.00, O verski strpnosti. Dunaj, 19.00, Okoli GroBglocknerja. Breslau, 18.20, Umetnost in literatura. Torek, Berlin, 15.40, Današnja Kitajska. Varšava, 17.10, Iz avijatike. Sreda. Beograd, 19.00, Šport nekdaj in sedaj. Dunaj, 19.30, Zgodovina kavčuka. Munchen, 19.00, Fakirska umetnost, Breslau, 18.15, Materija in življen'e. Praga, 16.40, Ljudsko predavanje. Četrtek. Leipzig, 18.00, Zdravstveno predavanje. Munchen, 20.30, Nemci v Ameriki. Varšava, 17.35, Mahatma Gtiandi. Moravska Ostrava, 18.15, Naša industrija. Sprejem inozemskiQ postaj čvrst kot sprejem bližnje postaje s Telefunken - cevmi FUNKIN Za vsako rabo pripadajočo cev! 01010002230202020202020100020201050505050101010101000000000001010002010101010100015302050501010105020200004823010010101002020202020202010101010202020100000101010101010101010102020101010001010100020101010102020200 0001535301530101010101530102020200535353232323232300010001020202000048535302484853900101020202000002020000535302020000010102020200000153 02000102020000010202000001020200310202020909040202020053020000010200000101020000310202020200010101100000090911040301020202000001010202 Petek. Dunaj, 19.30, Predavanje za fotoama-terje. Berlin, 17.55, Morje, nov izvor sile. Langenberg, 19.00, Svetovno gospodarstvo in politika. Praga, 19.35, Turistika in šport. Moravska Ostrova, 18,25 in 19,35, Predavanja. Sobota. Beograd, 19.30, Zdravstvena ura. športu. Berlin, 15.45, Nevarnosti pri vodnem Munchen, 20.35, Pestri program. IAJBOEJSE IZ ETRA ^■■■■■■■■■■ei Opere in operete Nedelja. Budapest, 19.45, »Ciganska princesa«, opereta, F. Lehar. — Rim, 21.02, »Car-men«, opera v 4 dej. Ponedeljek. Milan, 20.40, »Izprememba zakona« (Rossini) in »Prijatelj Fritz« (Mascagn ). Torek. Praga, Bratislava, M. Ostrava, 20.00, »Pri treh mladenkah«, opereta, Schubert Sreda. Rim, 21.02, »Bambu«, opereta v 3 dej., E. Carabela. Četrtek. Milan, 20.40, »Izprememba zakona« in »Prijatelj Fritz«. — Rim, 21.02, »Madame Butterfly«, opera v 3 dej., Puccini Petek. Budapest, 20.00, »Aida«, opera, Verdi. — Miinchen, 19.05, »Cosi fan tutte«, Mozart. — Leipzig, 19.05, »Cosi fan tutte«, Mozart. Sobota. Dunaj, 17.00 Pravljična pevska igra za mladino. — Praga, 21.00, »V vodnjaku«, komična opera v 1 dej,, Blodek. Koncerti Nedelja, Beograd, 20.00, Koncert (prenos iz Sombora). — Dunaj, 20.00, Mozartov koncert. — Berlin, 20.00, Orkestralni koncert. — Breslau, 19.00, Pevski koncert. — Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.25, Koncert opernega orkestra. — Varšava in Katovice, 20.15, Ljudski koncert. — Toulouse, 21.00, Simfonični koncert. Ponedeljek. Beograd, 20.30, Vokalni koncert g. Ste-fanoviča. — Dunaj, 20.05, Pevski kon- cert. — Munchen, 19.45, Orkestralni koncert. — Leipzig, 19.40, Zabavni veče: solistov. — Breslau, 22.00, Pevski koncert. — Bucarest, 21.00, Operni večer. — Budapest, 20.25, Koncert opernega orkestra. — Praga, Bratislava, 21.00, Pevski koncert in vijolina. — Varšava in Katovice, 20.15, Simfonični koncert. ■— Toulouse, 21.00, Koncert operne glasbe. Torek. Dunaj, 21.45, Mozartove sonate za vijo-lino. — Langenberg, 20.00, Ljudski koncert. — Munchen, 20.50, Koncert citra-škega koncerta. — Breslau, 20.00, Kcn ■ cert šleske filharmonije, — Bucarest, 21,45, Pevski koncert. — Budapest, 20.00, Pevski in godalni koncert, — Rim, 21.02, Koncert kubanskih kozakov. — Milan, 21.10, Koncert komorne glasbe. Sreda. Beograd, 20.30, Komorna glasba. — Dunaj, 20.00, Koncert citraškega orkestra. — Berlin, 21.00, J. S. Bachov večer. — Munchen, 20.00, Koncert radio tria. Leipzig, 20.15, Koncert. — Bucarest, 21.00, Koncert komorne glasbe. — Praga, Bratislcva, 70.00, Narodna glasba. — Toulouse, 21.00, Koncert komorne glasbe. Četrtek. Beogn-id, 20.15, Pevski koncert g. Mi-lutinoviča. — Dunaj, 19.40, Večer narodnih pesmi. — Berlin, 20 00, Koncert radio oikestra, — Langenberg, 21.00, Salzbur-ške slavnosti. — Munchen, 20.00, Koncert radio tria, nato Salzburg. — Bucarest, 21.45, Pevski koncert, — Budapest, 21.00, Koncert. — Praga, Bratislava, 21.00, Mozartove