PRILOGA AKCIJA V ■ Г W 1 = Kako nam bodo vladali Potopis po izboru bralcev RA UPaH E JJ ■ AKCIJA =s novi župani? str. 15-19 ■o -r<"> im -t-■r- Glasovanje se končuje str. 47 VSAK CETRTEI Zaupate nam že 69 let шМш LOKALNE VOLITVE Kandidati v MO Celje str. 9-14 ZELENI Ml NAS PONOVNO V PRODAJI Št. 39 / Leto 69 / Celje, 25. september 2014 / Cena 2,50 EUR GOSPODARSTVO Mladostni in poskočni pri šestdesetih ŠENTJUR str. 33, 43-46 Končno dočakali Radio Celje je z dnevom odprtih vrat in s prireditvijo v središču mesta proslavil kulturni center str. 2 rojstni dan. Dobre želje in podpora številnih poslušalcev so spodbuda za naprej. LJUBNO- Za ženske, ki rade L skačejo str. 20 UVODNIK Kako nam bodo vladali? Kako se vladavine lotevajo v tako imenovani islamski državi, lahko opazujemo s pomočjo družbenih omrežij, ježi se nam koža ob javnih obglavljanjih, prepričujemo se, da takšno »barbarsko« nasilje nima prihodnosti, zahod se postavlja na okope in Slovenija z njim. Medtem na tisoče Kurdov, ki bežijo iz Sirije v Turčijo, to novodobno vojno občuti predvsem na lastni koži. Za nas je vse tako daleč, kajne? Čeprav poznavalci mednarodnih odnosov pravijo, da se je tretja svetovna vojna, in sicer tokrat ne za nafto in geopolitični položaj, temveč za vodne vire, že začela, tukaj in zdaj. Bolj svetle obete od novih »vladarjev« imamo na slovenskih tleh. No, predvsem upe. In nekaj ministrskih favoritov tudi, ki jim realne ocene razmer v državi ne odrekata niti opozicija niti pozicija. Samo skupaj bo treba stopiti; kar pa je kot pravcata slovenska posebnost velikokrat misija nemogoče. Imamo pa jo, že dvanajsto vlado po osamosvojitvi. Da bi le »zvozila« do konca. Štiriletnega mandata namreč. In da bi »pod njo« čim bolje »zvozili« tudi državljani. Če k vse bolj ponorelemu in nasilnemu svetu, pričakovanjem, da bi Slovenija ponovno našla svojo vizijo (kje je in kam gre), dodamo še nepredvidljivo vreme, potem si pač moramo priznati, da se je treba malo bolj potruditi, da si polepšamo dneve in noči. In ne glede na bolj oddaljene in tiste bližnje »vladavine« so obletnice lahko priročna pot, da si napolnimo baterije in pogumno zremo vnaprej. Če je nekdo pri šestdesetih letih še poskočen in mladosten, kot to uspeva Radiu Celje, potem je razlog za torte, obiske zvestih poslušalcev in obujanje spominov na tehnološke začetke, ki so jih omogočila tudi tako velika imena, kot so Tesla, Maxwell, Marconi..., seveda več kot na mestu. In v Novem tedniku odmerjamo okrogli radijski obletnici nekoliko več strani v drugem snopiču - Zgodbe s Celjskega. Sicer pa smo pred lokalnimi volitvami tudi mi v polni pripravljenosti. In če še ne veste, vam naj zaupamo, da smo v 10 od skupaj 33 občin Savinjske statistične regije pravzaprav že dobili nove župane in županjo. Takole. Četudi bo zanje oddan le en, morda prav njihov glas, bodo izvoljeni, ker protikandidata v svojih občinah namreč nimajo. V Bistrici ob Sotli bo še naprej župan Franjo Debelak, v Lučah bo na položaju ostal Ciril Rosc, v Mozirju je trdno v sedlu sedanji župan Ivan Suhoveršnik, v Podčetrtku bo vnovič na čelu občine Peter Misja, zmaga je zagotovljena tudi dosedanjima županoma Polzele in Prebolda, Jožetu Kužniku in Vinku Debelaku, županovanje bo nadaljeval Vincenc Jeraj na Rečici ob Savinji, mesto vodilnega moža bosta zadržala tudi Martin Mikolič v Rogatcu in Miran Jurkošek v Štorah, bo pa kot edina županja in do zadnjega »skrita« favoritka Katarina Prelesnik zamenjala dolgoletnega župana Solčave Alojza Lipnika. Največ, po pet tekmecev, imajo v občinah Celje in Velenje, medtem ko je kar precejšnja gneča, saj se za župansko funkcijo potegujejo po štirje kandidati, tudi v nekaterih manjših občinah, kot so Dobje, Gornji Grad, Kozje in Šoštanj. Prvi del priloge redakcije Novega tednika, ki smo jo poimenovali Kako nam bodo vladali, objavljamo tokrat, drugi del bomo objavili v prihodnji številki časopisa. Vseh 81 kandidatov v regiji smo povabili, da odgovorijo na tri novinarska vprašanja, in 59 iz 29 od skupaj 33 občin, ki jih v časopisu pokrivamo, se jih je našemu vabilu tudi odzvalo. In iz odgovorov je mogoče razbrati marsikaj. Najprej to, da so kandidati z župansko kilometrino seveda dosti bolj konkretni pri naštevanju problemov/izzivov in predlogih za njihovo reševanje/uresničevanje. Drži tudi, da so novi kandidati veliko bolj inovativni pri zaznavanju problemov in rešitvah zanje. Čeprav je res, da mnogim, ki se spogledujejo z župansko funkcijo, morda ne bi škodovalo kakšno branje Zakona o lokalni samoupravi, predvsem 3. poglavja od 20. do 27. člena, in sicer o tem, kaj sploh lahko počnejo in morajo početi občine. Sicer pa je skupen, umetniški vtis pod prvim delom odgovorov spoznanje, da se županski kandidati zavedajo, kaj ljudje potrebujejo od svojih lokalnih šefov: reševanje konkretnih, povsem tostranskih težav za to, da bi živeli v bolj kakovostnem, prometno varnem, šolsko ustvarjalnem, kulturno pestrem, infrastrukturno sodobnem, mestno in trško vabljivem in pestrem ter nasploh podjetniško naravnanem okolju. Morda bi si posamezniki na zloščenem parketu visoke politike resnično morali nabirati najprej kilometrino pri županovanju, da bi začutili in dojeli, kaj tare ljudi in kaj pričakujejo od svojih voditeljev. V sobanah in na sprejemih se to zavedanje kaj hitro porazgubi in tudi zato so lokalne volitve tako drugačne od državnozborskih. BISERKA POVŠE TAŠIĆ Velikost dvorane in število sedežev ostajata enaka, je pa užitek spremljanja odrskega programa s take dvignjene tribune s prejšnjim ravnim parterjem povsem neprimerljiv. Končno dočakali kulturni center Več kot dvomilijonska obnova star zadružni dom spremenila v sodobno prireditveno središče ŠENTJUR - Ob slovesnosti občinskega praznika so včeraj, v sredo, prerezali trak pred novim Ipavčevim kulturnim centrom. Gre za obnovo starega kulturnega doma, ki je z dozidavo in s popolno rekonstrukcijo praktično povsem nova stavba. Različne prireditve se bodo v Šentjurju po novem lahko dogajale na trgu pred vhodom, v večnamenski avli, v veliki dvorani z 230 sedeži in v mali dvorani v prizidku. Otvoritvena slovesnost je bila na zunanjem prizorišču, kjer je prostor za približno tristo ljudi. Zgolj vizualno, s tlakom, so ta prireditveni prostor ločili od sprehajalnega, dovoz za avtomobile mimo cvetličarne pa je po novem zaprt. Ob strani stavbe pod drevesi je lesena klop, katere naslon se dviga tudi v priložnostno kuliso za letne otroške lutkovne predstave. Prostorna vhodna avla zadosti vsem logističnim potrebam množičnih prireditev, ponudi prostor za druženje ob točilni mizi, garderobo, sanitarije, blagajno, po potrebi pa lahko služi tudi kot mini kongresni center ali priložnostna galerija. V avli so ostale edine tri stvari, ki še spominjajo na nekdanji zadružni dom, ki so ga sčasoma prekrstili v kulturnega. Steno namreč krasijo dve Podkrižnikovi plastiki iz leta 1951, ki sta bili prej na vsaki strani odra, ter veličasten steklen lestenec iz stare dvorane. Dovolj velik? Vsekakor zelo prijeten. Največja omejitev pri rekonstrukciji starega objekta so bili nosilni gaberiti dvorane, ki ni dovoljevala širjenja v nobeno stran. Vagonska oblika je bila precejšen izziv tako za arhitekte kot akustike. Precej debate pa je bilo tudi okrog večnamenskosti dvorane, ki naj bi jo ohranjali s premičnimi sedeži in stopnicami. »Žal noben proizvajalec ni mogel zagotoviti, da premična tribuna v nekaj letih ne bi začela škripati. Tako smo sklenili kompromis in žrtvovali prizorišče za prireditve kot so rock koncerti in plesi v dvorani,« je povedal Zlatko Zevnik, ki nas je vodil na prvem ogledu centra. »Prepričani smo, da se na primer Šentrock izvrstno obnese tudi pod šotorom, za plesno družabnost pa bo tržno nišo morda izkoristil kakšen od šentjurskih gostincev. V dvorani smo poskrbeli predvsem za najboljše možne pogoje za glasbeno vokalne koncerte in gledališke predstave.« Celotna dvorana in oder imata seveda vso potrebno sodobno tehnologijo, vgradili pa so tudi vse nastavke za morebitni 3D kinoprojektor. Dvorana ima 230 sedežev, kar se nekaterim zdi premalo. »Izkušnje kažejo, da je bila dosedanja kapaciteta dvorane v tem pogledu zadovoljiva. Če bodo ti sedeži ob produkcijah zasedeni vsaj tričetrtin-sko, bomo zelo zadovoljni,« kritike zavrača Zevnik. V vsakem primeru pa težko pričakovani center deluje gostoljubno, prijetno in funkcionalno, predvsem pa nastopajočim in obiskovalcem prijazno. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Pred vhodom v Ipavčev kulturni center je manjši trg, ki bo služil kot zunanje prizorišče. Klop z naslonom pa lahko postane tudi letni oder za otroško lutkovno predstavo. Ob praznike občine Šentjur so naziv častnega občana podelili Mihaelu Bučarju, ustanovitelju muzeja Južne železnice. Ipavčevo plaketo je prejel Martin Cmok, pisni priznanji pa Ljudska univerza Šentjur in Franci Šuster. Pisna priznanja s knjižno nagrado so prejeli učenci Nina Ko-vačić iz OŠ Franja Malgaja, Žan Kramaršek iz Dramelj, Klara Jug s Ponikve, Aleksandra Keše iz OŠ Hruše-vec, Jaka Mesarec iz Slivnice in Laura Kovač s Planine pri Sevnici. Eva Kovač je dobila priznanje na predlog Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. IZ NAŠE MEDIJSKE HIŠE Letošnja jubilejna Pika Nogavička - dopolnila je že 25 let - se tokrat posveča naravoslovju. »Vsak festival je drugačen od prejšnjega, saj skrbimo za to, da vpeljujemo nove in inovativne vsebine. Ker gre za že 25. festival, bomo tudi veliko praznovali. Osrednja tema letošnjega festivala je Zemlja pleše, zato je pri programu poudarek na naravoslovnih temah, za razliko od prejšnjih let, ko smo se bolj posvetili kulturi in športu,« je povedala Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, ki je glavni organizator. Že 25-letna Pika ima rada naravoslovje Rekorden obisk na odprtju ob Velenjskem jezeru - Tudi v znamenju dobrodelnosti VELENJE - Začetek jubilejnega Pikinega festivala s tradicionalnim družinskim dnevom na osrednjem prizorišču ob Velenjskem jezeru, ki se razprostira na 35 tisoč kvadratnih metrih, je pritegnil kar 30 tisoč obiskovalcev, kar je rekord med vsemi dosedanjimi otvoritvenimi dnevi. K temu je precej pripomo- ni namenjen le otrokom, glo tudi lepo sončno vreme v slogu indijanskega poletja. Kot je že v navadi, je Pika Nogavička od velenjskega župana prevzela lento in s tem oblast v mestu vse do sobote, 27. septembra, ko se bo festival končal. V Pikini deželi je približno 80 ustvarjalnih kotičkov, program pa 60 Lei X v&wuJ marveč vsem generacijam. »Letos smo pripravili kar nekaj novosti na prizorišču, med drugim čarobni gozdiček in novo zgrajene vile zemljanke. Program skoraj ne more biti bogatejši, kot je, nastopajočih je toliko, da jih ni mogoče prešteti. Dogodki se vrstijo do jutra radiocelje mm 11 2210 ШЛШШШШИ do večera, zato nas glede pestrosti vsebin tudi letos ni strah,« je še povedala Barbara Pokorny. Ob številnih glasbenih in scenskih nastopih ter predstavah so pripravili tudi dobrodelno akcijo Novo sonce, s katero Pika poziva obiskovalce, da prispevajo sladkarije za prijatelje. Sladke priboljške, ki se zbirajo v Pikini mestni hiši, bo Rdeči križ Velenje dodal prehramb-nim paketom za socialno šibke družine. Spet bolj zanimivi za šolske skupine »Lani smo zabeležili upad obiska šolskih skupin iz vse Slovenije, letos pa lahko ugotovimo, da je njihovo zanimanje spet večje. Imeli smo približno sto tisoč obiskovalcev, če nam vreme do konca festivala ne bo ponagajalo, podobno številko pričakujemo tudi letos,« je še dodala Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, ki poudarja, da se tako kot drugi festivali ob gospodarski krizi soočajo z manjšimi sponzor-skimi sredstvi. Vsako leto ima festival tudi častno pokroviteljico; letos je to Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. ROBERT GORJANC Foto: KSENIJA MIKOR Vedno v službi poslušalcev Šest desetletij delovanja radijske postaje je gotovo jubilej, ki si zasluži posebno pozornost. Zato smo v uredništvu rojstni dan Radia Celje praznovali v petek skupaj s številnimi poslušalci, ki so prišli pogledat, kje nastaja program, v soboto pa še z naključnimi obiskovalci sobotnega mestnega dogajanja. Ker je razvoj radia v minulih desetletjih zahteval veliko truda številnih generacij, zaljubljenih v ta medij, imajo današnji ustvarjalci programa še toliko bolj odgovorno nalogo, da nadaljujejo razvoj pomembnega regionalnega medija. Za svoj rojstni dan so ra-dijci zapisali 19. september, ko so pred šestimi desetletji ob velikem ljudskem zborovanju Štajerska v borbi na Ostrožnem pri Celju poskrbeli, da se je oglasil tudi radio. Redni program se je začel v začetku oktobra 1954. Prvo leto je program trajal le pol ure in se nato postopoma širil, tako da danes radio oddaja neprekinjeno 24 ur. Vmes je doživel številne organizacijske spremembe, se nekajkrat selil in se leta 1967 NE PREZRITE Proslavili smo rojstni dan Radia Celje. združil z Novim tednikom, s katerim sta se dobro desetletje kasneje preselila v sedanje prostore v Prešernovi ulici. Huda preizkušnja za vse je bil požar leta 1990, ko se je radio na novo rodil. Vse to ni ustavilo njegovega razvoja, dobil je novo frekvenco 95,1 in nov oddajnik na Boču. Kot regionalna radijska postaja s posebnim pomenom je prepoznaven v regiji in nepogrešljiv ob vseh večjih dogodkih, še zlasti pa se je v preteklosti pokazala njegova nenadomestljivost ob najrazličnejših naravnih katastrofah. V prihodnost stopa ekipa ustvarjalcev radia polna energije in načrtov o še sodobnejšem radiu v službi poslušalcev. TC, foto: SHERPA Poslušalci Radia Celje so tudi najmlajši. 4 GOSPODARSTVO Subvencije za konkurenčnost podjetij Leto odobritve Savinjska regija Skupaj vse regije pomoči Odobrena višina subvencije v EUR Delež glede na vse regije Odobrena višina subvencije v EUR 2009 30.732.389 16,84% 182.533.334 2010 4.880.870 9,76% 50.013.978 2011 22.577.128 10,26% 220.052.752 2012 3.424.763 11,97% 28.622.782 2013 8.978.209 16,08% 55.843.999 Skupaj od leta 2009 do 2013 70.593.359 13,14% 537.066.844 Subvencije v celjski regiji v zadnjih petih letih (Vir: MGRT) Ali je državna pomoč podjetjem smiselna? Od leta 2009 do 2013 je bilo podjetjem v Savinjski regiji podeljenih za več kot 70 milijonov evrov subvencij (13,14-odstotni delež glede na vse regije), na ravni države pa v tem obdobju za več kot 537 milijonov evrov, kažejo podatki, ki so nam jih posredovali z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V ozadju teh številk se v gospodarstvu in strokovni javnosti pojavljajo vprašanja, ali so subvencije sploh smiselne in učinkovite in ali bi jih veljalo nadomestiti s katerimi drugimi mehanizmi. Omenjen obseg subvencij na ravni države je podelil direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo (DPKT) sam ali preko izvajalskih inštitucij (SPS, Spirit, SID banka) na podlagi izvedbe 50 javnih razpisov, povezanih s črpanjem sredstev iz evropske finančne perspektive v obdobju 2007-2013. Gre za program ukrepov za spodbujanje podjetništva in podjetniške konkurenčnosti, operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov in operativni program razvoja človeških virov. Večino subvencij je DPKT dodelil iz strukturnih skladov, kjer prispeva Slovenija 15 odstotkov sredstev, EU pa 85 odstotkov. Letos je ministrstvo v okviru razpisov DPKT podelilo za 9,5 milijona evrov subvencij, podatki za posamezne regije pa še niso na voljo. Kot pravijo na ministrstvu, gre pri Savinjski regiji za podoben delež kot v predhodnih letih, torej za približno 13 odstotkov. Subvencije za dodano vrednost Goran Novkovič, svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) meni, da odgovor na vprašanje, ali subvencije gospodarstvu dosegajo svoj namen, ni enoumen. Meni pa, da je nujna prevetritev podeljevanja na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, zaposlovanje), saj so nekatere subvencije pomembne, nekatere pa brez učinkov. »Ključne so subvencije za višjo dodano vrednost, za produkte, s katerimi bomo preprosto povedano več zaslužili na globalnih trgih in povečali slovensko konkurenčnost, ki je v zadnjih letih na zelo majavih temeljih, to pa je lahko industrija, informacijska tehnologija ali katero Subvencija za sanacijo škode po poplavah Visoko subvencijo so po podatkih MGRT lani prejeli tudi v Thermani Laško, kjer nam je prokuristka Nataša Tomič pojasnila, da ni šlo za subvencijo, marveč za delno povračilo škode po poplavi jeseni 2012. Na podlagi javnega poziva Slovenskega odškodninskega sklada je družba prijavila škodo na opremi, zalogah in izpadu dohodka na podlagi realnih podatkov o nastali škodi in v skladu z razpisnimi pogoji. »V letu 2012 in tudi še v letu 2013 so v zvezi s poplavo nastali tudi stroški sanacije, stroški za nabavo in popravilo opreme in tudi izpad dohodka. V letu 2012 je družba beležila izgubo v višini približno milijon evrov. Poplava je k izgubi izdatno pripomogla, če odškodnine ne bi bilo, bi poslovali slabše zaradi stroškov, ki so nastali zaradi sanacije škode po poplavi,« je še povedala Nataša Tomič iz Thermane Laško. drugo področje,« je prepričan Goran Novkovič. Da subvencij ni smiselno kar tako ukiniti, ponazarja z naslednjim primerom: če ima EU predvidena sredstva za raziskave in inovacije in če jih v Nemčiji podelijo njihovim podjetjem, Slovenija pa tega ne stori, potem je konkurenč- & Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje ALTA ALTA Skladi d.d. KD Skladi družba ra upravljanje, d.o.o. Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si Branko Meh, predsednik OZS, pravi, da so načelno proti subvencijam in da se bolj zavzemajo za kredite z ugodnimi obrestnimi merami. nost slovenskih podjetij avtomatično okrnjena. Novkovič še poudarja, da je za podjetja bistveno večja odgovornost, če morajo del subvencijskih sredstev vrniti in jih oplemenititi. Kot alternativo inštitutu subvencij se v GZS zavzemajo za nižjo obremenitev plač, predvsem najnižjih, kot to delajo v Avstriji. S subvencijami povečali prodajo »KLS je v letih 2009 - 2014 investiral 25 milijonov evrov, od tega so prejete subvencije (skupaj s pričakovano v letu 2014) znašale 470.000 evrov. Poleg omenjene vsote pa smo v razvoj proizvodov in procesov vložili še 6 milijonov evrov. S temi vlaganji v razvoj podjetja smo v omenjenem obdobju povečali prodajo za 120 odstotkov, dodano vrednost na zaposlenega za več kot 70 odstotkov in število zaposlenih za 40 odstotkov,« je pojasnil direktor podjetja kLs iz Ljubnega ob Savinji Mirko Strašek. Povedal je še, da najvišjo subvencijo, v višini 200 tisoč evrov, pričakujejo letos, s subvencijami pa povečujejo konkurenčnost družbe, tudi brez njih pa bi lahko normalno poslovali, je še poudaril Mirko Strašek. Meni, da so subvencije koristne tam, kjer jih vložijo v prave projekte, ki povečujejo dodano vrednost in zaposlovanje. Sicer pa je po njegovem mnenju veliko primerov, ko se s subvencijami rešuje slabo poslovanje podjetja, zato je proti njim. Bolj se zavzema za to, da bi rastoča podjetja, ki imajo dobre programe, nimajo pa dovolj lastne akumulacije, imela dostop do poceni kreditov, z moratorijem v času izvajanja investciji in z ustrezno ročnostjo. Prejeli malo za njihov prispevek državi Rudi Kronovšek iz podjetja Kronoterm v Orlovi vasi, ki izdeluje toplotne črpalke, je povedal, da po dvajsetih letih uspešnega dela od države ni dobil nobenih subvencij, če izvzame subvencioniranje obrestne mere za kredit v lanskem letu. Gre za kredit v višini 1,5 milijona evrov, ki ga je podjetje najelo za gradnjo novega poslovnega objekta, za katerega je država prispevala 60 tisoč evrov. »Objekt z zemljiščem je vreden 6 milijonov evrov, subvencija pa znaša odstotek vrednosti naložbe. Nikoli pa še nismo nič prejeli za kakšno tehnološko opremo, čeprav imamo dvakrat višjo dodano vrednost na zaposlenega od evropskega povprečja in smo bili bronasta gazela ter državi letno prispevamo vsaj 250 tisoč evrov iz naslova davka na dobiček, tretjino svoje proizvodnje pa izvozimo na najzahtevnejše evropske trge.« V podjetju, ki ustvari 12 milijonov evrov letnega prihodka, 1,5 milijona evrov dobička in ima 55 zaposlenih, so se prijavljali na razpise, čeprav s tem tudi niso pretiravali, saj pravijo, da je s tem ogromno dela in birokracije. Svetovalci, ki obljubljajo marsikaj, pa so dragi, je še povedal Rudi Kronovšek, ki še meni, da bi država morala bolj spremljati in nadzirati, kako se subvencije porabljajo. Država naj raje pomaga z ugodnimi krediti »Glede na to, da obrtniki oziroma podjetniki pričakujemo od države in vlade normalno gospodarsko okolje in da majhni podjetniki težko pridemo do subvencij, želimo imeti kredite z ugodno obrestno mero in normalno dobo odplačevanja. Zato se strinjamo s tem, da so subvencije potuha določenim podjetjem in jim v OZS načelno nasprotujemo. Če pogledamo Muro, je država kar nekaj let pomagala s subvencijami, na koncu pa je pristala v stečaju,« pravi Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije (OZS). Če subvencije že so, bi jih na primer morala biti deležna lesna industrija, da bi lahko spet delali polizdelke ali izdelke in ne da jih uvažamo iz Avstrije, iz surovega lesa, ki ji ga prodajamo. Branko Meh se sicer s svojim podjetjem Mizarstvo Meh iz Velenja ni nikoli potegoval za subvencijo: pravi, da je vedno treba dobiti nekega posrednika, ki zaračuna dva, tri tisoč evrov, potem pa človek ni prepričan, ali bo ta sredstva dobil ali ne, zato so opustili to misel. ROBERT GORJANC Foto: ŠPELA OŽIR AKTUALNO 5 Škoda na pridelkih zaradi poplav precejšnja Kmetje niso upravičeni do odškodnine Kmetijska svetovalna služba je prejšnji teden zbrala prve ocene škode na kmetijskih površinah in pridelkih zaradi poplav. Na celotnem območju Slovenije so poplave skupaj z močo prizadele več kot 25 tisoč hektarjev kmetijskih površin, na Celjskem območju več kot 800 hektarjev. Največ škode v Savinjski statistični regiji je na območju upravnih enot Šmarje pri Jelšah, Žalec, Laško in Slovenske Konjice. Najhujša je škoda na vrtninah, saj je poleg odnašanja orne zemlje in ponekod tudi pridelka ter nanosa mulja prišlo še do neposrednega onesnaženja pridelkov, ki so v številnih primerih povsem neuporabni. Glede na to, da koruza pred poplavami še ni bila posilirana, bo tudi tovrstna škoda precejšna. Po prvih ocenah je poplavilo kar 335 hektarjev koruznih polj. Zaradi namočenosti zemlje lahko kmetje na njivah pričakujejo razvoj raznih bolezni, oteženo oziroma ponekod nemogoče je tudi siliranje. Precej poškodovani so travniki ob vodotokih. Ponekod je popolnoma uničena ali precej zmanjšana četrta košnja, zaradi nanosa mulja in peska bo treba površine očistiti. V Spodnji Savinjski dolini je precej škode tudi na hmelju - poškodovanih je bilo približno 45 hektarjev - kjer je deroča voda odnesla zgornjo plast orne zemlje in poškodovala koreninske sisteme. Nanos mulja in stoječa onesnažena voda bosta slabo vplivala na kakovost tal za pridelavo poljščin v prihodnjem letu. Uživanje zelenjave nevarno Igor Škerbot, specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin in poljedelstva v celjski enoti Kmetij sko-goz-darske zbornica Slovenije, odsvetuje uživanje poplavljene solate, zelja, cvetače in drugih zelenjadnic tudi v primeru, ko je voda na njivah stala samo nekaj ur. Kot pravi, so podobne poplave leta 2011 pokazale, da se mulj, fekalije, olja in težke kovine, ki jih prinese voda, zalezejo globoko v rastline, precej globlje kot mislimo, da se lahko. Uživanje takšne zelenjave je lahko za zdravje precej nevarno. »Česar prej niso odnesle moča in težave zaradi različnih bolezni in škodljivcev, so zdaj odnesle poplave,« je zaskrbljen Škerbot. Kmetje takšne zelenjave ne bodo mogli prodati. Pri bučah so razmere nekoliko drugačne. Res je, da je mnogo buč odneslo, vendar so pri tistih, ki so na poljih ostale in niso nagnite oziroma poškodovane, semena povsem uporabna. Pridelke bi lahko zavarovali Na Kmetij sko-gozdarsko zbornico Slovenije smo naslovili vprašanje, ali bodo kmetje upravičeni do odškodnine zaradi škode na kmetijskih površinah in pridelkih. Kot so nam pojasnili, po Koruzna polja ob vodotokih so bila bolj ali manj poplavljena. zakonodaji za nesreče, ki jih je možno zavarovati, kmetje ne morejo uveljavljati odškodnine. Pridelke je pred škodo zaradi poplav namreč možno zavarovati, poleg tega država zavarovanje sofinancira v 50-odstotnem deležu. Je pa Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ministrstvu za kmetijstvo in okolje za omilitev nastale škode predlagala, da oškodovancem predčasno izplača neposredna plačila. JERICA POTOČNIK Foto: JP NA KRATKO Varneje za pešce in kolesarje LAŠKO - Minuli petek je občina namenu predala 200-metrski hodnik za pešce in kolesarje, ki leži ob delu državne ceste med Laškim in Celjem. Vrednost naložbe, ki vključuje tudi ureditev javne razsvetljave, znaša približno 84 tisoč evrov. Luka Picej z oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Občini Laško je povedal, da bo hodnik med Thermano in trgovino Tuš pomembno prispeval k varnosti in večji pretočnosti udeležencev v prometu. Med drugim bo pot varnejša tudi za turiste, ki se sprehajajo od Jagoč do Laškega. Kot je še dejal Picej, je potreb po hodnikih za pešce v občini še veliko. Občinske službe redno pripravljajo projektno dokumentacijo za njihovo gradnjo. Na republiško direkcijo za ceste so med drugim dali tudi pobudo za gradnjo hodnika za pešce od Sevc proti Rimskim Toplicam. TV NATANCNO VEMO, K]E JE NASE MESTO. V vašem mestu. Tukaj smo, v vaši bližini. Z našo mrežo poslovalnic vam poskušamo biti blizu na vsakem koraku. S storitvami vam želimo olajšati življenje in pomagati pri doseganju ciljev. Živimo z vami. Od generacije do generacije. Osrednja banka v vaši regiji. 150 let I banka celje www.banka-celje.si Vrata odprl Aktivator ŠENTJUR - Mladinski center, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, je v ulici Dušana Kvedra 23, poleg diagnostičnega centra, uradno odprl nove prostore pod imenom Aktivator, center alternative in ustvarjalnosti. V Aktivator bodo skušali privabiti čim več mladih, hkrati pa spreminjati tudi dojemanje odraslih, saj so številne prireditve mladinskega centra namenjene tudi širši javnosti. Z novim centrom želijo spodbuditi družbeno odgovornost in podjetnost, ki bi se odražala v različnih razvojnih projektih. Ob otvoritvenem programu so predstavili programsko usmeritev Aktivatorja, projekt Naravna in kulturna dediščina skozi igro, predstavila sta se dva mlada podjetnika, gostje pa so z različnimi prinesenimi predmeti ponazorili ekonomijo deljenja. Prvo prireditev, t. i. alternativno sredo, so ta teden posvetili vadbi pozdrav soncu. Sicer pa v mladinskem centru do 15. oktobra še vedno vpisujejo tudi abonma za najmlajše, imenovan Jurček. StO Festival Bicka SOLČAVA - Minuli konec tedna je bil v Solčavi že 4. Festival ovčje volne Bicka, ki se je začel ob pripovedovanju zgodb. Večer, preživet v prijetni družbi ob ognju in zgodbah, so organizatorji, KD Solčava, KUK Potovke in Center Rinka, poimenovali Jes pa vem za eno zgodbo o bicki. V soboto se je festivalsko dogajanje začelo z odhodom po ovce na Strelovec. Predavatelji Inštituta KON-CERT iz Maribora so v prostorih Centra Rinka obiskovalcem povedali več o možnostih pridobitve certifikata za bio tekstilne, volnene in usnjene izdelke, Društvo solčavskih filcark Bicka je pripravilo delavnico Od ovce do izdelka, na kateri je prikazalo striženje, pranje, krtačenje in »filcanje« volne. Zanimiv dan se je kulturno-kulinarično z večerom pokušine solčavskih jedi ob spremljavi citer »Bicke moje, pčej, pčej ...«. HŽ Vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Šmarje pri Jelšah Peter Planinšek je povedal, da so podjetniki infrastrukturo, lego in dostopnost obrtno-poslovne cone v Mestinju ocenili kot odlično za razvoj njihove dejavnosti. Čistilna naprava in kanalizacijski sistem bosta še doprinesla h komunalni opremljenosti območja. Čistilna naprava za čistejše Mestinje Gradnja naj bi bila končana septembra prihodnje leto ŠMARJE PRI JELŠAH -Mestinje je bilo v preteklosti industrijsko središče Šmarja pri Jelšah, znano po izjemno uspešni tovarni Bohor. Tudi danes je po zaslugi dobro zasedene osrednje obrtno-po-slovne cone eno gospodarsko najmočnejših območij v občini. Predstavniki občine in kraja so prepričani, da se bo kraj še bolj razvijal po ureditvi čistilne naprave. Za njeno gradnjo je občina pridobila 1,4 milijona evrov nepovratnega denarja. V Mestinju sta po ureditvi čistilne naprave in kanalizacije klicala tako razvoj poslovne kot industrijske dejavnosti. V tamkajšnji obr-tno-poslovni coni je pred časom vrata odprla bencinska črpalka, svoje poslovne pro- store z nadzorništvi za občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah je tja preselilo podjetje Elektro Celje. V teh dneh tam gradijo poslovne in skladiščne prostore podjetja MOS Servis. Nedaleč stran so še Vital Mestinje, trgovina Jager s skladiščem, tudi podjetje Vitli Krpan je odkupilo zemljišče za svojo dejavnost, nekaj zemljišč v obrtni coni pa še čaka na investitorje. Z njihovim prihodom bo občina upravičila dodeljen evropski denar in izpolnila pogoj, da mora v petih letih po gradnji obrtne cone v njej zagotoviti 20 delovnih mest. Čiščenje za najmanj 30 let Tajnik občine in vodja oddelka za okolje in prostor Pe- ter Planinšek je povedal, da so občinske službe gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema načrtovale več let. Projekt so razdelile na tri dele, in sicer na primarno omrežje kanalizacijskega sistema Mestinje, gradnjo čistilne naprave in na navezavo bližnjih naselij nanjo. Čistilna naprava bo imela 1.950 populacijskih enot, kar naj bi zadoščalo za naslednjih 30 let. Če bo treba, bo čistilno napravo mogoče razširiti in še povečati njeno zmogljivost Nič več v potok »Del naselja je že zdaj opremljen s kanalizacijo, a je večinoma zastarela. Kot marsikje drugod po državi se konča v potoku, kar okoljsko ni spre- Država je na osmem javnem razpisu za razvoj regij denar delila po načelu kdor prvi pride, prvi melje. Prednost naj bi imel torej tisti, ki je prvi oddal prijavo na pošto. Zato so sodelavci občinskih uprav ali župani v nedeljo, 5. maja, zvečer, pošto oddajali na dežurnih bencinskih črpalkah, ki imajo pooblastilo za sprejem pošiljk. Tudi sodelavka šmarske občinske uprave je na črpalki čakala od sobote zvečer, da je pošiljko oddala takoj po polnoči. »To, da je eden najpomembnejših kriterijev ta, kdo bo prvi oddal vlogo, je zame nesprejemljivo,« je povedal župan Šmarja pri Jelšah v odhajanju Jože Čakš, ki si skupaj še z nekaterimi župani želi, da se kaj takšnega ne bi ponovilo. jemljivo,« je dejal Planinšek. V sklopu novega projekta bo zgrajen tolikšen del kanalizacije, da se bodo na novo čistilno napravo lahko priključili stanovanjski in poslovni objekti iz strnjenega dela naselja. S tem bo izpolnjena približno 30-odstotna zmogljivost naprave, kar je tudi pogoj za njeno delovanje. Občina bo preostale vode gradila postopoma, kjer bo potreba. Milijoni za projekte Občina bo za naložbo iz proračuna zagotovila 370 tisoč evrov, medtem ko je na osmem javnem razpisu razvoj regij za gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja pridobila 1,4 milijona evrov nepovratnega denarja. Sicer je v letošnjem letu iz evropskih in državnih skladov skupaj pridobila skoraj 4,5 milijona evrov nepovratnega sofinanciranja. Od tega je denar namenila za projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, dokončanje kulturnega doma, energetski sanaciji dveh javnih stavb in še nekaj drugih projektov. TINA VENGUST Foto: TV elektrosignal (^алМатл i/Aam.. LiЛпЈеА pv>ntjra.mn. t^aJirj Caplja. (Ctebtroiicfnai Celje. www.elektrosignal.si NA KRATKO Odprli drugi del Martinove kulturne poti ZREČE - V večnamenski dvorani je bilo minulo soboto svečano odprtje drugega dela Martinove kulturne poti. Udeležili so se ga tudi udeleženci generalne skupščine evropske mreže kulturnih centrov sv. Martina Tourskega. Leta 2005 je Svet Evrope sv. Martina Tourskega razglasil za simbol evropske kulture. Sv. Martin Tourski je med ljudstvom znan kot človekoljub. Še posebej pa po delitvi plašča z ubogimi, ki predstavlja idejo vzajemnega sožitja evropskih narodov in kultur. Z osvetlitvijo tega dejanja v mrzli zimi leta 337/338 pred mestnimi vrati Amiensa želi tudi evropska mreža kulturnih centrov, ki ji letos predseduje center iz Slovenije, opozoriti na simbolični pomen Martinove geste tudi za današnji čas. JP Jubilejni festival lepopisja SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji je bila v nedeljo zaključna prireditev jubilejnega, 10. festivala lepopisja. Na ogled so bili izdelki, ki so jih otroci ustvarjali na temo ekologije. Namen festivala je spodbujanje mlade generacije, da bi tudi v času računalništva in visokih tehnologij še vedno z veseljem v roke vzela pisalo in samostojno spisala izdelek z osebno noto in s sporočilno vrednostjo, je povedala Tjaša Kangler iz Tica Slovenske Konjice. Po odprtju razstave in podelitvi nagrad osnovnošolcem z najboljšim lepopisom so v Gastružu sledili še ekokviz z bogatimi nagradami, pogostitev z ekološkimi živili in zanimive delavnice okraševanja pisem. JP Dobili bodo trgovino POLZELA - Potem ko so Andražani pred leti ostali brez trgovine, se jim kot kaže kmalu po živila ne bo treba več voziti v okoliške kraje, kot sta Polzela in Velenje. Občina je pritličje Doma krajanov Andraž oddala v najem trgovskemu podjetju Davidov Hram z Ljubnega ob Savinji, ki ima po vsej Sloveniji 12 poslovnih enot. Trgovino v Andražu bo v najboljšem primeru odprlo v sredini oktobra, v njej pa bo v prvi vrsti prodajal živila in gospodinjske pripomočke. ŠO Dobili so se na Mrzlici PREBOLD - Zveza veteranov vojne za Slovenijo, združenje Sever in občine Prebold, Tabor, Žalec, Laško ter zasavske občine so v soboto na Mrzlici pripravile tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov. Letošnjo organizacijo je prevzela Občina Laško, ki je poskrbela za krajši kulturni program, v katerem je nastopila Vaška godba Vrh nad Laškim, in bograč. Približno 100 udeležencev sta pozdravila laški župan Franc Zdolšek in predsednik Planinskega društva Trbovlje Matjaž Kilar. ŠO Ostali brez dela svetniških kandidatov TABOR - Ker je lista SLS Tabor v svojem predlogu svetniških kandidatov napačno razvrstila kandidate po volilnih enotah, Taborčani na prihajajočih volitvah ne bodo mogli izbrati med njenimi kandidati za svetnike. Zaplet naj bi nastal zaradi administrativne napake. Sodišče je na podlagi pritožbe liste SDS Tabor razsodilo, da listo SLS oziroma njene svetniške kandidate pristojne službe na prihajajočih