skladbe. — Varšava, Katovice, 20.15, Ljudski koncert. — Toulouse, 21.00, Koncert operne glasbe. Petek. Beograd, 20.30, Koncert akademskega okteta. — Dunaj, 20.05, Pevski in godalni koncert. — Berlin, 20.00, Pevski koncert. — Breslau, Mornarske pesmi. — Bucarest, 21.00, Pianino-solo. — Varšava, Katovice, 20.15, Simfonični koncert. — Milan, 20.40, Simfonični koncert. Sobota. Breslau, 19.25, Pevski koncert. — Bucarest, 21.45, Pevski koncert. — Varšava, Katovice, 20.15, Ljudski koncert. UMETNOST II RADIO Literarni načrti češkega radia Literarno vodstvo Radiojournala pripravlja za prihodnje leto razgled po inozemski literaturi. V načrtu ima tujejezične gledališke komade in slušne igre v čeških prevodih. Ta načrt zavzema ciklus dramatskih del nemških, poljskih, jugoslovanskih, romunskih in madžarskih. Radiojournal se pogaja s postajami sosednih držav, da bi dosegel izmenjavo čeških dramatskih del za nemška, poljska, madžarska, jugoslovanska in romunska dela. Med avtorji so vzeti v poštev: Max Brod, Otto Pick, Franz Werfel, von Dietzen-schmied. Sprejeta pa so iz nemške literature slušne igre: Szekelly-jev »Nebotičnik«, V. N. Fuchs-a »Ali je Mr. Brown obsodbe vreden« ter F. W. Bischoffa »Tu val zemlja«. Iz svetovne literature so v načrtu sledeča dela: Sophokles, »Antigone« (glasba Mendelssohnova); Gogolj »Revizor«, Rostand »Cyrano de Bergerac«, Mar-dach »Človekova tragedija«, Goldoni »Sluga dveh gospodov«, Lope de Vega »Pastirska igra«. Natečaj zaman ... Tudi v Italiji so se često pritoževali, da mladi glasbeniki nimajo možnosti razvoja, če se ne posvete gledališču. Dejansko je zares malo mož- nosti, kako spraviti do izvajanja kako orkestersko delo. V to zadrego se je prikazal radio. Italijanski radio je oznanil, da je radio orkester Eiar pripravljen izvajati koncertno glasbo mladih italijanskih glasbenikov. Razpisal se je celo natečaj z nagradami. Pričakovati je bilo poplave s parti-turami po pisarnah italijanskega radia . . . Objava iz zadnjih dni pa kaže, da je bil dobrohotni namen docela brezpomemben. Razen par rokopisov, ki so slučajno zašli v natečaj, ni bilo odziva. Skoraj vsi italijanski glasbeniki so se vzdržali sodelovanja pri natečaju. Upravičeno se sedaj vodstvo postaj vprašuje: Ali ti mladi glasbeniki sploh obstojajo, ki so hoteli biti izvajani in ki je O njih bilo toliko govorjenja? Vsaj sedemkrat vsaj dve uri inseriraite zato v našem listu, če vam je za res uspešno reklamo ■ m"6 IV* 33» H* v ob ,5 f <*IB 0) O O --,10 j« 9* ca n<® 3 oi a »S i _ 0) 02<* S,'g s s<: aro 3 0*ft -I rt 01?» Miloš S)Aida«, opera, Verdi; nato koncert ciganskega ork c stra 563 kc Miinchen 4kw 12.30 Opoldanski koncert 15.10 Ženska ura 16.25 Domača glasba 17.25 Koncert radio tria 19.05 Cosi far tutte; Mozart 581 kc Dunaj 15 kW 19.30 Predavanje za foto-ama-terje 20.05 Pevski in godalni koncert 21.00 Koncert kvarteta 22,00 Večerni koncert 599 kc Milan 7kW 12.15 Lahka glasba 17.00 Plošče 19.30 Zabavna glasba 20.40 Simfonični koncert; nato sledi zabavna in plesna glasba 616 kc praga s kw 17.00 Koncert komorne glasbe 19.30 Turistika in šport 20.00 Pesmi za mladino 21.00 Orkestralni koncert 22.15 Lahka in zabvana glasba nato napovedi in poročila 635 kc Langenberg i3kw 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.00 Književna ura 16.45 Za mlade 17.30 Koncert radio tria 19.00 Svetovno gospodarstvo in politika 20.00 Koncert radio orkestra; nato plesna glasba Sobota, 9. avgusta 680 kc Rim 50 kW 13.30" Lahka glasba 17.30 Zabavna glasba 19.00 Plesna glasba 21.02 Simfonični koncert. Dirigent M. Baram — nato poročila in napovedi 13,30 Koncert zabavne glasbe 716 kc Berlin 4kw 16.30 Zabavni koncert 17.55 Morje — ncv izraz sile 18.30 Arije italijanskih oper in narodne pesmi 20.30 »Pretekil smo ocean«. Pevski koncert 21.30 Koncert godbe na pihala 734 kc Katovice 10 kw 16.20 Plošče 18.00 Ljudski koncert 20.15 Simfonični koncert iz Varšave; nato poročila in francoščina 788 kc Toulouse 8kw 13.00 Vojaška glasba 18.25 Lahka glasba 19.15 Violoncello-solo 19.40 Simfonični koncert 20.15 Pesmi 20.30 