volitvah izločijo. V zadnjem mandatu sta bila med osmimi svetniki dva iz vrst SLS. Anton Grobler, ki za župansko mesto kandidira s podporo SLS, še naprej ostaja županski kandidat omenjene stranke. ŠO Športno obarvan konec tedna VRANSKO - Zavod za kulturo, šport in turizem je v soboto četrto leto zapored pripravil rekreativno prireditev - tek in kolesarjenje po občini Vransko. Udeležilo se ga je trideset rekreativcev. Kolesarji so svoje moči preverili na 15-kilometrski poti. Začeli so pri športni dvorani, od koder so se vzpeli proti Tešovi in nato spustili proti Brodem. Pot so nadaljevali proti Stopniku do Prekope in Čepelj, od koder so se vrnili do Vranskega. Tekači so pretekli dva kilometra manj. Izpustili so vzpon proti Tešovi. ŠO NA KRATKO Akademija jubileju na čast RADEČE - Radeških otrok decembra ne bi pozdravil dedek Mraz, zanje ne bi bilo številnih druženj, iger, pravljičnih uric in drugih prireditev, če v občini ne bi delovalo društvo prijateljev mladine. Slednje letos obeležuje šestdeset let delovanja, zato so se člani in njihovi podporniki minuli četrtek v domu kulture srečali na slavnostni akademiji. Predsednica društva prijateljev mladine Nevenka Vah-ten je pojasnila, da je osrednji namen društva spodbujanje družabnosti in ustvarjalnosti med otroki. Društvo je dolga leta gostovalo v radeškem vrtcu in šoli. Zdaj ima na voljo prostore v Gledališki ulici; ti so v lasti občine. Program za mladino sooblikuje 19 članov, ki k svojemu delu pritegnejo tudi svoje družine. Jubilej so na slavnostni akademiji obeležili s pregledom dela, z nastopi otroških skupin ter s podelitvijo priznanj dolgoletnim članom. Praznovanje se bo nadaljevalo še prihodnja dva meseca, ko se bosta zvrstili razstava o preteklem delovanju in rojstnodnevna zabava za otroke in mladino. TV Znana je vodja občinske uprave ROGATEC - Nataša Lavrič je nova vodja občinske uprave. Doslej je opravljala dela in naloge na področju gospodarstva, okolja in prostora. Razpis je bil deležen zelo velikega odziva, en kandidat pa se je nanj pritožil. Njegovo pritožbo je pristojna vladna služba zavrnila. Občina Rogatec je brez tajnika ostala leta 2012, saj se je dolgoletni tajnik Pavel Strajn upokojil. Župan Martin Mikolič v luči varčevanja na njegovo mesto ni zaposlil nikogar, temveč je za vršilko dolžnosti tajnice imenoval Lavričevo. Ker je opravljanje nalog v imenu vršilke dolžnosti omejeno na pol leta, je glede na zakonodajo občina morala za to delovno mesto objaviti javni razpis. Župan je že pred časom pojasnil, da si v razmerah, ko sodelavci občinske uprave izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, ne želi povečevati števila zaposlenih. TV Dodatna kanalizacija DOBRNA - V občini so podpisali pogodbo za nadaljevanje gradnje kanalizacije. Dela bo izvajala družba IPI iz Rogaške Slatine. Kanalizacijsko omrežje bodo zgradili v štirih naseljih, tako manjkajoči del v naselju Dobrna, Vinski Gorici, Vrbi in Klancu, kjer odvajanje fekalnih odpadnih vod še ni urejeno. V teh naseljih bo zgrajen približno osem kilometrov dolg fekalni kanal, novo kanalizacijsko omrežje bo omogočilo priključitev gospodinjstev s približno štiristo prebivalci. Dela morajo biti končana do julija prihodnje leto. Vrednost gradbenih del znaša 1,1 milijona evrov. Evropskih sredstev je 84 odstotkov, ostalo je iz občinskega proračuna. BJ Najemna pogodba podpisana ŠTORE - Najemna pogodba za Almin dom na Svetini, je podpisana. Najboljši ponudnik na razpisu je bilo celjsko podjetje Ig-dar, ki bo za objekt plačevalo 1.300 evrov mesečne najemnine. Delavci občinskega režijskega obrata so v stavbi opravili različna zunanja in notranja vzdrževalna dela, v teh dneh je še na vrsti ureditev okolice, saj jim nagaja vreme. V podjetju Ig-dar so napovedali, da bodo najeti penzion odprli 2. oktobra. V njem bosta restavracija in pivnica, zagotovljene pa bodo tudi nočitvene zmogljivosti. Turistični penzion je zgradilo domače podjetje Hudournik, ki se je nato znašlo v stečaju. Stavba je zaprta od leta 2009, vendar jo je stečajna upraviteljica redno vzdrževala. BJ Pobirali bodo takso BISTRICA OB SOTLI - V občini so sprejeli odlok o turistični taksi, s katerim imajo podlago za njeno pobiranje. Do zdaj je namreč niso pobirali. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Ana Bercko, v občni do pred kratkim ni bilo namestitvenih kapacitet za turistične namene oziroma za namene prenočevanja. Ker je v zadnjem času vse več zanimanja za turizem, sploh v smislu turizma na kmetiji, je bil skrajni čas, da občina to področje uredi. Po novem bo tako občina za vsakega turista prenočevalca, ki nima stalnega bivališča v občini, zaračunala turistično takso. JP Da bi se izvili iz krča brezposelnosti Možnosti za delodajalce in samozaposlene Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (za junij 2014) znaša stopnja registrirane brezposelnosti v občini Radeče 15,8 odstotka. V občini je po zadnjih podatkih 310 brezposelnih oseb, delovno aktivnih prebivalcev je 930. Povprečna stopnja brezposelnosti na področju, ki ga zajema celjska območna služba zavoda za zaposlovanje pa po zadnjih podatkov znaša 13,8. »Občina Radeče je relativno majhna, saj ima 4.500 občanov. Glede na to, da so predstavitve namenjene samozapo-slenim in delodajalcem, teh pa v majhnih občinah ni na pretek, na predstavitvah nasploh ne pričakujemo posebnega navala. Bolj pomembno kot številčnost je, da tisti, ki pridejo, dobijo odgovore na svoja vprašanja,« je povedala Nataša Šterban Bezjak. RADEČE - Tri podjetja iz občine, in sicer Rainer kozmetika, Galvanizacija in storitve Mitja Repar, s. p., ter Jomi Trade, so julija prejela dobro novico, da so bila uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje projektov za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest. Minuli torek so v Radečah predstavili še druge aktualne ukrepe, ki so del programa konkurenčnosti in ukrepov razvojnih potreb za obdobje med letoma 2013 in 2018. Za program je skupaj na voljo 13,4 milijona evrov. Vlada Republike Slovenije je program ukrepov za občine Radeče, Hrastnik in Trbovlje sprejela julija lani, saj je na tem območju brezposelnost presegla kritično mejo. Predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, finančne uprave, zavoda za zaposlovanje in Regionalne razvojne agencije Posavje so v dvorani kulturnega doma v Radečah minuli torek tako predstavili najbolj aktualne ukrepe, ki nudijo podporo delodajalcem in samozapo-slenim. Gre za davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje, možnost povračila vplačanih prispevkov za socialno varnost, prav tako za ukrep Podjetno v svet podjetništva. V sklopu slednjega bodo v Radečah vsako leto trajanja programa zaposlili deset brezposelnih oseb za štiri mesece, tako da bodo razvijale svojo podjetniško idejo. Brez omejitev Ukrep Podjetno v svet podjetništva je sicer znan tudi drugod po državi. Svetovalka za razvoj človeških virov v Regionalni razvojni agenciji (RRA) Posavje Nataša Šterban Bezjak je poudarila, da velja zanj na območju občin Radeče, Trbovlje in Hrastnik nekaj izjem. Ciljna skupina namreč nima starostne ome- jitve, prav tako ne omejitve glede izobrazbe, saj so v RRA Posavje ocenili, da je struktura brezposelnih v tej občini najverjetneje drugačna kot drugje v Sloveniji. Razpis konec leta Sicer so v Radečah za nekaj ukrepov v sklopu programa pred časom že pripravili splošno predstavitev, tokrat pa so se osredotočili na konkretno pomoč zainteresiranim. »Posamezne svetovalke so pokazale konkretne obrazce in način njihovega izpolnjevanja. Ukrepe so želele čim bolj približati ciljnim skupinam,« je povedala Nataša Šterban Bezjak. Ukrepa davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje ter možnost povračila prispevkov za socialno varnost bosta na voljo še v letu 2015, medtem ko naj bi Regionalna razvojna agencija Posavje za ukrep Podjetno v svet podjetništva razpis objavila konec tega leta. Kam bodo vložili denar? Je pa doslej veliko zanimanja požel prvi objavljen razpis v sklopu ukrepov, in sicer tisti, ki je bil namenjen spodbujanju začetnih investicij, ki ohranjajo ali ustvarjajo nova delovna mesta. Nanj se je s problemskega območja Radeč, Hrastnika in Trbovelj prijavilo 31 podjetij. Pogoje za sofinanciranje jih je izpolnilo trinajst, od tega tri podjetja iz občine Radeče. Podjetje Rainer bo pomoč v vrednosti skoraj 50 tisoč evrov namenilo proizvodnji in prodaji naravne kozmetike. Podjetje Galvanizacija in storitve Mitja Repar, s. p., bo denar porabilo za namensko čistilno napravo ter orodja, Jomi Trade pa ga bo namenilo nakupu novega stroja za sitotisk. TINA VENGUST Foto: Marko Mazej (arhiv NT) Anin dvor dobro obiskan ROGAŠKA SLATINA - Kulturno-turistični objekt Anin dvor je minulo nedeljo z dnevom odprtih vrat obeležil dve leti delovanja. V stavbi je domovanje našlo pet muzejskih zbirk - vodna, parkovna, steklarska, grafična in domoznanska. Od odprtja jo je obiskalo več kot 12 tisoč obiskovalcev. V Javnem zavodu za turizem in kulturo Rogaška Slatina, ki upravlja z dvorom, ocenjujejo, da je stavba dobro zaživela. Vršilec dolžnosti omenjenega zavoda Saša Kopinč je povedal, da med obiskovalci prevladujejo Slovenci, a ker je Rogaška Slatina turistični kraj, so dobro zastopani tudi predstavniki ostalih narodnosti, ki gostujejo v občini. Anin dvor ne ponuja le ogleda muzejskih zbirk, temveč je v njem tudi dvorana za najrazličnejše prireditve in srečanja, kot so na primer poroke, kongresi, glasbeni dogodki, prizorišče pred stavbo pa je letos gostilo tudi kino na prostem. TV Prva svetovna vojna v stotih zgodbah ŠOŠTANJ - V Vili Mayer so končali zbiranje spominskega gradiva in osebnih pričevanj, povezanih s prvo svetovno vojno, od začetka katere letos mineva sto let. Kot je povedala vodja tega projekta Špela Poles iz Občine Šoštanj, se je njihovemu vabilu odzvalo več kot 60 pričevalcev, zbrali pa so tudi na stotine fotografij in drugih dokumentov iz zasebnih zbirk. Vse gradivo so digitalizirali, izvirnike pa še vedno hranijo lastniki. Med gradivom se je znašlo tudi devetintrideset dopisnic »iz strelskih jarkov«, ki jih je Lokovičan Ivan Klančnik pisal domov in so danes del zasebne zbirke šoštanjskega zbiratelja Zvoneta A. Čebula. Na eni od dopisnic je zapisana vojakova prikrita slutnja: »Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo.« To misel so uporabili za naslov knjige, v katero so strnili sto zgodb iz pričevanj in 250 fotografij, predstavili pa jo bodo 1. oktobra v kulturnem domu v Šoštanju. RG Svetovalka Mihaela Anclin (prva z leve) je včeraj dopoldne na stojnici v središču Celja predstavljala dejavnost žalskega svetovalnega središča. Pri tem so ji pomagali partnerji v projektu, med drugimi tudi Nataša Hohnjec (druga z leve) iz Ljudske univerze Rogaška Slatina in Verena Belužič iz Ljudske univerze Šentjur. Z njimi je ■ ■ V ■ I v ■ izobraževanje lažje Žalsko svetovalno središče v središču Celja predstavljajo svoje poslanstvo ŽALEC, CELJE - Od srede do petka praznujejo svetovalna središča, ki jih je v Sloveniji skupaj 14, delujejo pa pod okriljem Andra-goškega centra Slovenije. Letos so dnevi že deseto leto zapored priložnost, da zaposleni v središčih, ki so praviloma del ljudskih univerz, seznanjajo ljudi o možnostih vpisa v izobraževalne programe, predvsem pa jim predstavijo pomen vseživljenjskega izobraževanja. Upi ljudska univerza Žalec, pod okriljem katere se že 13 let nahaja svetovalno središče za celjsko regijo, je dejavnost predstavljala včeraj dopoldne na stojnicah na ploščadi pred Metropo-lom v Celju. Mimoidoče je seznanjala z dejavnostjo, jim ponujala brezplačen izvod skupnega časopisa Info ISIO, ki so ga že šesto leto zapored pripravila svetovalna središča, in jim približevala aktualno izobraževalno ponudbo v regiji. Ob njej so regijske izobraževalne programe predstavljali tudi nekateri predstavniki drugih izobraževalnih organizacij. »Ponudba na področju izobraževanja in usposabljanja se nenehno spreminja in dopolnjuje. Naloga nas, svetovalcev v svetovalnem središču, je, da ji sledimo ter jo na enostaven in pregled način posredujemo odraslim, ko se ti odločajo za vključitev v izobraževanje ali usposabljanje,« pojasnjuje Mihaela Anclin, svetovalka v žalskem središču, ki je v okviru dnevov pripravilo tudi dve brezplačni izobraževalni delavnici, in sicer na temo urjenja spomina in o vrstah inteligenc. Odskočna deska do izobrazbe Svetovalci v svetovalnem središču na Upi ljudski univerzi Žalec brezplačno na različne načine - osebno, telefonsko, elektronsko in neposredno - pomagajo ljudem iz vse regije, ki razmi- šljajo o različnih možnostih za izobraževanje in učenje oziroma sprejemajo s tem povezane odločitve. Posebno pozornost namenjamo tistim, ki so pri izobraževanju po navadi prikrajšani, to so manj izobraženi, starejši, dalj časa brezposelni odrasli, socialno izključeni in priseljenci. »V teh letih smo pomagali že mnogim posameznikom, nekateri izmed njih so bili za svoje uspehe na področju vseživljenjskega učenja celo nagrajeni na nacionalnem nivoju. Verjamemo, da znanje razpira krila in da odpira nove priložnosti pri delu in v osebnem življenju,« še dodaja Anclinova. Letos še družinski center Na žalski ljudski univerzi je letos začel delovati tudi Družinski center. Program ob sofinanciranju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter okoliških občin, kot so Braslovče, Polzela, Vransko in Žalec, nudi brezplačne aktivnosti za vse družinske člane. Center vodi ekipa strokovnih sodelavcev žalske ljudske univerze, prostovoljka in zunanji sodelavci z različnih področij. Organizirajo vzgojno-izobraževalne delavnice, varstvo otrok, različne delavnice in predavanja z vsebinami, namenjenim krepitvi pozitivnega starševstva, izboljšanju komunikacije v družini, za osebnostno rast otrok in mladostnikov. V avgustu so pripravili brezplačno varstvo otrok ter tečaja angleškega in nemškega jezika za osmo- in devetošolce. V jesenskem času bodo organizirali starševske večere in predavanja, na katerih bodo strokovnjaki spregovorili so komunikaciji v družini, ustvarjalnem preživljanje prostega časa in medgenera-cijskem druženju. Trenutno zbirajo igrače, ki jih bodo podarili Rdečemu križu in materinskemu domu. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Manj za elektriko VOJNIK - Po prenovi javne razsvetljave v občini Vojnik, ki so jo opravili v zadnjih letih, privarčujejo precej denarja. Gre za del akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. O njegovem uresničevanju so poročali na zadnji seji občinskega sveta. Po državni uredbi, ki je bila sprejeta pred sedmimi leti, svetilke javne razsvetljave ne smejo več svetiti navzgor. Rok za prilagoditev je konec leta 2016. Prav tako je določeno, da mora biti letna poraba javne razsvetljave v občinah nižja kot 44,5 kilovatov na prebivalca. V občini Vojnik so to številko v zadnjih letih prepolovili na 23 kilovatov. Na njenem območju jim je doslej uspelo zamenjati blizu dvesto javnih svetilk, do roka jih morajo zamenjati le še petnajst. Naložba je stala 66 tisoč evrov, od tega je bilo približno tretjina nepovratnega denarja. Nova javna razsvetljava je omogočila za 30 odstotkov nižjo porabo električne energije, občina je lani za elektriko plačala 13 tisoč evrov manj. BJ Svetlejše Vitanje VITANJE - V trški ulici Pod Hriberco so pred nekaj dnevi pridobili prvo javno razsvetljavo. Zanjo je poskrbela občina. Poleg tega je župnija poskrbela za osvetlitev poletne župnijske cerkve na Hriberci, ki še ni bila osvetljena. V ulici Pod Hriberco so namestili osem svetilk javne razsvetljave, naložba je stala približno pet tisoč evrov. Občinska naložba je spodbudila župljane, ki so si v svojem turističnem kraju zaželeli osvetljeno cerkev. V sodelovanju med župnijo in občino so postavili štiri osvetljevalne reflektorje. Pri strojnem zemeljskem delu in električnem delu sta brezplačno pomagala domača podjetnika, pri ročnih delih so sodelovali župnijski prostovoljci. Občina je za osvetlitev cerkve prispevala dobrih tri tisoč evrov. Blagoslovitev je opravil generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika. V Vitanju je slovenska posebnost, da imajo v kraju kar dve župnijski cerkvi, zimsko in poletno. BJ NA KRATKO Podobe mesta nekoč in danes ŽALEC - V medobčinski splošni knjižnici so prejšnji teden odprli razstavo z naslovom Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti, ki prikazuje stare razglednice in današnje fotografije, ki so jih Žalčani zbrali in postavili na ogled ob občinskem prazniku in v počastitev 50-letnice mesta Žalec. Zanimivo je, da so fotografije, ki jih je posnel ljubiteljski fotograf Veni Ferant, vstavili v ozadje starih razglednic in s tem obiskovalcem omogočili lažjo predstavo, kakšna je bila podoba mesta nekoč in kakšna je danes. Razglednice so iz celotnega 20. stoletja, najstarejše celo iz konca 19. stoletja, večina fotografij pa je bila posnetih letos. Domoznanski oddelek žalske knjižnice ima bogato zbirko razglednic iz celotne Spodnje Savinjske doline. Koliko so vredne, je odvisno od kraja, kjer so bile posnete, in od njihove starosti. Najdragocenejše so tiste, na katerih so upodobljeni manjši in manj znani kraji. Razstava bo na ogled do 15. oktobra. ŠO Predstave, ki imajo težo ŠMARJE PRI JELŠAH - Knjižnica Šmarje pri Jelšah že vrsto let organizira abonma. Letos ga bo sooblikovalo šest predstav, nova gledališka sezona pa se bo začela sredi oktobra. Pretekla leta so imeli okoli 280 stalnih abonentov. Vršilka dolžnosti direktorice Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jana Turk Šulc je povedala, da za abonma s sodelavci izbira zanimive in aktualne predstave slovenskih poklicnih gledališč. Čeprav si gledalci po njenih besedah želijo lahkotne vsebine, se na program abonmaja v Šmarju pri Jelšah uvrstijo predvsem zgodbe, ki imajo težo. Med drugim bo letos del abonmaja drama Kdo se boji Virginie Volf Gledališča Koper. Sicer bodo program sooblikovale še predstave Norci iz Valencije v izvedbi SNG Nova Gorica, Policaji v izvedbi SLG Celje, Prevare v izvedbi MGL Ljubljana ter prva slovenska uprizoritev komedije Švejk v izvedbi MGL Ljubljana v koprodukciji z Gledališčem Koper. Muzikal My fair lady si bodo abonenti ogledali v SNG Maribor. TV Trinajst milijonov evrov iz Evrope CELJE - Potem ko je v začetku septembra mestna občina prejela sklep o sofinanciranju novega vrtca na Hudinji, je minuli teden sledil še evropski denar za gradnjo večnamenskega doma v Šmartnem v Rožni dolini. V Šmartnem v Rožni dolini bodo zgradili nov, večnamenski dom, kjer bodo prostori za knjižnico, delo društev ter krajevne skupnosti, zlasti pa velik prireditveni oder za dejavne domače kulturnike. Rušitev obstoječe stavbe in novogradnja sta ocenjeni na 1,2 milijona evrov, od tega bo Evropa prispevala 820 tisoč evrov. Mestna občina je v finančnem obdobju 2007-2013 do konca avgusta za razvojno prioriteto »Razvoj regij« počrpala 11 milijonov evrov in izvedla naložbe v vrednosti 21 milijonov evrov. Skupaj z 1,2 milijona za vrtec na Hudinji ter 820 tisočaki za večnamenski dom v Šmartnem v Rožni dolini, ki so ju Celjani uspeli pridobiti z zadnjim javnim pozivom razvojne prioritete »Razvoj regij«, ko je bil razpisan še neporabljen kohezijski denar ne glede na regijske kvote, pa se je vsota evropskega sofinanciranja v Celju povečala na 13 milijonov evrov, skupna vrednost vseh naložb pa znaša 24,5 milijona evrov. IS Večja potreba po turističnih vodnikih VELENJE - Povečano število turistov v Mestni občini Velenje - dnevnih obiskovalcev je za tri odstotke in nočitev za sedem odstotkov več - narekuje tudi večjo potrebo po usposobljenih turističnih vodnikih. »V registru jih imamo sicer kar precej, aktivnih pa jih je približno šest. Potrebujemo predvsem vodnike z znanjem nemškega, hrvaškega, srbskega in ruskega jezika,« je povedala Urška Gaberšek, vodja Tica v Velenju. Povečanega obiska ruskih turistov, ki je značilen za Slovenijo, sicer še niso opazili, vendar se je za določen trend treba pripraviti. »Preden začnemo pripravljati produkte za turiste, želimo imeti tudi usposobljene lokalne turistične vodnike,« je še povedala Urška Gaberšek. Na nedavno izobraževanje za turistične vodnike se je prijavilo 30 kandidatov, pri čemer so imeli tudi obnovitveno izobraževanje za že obstoječe. »Približno 20 je novih, iz tega nabora je nekaj takih, ki obvladajo ruski in nemški jezik, zato upam, da jih bo vsaj deset aktivnih tudi v prihodnje,« je še povedala Gaberškova. RG LOKALNE VOLITVE 9 KANDIDATI ZA LOKALNE VOLITVE 2014 VMESTNIOBČINICELJE Na podlagi 41. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) in v skladu z določbo 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - Odl. US in 35/14 - Odl. US) je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA MESTNEOBČINECELJE Kandidati so: 1. STANE ROZMAN rojen:4. 1. 1960 naslov: CELJE, MIRNA POT 4 poklic: UNIV.PROF. ZGODOVINE INK SOCIOLOGIJE delo: DIREKTOR predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI 4. URBAN GOLEŽ rojen: 19. 8. 1981 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 18 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLO G delo: VODJA POSLOVNE ENOTE BANKE predlagatelj :STRANKA MI RA CERARJA 2. BOJAN ŠROT rojen: 9. 2. 1960 naslov: CELJE, ZAGRAD 56 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: ŽUPAN IN ODVETNIK predlagatelj :SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. ALEŠ METLIČAR rojen: 2. 10. 15)73 naslov: CELJE, GLAVNI TRG 17 po9lic: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK delo: BREZPGSELN predlag°telj: GIBANJE ZEDINJENA S LOVENIJA Volitve bodo v nedeljo, 5. oktobra 2014. 5. MIL OŠ ROVŠNIK rojen: 10. 2. 1960 naslov: CELJE, CELOVŠKA 11 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: POMOTNIK DIRESTOPJA SLOV. ŽELEZNIC- POTNIŠKI PROM EP predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Pbčineka volilna komisija Veetne občine Celje Trg celjskih knezov 9, Celje V.l. Predsednik Vatevž ŽLgelj Številka zadeve: 041-1/2014 Celje, 19. septembra 2014 Na podlagi 41. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 415/08 in 83/12) in v skladu z določbo (50. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - Odl. US in 35/14 - Odl. US) je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila SEZNAM POTRJENIHLISTKANDIDATOVZAVOLITVE ČLANOV MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEIJEVVOLILNIHENOTAHŠTEVILKA 1, 2 IN 3 VOLILNA ENOTA ŠT.1 zajema območja nasltdnjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ljubečna, Ostrožno, Lava, Hudinja, Trnovlje in Teharje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. KOALICIJA ZDRUŽENALEVICA (IDS IN TRS) 1. MILAN DJAKOVIĆ, roj. 4. 6. 1 987 naslov: CELJE, GORIŠKA ULICA 1 poklic: EKONOMSKI TEHNIK delE BREZPOSELN 2.SOLIDARNOST 1. IZTOK VUKOVIČ, roj. 17. 9. 1964 naslov: TEHARJE,TEHARJE 56 poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC delo: DIREKTOR 3.SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. MARJAN FERJANC, roj. IS. 6. 1956 naslov: CELJE, ULICA BRATOV: TCDENIKOV 3 poClic: MAG. EKONOMIJE delo: DIREKTOR SPLOŠNE BOLNIŠNIC E CELJE 2. VLADKA DEŽELAK, roj. 5. 5. 19LA naslov: CELJE, LOPATA 20 E poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: VODJA OPER. PRIPR. PROIZV. PE METAL 3. MILAN RAJTMAJER, rdj. 26. 7. 1964 naslov: CELJE, GRADNIKOVA 2 A poklic: DOKTOR MEDICINE delo: STROKOVNI VODJA ZDRAVSTVE NEGA DOMA 4. JELENA KONDA, roj. 29. 6. 1970 naslov: CELJE, DOBROVA 19 A poklic: MAG. DRŽAVNIH IN EVROPSKIH ŠTUDIJ delo: SVETOVALKA ZA VOJNO ZAKONODAJO 5. JGŽE PLEŠNIK, roj. 2. 5. 1962 naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, RUPE 13 poklic: MAG. MANAGEMENTA delo: VODJA GASILSKE IZMENE 6. IRENA PINTER, roj. 3. 3. 1956 naslov: CELJE, LAHOVNA 7 poklic: POKLICNA ŠOLA delo: UPOKOJENKA 7. ROBERT OPREŠNIK, roj. 31. 3. 1974 naslov: CELJE, GORIŠKA ULICA 10 poklic: PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN delo: POMOČ NIK OEKRBNIKA OBJEKTOV 8. MOJCA KLENOVŠEK, roj. 1. 9. 1986 naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLIEI, GORICA 20 poklic: MAG. STRATVŠKEPA MARKETINGA delo: TRŽNA RAZISKOVALKA 9. DEJAN ŽELE, roj. 137 6. 1967 naslov: CELJE, ULICA ZOFKE KVKDROVE 12 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: VODJA RECO CELJE 10. NADA NAPOTNIK, roj. 21. 6. 1946 naslov: ŠKOFJA VAS, PREKORJE 86 poklic: KOMERCIALISTKA delo: UPOKOJENKA 11. EDVARD KRAJNC, roj. 19. 11. 1940 naslov: CELJE, JANTVVA 14 poklic: TR(G OVEC delo: UPOKOJENEC 10 LOKALNE VOLITVE 4. ZAVEZNIŠTVO ZA CELJE (ZaAB in Zares) 1. DUŠAN VERBOVŠEK, roj. 30. 7. 1959 naslov: CELJE, RAZGLEDNA ULICA 11 poklic: UNIV. DIPL. PRAV. delo: JAVNI USLUŽBENEC 2. TATJANA HREN, roj. 7. 1. 1961 naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 3 poklic: MAG. EVR. DRŽ. ŠTUD., DIPL. ING. GRAD. delo: VODJA PROJEKTOV 3. ALEKSANDER CMOK, roj. 17. 12. 1960 naslov: CELJE, BEVKOVA ULICA 15 poklic: UNIV. DIPL. PRAV. delo: ODVETNIK 4. BOJANA HUDEJ - BOŽIČEK, roj. 12. 11. 1960 naslov: CELJE, PRVOMAJSKA 17 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: ZAVAROVALNA ZASTOPNICA 5. ROBERT VINKO, roj. 29. 5. 1966 naslov: CELJE, ULICA MAKSIMA GORKEGA 2 poklic: ELEKTROTEHNIK-ELEKTRONIK delo: SERVISER 6. DEJANA ŠOPAR, roj. 18. 3. 1974 naslov: TEHARJE, BUKOVŽLAK 34 A poklic: UPRAVNA TEHNICA delo: POSLOVNA SEKRETARKA 7. ANDREJ BOŽIČEK, roj. 5. 7. 1958 naslov: CELJE, PRVOMAJSKA 17 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: PODJETNIK - DIREKTOR 8. IRENA BANOVŠEK, roj. 3. 11. 1954 naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 11 A poklic: EKONOMISTKA delo: UPOKOJENKA 9. DEJAN HAJSINGER, roj. 11. 1. 1967 naslov: CELJE, ULICA HEROJA ROJŠKA 23 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: PODJETNIK - DIREKTOR 10. BRAHIM JAKUPI, roj. 21. 3. 1965 naslov: CELJE, NJEGOŠEVA 8 poklic: ZIDAR delo: PODJETNIK - DIREKTOR 11. IRENA VEŠLIGAJ, roj. 29. 5. 1977 naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 11 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: KOMERCIALISTKA 5. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. SUZANA TAJNIK, roj. 2. 12. 1985 naslov: CELJE, GORIŠKA 1 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. TEHNOLOGIJE PROMETA delo: IZREDNA ŠTUDENTKA DOKTOR. ŠTUDIJA 2. HARALD FLIS, roj. 3. 5. 1943 naslov: CELJE, ULICA MILKE KERINOVE 3 poklic: KOVINARSKI TEHNIK delo: UPOKOJENEC 3. HELENA TURNŠEK, roj. 22. 8. 1972 naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, GORICA PRI ŠMARTNEM 36 poklic: PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA delo: UČITELJICA 4. FEDERICO VICTOR POTOČNIK, roj. 13. 12. 1987 naslov: CELJE, DOBROVA 9 poklic: / delo: ŠTUDENT MEDICINE 5. ROMAN KRAJNC, roj. 14. 11. 1965 naslov: CELJE, MEŠKOVA 5 poklic: PROFESOR LOGISTIKE delo: UČITELJ 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. MAG. MARKO ZIDANŠEK, roj. 11. 11. 1968 naslov: ZAČRET, ZAČRET 16 poklic: MAG. ZNANOSTI delo: DIREKTOR 2. JELKA ČUK, roj. 7. 10. 1965 naslov: GORICA PRI ŠMARTNEM, GORICA PRI ŠMARTNEM 32 poklic: MAG. MENEDŽMENTA delo: ANALITIK PRODAJE 3. PETER PIŠEK, roj. 16. 9. 1967 naslov: LOPATA, LOPATA 17 poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR delo: DIREKTOR 4. ROMANA ZABRET, roj. 26. 6. 1978 naslov: DOBROVA, DOBROVA 64 poklic: DIPL. EKONOMISTKA delo: POSLOVNA SEKRETARKA 5. FRANC KAČ, roj. 11. 2. 1942 naslov: BUKOVŽLAK, BUKOVŽLAK 3 poklic: ŠOFER delo: UPOKOJENEC 6. TANJA GREGL, roj. 12. 9. 1982 naslov: GORICA PRI ŠMARTNEM, GORICA PRI ŠMARTNEM 5 poklic: MAG. EKONOM. IN POSLOV. VED delo: SAMOSTOJNA REFERENTKA 7. MAKSIMILJAN NAGLIČ, roj. 1. 9. 1938 naslov: LJUBEČNA, ROŽNA ULICA 7 poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC 8. ALENKA SAJOVIC, roj. 30. 9. 1980 naslov: DOBROVA, DOBROVA 8 poklic: DIPL. PROF. GEO. IN SOC. delo: RAZVOJNA INŽENIRKA II 9. FEKRI BEĐETI, roj. 18. 7. 1952 naslov: TRNOVLJE PRI CELJU, TRNOVELJSKA CESTA 9 poklic: GOSTINSKI TEHNIK delo: DIREKTOR 10. MELITA ŠENDLINGER, roj. 27. 4. 1967 naslov: CELJE, JERETINOVA ULICA 10 poklic: EKONOMISTKA delo: ZAVAROVALNA KOMERCIALISTKA 11. KARL GRAD, roj. 27. 10. 1944 naslov: RUNTOLE, RUNTOLE 3 D poklic: PROMETNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC 7. STRANKA MIRA CERARJA 1. ANITA OVČAR, roj. 16. 2. 1976 naslov: CELJE, ERJAVČEVA ULICA 14 poklic: DIPL. EKONOMISTKA delo: KADROVSKA SVETOVALKA 2. DEJAN ŽOHAR, roj. 8. 12. 1970 naslov: CELJE, PRVOMAJSKA ULICA 52 poklic: MAG. ZNAN. (POSLOV. IN UPRAV. VEDE) delo: VODJA TEHNIČNE SLUŽBE 3. ZVONKA BLATNIK, roj. 19. 3. 1961 naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 8 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: DAVČNA SVETOVALKA 4. PRIMOŽ GOLEŽ, roj. 11. 5. 1980 naslov: LJUBEČNA, ZAČRET 56 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE delo: INDUSTRIJSKI SISTEMSKI INŽENIR 5. SARA POTEKO, roj. 7. 11. 1987 naslov: TRNOVLJE PRI CELJU, TRNOVELJSKA C. 16 poklic: MAG. ZNANOSTI (VARNOSTNE VEDE) delo: VODJA ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ 6. MATJAŽ KRAŠOVEC, roj. 14. 01. 1975 naslov: CELJE, RAZGLEDNA ULICA 2 poklic: DIPL. EKON. delo: REFERENT OPERATIVNE PRODAJE 7. SIMONA POMPE, roj. 3. 7. 1970 naslov: CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 110 poklic: DIPL. EKONOMISTKA delo: UČITELJICA STROKOVNIH PREDMETOV 8. SANDI IVANČIČ, roj. 7. 8. 1982 naslov: DOBROVA, DOBROVA 28 poklic: STROJNI TEHNIK delo: TRENER 9. MLADEN BALAŠKO, roj. 14. 7. 1974 naslov: LJUBEČNA, ŽEPINA 14 B poklic: UNIV. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA delo: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC 10. MILJANA ŽITKO MASTNAK, roj. 11. 3. 1956 naslov: CELJE, OB KOPRIVNICI 11 poklic: DOKTORICA MEDICINE delo: ZDR. SPEC. MED. DELA, PROMETA IN ŠPORTA 11. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK, roj. 21. 8. 1970 naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, SLATINA V ROŽNI DOLINI 17 poklic: MAG. ZNAN. (PODJETNIŠTVO) delo: POSLANKA V DRŽAVNEM ZBORU 8. CELJSKA NEODVISNA LISTA 1. ZDENKO LEDNIK, roj. 12. 4. 1961 naslov: CELJE, BEZENŠKOVA 17 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 2. OLGA ŽUŽEK, roj. 17. 5. 1958 naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 35 D poklic: KOMERCIALISTKA delo: DIREKTORICA 3. IVAN FERME, roj. 8. 9. 1935 naslov: CELJE, VALVASORJEVA 24 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: UPOKOJENEC 4. PETRA ŽELEZNIK IVIČ, roj. 24. 3. 1977 naslov: PREKORJE, PREKORJE 81 poklic: KOZMETIČARKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA 5. ŽELJKO VRANKIĆ, roj. 25. 7. 1951 naslov: CELJE, DOBOJSKA 27 poklic: MAG. STOMATOLOGIJE delo: ZOBOZDRAVNIK 6. NADA BERTOLE, roj. 24. 6. 1948 naslov: CELJE, CESTA NA LJUBEČNO 46 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA 7. IGNAC TROBIŠ, roj. 20. 12. 1951 naslov: LJUBEČNA, NA GMAJNI 5 poklic: EKONOMIST delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 8. DANICA PLEMENITAŠ, roj. 29. 11. 1960 naslov: CELJE, BUKOVŽLAK 93 poklic: GOSTINSKA TEHNICA delo: GOSTINKA 9. STANISLAV COLNER, roj. 20. 8. 1938 naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, GORICA PRI ŠMARTNEM 3 B poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC 10. LADISLAV GOBEC, roj. 18. 4. 1946 naslov: CELJE, ERJAVČEVA 29 poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC 11. ROMANA KRALJ, roj. 12. 5. 1971 naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 7 poklic: UNIV. EKONOMISTKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA 9. ZELENI SLOVENIJE 1. NATAŠA LEŠNIK, roj. 7. 12. 1975 naslov: ZAČRET, ZAČRET 70 poklic: MAG. ING. LOG. delo: VODJA SPLOŠNIH SLUŽB 2. ALEŠ VERBOVŠEK, roj. 4. 12. 1987 naslov: CELJE, ULICA I. ŠTAJERSKEGA BATALJONA 4 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: TEHNIČNI ASISTENT 3. MOJCA PLAZNIK, roj. 20. 3. 1975 naslov: CELJE, PRVOMAJSKA ULICA 45 poklic: DIPL. UPR. ORG. delo: VIŠJA SVETOVALKA 4. ROMAN LIPIČNIK, roj. 25. 5. 1957 naslov: LJUBEČNA, GLINSKO 1 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: PROGRAMER 5. SIMONA REGORŠEK, roj. 24. 7. 1965 naslov: CELJE, GRADNIKOVA ULICA 10 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA 6. MATEVŽ PODBREZNIK, roj. 28. 2. 1988 naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 5 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: PROJEKTANT 10. SOCIALNI DEMOKRATI 1. BRANKO VERDEV, roj. 24. 5. 1955 naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 37 A poklic: INŽENIR STROJNIŠTVA delo: DIREKTOR 2. MARIJANA KOLENKO, roj. 22. 9. 1961 naslov: CELJE, LEVČEVA ULICA 10 poklic: MAG. MANAGEMENTA delo: RAVNATELJICA OSNOVNE ŠOLE 3. STANISLAV MELE, roj. 16. 5. 1945 naslov: CELJE, PRVOMAJSKA ULICA 28 B poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ŽIVIL. TEHNOLOG delo: UPOKOJENEC 4. TATJANA BUDJA, roj. 27. 10. 1967 naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 50 A poklic: MAG. MANAGEMENTA delo: KOMERCIALNA PREDSTAVNICA 5. TOMAŽ GORENŠEK, roj. 22. 8. 1952 naslov: ŠKOFJA VAS, ILIRSKA 2 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: UPOKOJENEC 6. CVETKA ČANŽEK, roj. 3. 10. 1964 naslov: TRNOVLJE, TRNOVELJSKA CESTA 93 poklic: DIPL. EKONOMISTKA delo: SKRBNICA KLJUČNIH STRANK BANKE 7. SREČKO ČATER, roj. 31. 3. 1949 naslov: CELJE, UL. FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 8 poklic: AGRONOM delo: UPOKOJENEC 8. ANDREJA KRAJNC, roj. 20. 4. 1963 naslov: CELJE, PUCOVA ULICA 1 poklic: MEDICINSKA SESTRA delo: MEDICINSKA SESTRA 9. BOŽIDAR PUNGARŠEK, roj. 22. 12. 1955 naslov: CELJE, BEZENŠKOVA 31 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: TAJNIK MESTNE ČETRTI 10. TINKA BELCER, roj. 7. 5. 1971 naslov: CELJE, PUCOVA ULICA 1 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: STREŽNICA 11. METKA HOJNIK VERDEV, roj. 10. 1. 1959 naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 137 A poklic: PROFESORICA delo: PROFESORICA LOKALNE VOLITVE 11 11. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. BRIGITA ČOKL, roj. 8. 10. 1954 naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 13 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: DRŽAVNA SEKRETARKA 2. EMIL KOLENC, roj. 9. 4. 1937 naslov: CELJE, ULICA HEROJA ROJŠKA 13 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: UPOKOJENEC 3. IRENA VANOVŠEK ŠMERC, roj. 4. 3. 1954 naslov: CELJE, MARIBORSKA CESTA 214 C poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: UPOKOJENKA 4. IVAN BRATANIČ, roj. 25. 2. 1941 naslov: CELJE, MENCINGERJEVA ULICA 14 poklic: UNIV. DIPL. EL. INŽ. delo: UPOKOJENEC 5. LJUDMILA PLANINŠEK, roj. 5. 8. 1945 naslov: BUKOVŽLAK, BUKOVŽLAK 37 poklic: INŽENIRKA delo: UPOKOJENKA 6. ERNEST ROJC, roj. 22. 11. 