Koncert 21.00 Zabavna glasba 851 kc Graz 7 kW Celodnevni prenos z Dunaja od 10.50 do konca 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Romunska in lahka glasba 20.00 Plošče 20.40 Evropske postaje 21.00 Pianino-solo 21.45 Vijolina-solo 22.15 Violoncello 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Operetna ura 17.30 Za mladino 19.05 Koncert radio orkestra 20.00 »Pristaniški pijanček«, slušna igra 21.15 Mornarske pesmi 21.45 Iz Japonske. Odlomek iz romana 1076 kc Bratislava 12 kw 17.00 Komorna glasba 18.00 Ogrska glasba 19.35 Prenos iz Košic (orkester) 20.00 Pesmi za mladino 1140 kc M. Ostrava 10 kw 12.20 Koncert radio orkestra 17.00 Koncert iz Prage 18.25 Čehoslovaška literatura v 1. 1929 19.35 Šport in turizem 20.00 Pesmi za mladino 698 kc Beograd 2-5 kw 10.30 Plošče 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 19.00 Zdravstvena' ura 19.30 Jazz-glasba (plošče) 20.30 Jugoslovanski večer 20.30 Flavta in pesmi. Beograd 21.20 Zagreb 22.10 Ljubljana 23.15 Lahka glasba 212 5 kc Varšava 12 kw 16.20 Plošče 17.35 Književna ura 19.20 Plošče — nato poročila 20.15 Ljudski koncert 22.00 Športni izleti 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kw 12.05 Koncert vojaške godbe 1. pehotnega polka 18.00 Koncert mestnega orkestra in solistov 20.00 Koncert ciganskega or-20.45 Zabavni večer, Dramat-ske scene od Boocza nato plesna glasba 563 kc Miinchen 4kw 12,30 Opoldanski koncert 14.25 Plošče 16.00 Zabavna glasba 17.15 Koncert na orgije 18.45 Mešana glasba 19.40 Koncert 20.35 Pestri program za zabavo 22.45 Koncert in plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 11,00 Dopoldanski koncert 15.15 Popoldanski oncert 17.00 Pravljična pevska igra za mladino 18.00 Pevski koncert 19.30 Pesmi 20.05 Enodejanke. 1. Kaj si pripovedujejo ljudje; 2. Kako stara je Pegotity; 3. Zakonski par se izpoveduje; 4. Pogovor; takoj nato sledi večerni koncert 599 kc Milan 7kw 12.15 Lahka glasba 17.00 Plošče 19.30 Zabavna glasba 21.25 Pevski in godalni koncert nato zabavna glasba 616 kc praga 5 kw 12.20 Koncert iz Bratislave 17.00 Koncert iz M. Ostrave 18.20 Pevski koncert 21.00 »V vodnjaku«, komična opera v 1 dej. 22.34 Plesna glasba 23.20 Zabavna glasba 635 kc Langenberg i3kw 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Za mladino 16.05 Ženska ura 17.30 Koncert radio orkestra 19.15 Delavska ura 20.00 Zabavni večer 680 kc Rim 50 kW 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert (sopran, tenor in sekstet) 21.02 Mešani koncert. 1. Orkester in solospevi. 2. So-lospevi. 3. Jazz — nato poročila in napovedi 716 kc Berlin 4kw 15.45 Nevarnost vodnega športa (predavanje) 16.30 Iz francoskih oper (Breslau) 18.00 Akademija (govor in glasbene točke) 18.45 Narodne pesmi 19.30 Plesna glasba (tango) 20.30 In tonfilma in nato plesna glasba 734 kc Katovice iokw 16.20 Plošče 18.30 Koncert za mladino 20.15 Ljudski koncert iz Varšave 23.00 Poročila, nato plesna glasba 788 kc TOUlOUSe 8 kW 13.00 Zabavna glasba 18.00 Plesna glasba 18,25 Argentinski orkester 20.15 Violina-solo 21.00 Operetna glasba 21.45 Simfonični koncert 851 kc Graz 7 kW Celodnevni prenos z Dunaja od 10.50 do konca 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času? 13.00 Plošče in dnevne vesti 18.00 Koncert orkestra 20.40 Koncert radio orkestra 21.45 Pevski koncert 22.15 Koncert radio orkestra 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Iz francoskih oper 18.40 Poljedelska ura 19.25 Pevski koncert gdč. G. Keller 20.30 Kabaretna ura, nato zabavna in plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 12.20 Španska glasba (radio orkester) 16.30 Narodna glasba 17.00 Koncert radio orkestra 22.04 Plesni komadi 23.20 Zabavna glasba (Praga) 1140 kc M. Ostrava 10 kw 17.00 Koncert orkestra 19.30 Prenos iz Prage do 22.30 23.20 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4 kw 13.00 Plošče 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Kabaretna ura. 8 I » TEHIMKA _ Novosti iiii ladijski razstavi Nova vrsta sprejemnih aparatov. — Prenosni aparat. — Selenski