1941 naslov: CELJE, ULICA BRATOV FRECETOV 7 poklic: STROJ. DELOVODJA delo: UPOKOJENEC 7. BRIGITA VOLMUT, roj. 4. 6. 1950 naslov: TRNOVLJE PRI CELJU, LOČJE 2 poklic: UNIV. DIPL. DEFEKTOLOGINJA delo: UPOKOJENKA 8. IVAN PIKL, roj. 11. 12. 1933 naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 4 poklic: TRGOVEC delo: UPOKOJENEC 9. TEREZIJA MURKO, roj. 18. 9. 1951 naslov: LOPATA, LOPATA 20 poklic: TRAN. KOMERC. delo: UPOKOJENKA 10. VILJEM BERTOLE, roj. 14. 6. 1941 naslov: TRNOVLJE PRI CELJU, CESTA NA LJUBEČNO 46 poklic: ING. STROJNIŠTVA delo: UPOKOJENEC 11. STANISLAV SENIČAR, roj. 1. 4. 1942 naslov: CELJE, TUMOVA ULICA 33 poklic: SOCIOLOG delo: UPOKOJENEC 12. GIBANJE ZEDINJENA SLOVENIJA 1. ALBINA ČREPINŠEK, roj. 7. 12. 1954 naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 66 A poklic: GOSTINSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA 2. DUŠAN VRHOVŠEK, roj. 27. 12. 1956 naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, ROŽNI VRH 25 B poklic: AVTOMEHANIK delo: GRAFIČNE STORITVE 13. STRANKA ZA DELOVNA MESTA 1. DOROTEJ ČUČEK, roj. 5. 10. 1953 naslov: CELJE, ULICA BRATOV FRECETOV 8 poklic: PRAVNIK delo: DIREKTOR 2. BARBARA DEŽNAK VIDMAR, roj. 13. 9. 1961 naslov: CELJE, ŽAGARJEVA ULICA 1 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA 3. PRIMOŽ ERJAVEC, roj. 29. 10. 1994 naslov: CELJE, IRŠIČEVA ULICA 5 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: ŠTUDENT 4. SAŠA KUNDIH, roj. 24. 7. 1975 naslov: CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 119 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: ODVETNIK 5. DAMJAN ŽNIDARČIČ, roj. 11. 2. 1957 naslov: CELJE, PRVOMAJSKA ULICA 50 poklic: UNIV. DIPL. SOCIOLOG delo: REHABILITAC. TEHNOLOG 6. ŽIVANA GORINŠEK ČUČEK, roj. 18. 1. 1954 naslov: CELJE, UL. BRATOV FRECETOV 8 poklic: PRAVNICA delo: UPOKOJENKA 7. FRIC KRAJNC - MIRKO, roj. 3. 8. 1942 naslov: CELJE, UL. HEROJA ROJŠKA 70 poklic: GRAFIČNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC 8. ZVONKA COCEJ, roj. 11. 1. 1968 naslov: CELJE, LOKROVEC 14 poklic: TRGOVKA delo: PRODAJALKA 9. BOJAN STERNAD, roj. 26. 2. 1955 naslov: CELJE, UL. FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 31 poklic: PROMETNI TEHNIK delo: KOORDINATOR 10. 11. 2. 3. STANISLAVA STAŠA MALGAJ, roj. 6. 8. 1981 naslov: CELJE, RAZGLEDNA 1 poklic: PROF. ANGLEŠČINE delo: KOMERCIALISTKA PAVEL PLATOVŠEK, roj. 7. 7. 1982 naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 124 A poklic: UNI. DIPL. FILOZOF, UNI. DIPL. PSIHOLOG delo: DIREKTOR 14. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA HILARIJ PONGRAŠIČ, roj. 5. 1. 1966 naslov: LOPATA, LOPATA 20 D poklic: ZLATAR delo: SAMOST. DELAVEC V ŠPORTU MOJCA KRULEC, roj. 3. 10. 1976 naslov: CELJE, OB GOZDU 5 poklic: VRTNARSKA TEHNICA delo: ADMINISTRATORKA IVANA DJORDJEVIĆ, roj. 10. 4. 1984 naslov: TEHARJE, BUKOVŽLAK 1 poklic: DIPL. POSLOV. SEKRETARKA delo: NEZAPOSLENA V volilni enoti se voli enajst (11) članov mestnega sveta. Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. VOLILNA ENOTA ŠT. 2 zajema območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Aljažev hrib, Center, Gaberje, Nova vas, Dečkovo naselje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. KOALICIJA ZDRUŽENA LEVICA (IDS - TRS) ŠPELA ŠALAMON, roj. 16. 7. 1986 naslov: CELJE, DRAPŠINOVA ULICA 9 poklic: DR. MED. delo: ZDRAVNICA MATIJA KOVAČ, roj. 20. 8. 1989 naslov: CELJE, STANETOVA ULICA 2 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: ŠTUDENT MATEJA ŽVIŽEJ, roj. 30. 3. 1976 naslov: CELJE, DRAPŠINOVA ULICA 11 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: KNJIŽNIČARKA BOJAN SEDLAR, roj. 28. 12. 1950 naslov: CELJE, GRČARJEVA ULICA 1 poklic: DIPL. INŽ. METALURGIJE delo: UPOKOJENEC ALENKA KVEDER, roj. 5. 1. 1964 naslov: CELJE, POD KOSTANJI 24 poklic: MAG. UPRAVNIH ZNANOSTI delo: VIŠJA SVETOV. NA OBM. GEOD. UPRAVI 2. 3. 4. 5. 2. 3. 4. 5. 6. 2. SOLIDARNOST ALENKA GRAD - PEČNIK, roj. 26. 11. 1956 naslov: CELJE, OZKA ULICA 3 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNICA delo: ODVETNICA 3. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA MILOŠ ROVŠNIK, roj. 10. 2. 1960 naslov: CELJE, CELOVŠKA 11 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: POMOČNIK DIREKTORJA SLOV. ŽELEZNIC - POTNIŠKI PROMET KARMEN KOZMUS, roj. 24. 2. 1985 naslov: CELJE, DELAVSKA ULICA 16 poklic: PROF. ZGODOVINE IN TEOLOGIJE delo: (LOKALNA) ASISTENTKA EVROPSKE POSLANKE ALJOŠA KOŠAK, roj. 11. 6. 1973 naslov: CELJE, POD GABRI 3 poklic: DOKTORAT ZNANOSTI delo: ZNANSTVENI SODELAVEC/RAZISKOVALEC BRIGITA TRATNIK, roj. 1. 8. 1972 naslov: CELJE, NOVI TRG 9 poklic: DIPL. UPRAVNA ORGANIZATORKA delo: SVETOVALKA GVIDO KRUŠIČ, roj. 21. 2. 1953 naslov: CELJE, TRAVNIŠKA ULICA 19 poklic: KOMERCIALIST delo: UPOKOJENEC INDIRA ŽALAC, roj. 29. 5. 1969 naslov: CELJE, POD GABRI 3 poklic: UNIV. DIPL. ORG. DELA delo: VIŠJA FINANČNA INŠPEKTORICA 7. JANEZ SENEGAČNIK, roj. 1. 10. 1976 naslov: CELJE, SMREKARJEVA ULICA 2 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: DIREKTOR PODJETJA SENGOST, d. o. o. 8. ANJA ŽELEZNIK, roj. 16. 10. 1984 naslov: CELJE, POD KOSTANJI 8 poklic: KOMERCIALISTKA delo: KOPIRANJE, PRODAJA 9. MATJAŽ ŽELEZNIK, roj. 24. 6. 1957 naslov: CELJE, MILČINSKEGA 12 poklic: UČITELJ GLASBE delo: UČITELJ 10. MAJA JAGODIČ, roj. 4. 7. 1986 naslov: CELJE, NOVI TRG 8 poklic: PRODAJALKA delo: BREZPOSELNA 11. GOJKO KUSIĆ, roj. 28. 11. 1959 naslov: CELJE, KOVINARSKA 16 poklic: ING. GRADBENIŠTVA delo: NADZORNIK GRADBENIŠTVA 4. ZAVEZNIŠTVO ZA CELJE (ZaAB in ZARES) 1. ALJA VERBIČ, roj. 1. 8. 1975 naslov: CELJE, CELOVŠKA ULICA 11 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: EKONOMIST ZA ANALIZE 2. DAMJAN MAUER, roj. 14. 9. 1965 naslov: CELJE, GOSPOSVETSKA ULICA 3 poklic: GRAFIČNI TEHNIK delo: BREZPOSELN 3. TANJA HORVAT, roj. 29. 4. 1975 naslov: CELJE, POD KOSTANJI 2 poklic: KOMERCIALISTKA delo: PODJETNICA 4. MILAN ES, roj. 13. 6. 1956 naslov: CELJE, OKROGARJEVA ULICA 7 poklic: POLICIST delo: UPOKOJENEC 5. VIVIANA VOLAVŠEK - KOLKA, roj. 24. 8. 1968 naslov: CELJE, PLEČNIKOVA ULICA 1 poklic: POSLOVNA SEKRETARKA delo: NEPREMIČNINSKA POSREDNICA 6. IGOR JURJEC, roj. 30. 11. 1964 naslov: CELJE, GRČARJEVA ULICA 5 poklic: EKONOMIST delo: PODJETNIK - DIREKTOR 7. GABRIJELA RABRENOVIĆ, roj. 1. 6. 1955 naslov: CELJE, DRAPŠINOVA ULICA 15 poklic: MEDICINSKA SESTRA delo: UPOKOJENKA 8. ZORAN MARINKOVIČ, roj. 16. 1. 1968 naslov: CELJE, POD KOSTANJI 2 poklic: METALURG delo: VOZNIK 9. KAJA KREBS, roj. 1. 3. 1992 naslov: CELJE, CANKARJEVA ULICA 1 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA, ROKOMETNA TRENERKA 10. ZDENKA KRAČUN, roj. 27. 5. 1954 naslov: CELJE, GOSPOSKA ULICA 1 poklic: GRADBENA TEHNICA delo: PODJETNICA - DIREKTORICA 11. DANIJEL MAUER, roj. 3. 7. 1930 naslov: CELJE, GOSPOSVETKA ULICA 3 poklic: ORODJAR delo: UPOKOJENEC 5. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. IVAN KOVAČEC, roj. 2. 1. 1951 naslov: CELJE, GOSPOSKA ULICA 3 poklic: PRAVNIK delo: UPOKOJENEC 2. ŠPELA ZALOŽNIK, roj. 19. 3. 1985 naslov: CELJE, MARIBORSKA CESTA 76 A poklic: NEGOVALKA delo: IZREDNA ŠTUDENTKA 3. BRANKO BRUMEN, roj. 4. 4. 1960 naslov: CELJE, POKOPALIŠKA CESTA 2 poklic: DIPLOMIRANI EKONOMIST delo: ISKALEC ZAPOSLITVE 4. NINA PEČNIK, roj. 8. 5. 1991 naslov: CELJE, MARIBORSKA CESTA 76 A poklic: TRGOVKA delo: ISKALKA ZAPOSLITVE 5. DANIEL ĐUMIĆ, roj. 23. 5. 1985 naslov: CELJE, GRUNOVA ULICA 1 poklic: OBDELOVALEC KOVIN delo: NAKLADALEC ODPADKOV 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Mag. DARJA TURK, roj. 10. 9. 1979 naslov: CELJE, STANETOVA ULICA 12 poklic: MAG. ZNANOSTI delo: PUDŽUPANJA IN VODJA SEKTORJA ZA FINANCE 12 LOKALNE VOLITVE 2. BRANKO NEZMAN, roj. 26. 4. 1961 naslov: CELJE, UL. BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: DIPL. INŽ. RADIOLOGIJE delo: RADIOLOG 3. Prim. mag. FRANČIŠKA ŠKRABL MOČNIK, roj. 3. 6. 1949 naslov: CELJE, SPOMINSKA ULICA 13 poklic: ZDRAVNICA - PRIMARIJ delo: UPOKOJENKA 4. FRANJO DOLENC, roj. 22. 9. 1971 naslov: CELJE, STANETOVA ULICA 17 poklic: DIPL. ORGANIZATOR delo: VODJA ENERGETSKIH NAPRAV 5. RAJFA JANEVIĆ, roj. 25. 8. 1957 naslov: CELJE, OPEKARNIŠKA 10 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: PROSTOVOLJKA 6. DEJAN RAŠEVIĆ, roj. 29. 8. 1988 naslov: CELJE, POD GABRI 9 poklic: PROMETNI TEHNIK delo: ŠTUDENT 7. DOROTEJA ŠTRUC, roj. 3. 3. 1981 naslov: CELJE, GRČARJEVA ULICA 15 poklic: DIPL. MED. SESTRA delo: VODJA PROGRAMA ZDRAVSTVENE NEGE 8. GREGOR LEŠAR, roj. 8. 6. 1976 naslov: CELJE, GOSPOSKA ULICA 17 poklic: DIPL. SANITARNI INŽENIR delo: VODJA ČISTILNEGA SERVISA 9. CARMEN HRIBERŠEK, roj. 10. 11. 1965 naslov: CELJE, PUNCERJEVA ULICA 12 poklic: KOMERCIALNA TEHNICA delo: KOORDINATORICA KRAJEVNE SKUPNOSTI 10. SLAVIŠA GOLINAC, roj. 12. 7. 1983 naslov: CELJE, UL. BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: KOMERCIALIST delo: PISMONOŠA 11. ANA KOLAR, roj. 14. 6. 1949 naslov: CELJE, CELOVŠKA ULICA 2 poklic: UNIV. DIPL. OEC. delo: UPOKOJENKA 7. STRANKA MIRA CERARJA 1. GREGOR GREGORIN, roj. 3. 11. 1977 naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 13 poklic: UNIV. DIPL. PRAV. delo: ODVETNIK 2. DAŠA KOVAČIČ BEKOVIĆ, roj. 15. 12. 1980 naslov: CELJE, POD KOSTANJI 4 poklic: DR. MED., SPEC. PLAST. IN REKON. KIRURGIJE delo: ZDRAVNICA SPECIALISTKA 3. DAMJAN LAJH, roj. 30. 8. 1976 naslov: CELJE, SMREKARJEVA 6 poklic: DR. ZNANOSTI (POLITOLOŠKE VEDE) delo: IZREDNI PROFESOR 4. BRANKA LESKOVŠEK, roj. 21. 12. 1978 naslov: CELJE, SMREKARJEVA ULICA 6 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. TEHNOL. PROMETA delo: VODJA CENTRA VARNE VOŽNJE 5. TINE KOVAČIČ, roj. 21. 10. 1974 naslov: CELJE, ZVEZNA ULICA 4 poklic: MAG. ZNANOSTI (FIZIOTERAPIJA) delo: VODJA ODDELKA MEDICINSKE REHABILITACIJE 6. VLADIMIR LIPOVŠEK, roj. 12. 5. 1957 naslov: CELJE, MIRNA POT 6 A poklic: STROJNI TEHNIK delo: NOVINAR 7. ALEKSANDRA SAŠA KOSMATIN, roj. 16. 12. 1994 naslov: CELJE, ROBOVA ULICA 7 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: ŠTUDENTKA PF 8. KSENIJA PODPEČAN, roj. 15. 12. 1966 naslov: CELJE, ŠKAPINOVA ULICA 14 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: REFERENTKA V RAČUNOVODSTVU 9. MARKO KUŽNER, roj. 18. 11. 1983 naslov: CELJE, GRČARJEVA ULICA 12 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: SVETOVALEC NA PODROČJU INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE 8. CELJSKA NEODVISNA LISTA 1. MIRAN GRACER, roj. 29. 3. 1956 naslov: CELJE, OKROGARJEVA ULICA 2 poklic: GRAFIK delo: DIREKTOR 2. VESNA DOMADENIK, roj. 22. 10. 1976 naslov: CELJE, ŠKAPINOVA ULICA 14 poklic: DIPL. EKON. delo: POM. DIREKTORJA ZA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ 3. ROMAN GRACER, roj. 8. 2. 1950 naslov: CELJE, OKROGARJEVA 4 poklic: PODJETNIK delo: UPOKOJENEC 4. POLONA MAROVT, roj. 11. 06. 1982 naslov: CELJE, TOMAŽIČEVA 2 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: ORGANIZATORKA DELA 5. KARL SENEGAČNIK, roj. 31. 10. 1954 naslov: CELJE, SMREKARJEVA 2 poklic: DIPL. PROM. INF. delo: UPOKOJENEC 6. NADA SAVIĆ, roj. 15. 3. 1987 naslov: CELJE, OKROGARJEVA 7 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA 7. MIRAN GRACER ML., roj. 25. 6. 1983 naslov: CELJE, OKROGARJEVA 2 poklic: EKONOMIST delo: VODJA KOMERCIALE 8. MAJDA GENJAC, roj. 13. 3. 1950 naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 11 poklic: PROMETNA INFORMATORKA delo: VODJA NOTR. PROMETA 9. SEBASTJAN DOMADENIK, roj. 4. 7. 1982 naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 14 poklic: EKONOMIST delo: BANČNI USLUŽBENEC 10. SIMON DVORŠAK, roj. 8. 1. 1978 naslov: CELJE, RAZLAGOVA 9 poklic: PROF. GLASBE delo: DIRIGENT 11. ERIKA ŠPEGEL, roj. 25. 4. 1964 naslov: CELJE, SLOMŠKOV TRG 7 poklic: GOSTINSKA TEHNICA delo: GOSTINKA 9. ZELENI SLOVENIJE 1. SABINA KOSMATIN, roj. 13. 10. 1965 naslov: CELJE, ROBOVA ULICA 7 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: BREZPOSELNA 10. SOCIALNI DEMOKRATI 1. STANE ROZMAN, roj. 4. 1. 1960 naslov: CELJE, MIRNA POT 4 poklic: UNIV. PROF. ZGODOVINE IN SOCIOLOGIJE delo: DIREKTOR 2. OLGA BEZENŠEK LALIĆ, roj. 6. 3. 1958 naslov: CELJE, JAMOVA 8 poklic: MAG. SOCIOLOGIJE IN SOC. DELA delo: DIREKTORICA 3. PRIMOŽ BRVAR, roj. 11. 12. 1975 naslov: CELJE, KRAIGHERJEVA ULICA 7 poklic: MAG. POSLOVNIH VED delo: DIREKTOR 4. LIDIJA GROBELNIK, roj. 4. 6. 1961 naslov: CELJE, MILČINSKEGA 1 poklic: PRODAJALKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA 5. SANDI ŠARMAN, roj. 28. 10. 1972 naslov: CELJE, STANETOVA ULICA 24 poklic: UNIV. PROF. ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE delo: PROFESOR GEOGRAFIJE 6. GAJA GOLOGRANC, roj. 8. 10. 1986 naslov: CELJE, MARIBORSKA CESTA 70 poklic: MAG. POLITOLOGIJE delo: SAMOST. STROK. SODEL. ZA RAZISKOVANJE 7. BRANKO GABROVEC, roj. 29. 8. 1976 naslov: CELJE, ZVODNO 48 A poklic: DR. ZNANOSTI, DR. ORGANIZAC. VED delo: USLUŽBENEC 8. IVANA RAŠEVIĆ, roj. 5. 9. 1985 naslov: CELJE, POD GABRI 9 poklic: ABSOLVENTKA GERMANISTIKE delo: INFORMATORKA 9. MAKSIMILJAN KLEMEN, roj. 23. 9. 1944 naslov: CELJE, ŠKAPINOVA ULICA 2 poklic: UNIV. PROF. MATEM. IN FIZ. delo: UPOKOJENEC 10. VIDA GRIVIČ, roj. 5. 6. 1950 naslov: CELJE, OKROGARJEVA ULICA 12 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA delo: UPOKOJENKA 11. LUDVIK STEPANČIČ, roj. 3. 7. 1954 naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 51 A poklic: UNIV. DIPL. ING. KEM. TEHNOLOGIJE delo: VODJA INFORMATIKE 11. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. JOŽEF ZIMŠEK, roj. 11. 3. 1944 naslov: CELJE, CELOVŠKA 9 poklic: UNIV. DIPL. ING. GRAD. delo: UPOKOJENEC 2. JOŽICA TAMŠE, roj. 31. 10. 1951 naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 100 poklic: MAG. EKON. delo: UPOKOJENKA 3. KARL STOKAVNIK, roj. 31. 7. 1944 naslov: CELJE, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: STROJ. DELOVODJA delo: UPOKOJENEC 4. VLASTA BERK, roj. 27. 7. 1955 naslov: CELJE, ROBOVA 3 poklic: VIŠJA REFERENTKA delo: BANČNIŠTVO 5. DRAGUTIN PRTENJAK, roj. 13. 12. 1947 naslov: CELJE, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 5 poklic: SREDNJA EKONOMSKA delo: UPOKOJENEC 6. ALENKA AVGUŠTIN, roj. 10. 4. 1963 naslov: CELJE, POD GABRI 17 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: STROKOVNA DELAVKA 7. MARJAN SNEDIČ, roj. 21. 2. 1934 naslov: CELJE, GRUNOVA 13 poklic: ELEKT. MEHANIK delo: UPOKOJENEC 8. ANA MARIJA JUSTIN, roj. 23. 6. 1937 naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 90 poklic: STROKOVNA KNJIŽNIČARKA delo: UPOKOJENKA 9. STJEPAN IVAN ZAKOŠEK, roj. 24. 10. 1941 naslov: CELJE, GOSPOSKA ULICA 27 poklic: POKLICNA SREDNJA ŠOLA delo: UPOKOJENEC 12. GIBANJE ZEDINJENA SLOVENIJA 1. ALEŠ METLIČAR, roj. 2. 10. 1973 naslov: CELJE, GLAVNI TRG 17 poklic: EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK delo: BREZPOSELN 2. KLAVDIJA OGRIN, roj. 31. 12. 1975 naslov: CELJE, GLAVNI TRG 14 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: BREZPOSELNA 3. MARKO JEZOVŠEK, roj. 6. 4. 1958 naslov: CELJE, POPOVIČEVA 40 poklic: AVTOMEHANIK delo: BREZPOSELN 4. ANICA MARINC, roj. 18. 3. 1965 naslov: CELJE, MIKLOŠIČEVA 5 poklic: TRGOVKA delo: BREZPOSELNA 5. DUŠAN GAJŠEK, roj. 13. 4. 1979 naslov: CELJE, OKROGARJEVA 13 poklic: GOSTINSKO DELO delo: LASTNIK PODJETJA 6. ŠTEFANIJA METLIČAR, roj. 12. 12. 1954 naslov: CELJE, POD GABRI 23 poklic: OSNOVNA ŠOLA delo: UPOKOJENKA 7. DAMIJAN TROL, roj. 22. 10. 1972 naslov: CELJE, MIKLOŠIČEVA 5 poklic: MIZAR delo: BREZPOSELN 13. STRANKA ZA DELOVNA MESTA 1. URH ESIH, roj. 20. 10. 1982 naslov: CELJE, PLEČNIKOVA ULICA 19 A poklic: DIPL. FILOZOF delo: DELAVEC V PROIZVODNJI 2. ZLATKA ŠOŠTERIČ, roj. 1. 1. 1961 naslov: CELJE, ZAGATA 1 A poklic: SOCIALNA DELAVKA delo: PRODAJNA ZASTOPNICA 3. MILOŠ SENICA, roj. 7. 7. 1974 naslov: CELJE, DROBNIČEVA ULICA 1 poklic: UNIV. DIPL. GOSPOD. INŽENIR delo: DIREKTOR 4. BERNARDKA STOJAN, roj. 9. 9. 1973 naslov: CELJE, NOVI TRG 12 poklic: EKONOMISTKA delo: PROKURISTKA 5. DAVID ŠOŠTAR, roj. 15. 4. 1979 naslov: CELJE, ŠKAPINOVA ULICA 12 poklic: DIPL. KOMERCIALIST delo: GENERALNI SEKRETAR 6. BENJAMIN KROBAT, roj. 4. 8. 1970 naslov: CELJE, GLAVNI TRG 5 poklic: DIPL. EKON., SPECIALIST delo: VODJA PRODAJE 7. HELENA PRAZNIK, roj. 29. 6. 1960 naslov: CELJE, KREKOV TRG 5 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: POSLOVNA SEKRETARKA 8. SILVIJA KRAŠOVEC, roj. 6. 5. 1973 naslov: CELJE, POD GABRI 31 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: POSLOVODJA 9. MATEJ BELEJ, roj. 16. 2. 1982 naslov: CELJE, PUNCERJEVA 7 poklic: GOSTINSKI TEHNIK delo: PODJETNIK LOKALNE VOLITVE 13 10. VLASTO SKALE, roj. 23. 3. 1953 naslov: CELJE, MILCINSKEGA 4 poklic: GLASBENIK delo: UPOKOJENEC 14. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1. TEODOR GOZNIKAR, roj. 3. 6. 1979 naslov: CELJE, MIKLOŠIČEVA ULICA 7 poklic: OŠ delo: DIREKTOR ZAVODA 2. MATEJA RAMŠAK, roj. 12. 6. 1976 naslov: CELJE, CELOVŠKA ULICA 11 poklic: DIPL. EKON. delo: BREZPOSELNA 3. ČEDOMIR TOPLIČANEC, roj. 22. 4. 1958 naslov: CELJE, CELOVŠKA ULICA 11 poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: LOBIST 4. SUZANA SUKNOVIĆ, roj. 6. 11. 1989 naslov: CELJE, POD GABRI 3 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: BREZPOSELNA V volilni enoti se voli enajst (11) članov mestnega sveta. Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. VOLILNA ENOTA ŠTEVILKA 3 zajema območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Dolgo polje, Medlog, Savinja, Karel Destovnik Kajuh, Slavko Šlander in Pod gradom. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. KOALICIJA ZDRUŽENA LEVICA (IDS - TRS) 1, MUANIS SINANOVIĆ, roj. 16. 6. 1989 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 31 poklic: ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA delo: ŠTUDENT 2. LILJANA ZUPANC, roj. 3. 11. 1965 naslov: CELJE, ČOPOVA ULICA 23 poklic: EKONOMISTKA delo: BREZPOSELNA 2. SOLIDARNOST 1. LEANDER ŽLOF, roj. 20. 8. 1964 naslov: CELJE, PRIMORSKA 5 poklic: MAGISTER PRAVA delo: VODJA PRODAJE 3. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. JANKO POŽEŽNIK, roj. 2. 8. 1960 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 27 poklic: DIPL. OBRAMBOSLOVEC IN POLITOLOG delo: DIREKTOR POKLICNE GASILSKE ENOTE CELJE 2. MAJDA SMODEK, roj. 20. 3. 1968 naslov: CELJE, KOŠNICA PRI CELJU 25 C poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: STROKOVNA SODELAVKA ZA NADZOR NAJEMNIKOV 3. VANČO TEGOV, roj. 14. 12. 1960 naslov: CELJE, ULICA V. PREKOMORSKE BRIGADE 10 poklic: DIPL. POLITOLOG delo: RECEPTOR 4. DARJA KAUČIČ, roj. 17. 6. 1959 naslov: CELJE, KOŠNICA PRI CELJU 51 H poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: DIREKTORICA 5. BERNARD MAUER, roj. 26. 9. 1954 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 29 poklic: GRAFIK/INFORMATIK delo: UPOKOJENEC 6. KATJA OŽEK, roj. 19. 3. 1986 naslov: CELJE, KOŠNICA PRI CELJU 25 C poklic: PROF. GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE delo: PRIPRAVNICA 7. DAMJAN PLANTOSAR, roj. 1. 7. 1990 naslov: CELJE, MEDLOG 36 poklic: DIPL. EKONOMIST (UN) delo: ŠTUDENT 8. JOŽICA PAJTLER, roj. 14. 10. 1948 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 54 poklic: ADMINISTRATORKA delo: UPOKOJENKA 9. 10. 11. BOŽO ŠTUCL, roj. 16. 1. 1963 naslov: CELJE, VESELOVA 12 poklic: MAG. EKONOMSKIH VED delo: KOMERCIALIST NUŠA SLOKAN, roj. 24. 11. 1963 naslov: CELJE, ČOPOVA 12 poklic: UPRAVNA TEHNICA delo: BREZPOSELNA JOŽEF BOVHA, roj. 6. 2. 1945 naslov: CELJE, VOJKOVA 4 poklic: TRGOVEC delo: UPOKOJENEC 4. ZAVEZNIŠTVO ZA CELJE (ZaAB in ZARES) URŠKA DRUGOVIČ, roj. 1. 2. 1966 naslov: CELJE, NA OTOKU 13 poklic: UNIV. DIPL. BIOL. delo: VODJA OBRATOVANJA ČISTILNIH NAPRAV BORUT ALUJEVIČ, roj. 16. 5. 1942 naslov: CELJE, NA ZELENICI 10 poklic: UNIV. DIPL. IGRALEC delo: UPOKOJENEC MAJDA GOLOB - MAREŠ, roj. 17. 5. 1949 naslov: CELJE, KOPITARJEVA ULICA 6 poklic: UNIV. DIPL. ING. ARH. delo: UPOKOJENKA ALEŠ JAŠAROVIĆ, roj. 23. 10. 1968 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 31 poklic: METALURŠKI TEHNIK delo: UPRAVLJALEC BAZENOV ANDREJA BANIČ - ZEBEC, roj. 21. 8. 1957 naslov: CELJE, ŠKVARČEVA ULICA 9 poklic: DIPL. EKON. delo: FINANČNICA, ZASEBNI SEKTOR RAJKO BEGOVIĆ, roj. 26. 1. 1973 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 18 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA delo: TRENER ALJA ZAGORIČNIK, roj. 6. 6. 1975 naslov: CELJE, KERSNIKOVA ULICA 46 B poklic: DIPL. EKON. delo: FINANČNICA MICHAEL ALUJEVIĆ - GREEN, roj. 18. 4. 1974 naslov: CELJE, NA ZELENICI 10 poklic: MAG. UMETNOSTI - AKADEMSKI REŽISER delo: NEZAPOSLEN ANDREJA DOBERŠEK, roj. 9. 12. 1965 naslov: CELJE, BRODARJEVA ULICA 41 poklic: KOMERCIALISTKA VI. delo: OSEBNA BANČNA KOMERCIALISTKA MATIS FILIPIČ, roj. 08. 02. 1977 naslov: CELJE, NAZORJEVA ULICA 23 poklic: VRTNARSKI TEHNIK delo: SKLADIŠČNIK MOJCA STROPNIK, roj. 8. 4. 1971 naslov: CELJE, BABNO 31 poklic: MAG. ZNANOSTI - UNIV. DIPL. EKON. delo: SEKRETAR ZSSS 2. 3. 4. 5. 6. 9. 10. 11. 2. 3. 4. 5. 6. 2. 5. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI KSENIJA SENEGAČNIK, roj. 17. 6. 1972 naslov: CELJE, NA OTOKU 15 poklic: PROF. RAZREDNEGA POUKA, SPEC. MANAG. V IZOB. delo: UČITELJICA SANDI KRIVEC, roj. 7. 5. 1972 naslov: CELJE, ZAGRAD 131 B poklic: SPECIALIST UPRAVNIH ZNANOSTI delo: SAMOSTOJNI SVETOVALEC KLARA RAZNOŽNIK, roj. 24. 3. 1979 naslov: CELJE, ZOISOVA ULICA 1 poklic: PROFESORICA GLASBE delo: UČITELJICA TOMAŽ RAZNOŽNIK, roj. 28. 12. 1965 naslov: CELJE, ZOISOVA ULICA 1 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. PROCES. INŽENIR. delo: SAMOSTOJNI TEHNOLOG PODROČJA DANIJEL POLUTNIK, roj. 22. 10. 1950 naslov: CELJE, ČOPOVA ULICA 17 poklic: KVALIFICIRANI KUHAR delo: UPOKOJENEC AGATA ZUPAN POTOČNIK, roj. 15. 4. 1952 naslov: CELJE, KERSNIKOVA ULICA 22 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA BOJAN ŠROT, roj. 9. 2. 1960 naslov: CELJE, ZAGRAD 56 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: ŽUPAN IN ODVETNIK MAJA PAPIČ LINDIČ, roj. 5. 2. 1983 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 31 poklic: MAG. VARSTVOSLOVJA delo: VODJA ENOTE ZA KOMERCIALO IN SKLADIŠČE 3. SREČKO ERJAVEC, roj. 9. 1. 1960 naslov: CELJE, HRAŠOVČEVA ULICA 4 poklic: GRAFIK delo: DIREKTOR 4. Mag. MILENA ČEKO PUNGARTNIK, roj. 10. 4. 1967 naslov: CELJE, VEGOVA ULICA 2 poklic: MAG. ZNANOSTI delo: DIREKTORICA 5. BENJAMIN GOREČAN, roj. 27. 3. 1984 naslov: CELJE, RONKOVA ULICA 16 poklic: MAG. POSLOVNIH VED delo: VODJA ODDELKA ZA IZVOZ 6. DUBRAVKA MILOVANOVIĆ, roj. 2. 7. 1976 naslov: CELJE, VOJKOVA ULICA 6 poklic: PROF. MATEMATIKE delo: DIREKTORICA 7. BORISLAV JAGODIČ, roj. 5. 3. 1944 naslov: CELJE, KOPITARJEVA ULICA 5 poklic: MAG. FARMACIJE delo: UPOKOJENEC 8. IRENA POSAVEC, roj. 21. 5. 1965 naslov: CELJE, BABNO 26 A poklic: UNIV. DIPL. GRAD. delo: RAVNATELJICA 9. ALOJZ OCVIRK, roj. 14. 9. 1953 naslov: CELJE, JAPLJEVA ULICA 21 poklic: CVETLIČAR delo: UPOKOJENEC 10. MATEJA TOFANT, roj. 24. 1. 1986 naslov: CELJE, NA ZELENICI 10 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: OPERATERKA DIGIT. STORITEV 11. DARKO ŽVIŽEJ, roj. 10. 12. 1958 naslov: CELJE, NA ZELENICI 11 poklic: ZLATAR delo: VODITELJ TV-ODDAJ 7. STRANKA MIRA CERARJA 1. PRIMOŽ POGELŠEK, roj. 20. 4. 1975 naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 11 poklic: UNIV. DIPL. EKON., DIPL. INŽ. ELEK. delo: DIREKTOR FINANC IN OPERATIVE 2. MAŠA CIGALE, roj. 10. 10. 1982 naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 55 A poklic: UNIV. DIPL. KOMUN., PROF. ŠPORTNE VZGOJE delo: DIREKTORICA PODJETJA 3. VINKO SKALE, roj. 19. 8. 1952 naslov: CELJE, NA ZELENICI 13 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: POMOČNIK NAČELNIKA UE 4. RENATA RIBEŽL, roj. 28. 5. 1985 naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 33 poklic: UNIV. DIPL. KULTUROLOG IN SOC. ANTROPOLOG delo: ŠTUDENTKA DOKTORSKEGA PROGRAMA 5. MATEVŽ JUG, roj. 23. 9. 1981 naslov: CELJE, NA ZELENICI 13 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: REFERENT MARKETINGA ZA PODROČJE PRODAJE 6. EDVARDA VRANJEK ŠALEJ, roj. 11. 9. 1959 naslov: CELJE, NA ZELENICI 8 poklic: DIPL. INŽ. GRADB. delo: VIŠJA SVETOV. I ZA GRADB. IN URBAN. 7. IZTOK SKOK, roj. 13. 12. 1952 naslov: CELJE, MAISTROVA ULICA 6 poklic: OBLIKOVALEC delo: OBLIKOVALEC, INOVATOR 8. MILAN KRANJC, roj. 11. 11. 1961 naslov: CELJE, NA ZELENICI 8 poklic: PROF. ŠPORTNE VZGOJE delo: ŠPORTNI PEDAGOG 9. ALENKA FERLEŽ, roj. 20. 1. 1981 naslov: CELJE, BOŽIČEVA ULICA 9 poklic: PROF. GEOGRAF. IN UMET. ZGOD. delo: BIBLIOTEK. INFORM. IN KATALOGIZAT. 10. URBAN GOLEŽ, roj. 19. 8. 1981 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 18 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOG delo: VODJA POSLOVNE ENOTE BANKE 8. CELJSKA NEODVISNA LISTA 1. MIHAEL ZVER, roj. 14. 8. 1952 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 32 poklic: EKONOMIST delo: VODJA MARKETINGA 2. EVA ŠPOLJAR, roj. 23. 9. 1955 naslov: CELJE, TRŽAŠKA 15 poklic: KOMERCIALISTKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA 3. TOMAŽ FLUDERNIK, roj. 16. 12. 1973 naslov: CELJE, KERSNIKOVA 5 A poklic: EKONOMIST delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 14 LOKALNE VOLITVE 4. ROMANA SATLER, roj. 10. 1. 1964 naslov: CELJE, NA ZELENICI 9 poklic: DIPL. EKON. delo: BREZPOSELNA 5. ROBI ŠPAN, roj. 22. 6. 1982 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 32 poklic: STROJNI TEHNIK delo: KOMERCIALIST 6. POLONA PETELINŠEK, roj. 16. 3. 1968 naslov: CELJE, ULICA V. PREKOMORSKE BRIGADE 12 poklic: POSLOVNA SEKRETARKA delo: POSLOVNA SEKRETARKA 7. BORIS PODPEČAN, roj. 10. 1. 1978 naslov: CELJE, NA ZELENICI 10 poklic: DIPL. OEC. delo: BREZPOSELN 8. DIANA TOPLAK, roj. 7. 12. 1986 naslov: CELJE, VOJKOVA 16 poklic: UPRAVNA ORGANIZATORKA delo: KOMERCIALISTKA 9. JOŽEF KONRAD RATEJ, roj. 5. 5. 1943 naslov: CELJE, NUŠICEVA 8 poklic: UNIV. DIPL. ING. delo: UPOKOJENEC 10. MAJDA KOLOŠA, roj. 9. 8. 1946 naslov: CELJE, ULICA V. PREKOMORSKE BRIGADE 10 poklic: VZGOJITELJICA delo: UPOKOJENKA 11. BOGDAN POVALEJ, roj. 15. 5. 1946 naslov: CELJE, VRUNČEVA 25 A poklic: UČITELJ TELESNE VZGOJE delo: UPOKOJENEC 9. ZELENI SLOVENIJE 1. BRIGITA SALOBIR, roj. 18. 7. 1966 naslov: CELJE, NA OTOKU 6 poklic: UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA TEHNICA delo: POSLOVNO SVETOVANJE 2. BOŠTJAN JELENKO, roj. 17. 7. 1969 naslov: CELJE, ČOPOVA ULICA 14 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: VODJA TRŽNICE 3. ANDREJA HOCHKRAUT, roj. 6. 8. 1962 naslov: CELJE, ULICA V. PREKOMORSKE BRIGADE 9 poklic: SOCIALNA DELAVKA delo: DIREKTORICA 4. ZDENKO VERDEV, roj. 3. 6. 1960 naslov: KOŠNICA PRI CELJU, KOŠNICA PRI CELJU 29 A poklic: STROJNI TEHNIK delo: VARNOSTNIK 5. PETRA VIDMAR, roj. 20. 1. 1986 naslov: CELJE, VIPAVSKA 2 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: PRODAJALKA 10. SOCIALNI DEMOKRATI 1. DAMIR IVANČIĆ, roj. 3. 12. 1980 naslov: CELJE, UL. V. PREKOMORSKE BRIGADE 6 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: ODVETNIK 2. JANJA ROMIH, roj. 26. 8. 1962 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 24 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOGINJA delo: VODJA SEKTORJA 3. MATIJA CIGLER, roj. 20. 1. 1987 naslov: CELJE, KAJUHOVA 7 poklic: DIPLOMANT UPRAVNIH VED delo: PRIPRAVNIK CSD 4. KATJA RUDOLF, roj. 22. 6. 1981 naslov: CELJE, ČOPOVA ULICA 17 poklic: UNIV. DIPL. SOCIOLOGINJA delo: STROKOVNA SVETOVALKA 5. IVAN DOMITROVIČ JANEZ, roj. 23. 6. 1946 naslov: CELJE, KOSOVELOVA 5 poklic: PREDMETNI UČITELJ delo: UPOKOJENEC 6. DRAGICA POZNIČ, roj. 13. 1. 1953 naslov: CELJE, OBLAKOVA 2 poklic: UČITELJICA RAZREDNEGA POU KAN delo: UPOKOJENKA 7. RIKARD MAJCEN, roj. 7. 8. 1953 naslov: CELJE, JAPLJEVA 3 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: DIREKTOR PRODAJE 8. MARIJA CANKAR, roj. 27. 7. 1947 naslov: CELJE, MAISTROVA 32 A poklic: UNIV. PROF. ŠPORTNE VZGOJE delo: UPOKOJENKA 9. ANDREJ HUDOKLIN, roj. 8. 5. 1979 naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 16 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOG delo: VODJA SLUŽBE ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI 10. DAVID DELAKORDA, roj. 21. 7. 1982 naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 37 poklic: POLICIST delo: TRGOVSKI ZASTOPNIK 11. ŠTEFANIJA BITENC, roj. 20. 12. 1942 naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 26 poklic: ADMINISTRATORKA delo: UPOKOJENKA 11. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. ŠTEFANIJA PRESKER, roj. 21. 12. 1948 naslov: CELJE, ČOPOVA 23 poklic: UNIV. DIPL. ORG. DELA delo: UPOKOJENKA 2. IZIDOR SALOBIR, roj. 6. 3. 1962 naslov: CELJE, BABNO 31 A poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: TEH. DIREKTOR 3. ANTONJA ZATLER, roj. 25. 5. 1941 naslov: CELJE, TRŽAŠKA ULICA 7 poklic: DIPL. PRAVNICA delo:UPOKOJENKA 4. JOŽEF PREVOLŠEK, roj. 9. 4. 1952 naslov: CELJE, ČOPOVA 23 poklic: SREDNJA POKLICNA ŽIVILSKA delo: UPOKOJENEC 5. SAŠA PODERGAJS, roj. 4. 5. 1955 naslov: CELJE, ULICA HEROJA BRAČIČA 12 poklic: UNIV. DIPL. EKON. delo: UPOKOJENKA 6. STANISLAV ČATER, roj. 6. 10. 1947 naslov: PEČOVNIK, PEČOVNIK 33 poklic: SREDNJA POKLICNA ŠOLA delo : UPOKOJENEC 7. dAROLINA LAPAN BANIČ, roj. 9. 3. 1942 naslov: (CELJE, OB ŽELEZNICI 1 poklic: OSNOVNA ŠOLA delo: UPOKOJENKA 8. MARJAN KOROŠEC, roj. 26.8. 1953 naslov: CELJE, TRUBARJEVA 18 poklic: UNIV. DIPL. SOC. DEL. delo: VODJA ENOTE CVD GOLOVEC 9. FRANC VRBNJAK, roj. 19. 9. 1930 naslov: CELJE, NA OTOKU 13 poklic: DELOVODJA MEHANIK dOlo: UPOKOJENEC 12. / 13.STRANKA ZA DELOVNA MESTA VIKI AŠIČ, roj. 19. 4. 1966 naslo° CE8JE, ZAG RAD 12 B poklic: ZD88AVSTVENI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK MOJCA POŽEK BUBNJAR, roj. 6. 5. 1974 naslov: CELJE, CESTA V LAŠKO 40 poklic: ING. AGRONOMIJE delo: ODDELKOVODJA VRTNEGA CENTRA 3. SAŠO FARČNIK, roj. 17. 7. 1987 naslov: CELJE, PEČOVNIK 13 poklic: GOSTINSKI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. DARJA AŠIČ, roj. 17. 1. 1969 naslov: CELJE, ŠVABOVA 2 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA 5. HASAN IBRIĆ, roj. 24. 9. 1960 naslov: CELJE, OBLAKOVA ULICA 14 poklic: SPECIALIST POSLOVNE EKONOMIJE delo: SEKRETAR ŠPORTNE ZVEZE 6. MOJCA KOS, roj. 10. 4. 1960 naslov: CELJE, ZAGRAD 25 poklic: TRGOVKA delo: PRODAJALKA 7. JANEZ SIVKA, roj. 19. 1. 1966 naslov: CELJE, OSENCA 3 poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: NABAVNI REFERENT 8. DANIJEL KMETEC, roj. 11. 12. 1961 naslov: CELJE, ZAGRAD 140 A poklic: AVTOMEHANIK delo: DIREKTOR 9. BARBARA ŽEKAR, roj. 9. 8. 1984 naslov: CELJE, KUKOVČEVA 6 poklic: DIPL. EKON. delo: FINANČNA ANALITIČARKA 10. ALEKSANDER ŠTOREI-, roj. 29. 1. 1965 naslov: CELJE, ULICA V. PREKOMORSKE BRIGADE 12 poklic: SLIKOPLES KAR delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 11. LILIJANA DOLŽAN, roj. 4. 10. 1961 naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 1 poklic: EKONOMISTKA delo: DIREKTORICA 14./ V volilni enoti se volienajst (11) članov mestnega sveta. Glasuje se samo zaeno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pre d ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volitve bodo v nedeljo, 5. oktobra 2014. Številka zadeve: 041-1/2014 Celje, 19. septembra 2014 Občinska voiiina komisija Mestne občine Celje Erg celjskih knezov d, Celje MiP. Predsednik Matevž Žugelj Povej te svojim volivcem še kaj vec! V uredništvu Novega tednika smo vam v okviru priloge Kako nam bodo vladali lahko zastavili največ tri vprašanja. Prvi del odgovorov predstavljamo na straneh 15-19. Ampak zagotovo bi radi povedali še kaj več! Novinarsko predvolilnih kampanj v Novem tedniku ne bomo pokrivali. V časopisu prav tako v drugem krogu volitev ne načrtujemo volilnih soočenj. Brezplačen prostor smo vam odmerili z možnostjo za odgovore na konkretna vprašanja. Vabimo vas, da se za dodaten nagovor volivcem obrnete na marketing naše medijske hiše agencija@nt-rc.si. UREDNIŠTVO PRILOGA UREDNIŠTVA NOVEGA TEDNIKA 15 Lokalne volitve -2014- Kako nam bodo vladali? (1. del) V prvem delu novinarske priloge Kako nam bodo vladali novinarka Ivana Sta-mejčič povzema pristojnosti županov. Objavljamo tudi prvi del odgovorov na naša vprašanja. Vsem kandidatom za župane v 33 občinah Savinjske statistične regije smo namreč zastavili enaka vprašanja in v časopisu št. 37, ki je izšel 11. septembra, ter na spletni strani Novega tednika tudi objavili vabilo uredništva k sodelovanju. Do predvidenega roka, torej petka, 19. septembra, do 16. ure smo prejeli odgovore iz 29 občin oziroma skupaj od 59 kandidatov od 81, ki se v Savinjski statistični regiji potegujejo za župane. Vsem smo zastavili enaka vprašanja: Na-štejte tri največje izzive/probleme občine. S katerimi konkretnimi ukrepi se boste lotili reševanja omenjenih problemov/izzivov? V čem bo vaša občina po mandatu drugačna, boljša? Predstavljajo se ... Danes objavljamo odgovore kandidatov iz občin Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina in Rogatec. V prihodnji številki Novega tednika, ki bo izšla 2. oktobra, boste lahko prebrali odgovore kandidatov iz občin Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmar- tno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. O cilju tokratne priloge V uredništvu Novega tednika smo se odločili za čim bolj demokratičen način predstavitve kandidatov za župane. Zalogaj prebiranja prejetih besedil in priprav za tisk je bil precejšen. Vsi se vabilu sicer niso odzvali, zato v prilogi manjkajo predstavitve iz posameznih občin, kot so Bistrica ob Sotli, Luče, Mozirje in Solčava, a tudi vsi kandidati iz vseh zastopanih občin (na primer Laško, Velenje ...) se za tovrsten nagovor volivcev niso odločili. Končni izbor sodelovanja smo seveda prepustili vabljenim kandidatom. Kljub temu v uredništvu ocenjujemo, da je odziv odličen in da je naš namen uspel. Volivcem, ki so tudi med bralci Novega tednika, želimo namreč tudi na podlagi tokrat objavljenih razmislekov olajšati odločanje o tem, komu zaupati glas za župana/županjo. Odgovore objavljamo po abecednem vrstnem redu 33 občin, ki jih v naši medijski hiši pokrivamo. Pri tem vam želimo, da izberete dobro. V uredništvu Novega tednika zagotavljamo, da bomo ob koncu mandata tistih kandidatov, ki bodo izvoljeni, zagotovo konkretno preverili, katere od zapisanih ciljev bodo tudi uresničili. BISERKA POVŠE TAŠIĆ Razkorak med obljubami in pristojnostmi Zastonj zemljišča in poslovni prostori kot vzpodbuda gospodarstvu v Sloveniji zaenkrat misija nemogoče Veljavna zakonodaja natančno določa naloge in pristojnosti občin, s tem pa seveda tudi njenih organov - občinskega sveta in župana ter nadzornega odbora. Pri tem iz občin najpogosteje prihajajo opozorila, da za vse naloge preprosto ni denarja, občine pa morajo seveda delovati skladno z zakonodajo in imajo precej zvezane roke tudi pri tem, kako vzpodbujati razvoj na svojem območju. Večina županskih kandidatov letos kot eno osrednjih nalog, ki jih čaka v primeru izvolitve, izpostavlja vzpodbujanje gospodarskega razvoja. Ponujajo tudi več receptov, kako bi to storili - a pri tem bi jih pričakalo kar nekaj ovir. Brezplačna zemljišča? Po vzoru sosednje avstrijske Koroške je tudi marsikaterega aktualnega županskega kandidata v Sloveniji zamikalo, da bi se v občini lotili urejanja poslovne cone, potem pa komunalno urejena zemljišča preprosto brezplačno ponudili vsem tistim, ki bi želeli na njih zgraditi poslovne prostore in v njih proizvajati. Pridobili bi nova delovna mesta, zaposleni občani bi ob državni blagajni prispevali tudi v občinsko in naložba bi se hitro povrnila. Pa takšno načrtovanje vzdrži le kot predvolilna namera, za vsaj delno izpolnitev obljube pa bi bilo treba zavrteti obsežno administrativno kolesje. Veljavni zakon o stvarnem premoženju lokalnih skupnosti določa, da morajo občine vsa zemljišča prodajati na javnih razpisih, za tista, ki so dražja od deset tisoč evrov, morajo pridobiti tudi posebno cenitev, kot zagotovilo, da ne gre za negospodarno ravnanje z občinskim premoženjem in da zadaj ni elementov ko-ruptivnih dejanj. Država kot zakonodajalec je kasneje z nekaj predpisi to togost vendarle skušala nekoliko omiliti, a kot opozarjajo v občinah, so ti med seboj neusklajeni in si jih v praksi preprosto ne upajo preizkušati. Brez komunalnega prispevka in najemnin? Občina lahko vlagateljem priskoči na pomoč s tem, da jim vzame čim manj denarja za plačilo komunalnega prispevka ob novogradnji ali za najem poslovnih prostorov. A tudi ti dve odločitvi morajo večinsko podpreti občinski svetniki, v občinski upravi pa poskrbeti, da je denar za subvencioniranje zagotovljen na posebnih proračunskih postavkah. Dobrodošla olajšava podjetnikom je tudi znižano plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki po padcu nepremičninskega davka ostaja izviren proračunski prihodek občin. Te lahko samostojno odločajo, katere dejavnosti želijo vzpodbujati na svojem območju tudi tako, da jim zaračunajo zgolj minimalno nadomestilo. So pa v gospodarstvu zadnja leta veseli tudi občinske pomoči pri štipendiranju bodočih sodelavcev, tako da je v minulem šolskem in študijskem letu k četrtinskemu deležu delodajalca svojo četrtino kadrovske štipendije primaknilo že skoraj polovica občin s Celjskega. IVANA STAMEJCIC Volitve »odločene« v slabi tretjini občin Iz preglednice potrjenih županskih kandidatur v 33 občinah na Celjskem je razvidno, da imajo v desetih občinah župana oziroma županjo za obdobje do leta 2018 znanega že pred volitvami. V občinah, kjer se za županski stolček poteguje le po en kandidat, je namreč splošno glasovanje v nedeljo, 5. oktobra, bolj kot ne le formalnost, saj kandidatu za izvolitev zadošča zgolj en glas podpore. Sicer pa je v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami tako kot v vsej državi tudi na Celjskem manj županskih kandidatov. Še največ, po pet, se jih za ta položaj poteguje v mestnih občinah Celje in Velenje. Po kandidaturah sodeč je še najmanj vzorec žensk, a kljub temu bo vsaj eno od županskimi kandidati so ženska imena zanimanja za županovanje v občinah 33 občin vodila županja - Občino Solčava še v občinah Dobje, Dobrna, Kozje, Na-Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter Katarina Prelesnik, ki je edina kandidatka zarje, Radeče, Slovenske Konjice, Šmarje na Kozjanskem. Med kandidati je le za in se za ta položaj prvič poteguje. Med pri Jelšah in Zreče. IS Bistrica ob Sotli (1 kandidat) Franjo Debelak, inž. elektrotehnike, župan, j: Lucija Debelak in skupina volivcev Braslovče (2 kandidata) Branimir Strojanšek, univ. dipl. pravnik, župan, predlagatelj: SD Bogdan Trop, dipl. inž. energetike (UN), podjetnik, predlagatelj: SMC Celje (5 kandidatov) Stane Rozman, univ. prof. zgodovine in sociologije, direktor, predlagatelj: SD Bojan Šrot, univ. dipl. pravnik, odvetnik in župan,SLS Aleš Metličar, ekonomsko komercialni tehnik, brezposeln, predlagatelj: ZSi - Gibanje Zedinjena Slovenija Urban Golež, univ. dipl. politolog, vodja poslovne enote banke, predlagatelj: SMC Miloš Rovšnik, univ. dipl. ekonomist, pomočnik direktorja SŽ za potniški promet, predlagatelj: SDS Dobje (4 kandidati) Natalija Plemenitaš Fuchs, univ. dipl. po-litologinja, inšpektorica, predlagatelj: Magdalena Doberšek in skupina volivcev Karl Čadej, kovinar, kmetovalec, predlagatelj: SD Leopold Arzenšek, profesor nemščine, strokovni delavec za komercialna vprašanja, predlagatelj: Jelka Arzenšek in skupina volivcev Franc Leskovšek, kmetovalec, upokojenec, predlagatelj: SLS Dobrna (2 kandidata) Martin Bred, inž. gradbeništva, župan, predlagatelj: SLS Nataša Krajnc Zakrajšek, mag. organizacije in dipl. medicinska sestra, učiteljica praktičnega pouka in strokovno tehničnih predmetov, predlagatelj: DeSUS Gornji Grad (4 kandidati) Tomaž Čretnik, dipl. inž. agronomije in horti-kulture, svetovalec in delovodja, predlagatelj: SMC Stanko Ogradi, lesarski tehnik, župan, predlagatelj: Anton Bezovšek mlajši in skupina volivcev Anton Rifelj, strojni tehnik, upokojenec, predlagatelj: Nikoleta Rfelj in skupina volivcev Miran Ugovšek, dipl. inž. gradbeništva, projektant, predlagatelj: Miran Ugovšek in skupina volivcev Kozje (4 kandidati) Jože Preskar, univ. dipl. ekon., inž. elektrotehnike, direktor, predlagatelj: DeSUS Dejan Guček, univ. dipl. pravnik, odvetnik, predlagatelj: Darko Kolar in skupina volivcev Milenca Krajnc, univ. dipl. inž. kmetijstva, kmetijska svetovalka, predlagatelj: Jožef Kajba in skupina volivcev Iztok Štus, univ. dipl. ekonomist, študent, predlagatelj: SD Laško (2 kandidata) Franc Zdolšek, dipl. ekonomist, župan, predlagatelj: SLS Marjan Kozmus, inž. prometa, upokojenec, predlagatelj: SD Ljubno (3 kandidati) Franjo Naraločnik, dipl. ekonomist, župan, predlagatelj: Greta Naraločnik in skupina volivcev Damijan Nerat, mizar, mizar, predlagatelj: SDS Paul Orešnik, inž. gostinstva, direktor, predlagatelj: Klara Orešnik in skupina volivcev Luče (1 kandidat) Ciril Rosc, elektrotehnik elektronik, župan, predlagatelj: Tomaž Robnik in skupina volivcev Moziije (1 kandidat) Ivan Suhoveršnik, univ. dipl. teolog, župan, predlagatelj: Jožef Skornšek in skupina volivcev Nazaije (2 kandidata) Matej Pečovnik, dipl. ekonomist, direktor, predlagatelj: Sandi Grudnik in skupina volivcev Majda Podkrižnik, univ. dipl. ekonomistka, županja, predlagatelj: IrenaVačovnik in skupina volivcev Podčetrtek (1 kandidat) Peter Misja, elektrikar-energetik, strojevodja, inštruktor strojevodij, predlagatelj: Jana Stojnšek in skupina volivcev Polzela (1 kandidat) Jože Kužnik, univ. dipl. inž. tehnologije prometa, župan, predlagatelj: SDS Prebold (1 kandidat) Vinko Debelak, univ. dipl. inž. gradb., samostojni podjetnik projektant in nepoklicni župan, predlagatelj: DeSUS, SDS in SD Radeče (2 kandidata) Tomaž Režun, dipl. inž. kemijske tehnologije, vodja proizvodnje, predlagatelj: SD Damjana Dobovšek Petavar, mag. upravnih ved, sekretarka na generalnem finančnem uradu, predlagatelj: SDS Rečica ob Savinji (1 kandidat) Vincenc Jeraj, gradbeni tehnik, župan, predlagatelj: Andrej Flere in skupina volivcev Rogaška Slatina (3 kandidati) Branko Kidrič, mag. gradbeništva, univ. dipl. inž. gradbeništva, župan, predlagatelj: SLS in SDS Miran Justin, ekonomski tehnik, prokurist, predlagatelj: SNS Stanko Fajs, avtoklepar z mojstrskim izpitom, samostojni podjetnik, predlagatelj: skupina volivcev in Lista Toneta Plevčaka za prihodnost Rogatec (1 kandidat) Martin Mikolič, univ. dipl. inž. strojništva, župan, predlagatelj: NSi Slovenske Konjice (3 kandidati) Stanislav Podplatan, elektro-energetik, koordinator, predlagatelj KDS - Krščansko demokratska stranka Miran Gorinšek, univ. dipl. inž. Agronomije, župan, predlagatelj: SLS Aleksandra Tehovnik, univ. dipl. politolog i-j: SMC Solčava (1 kandidatka) Katarina Prelesnik, ekonomistka, nabavna referentka, predlagatelj: Jasmina Stiftar in skupina volivcev Šentjur (2 kandidata) Marko Diaci, magister ekonomije in poslovnih ved, župan, predlagatelj: Miran Koren in skupina volivcev Lovro Perčič, dipl. uprav. organizator, vodja oddelka za izvajanje pokojninskega in medna- rodnega zavarovanja v ZPIZ Slovenije, OE Celje, predlagatelj: SDS Šmarje pri Jelšah (4 kandidati) Anton Guzej, univ. dipl. ekonomist, direktor sektorja kreditiranja velikih gospodarskih družb pri NKB Maribor, predlagatelj: SLS Irena Stepišnik Perdih, univ. dipl. inž. geodezije, vodja oddelka v upravni enoti, predlagatelj: NSi Janko Šket, ekonomski tehnik, kmetovalec, predlagatelj: SDS Stanko Šket, predmetni učitelj, ravnatelj OS, predlagatelj: David Stupica in skupina volivcev Šmartno ob Paki (2 kandidata) Janko Kopušar, univ. dipl. ekonomist, župan, predlagatelj: Natalija Zabukovnik in skupina volivcev Jože Slemenšek, elektro delovodja, upokojenec, predlagatelj: SDS Šoštanj (4 kandidati) Darko Menih, prof športne vzgoje, župan, predlagatelj: SDS Boris Plamberger, prof. športne vzgoje, profesor športne vzgoje, predlagatelj: SD Marjan Vrtačnik, natakar, upokojenec, predlagatelj: SNS Boris Goličnik, komunalni inženir, inženir gradbenega področja, predlagatelj: Lista Borisa Goličnika Štore (1 kandidat) Miran Jurkošek, dipl. ekonomist in inž. gradbeništva, župan, predlagatelj: Miran Jurkošek in skupina volivcev Zupanove neodvisne liste za razvoj Tabor (3 kandidati) Matej Demšar, univ. dipl. inž. gozdarstva, zaposlen v Zavodu RS za varstvo narave, OE Celje, predlagatelj: nestrankarski kandidat na listi SD Vilko Jazbinšek, univ. dipl. inž. strojništva, upokojenec in nepoklicni župan, predlagatelj: SDS Anton Grobler, inž. strojništva, kmetovalec, predlagatelj: SLS Velenje (5 kandidatov) Matej Jenko, univ. dipl. organizator, direktor, predlagatelj: SMC Franc Sever, strojnik, samostojni podjetnik, predlagatelj: Nada Krautberger in skupina volivcev Anton De Costa, profesor športne vzgoje, upokojenec, predlagatelj: SDS Bojan Kontič, dipl. uprav. organizator, župan, predlagatelja: SD ter Aleksandra Zuber in skupina volivcev Ivan Zacirkovnik, organizator - manager, brezposeln, predlagatelj: LDS Vitanje (2 kandidata) Mirko Polutnik, strojni tehnik, upokojenec, predlagatelj: Majda Polutnik in skupina volivcev Slavko Vetrih, srednja kovinarska šola, zavarovalni zastopnik, predlagatelj: SLS Vojnik (3 kandidati) Jure Ferlež, univ. dipl. inž. strojništva, vodja projektov, predlagatelj: SD Dušan Horvat, inž. gradbeništva, vodja projekta in rečni nadzornik, predlagatelj: SMC Branko Petre, dipl. ekonomist in inž. strojništva, vodja programa, predlagatelj: NSi ter SDS in SLS Vransko (3 kandidati) Franc Sušnik, gimnazijski maturant, župan, predlagatelj: SDS Janez Lencl, univ. dipl. inž. telekomunikacij, vodja Centra za odnose z javnostmi, marketing in informatiko v UKC Maribor, predlagatelj: kandidira s podporo SLS in NSi Damijan Kos, univ. dipl. organizator, zaposlen v ministrstvu za obrambo, predlagatelj: SD Zreče (3 kandidati) Špela Sovič, doktorica dentalne medicine, zobozdravnica, predlagatelj: SMC Boris Podvršnik, mag. evropskih in državnih študij, župan, predlagatelj: SDS Zdenko Kovačec, mag. poslovnih znanosti, direktor nabave, predlagatelj: SD Žalec (3 kandidati) Janko Kos, univ. dipl. organizator, spec., župan, predlagatelj: SD s podporo DeSUS Vojko Zupanc, univ. dipl. novinar, samostojni podjetnik, predlagatelj: skupina volivcev z Listo Pošteno in pravično Bogdan Dani Zagoričnik, pravnik, upokojenec, predlagatelj: SDS 16 LOKALNE VOLITVE BRASLOVCE Branimir Strojanšek univ. dipl. pravnik, župan, kandidat SD Največji problemi/izzivi: Gradnja oziroma obnova infrastrukture in skrb za zaščito in varnost ljudi ter premoženja, razvoj gospodarstva in nova delovna mesta ter višja raven oskrbe občanov, razvoj turizma. Konkretni ukrepi: Gradnja oziroma obnova komunalnih, vodovodnih in cestnih omrežij v skladu s prednostnimi nalogami. Prizadevali si bomo za gradnjo cestnih krožišč v Malih Braslovčah in Parižljah, pločnikov, kolesarskih in pešpoti. Med ukrepi je tudi protipoplavna zaščita z gradnjo zadrževal-nikovvode, namakalnega povezovalnega kanala iz Bolske vTrnavco. Spodbujali bomo javno-zasebno partnerstvo, se zavzemali za postavitev lesnopredelovalnega centra v Šmatevžu, vzpostavitev razvojnega centra za žagarstvo, lesarstvo in biomaso v graščini v Šmatevžu, obnovili bomo malo hidroelektrarno v Letu-šu, pospešili energetsko obnovo objektov. Prevzeli bomo pogodbeno pošto, uvedli občinsko blagajno in informacijsko pisarno na Gomilskem. Reševali bomo socialno in stanovanjsko problematiko ter še naprej pomagali socialno ogroženim družinam, pri čemer bomo preučili možnost adaptacij in gradnje socialnih stanovanj v starem kulturnem domu v Braslovčah in v »stari« občini. Nadaljevali bomo pripravo občinskega podrobnega načrta Žovnek v obliki javno--zasebnega partnerstva ter zastavili načrte za vzpostavitev gospodarsko- turističnega kompleksa Žovnek in gradu Žovnek. Oblikovali bomo celovito turistično ponudbo in poskrbeli za promocijo občinskih znamenitosti. Nadaljevali bomo oživljanje Braslovškega in Žovneškega jezera. To bomo storili s postavitvijo ekokampa, pomolov, športnega centra za deskanje na vodi.Vključili se bomo v regijski projekt povezave med Vonarskim, Šmartinskim, Velenjskim in Braslovškim jezerom. Občina po mojem mandatu: Občina bo bolj prepoznavna, urejena in prijazna do podjetnikov, turistov, mladostnikov in predvsem domačinov. Bogdan Trop dipl. inž. energetike, podjetnik, kandidat SMC Največji problemi/izzivi: Črpanje evropskih in državnih sredstev, cestna infrastruktura s poudarje- no prometno varnostjo občine, vzgoja in izobraževanje. Konkretni ukrepi: S strokovno in kompetentno ekipo bomo zastavili uresničljive projekte na področju podjetništva, turizma in energetike. Zastavili bomo celovit program turistične ponudbe, ki bo vključeval naravne danosti v občini, inovativne ideje, zagnanost posameznikov, organizacij in društev. Uvedli bomo lastno promocijsko blagovno znamko. Na energetskem področju bomo s pomočjo evropskih sredstev in energetskega pogodbeništva energetsko obnovili objekte, ki so v lasti občine. Zaradi pomanjkljive prometne varnosti bomo celovito reševali problem, ob tem moramo nujno vključiti državo pri zagotavljanju denarja. Smo prometno zelo obremenjena občina, zato bo država morala prisluhniti našim potrebam za ureditev prometne infrastrukture za varnost njenih udeležencev. Na lokalnih cestah bomo sistemsko in prednostno reševali cestnoprometne težave. Naši otroci so naša prihodnost, zato bodo naša prizadevanja usmerjena v zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev zanje. Poudarek bo tudi na kakovostnem izvajanju vzgojno-izo-braževalnih procesov, ki morajo biti sodobni, inovativni in ustvarjalni. Občina po mojem mandatu: Občina Braslovče bo urejena in bo delovala po meri občanov. Poslovanje v njej bo učinkovito in pregledno. Prepoznavna bo po svojih naravnih lepotah, bogati kulturni pestrosti in ustvarjalnosti, pomembni zgodovinski preteklosti, po pridnih ljudeh, uspešnih športnikih, kulturnih ustvarjalcih in turističnih delavcih. Občina bo odprta, gostoljubna in razvita, občani v njej pa ponosni nanjo, saj bo imela posluh za vsakogar. CELJE Urban Golež univ. dipl. politolog, vodja poslovne enote za pravne osebe in samostojne podjetnike v Banki Celje, kandidat SMC Največji problemi/izzivi: Zdravo gospodarstvo s spodbujanjem mladih zagonskih podjetij, z ustreznejšo podporo večjim in uveljavljenim podjetjem ter doslednim transparentnim delovanjem, zdravo okolje s celovito okoljsko sanacijo, protipoplavno varnostjo ter z oživitvijo mestnega jedra, zdrava družba, ki zagotavlja kakovostno, prijetno in kulturno bivanje vsem občanom, tudi mladim in družinam. Konkretni ukrepi: Realizacije zgoraj navedenih izhodišč se bomo lotili z naslednjimi ukrepi: za spodbujanje gospodarstva bomo učinkovito črpali sredstva iz kohezijske politike 2014-2020, omogočili učinkovito prostorsko načrtovanje s pripravo novega občinskega prostorskega načrta MOC ter nudili alternativne možnosti plačevanja komunalnega prispevka podjetnikom. Zdravje in čistočo mesta bomo izboljšali s celovito okoljsko obnovo in z nadaljevanjem izvedbe drugega dela protipoplavne zaščite. Za razvoj mesta bomo odprli urbanistično pisarno s funkcijo mestnega arhitekta ter povečali skrb za mestno zelenje in uredili promet po načelih trajne mobilnosti. Preučili bomo možnosti obnove Rakuševega mlina v sodoben podjetniški center z ugodnim najemom poslovnih prostorov ter zagotovitvijo podjetniškega svetovanja ( »know-how«). Zagotovili bomo celovito upravljanje s starim mestnim jedrom z njegovo oživitvijo, in sicer s poudarkom na izboljšanju gastronomske in storitvene ponudbe - z bogatejšo in boljšo turistično in kulturno ponudbo za različne ciljne skupine. Omejili bomo izseljevanje mladih in jim omogočili samostojnost: na poslovnem področju s spodbujanjem ino-vativnosti, na bivanjskem pa z zagotovitvijo pogojev za dostop do prvega stanovanja za mlade in mlade družine. Občina po mojem mandatu: Celje bo postalo privlačnejše za uspešna podjetja. Spodbujali bomo multikulturnost, iz katere bomo črpali vsebine za razvoj zanimive in privlačne