usmerjevalec. — Kratkovalovni aparat za ljudstvo. Kljub temu, da se za letošnjo radijsko razstavo dela reklama predvsem za phonogramofonijo, bodi ponovno omenjeno, da ta razstava gramofonskih plošč ne bo tvorila glavnega dela razstave, pač pa radijska razstava. Gotovo se bodo tudi v industriji gramofonskih plošč potrudili, da pokažejo dobre in lepe stvari, in zveza radia s ploščo v obliki kombiniranih aparatov bo stopila v ospredje, velike novosti pa bomo videli pri radijskih tvrdkah in pravo trgovsko življenje se bo odigralo tu. Ne opla-šuje gramofonska plošča radijske trgovine, nego radio trgovino z gramofonskimi ploščami. Na letošnji razstavi bomo videli čisto novo vrsto prejemnih aparatov. Prenosni baterijski aparati z največjo zmogljivostjo, ki se more vzeti na potovanje v vlak in na avto in ki vendar niso navadni aparati v kovčkih. Zunanjost je podobna lepo izvedeni polirani omarici. Niso lahki, pa vendar ravno še prenosni (20 kg je že lepa teža). V vezavi superheta s štirimi elektronkami, z zaščitno mrežo in z eno normalno žarnico z vdelanim zvočnikom in anodnimi baterijami, ki se morejo nadomestiti s pogonskim aparatom na omrežje, sprejemajo na vdelano okvirno anteno vsak čas kakih šest postaj na zvočnik; zvečer pa vse važnejše. Od-pomoči hočejo onim, ki bi radi vedno poslušali in rabijo zato en aparat za doma in en aparat v formi kovčka. V bodočnosti se bo rabil isti aparat, ki je pripravljen tudi za potovanje, doma in na potovanju. Na razstavi bomo dalje prvič videli aparate za kratke valove, uporabne za publiko v konstrukciji, ki omogoča vsakemu lajiku manipuliranje. Valovni obseg takega Telefunken aparata znaša 13 9—100 m. Vse tuljave so tako vdelane, da se lahko preklopijo, in vsak valovni obseg se more s pretikalom razdeliti v 12 posameznih obsegov. Vendar ta priprava ne predstavlja v resnici pravega pretikala, nego se postavi kondenzator s pomočjo gumba v 12 pozicij in v vsaki moremo s pravim uglaševalnim gumbom stator kondenzatorja premikati za določeno vrednost. S to fino prestavo dosežemo, da odgovarja v najnižjem valovnem obsegu širina telefonske oddajne postaje 10 Kc eni stopinji na skali. Za amaterje so se pojavili sestavni deli za največje učinke. Sedaj se spojijo že tri uglašene elektronke z zaščitno mrežo kot visokofrekventno ojačevalne stopnje, da se doseže še večja občutljivost kot je dosedaj bila znana. Neka druga tvrdka hoče napraviti poleg svoje običajne razstave, ki se nanaša na gradilne tvrdke, razstavo samo za bastlerje in tu pokazati, kako se morejo ojačevalci in aparati za direkten priključek na tok enostavno hitro in z uspehom graditi. Poleg tega se vidijo posamezni deli in načrti za nove ojačevalce za veliko energijo, ki imajo v zadnji stopnji 6 in 12 elektronk z zaščitno mrežico paralelno vključenih, po dosedanjih predvajanjih teh oja čevalcev smemo reči, da gre tu za brezpogojno večjo kvaliteto reprodukcije, kot se je dosedaj slišalo o takih ojačevalcih.. Pri obratu z omrežnim tokom, in sicer ne samo pri prejemnih aparatih, ampak povsod tam, kjer gre zato, da se spremeni izmenični tok v istosmer-nega, bodo vzbudili zanimanje selenski usmerjevalci neke velike južno-nemške tvrdke, ki se prvič pojavijo v večjem obsegu. Selenski usmerjevalec je usmerjevalec s suhimi ploščami, ki je veliko boljši od bakro-ksidovega usmerjevalca; odlikuje ga popolna konstantnost in zelo majhen protitok. Z njim se sestavljajo anodni aparati s kurjavo, usmerjevalci za vzbujanje dinamičnih zvočnikov, za polnilce, anodne aparate, njegova konstanca je tako izvrstna, da moremo z njim sestaviti merilne instrumente z vrtečo se tuljavo za izmenični tok. Ta novi usmerjevalec s suhimi ploščami je usmerjevalec, na katerega je vse čakalo. Električni prenos gramofonskih plošč Poletna sezija ne nudi dnevno baš zadovoljivega sprejema in marsikateri poslušalec je že obupal ob prasketanju in bobnenju v zvočniku, Imamo pa lahko zato nadomestek, če je gramofon v hiši, ki ga priključimo potom gramofonske električne doze (angl. Pick-Up) na radioaparat ter moremo biti deležni glasbenega užitka. Najprej nekaj o delovanju te aparature. Zvok oziroma akustično nihanje je začrtano na gramofonski plošči v obliki vijugastega žleba, ki se vleče od zunanjega roba plošče v obliiki spirale do notranjega roba. Te vijuge, -katerih število je odvisno od višine tona in sicer jih je pri nizkih tonih manj, pri visokih tonih več (150 do 6000 na sekundo) predstavljajo odtis prvotnega akustičnega nihanja na ploščo. To nihanje se pretvori pri navadni gramofonski dozi s sljudasto ali alumijaisto membrano direktno v zvok, ki ,bi pa bil sam na sebi še veliko preslab. Zato uporabljamo pri mehaničnem prenosu vedno lijak ali tako zvani zvOkovod, Iti je vdelan pri modernih gramofonih v zabojček. Je to po gotovem akustičnem pravilu se razvijajoča cev, katere zračni steber (zralk v notranjščini lijaka) spravi membrana v akustično valovanje. Kvaliteta in jakost gramofona je radi tega v prvi vrsti odviisna od pravilno proporci jon iranega zvokovoda in še v tem slučaju nastopajo v lijaku reso-nančni položaji, iki kvarno vplivajo na reprodukcijo glasu. To je tudi vzrok, da so se opustili zvočniki na lijak. Pri električnem prenosu se položaj popolnoma- spremeni, ker imamo v tem slučaju skoraj popolnoma pravilno ojačenje. Na mesto gramofonske doze z membrano stopi tako zvani Piclk-Up, ki pretvori na plošči zaznamovano nihanje v izmeničen tok, ki ga vodimo skozi nizkofre-kvenčni ojačevalec na zvočnik. Reprodukcija na ta način je veliko na-ravnejša in močnejša. Uporabljiv je visak sprejemni aparat, ki ima najmanj dve žarnici, (Dalje.) liaBRIIIIIIIIIIBIIII ................................................................................................... VAŠE PODJETJE IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII 11111111111111..... bi lahko dajalo mnogo več. Dandanes vsakdo iiiitiiiiiiiiihiiiii iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii mini n i IIIIIIII n iiiiiimiiiiiiiimimiimiiiimiiiimim USPEVA m Minimumi m limit m u iiimiimimiii edinole z moderno in pravilno reklamo. Vsak podjetnik hoče in mora biti napreden. Bodite tudi Vi napredni ■ ■luninimi.......i.......i..... Z REKLAMO nun................................................................. ki nikdar ni dovolj učinkovita. Najmodernejši in najuspešnejši način je reklama II IIIIIIII II.....I.......M 111IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V RADIU iiiiiiiimimiimiiiiiiimmi mmimiimimimi Vse informacije v upravi govorjene reklame, Radio-studio ■ ■ Ljubljana ■■■■! Sprejemni aparat na kratke Zabava preko kontinentov in oceanov, sprejem domačih zvokov v najdaljšem prekomorskem inozemstvu, — to omogoča radio. Vsaka pomembnejša država poseduje danes svojo svetovno oddajno postajo, s katero razširja svoj narodni program po vsej zemeljski površini. In našteli so doslej nad 27.000 amaterskih oddajnih postaj na kratke valove. S sprejemom kratkih valov pa je bilo doslej malce težko. Čisto neskaljenega veselja ni nudil. Tako enostavno tudi ni ibilo kakor navadno sprejemanje. Le amater, ki je dotbro poznal posebnosti svojega aparata, je mogel sprejemati kratke valove. Edino on je mogel s posebno spretnostjo v tenkočutnem naravnavanju reakcije in antenskega kroga, z vzajemnim izravnavanjem uglasilnih elementov, s trikom bližanja in oddaljevanja roke, z izmenjavanjem tuljav itd. najti za-željeno postajo. Na drobnem delcu skale se je drenjalo pol ducata postaj, ki se med seboj sicer niso vedno motile, odkoder pa je bila umetnost, izbrati določeno postajo. valove za vsakogar Rešitev starega problema je torej, če se je prikazala sedaj na trgu prin-cipielno nova konstrukcija — Tele-funken 32 —, ki v prvo omogoča la-jiku, da se tudi udeležuje sprejemanja najzanimivejših daljnih posta;'. Zakaj uporaba tega novega aparata za kratke valove ni težja, nego je uporaba modernega navadnega aparata. Ves valovni obseg se namreč raizdeli po novem peterookrožnem pretikalu v zvezi z volilcem postaj v 60 enojnih valovnih območij in vsako izmed teh območij ima za uglašanje svojega območja skalo s polnimi 360" krožnega kota na razpolago. S tem razširjenjem skale seveda ločitav sosednih postaj ni težka stvar. Aparat se da uglasiti. Vsako postajo je ob enkrat nastavljeni skalni črti mogoče najti s popolno točnostjo. Kdor ima torej tak aparat lahko nastavi ob ugodnih sprejemnih okolnostih Sid-ney, San Francisco, Kapstadt z isto lahkoto, kot je doslej nastavil Berlin ali Miinchen. (Telefunken-služba.) Za smeli v pasjih dneh Zakonska idila Zarnik je ibil miren, redkobeseden človek. Samo eno napako je imel, večer za večerom je do ene ure ponoči presedel pred radio aparatom. Nekega večera pa mu pravi žen% predno je odšla k počitku: »Bodi vendar nekoliko ljubeznjiv, pusti radio in povej mi kaj lepega.« »Kaj pa? Kaj pa naj ti rečem?« je vpraševal Zarnik. »Torej, reci: Zlati moj angel.« Zarnik: »Zlati moj angel.« »In zdaj reci: Predraga moja.« Zarnik: »Predraga moja.« Ona: »Tako. Zdaj pa sam nekaj povej.« Zarnik je dolgo pomišljeval, nato pa vzdihnil: »Bogve, če bom zdajle še dobil Moravsko Ostravo?« Zaupna zadeva Oče: »Janko, ali si že kdaj opazil, da bi Ibil mladi gospod, ki k nam zahaja, tvojo sestro poljube val?« Janko: »Oče, lagati ne maram. Saj ravno zato sem dobil radio aparat, ker sem molčal.« V času radia Mostečnik je prišel v posete k svojemu prijatelju Langusu. Zelo se je začudil, ko je v kotu sobe opazil po- konci stoječo harfo. »Ja, prijateljček, odkdaj pa ti igraš na harfo?« ga je vprašal. Langus: »Saj ne igram in tudi ne znam. To harfo sem podedoval po teti in jo uporabljam za — sobno anteno.« Opasnost »Ampak, lepo te prosim Peter, ne cmokaj vendar tako zelo pri jedi. Če bi 'zdajle tu na mizi stal mikrofon, bi se visi radio poslušalci pritoževali, ker bi vsled tvojega cmokanja ne slišali nobene druge postaje.« Praktično Blejec: »Ali se nič ne bojite, da bi vam med tem, ko ste tu na Bledu, tatovi v Ljubljani v stanovanje vlomili?« Letoviščar: »Kaj še. Jaz imam radio zvočnik stalno priklopljen in vsak vlomilec bo mnenja, da je kdo v stanovanju.« Problem Župnik X. je imel v radiu pridigo. Petletni Joško je hotel od matere zvedeti, kaj je gospod govoril. »Dejal je, da ljudje ne ismejo biti hudobni, ne smejo krasti, ne ubijati,« je razlagala mati. Joško je nekoliko pomislil, nato pa dejal: »Kaj pa oni ljudje, ki nimajo radia?« Profesorjev pes in radio Nek emu holandskemu profesorju je bil nekoč ukraden njegov ljubljeni psiček. Brez sledu — ni ga bilo več. Žaloval je za njim---a to ni vse nič pomagalo. A tudi pasja zver ima svojega varovanca. Pes je namreč tatovom pobegnil ter se zatekel k nekemu zdravniku. Ta ga je skrbno negoval in nanj pazil. In glej —--Nekega večera je profesor predaval v studiu radio-oddajne postaje »Hilversum«, zdravnik pa je slučajno ono predavanje hotel poslušati. Psiček je pričel veselo lajati in se zaganjati proti zvočniku, njegovo veselje ni hotelo ponehati. Zdravnik je kmalu izprevidel, da je pasje veselje gotovo v zvezi s profesorjevim glasom. Konec vsega tega si či-tatelj lahko sam nariše: Veselo zopetno snidenje, objemanje in skakanje in končno — klobasa. (V) Nezaslišano »Pozitiv — negativ, pozitiv •— negativ,« je godrnjal radiamater Vrtačnik. »Zlomka vendar, fant, pojdi sem. Kaj je to, pozitiv in kaj je negativ?« »Tega jaz tudi ne vem, oče,« je boječe odvrnil desetletni Slavko. »Nezaslišano,« je divjal Vrtačnik. »Kaj pa se potem pravzaprav učite v šoli?« Ugodna prilika Napovedovalec v radiu je zakašljal. »Slišiš,« je dejala gospa Rovtarjeva svojemu možu, »tak pusti že vendar kajenje in ugasni cigaro.« Kako? Oni dan so prišli k nam sosedovi otroci, da bi poslušali radio. Seveda jih je zelo zanimalo vse, kar je bilo v in okolu aprata. Bilo je mnogo vprašanj in pojasnil. Štiriletni Tonček pa se naenkrat postavi pred aparat, z rokama na hrbtu, naenkrat pa se obrne k moji ženi ter vpraša povsem resno: »Kako pa je ta mogel notri zlezti?« Ljubezen in radio Ameriškega profesorja Hobbs-a je na njegovi ekspediciji proti Severnemu tečaju spremljal tudi mlad telegrafist za brezžično brzojavljenje po imenu Pavel Scanyan. Ko se je nahajal visoko gori na severu, se mu je posrečilo, da je dobil brezžično zvezo z nekim danskim trgovskim parnikom, na katerem je vršila funkcije telegrafistke gospodična Sunder. Dasiravno je pri brezžičnem brzojavu sporazum mogoč samo z znaki, vendar so opazke, katere je gospodična koncem brzojavkam dostavljala, mladega Ameri-kanca spravile iz vsakdanje enoličnosti ter se je končno ojunačil ter brezžično prosil za njeno roko. In med tem ko je njen parnik rezal morske valove, je v ledu in snegu zmrzujočemu Pavlu po zraku poslala »gorke« pozdrave in prisrčen odgovor, da. Mesto zaročnih oglasov in pisem sta svetu brezžično naznanila svojo zaroko. Par tednov nato pa sta se sestala v Ko-penhagnu ter se kmalu poročila. (V) •Pl > jd 13 > ■p« a >M -g "S u X C0 O 'ti •M M O & O s > rt H) cs N S h P rt X> 6 O O, O energij kW CM CM CM m m o o 00 oo •t o in m O ro O CM o ro in m o in o tO o o CO m O m o CD m m in t 00 in t- t in m c^ ro ro O rr 00 CO ro 00 r- ro (O C) cm CM t- ro ro ■■t in m m m "rt - Cl Cl o Cl Cl — Cl in o Cl in t- r^ in Cl Cl > S CO m CM ro Cl oo co o t^ 00 as t a. 3 C 13 u 3 fi -O C Z "3 1-1 O 5 < os nj Jsi ca c N O cti "rt m O a t/5 LT> O X S g £ o -J C— ^ c/5 in O oo a -s < o x Dh 1 (tf C >H X O DH m CL, rt "•oe c C T3 ti O 41 -C O S c~ S w rt t/3 •"S 3 rti •Ofi "M K u C 3 41 £> JO O f5 co 13 ' h-* — co ■P O •OZ) s CQ I C c/5 D a W c « co 3 as ffi co >ž Ih ni D- c :0 M rt) -M O '3 Z rt -M CO -a « > >w "co h-* O s .SL C/5 C D < •oe 3 J2 »1 . C o J« Dh to E a> -c O c o > o -a c W >> 13 ctf H-» U 41 a » -G a c/5 J 6 . m 3 D. ~ Ctf d) DH CO Ih rti Oh C rt C N O Dh rt H-» >co 41 Ih rt -id 3 CQ Od C/5 O rt •oe rt o S > rt m C o >> J oo C/5 C Ctf £ C o C/5 P C/5 K -G a 'C :3 N JU CO > O 4H rt -O rt X 13 rt h-» U 41 c 41 -c o C/5 C •oe u 3 -O > o 43 13 .t: c dh (£j < C/5 D £ -a rt o u C 41 -C u c/5 o ffi C 41 > o 13 C W a rt tj rt >o rt rt rt rt rt rt rt rti .,rt_ * »-p —p * ^ ~ •—- 1 1 1 u 41 4) 41 41 1 1 41 | 41 | | 1 1 41 1 1 'S 1 1 1 1 13 T3 T3 T3 1 1 T3 [ T3 1 1 T3 1 1 1 T3 1 4) 41 rt 41 41 41 41 41 41 C C C C C C C C C rt. rti rt rt rti rt rt rt rt rt rt rt rt rt h—t h-» h-» h—* h-» h-j O O | O O O O 1 1 1 O O O | 0 O O O 1 o 43 1 XI rO I 1 M M 1 J2 O O o O O O o o O o O O O o VI co co t/i co co co co co co co co co co J* -iS Js! Jsj JU -a -is! Jd -S -M JsJ d) 1 1 V i 4) 41 41 i 41 41 1 41 41 j 41 41 ■ 41 41 i 1 41 41 h-» h-> h-» h-» h-» h-> h-» ^ h-» h—* K i V ' 41 41 41 41 41 1 41 41 ' 41 41 41 41 1 41 41 a a & P. a a O. a a a a a a a a ^s! -M -isi Ji! M ^ j* ^ -M ^ v <11 4) 41 41 41 41 41 41 41 41 41 41 41 41 41 41 h-* | h-» -m h-» h-» h-» h-> h-> 1 i h—> 1 h-l h—* h—' " i u ti | h Ih Ih Ih Ih Ih Ih Ih Ih 1 Ih U Ih Ih ti | h-» h-» h-» h—* h-* h-> h-» h-» h-» u >o >o >o >CJ >U >o >o >o »O >CJ >U >o. >U >CJ •U >o rt rt rt co rt rt rt rt rti rt rt rt T3 1 1 T3 1 T3 13 -a 1 I 1 | T3 TJ T3 i T3 1 -a 13 1 I 13 I 4) 1 | 4) 1 41 41 41 I I 1 1 41 41 41 1 41 1 41 41 I 1 41 1 th Ih ti Ih Ih Ih u Ih Ih Ih Ih ti (0 IO co CO CO V) co co CO CO co J« ^ J* ^ (U T3 T3 T3 T3 -d T3 'd T3 13 13 u 41 1 41 41 41 1 | 1 1 41 41 | 1 41 I 41 41 I | 41 i C | C | C C C 1 1 1 1 G C i 1 a 1 C C | 1 C 1 O o O O O O O o O O O a a a O. a a a a a a a o O O o O o O o O O o O o m O O o O o o O O o o ro o o p ro o o o o o CO ro T o ro ro O o o o o o o cm" ro" ro m" co t-' ci ci ci ci ci o O o cm" cm cm" ro __; '—1 —h • '—i ^h 1—1 cm cm cm cm cm cm cm cm VAL OMEGA Izviren slovenski radio roman. Piše ***. 16 (Dalje.) Nato je vzel aktovko in odšel v restavracijo hotela, da povečcrja. 1'oložil je aktovlko na stol poleg sebe, naročil večerjo in strmel predse. Včasih mu \e oko za trenoteik ušlo in kratek pogled je pobožal aktovko, ki je ležala poleg njega. Nataikar mu je postregel in večerja mu je prav dobro teknila. Takrat se je med obedom zamislil. Misli so mu ušle daleč v domovino, v katero bo poletel z letalom v par urah. Po večerji je naročil avto in odšel. Pri portirju v veliki avli hotela je uredil svoje obveznosti in iposlal boy-a po kovček v stanovanje. Boy mu je prinesel in odnesel v avto, ki ga je že čakal. Nato je zdirjal proti blejskemu letališču. Čez deset minut rje že stala limuzina pred letališčem, diplomat je izstopil z aktovko v roki, plačal šoferja, letališki vozač pa je prijel njegov kovček in ga dvignil iz voza. Diplomat je stiskal aktovko in šel v pisarno, da uredi vse potrebno. Nosač je šel za njim, postavil kovCeik poleg njega na tla in odšel. Carinski uradnik se je poklonil njegovi legitimaciji: »Visokost, naše najhitrejše letalo vam je na razpolago. Leteli boste sicer ponoči, vendar boste ob 11 zvečer že na cilju. Dovolite, da vam ponesem kovček v letalo, ki bo lahko takoj startalo. --- Visokost, vaš kovček je prerezan1« — ■— Diplomat je obstal, obraz se mu je nakremžil v spako, polno strahu. »Kaj?--« Iztrgal je uradniku kovček iz r^k in res: na tisti strani kovčka, kjer je bila ključavnica, se je vlekla po usnju par centimetrov pod ključavnico špranja. Na sredi kovčka je špranja močno zijala. Videlo se je, da je roka s silo raztegnila špranjo in nekaj potegnila iz nje. »Kako je to mogoče,« se je razburil diplomat. »Ko sem se pripeljal sem, je bil koviček v avtu ves čas poleg mene, Prav dobro sem videl, da je bil cel. Iz voza ga je odnesel Vaš nastavljenec v uniformi in ga prinesel za menoj v pisarno. V tem času se ga ni dotaknil nihče drugi kot on. Torej tudi nihče drugi ni mogel prerezati kovčka kot on. Poiščite ga, pa hitro. Ukradena mi je bila važna listina in na vsak način ,o moram dobiti čimpreje nazaj. Če se Vam to ne bo posrečilo, nastane lahko iz tega velikanska nesreča, Telefoni"ati moacn tudi.« »Prosim, prosim, Visokost! Sila mučno mi je in verjemite mi, da bomo napeli vse sile, da se zadeva uredi,« Uradnik je tekel ven in alarmiral osobje letališča, ki je začelo iskati zločinskega uslužbenca. Diplomat pa je med tem. poklical svoja dva tovariša na telefon: »Dragi gcspod markiz! Obveščam Vas, da se mi je pripetila naravnost neverjetna nesreča. Pogodba, ki smo jo pravkar sklenili, mi je bila na prav neverjeten način malo preden sem hotel odpotovati z letalom, na letališču ukradena. Pro-sim Vas, da ostanete vsaj do jutri opoldne tukaj, da zvem, kako in kaj. Trdno upam, da bom dobil pogodbo nepoškodovano in še za- lepljeno v svoji specijalni kuverti, v kateri sem jo hranil. Pričaku.te obvestila in mi oprostite to nesrečo.« Nekako podobno je sporočil drugemu diplomatu. Nestrpno je hodil po pisarni; vsake pol minute se mu je zasvetila v roki ura. Kljuib temu pa je tekla minuta za minuto. Končno je prišel uradnik nazaj in zopet potolažil diplomata, naj bo brez skrbi. »Dobro, dobro! — Pa kaj, če se Vam ne posreči ujeti tatu? Potem nam ostane le še zadnje sredstvo — policija. Kakor nerad, jo bom moral poklicati, če po p e-teku desetih minut listina ne bo na mestu.« Naenkrat se odpro vrata in v sobo plane uslužbenec in javi: »Pogrešanega smo našli. Ležal je omamljen med praznimi sodi za bencin. Dva ga neseta semkaj.« Težki korak dveh mož se je že čul iz veže. In že sta se prikazala na vratih. Nesla sta onesveščenca: bil je le v spodnji obleki. Položila sta ga na klop, uradnik ije skočil k njemu in mu potipal iilo. Skočil je k mali omarici na zidu, vzel iz nje steklenico, jo odprl in jo držal one-sveščencu pod nos. Vprašal je moža, ki sta ga prinesla: »Kako ste ga našli?« »Iskali smo povsod, zato smo šli pogledat tudi med sode, saj je bilo prav mogoče, da bi se tam kje skril. Sicer nisva mogla verjeti, da bi mogel storiti kaj takega, vendar sva vestno pretaknila vse. V prav skritem kotu sva pa zagledala nogo, ki je gledala izpod velikega kosa nepremočljivega platna. Hitro od-grneva platno in pod njim zagledava njega, prav takega, kot je sedaj,« (Nadaljevanje.) UGODNA PRILIKA . . . se Vam nudi, da zamenjate svoj STARI BATERIJSKI APARAT ZA najnovejši štirielektronski aparat Tungsram Standardyne ZA POPOLEN PRIKLJUČEK NA IZMEN. TOK ZAMENJAVA TUDI NA OBROKE! radio ljubljana MARIBOR, AIEKSANOROVA 44 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 5