turistične ponudbe. Celje bo arhitekturno in urbanistično urejeno, čistejše in bolj spoštljivo do okolja. V mesto se bodo vrnile mladostna energija in sveže ideje. V Celju je čas za novo generacijo. Aleš Metličar ekonomsko-komercialni tehnik, brezposeln, kandidit ZSi - Gibanje zedinje-na Slovenija Največji problemi/izzivi: Zmanjšanje nezaposlenosti, obnova Pe-trička, sanacija območja Stare cinkarne. Konkretni ukrepi: Ustanovitev javnega podjetja ali jav-no-zasebnega podjetja za lesno predelavo, ki bi na tem območju lahko uspešno poslovalo. Ponovno bi zgradili jez pod Petričkom in začeli črpati gramoz iz Savinje. V javno-zasebnem partnerstvu bi našli območje ob Šmar-tinskem jezeru za gradnjo kampa. Z občinskimi odloki bi omogočili malim in srednjim podjetnikom ustvarjanje privlačnega okolja za vlaganje v proizvodnjo ekološko čistih proizvodov. Razpisali bi projekt »Obnova Petrička«, v katerem bi zbirali ponudbe vlagateljev ali sovlagateljev za celovito prenovo družabno-rekreacijskega centra Pe-triček. Celjani se vse premalo družimo. S takšnim projektom bi lahko meščani pri obnovi tudi aktivno sodelovali in s tem povečali druženje. Z obnovo bi dobili svoj prostor, namenjen druženju vseh generacij na vseh področjih. Preplastili bi zemljišče, ki je onesnaženo, in s tem preprečili nadaljnje zastrupljanje z vodo in s prahom. Na preplasteno površino bi preselili sedanji »svinjski sejem« iz Čreta. Seveda imamo v Gibanju zedinjena Slovenija še več programskih točk, ki so ravno tako zelo pomembne in za njihovo izvajanje niso potrebna velika sredstva, le poštenje in mnogo dobro volje in predanosti Celju in Celjanom. Tako bi omenili še revizijo poslovanja javnih zavodov in podjetij, ker vemo, da poslovanje teh ni v prid prebivalstva, kar je njihov osnovni namen. Oživitev mestnega jedra, da Celje po 20. uri ne bi bilo mesto duhov, saj za turiste niso pomembni samo lepe ulice in urejeni muzeji, ampak pestro družabno življenje. Tudi prostorsko ureditev za vrtičkarstvo in s tem povezano samooskrbo Celjanov mislimo urediti. Imamo še mnogo idej, ki pa jih bomo predstavili v nadaljevanju naše predvolilne predstavitve. Občina po mojem mandatu: Bomo transparentni, brez korupcije in klientelizma. Ukvarjali se bomo s celotno strukturo ljudi. V Celju bomo uvedli red, pravičnost in poštenost ter nastopili skupaj proti Ljubljani. Miloš Rovšnik univ. dipl. ekonomist, pomočnik direktorja Slovenskih železnic za potniški promet, kandidat SDS Največji problemi/izzivi: Občina nima prostorskega načrta in ima nerešena vprašanja ekologije; zaton gospodarske dejavnosti in povečanje brezposelnosti - slabe perspektive za mlade, šport in kulturo, slabo stanje turističnega obiska in zapuščeno mestno jedro ter slaba organizacija javnega prometa. Konkretni ukrepi: Aktivno reševanje ekoloških problemov tudi s pomočjo gospodarskih naložb in z upoštevanjem potreb prebivalstva. Ukrepi za vzpodbude podjetništva in samozapo-slitev. Ukrepi za stimulativno vrednotenje najema prostorov in zemljišč za podjetnike. Ukrepi za organizirane predstavitve celjskega gospodarstva in turistične ponudbe v Evropi in svetu. Sprejetje in objava prostorskega načrta. Ustanovitev sklada za štipendiranje dijakov in študentov ter športnikov in vzpodbude na področju kulturne dejavnosti. Izgradnja neprofitnih stanovanj z upoštevanjem potreb izobraženih kadrov, kot tudi socialno ogroženim družinam. Več neposrednega sodelovanja z občani, civilnimi pobudami, društvi in v obliki odprtih tribun. Ukrepi na področju promocije za večjo prepoznavnost mesta v regiji in širše v Sloveniji ter tujini. Pospešeno izvajanje projekta Dežela Celjska v sodelovanju z občinami v regiji. Oblikovanje ponudbe mestnega jedra kot celovitega območja po načinu delovanja nakupovalnih središč. Oblikovanje okolju prijaznega in učinkovitega mestnega prometa z upoštevanjem več dejavnikov (avtobusni promet, taksi služba, izposoje koles ter kolesarske steze, izposoje električnih avtomobilov). Ukrepi, da bo mesto prijazno do starejših oseb in oseb z omejenimi gibalnimi sposobnostmi -invalidov. Občina po mojem mandatu: Občina in mesto bosta imela živahnejši utrip, mestno jedro bo oživelo, mesto bo perspektivno za mlade iz oklice in tujine, povečale se bodo možnosti za zaposlovanje. Stane Rozman prof. zgodovine in sociologije, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, kandidat SD Največji problemi/izzivi: Pomanjkanje delovnih mest, stanovanja za mlade družine in starostnike, vzpostavitev cenovno ugodnega in okolju prijaznega javnega prevoza. Konkretni ukrepi: V mestu bomo vzpostavili pisarno za promocijo Celja, za pritegnitev novih podjetij, ki bodo ustvarjala nova delovna mesta. Za mlade podjetnike bomo pripravili natečaj za naj podjetniško idejo in jo finančno podprli z zagonskimi sredstvi. Podprli bomo razvoj socialnega podjetništva tako z infrastrukturo kot tudi z denarnimi sredstvi iz mestnega proračuna za tista socialna podjetja, ki se prijavljajo na EU-razpise za zagon poslovanja. V sklopu stanovanjskih ukrepov bomo podprli gradnjo prehodnih stanovanj za mlade družine in gradnjo oskrbovanih stanovanj ter stanovanj, prilagojenih starejšim. V duhu medge-neracijske solidarnosti bomo spodbujali zamenjavo stanovanj. Z dokončanjem severne vezne ceste bomo vzpostavili cenovno ugoden in ekološko prijazen javni prevoz, ki bo medsebojno povezal mestne soseske z mestnim jedrom in s trgovskimi središči. Občina po mojem mandatu: Po končanem mandatu bo imela občina manj nezaposlenih, manj ljudi bo na čakalni vrsti za najem neprofitnih stanovanj in urejen bo mestni promet.V mestno središče se bo vrnil mestni vrvež, ki je zdaj preredko prisoten. Mestni park bo postal prostor srečevanj različnih generacij, ki bodo v njegovem zelenem objemu našle mir in svežino. V mestu bodo prišli turisti, ki bodo dodatno poživili utrip mesta. Povečala se bo samozavest Celjank in Celjanov, ki bodo ponosni na svoje mesto in ga bodo z veseljem predstavljali tako svojim gostom kot tudi tistim obiskovalcem, ki bodo prišli obiskat naše knežje mesto. Bojan Šrot univ. dipl. pravnik, zaposlen kot odvetnik in nepoklicni župan, kandidat SLS Največji problemi/izzivi: Dvig blaginje občanov in nova delovna mesta, nadaljevanje vsebinske obnove mestnega jedra in Knežjega dvorca, vzpostavitev lokalnega - mestnega potniškega prometa. Konkretni ukrepi: Najpomembnejša je implementacija že sprejete strategije razvoja gospodarstva v Mestni občini Celje, katere glavni cilj je spodbujanje novih delovnih mest. S formalnega vidika imajo občine majhen vpliv na gospodarstvo, saj je večina nalog s tega področja v domeni države, ki pa je neučinkovita. Zato si bomo prizadevali, da se pristojnosti pri spodbujanju gospodarstva prenesejo na občinsko raven, saj je dejstvo, da gospodarska razvitost občine zelo močno vpliva na blaginjo vseh občank in občanov. Mesto Celje s svojo razvito infrastrukturo, bogato kulturno in naravno dediščino, pestro zgodovino in ugodno geografsko lego predstavlja velik turistični potencial, zato bomo nadaljevali aktivnosti tako na področju mestnega turizma kot tudi drugih turističnih točk. Severno vezno cesto, ki povezuje naselji Hudinja in Nova vas, bomo nadgradili s povezavo do Lave. Projekti so že pripravljeni. S tem bo dokončan severni mestni cestni obroč, kar bo razbremenilo stanovanjsko sosesko Ostrožnega, vzpostavil pa se bo lahko tudi lokalni potniški promet. Ta bo potekal po krožni poti, ki bo povezala mestne četrti in krajevne skupnosti, staro mestno jedro in trgovske centre. Avtobusi bodo vozili dovolj pogosto in po primerno nizki, subvencionirani ceni ter seveda na okolju prijazen pogon. Občina po mojem mandatu: Vse, kar smo v zadnjih 16 letih obljubili, smo izpolnili. Imamo »kaj za pokazati«. Zato lahko tudi zdaj zagotavljam, da bo Mestna občina Celje čez štiri leta bolj gospodarsko uspešna, bolj turistično prepoznavna in bolj samooskrbna občina priložnosti, ki bo zagotavljala blaginjo in kakovostno bivanje občanom. DOBJE Leopold Arzenšek prof. nemščine, zaposlen kot strokovni delavec za komercialna vprašanja, kandidat Liste Leopolda Arzenška - predlagatelj Alenka Arzenšek in skupina volivcev Največji problemi/izzivi: Slabo črpanje evropskih sredstev iz kohezijskih skladov in prepozno prijavljanje na razpise; zagotavljanje pitne vode vsem prebivalcem in (prepogoste okvare na vodovodnem omrežju; nezmožnost sodelovanja med občinskim svetom in županom. Konkretni ukrepi: Ker sem bil v zadnjih štirih letih izre dno razočaran nad (ne)sodelovanjem med aktualnim županom in svetniki, ki so imeli večino v občinskem svetu, sem se odločil, da bom kandidiral za župana občine Dobje. Ena mojih prednosti je, da bom znal povezati občinske svetnike, upravo in občane. LOKALNE VOLITVE 17 Če ne bomo stopili skupaj in se začeli zavedati, da lahko le s težnjo k skupnim ciljem dosežemo največ za svojo občino, potem se bomo spet ukvarjali s stvarmi, ki nas bodo odvračale od projektov, ki bi jih lahko izpeljali oziroma bi jih morali. Nujno bomo morali obnoviti oziroma zamenjati vodovodne cevi na obstoječem vodovodnem omrežju, da bomo skrčili okvare na minimum ter zagotovili bolj kakovostno vodo vsem prebivalcem. Z usposobljenimi kadri moramo pridobiti čim več evropskih sredstev za določene projekte ter obrtnikom in podjetnikom omogočiti čim boljše pogoje za širjenje panoge; posledično bomo s tem pridobili tudi kakšno novo delovno mesto. Narediti moramo čim več za promocijo turizma (tudi na tujem), saj smo na tem področju naredili zelo malo, svetla izjema je le naša Kozjanska domačija. Morali bomo končati tudi določene projekte (navezovalna cesta Repuš-Jezerce in povezovalni vodovod občin Šentjur in Dobje). Občina po mojem mandatu: Občina Dobje bo bolj prepoznavna, bolj urejena, Dobjani pa se bomo lahko pohvalili, iz kakšne lepe občine prihajamo. Karl Čadej kovinostrugar, kmetovalec, kandidat SD Največji problemi/izzivi: Povezovanje kmetijstva in podjetništva (avstrijski model Vulkan Land), obnova in gradnja infrastrukture (ceste, vodovod), čistilne naprave in kanalizacija, več ciljev na področju negospodarstva. Konkretni ukrepi: Cilj povezave kmetijstva in podjetništva je visoka dodana vrednost kmetijskim, gozdarskim in ostalim proizvodom, kar ima za posledico delovna mesta in večjo samooskrbo. Finančni viri: občinski proračun, zasebni kapital, javni razpisi, proračun Republike Slovenije (RS) in Evropske unije (EU). Cilji obnove in gradnje infrastrukture so boljša povezanost, večja varnost, kakovostno bivanje in čistejše okolje. Finančni viri: prispevki občanov, občinski proračun in javni razpisi, proračun RS in EU. Na področju negospodarstva: v šolstvu menjava dotrajane kritine na šolah, nabava vozil za prevoz otrok; gasilcem zagotoviti prostore za opremo; mladim omogočiti uporabo javnih prostorov; ohraniti moramo športne in kulturne dejavnosti. Finančni viri za naštete dejavnosti: donatorstva, občinski proračun, javni razpisi, proračun RS in EU. Občina po mojem mandatu: Dobje bo imelo bolj razvito infrastrukturo in čistejše okolje. Natalija Plemenitaš Fuchs univ. dipl. politologinja, zaposlena kot inšpektorica, kandidatka Neodvisne liste Dobje (Magdalena Doberšek in skupina volivcev) Največji problemi/izzivi: Ustvarjanje novih delovnih mest, projektna naravnanost in povezovanje s sosednjimi občinami, sprejem prednostnih razvojnih nalog (kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni načrti razvoja občine Dobje). Konkretni ukrepi: Glavno vodilo programa Neodvisne liste za Dobje bodo projektna naravnanost, ustvarjanje novih delovnih mest, povezovanje s sosednjimi občinami in sprejetje načrtov razvoja občine, da se prednostne naloge ne bodo več snovale v gostilniških prostorih. Naša občina se mora prilagoditi težnjam države po ukinitvi majhnih občin. Le pripravljeni bomo lahko uspešno delovali še naprej in bomo dokazali državi, da je majhnost lahko tudi elitnost. Občina po mojem mandatu: Naš slogan je simbolnega pomena: »Dobje, aktiviraj se!« Poziva Dobjanke in Dobjane, da začnejo aktivno razmišljati o našem Dobju. Da začnejo sodelovati s konstruktivnimi predlogi pri oblikovanja našega jutri. Da se v čim večjem številu udeležijo volitev. Da se naša občina začne aktivno prilagajati spremembam in zahtevam države. Da se končno začnemo povezovati, saj sami, majhni in nebogljeni, ne bomo sposobni preživeti na dolgi rok. Zato bo jutri Dobja lepši in boljši. DOBRNA Martin Brecl inž. gradbeništva, župan, kandidat SLS Največji problemi/izzivi: V naši državi še vedno obstajajo velike razvojne razlike med regijami in občinami. Za občino in njene občane, za naš turizem in gospodarstvo je pomembno, da imamo ustrezno urejena vsa ekološka vprašanja, področje vododskrbe, odvajanja in čiščenja ko- munalnih odpadnih voda, ravnanje z odpadki, ustrezne ceste, pripravljene prostorske načrte in možnosti za razvoj turizma, športa, kulture in drugih dejavnosti v občini. Konkretni ukrepi: Edini način za zmanjševanje razlik med regijami in občinami so sredstva iz evropskih razvojnih skladov. Na Dobrni smo ponosni na opravljeno delo, ki nas uvršča med občine, ki so v finančni perspektivi 2007-2014 iz Evropskega sklada za razvoj regij pridobile največ nepovratnih sredstev na prebivalca. Ob dosedanjih vlaganjih v vodovode na Dobrni bomo z dograditvijo v Vinski Gorici, Parožu in Brdcah nad Dobrno končali oskrbo vseh naselij v občini s kakovostno pitno vodo. Denar bo občina zagotovila iz amortizacije in proračuna 2014-2018. Ob zgrajeni čistilni napravi za štiri tisoč populacijskih enot in približno devetih kilometrih kanalizacijskih vodov moramo za celostno ekološko sanacijo občine zgraditi še osem kilometrov kanalizacije na Dobrni, v Vrbi, Klancu in Vinski Gorici. Za ta projekt smo v septembru 2014 že pridobili 84 odstotkov sofinanciranja iz Evropskega sklada za razvoj regij. Dela bomo začeli izvajati sredi oktobra 2014, konec je predviden za julij 2015. Občina Dobrna je v vseh teh letih pridobivala in kupovala zemljišča za predviden razvoj turizma. Danes je potencialnim investitorjem in našemu gospodarstvu na razpolago približno dvajset hektarjev urejenih stavbnih zemljišč. Ljudje najbolj potrebujejo urejene ceste do svojih domov, zato bomo gradnji teh namenili več sredstev, tudi z vključevanjem v projekte, ki bodo omogočali sofinanciranje na državni in evropski ravni. Pripravili bomo projekt ureditve športnih igrišč in večnamenske športne dvorane za potrebe občine in razvoja turizma ter iskali možnosti za pridobitev evropskih razvojnih sredstev. Občina po mojem mandatu: Tudi v prihodnje bo naše vodilo ohranjanje razvojne intenzivnosti občine, našega okolja, uspešnega dela naših društev in posluha za vse generacije. Nataša Krajnc Zakrajšek mag. organizacije, učiteljica v Srednji zdravstveni šoli Celje, kandidatka De-SUS s podporo SD Največji problemi/izzivi: Dokončanje gradnje kanalizacijskih sistemov za vse okoliške zaselke, vsem generacijam omogočiti dostojno, kakovostno in varno življenje glede na njihove potrebe, vsem gospodinjstvom zagotoviti pitno vodo in urejene ceste do bivališč. Konkretni ukrepi: Tako kot vse druge občine se tudi naša srečuje s kopico problemov. O nekaterih se govori, drugi ostanejo zamolčani, ker jih občani ne upajo povedati na glas ali niso slišani. Vsi občani imamo pravico biti slišani in izražati svoje mnenje. Prisluhnila bom težavam, predlogom naših občanov. Probleme bomo reševali premišljeno, s polno mero odgovornosti, s črpanjem vseh možnih virov financiranja in z razumno ter pravično porabo občinskega denarja za vse občane v enakem deležu. Moja naloga bo spremljanje oziroma nadzor vseh projektov neposredno na kraju izvajanja. Občina po mojem mandatu: Naša občina bo boljša po tem, da bodo občani zadovoljni z našim delom, dobro bodo informirani o delu občinske uprave, imeli bodo možnost vključevanja v reševanje problemov, ki bodo naša skupna skrb in izziv. Upam si trditi, da potrebujemo spremembe, pri čemer so vedno dobrodošle. Če bomo uspeli uresničiti svoj načrt, ki bo zastavljen premišljeno, bodo vse generacije v občini, od najmlajših do najstarejših, veliko pridobile. GORNJI GRAD Tomaž Čretnik dipl. inž. agronomije in hortikulture, kandidat SMC Največji problemi/izzivi: Krepitev gospodarstva in turizma, obnova osnovne šole in zagotavljanje pogojev za razvoj in delo v zdravstvu, skrb za mlade, mlade družine in socialno ogrožene, ohranjanje in razvoj kmetijstva, predvsem malih in srednjih kmetij. Konkretni ukrepi: V občini moramo dati več poudarka osnovnim potrebam in storitvam za življenje občanov. S svojim programom bomo zagotovili vso podporo mikro in malim podjetjem, enostavnejše in ažurno pridobivanje vseh dokumentov ter finančno podporo zagonu novh podjetij. Z večjim sodelovanjem z ostalimi občinami v dolini bomo dali velik poudarek razvoju turizma. V naslednjem mandatu bomo poseben poudarek namenili postopni in temeljiti obnovi šole in vrtca, zagotovili bomo vso podporo javnemu zdravstvu, razvoju zdravstvenih programov in varovanju zdravja. V skrbi za mlade načrtujemo zagotavljanje prostora za mladinski center, medgeneracijsko sodelovanje in aktivno vključevanje mladih v skupnost. Mladim družinam želimo zagotoviti olajšave pri ustvarjanju pogojev za bivanje in življenje. Podpirali bomo male in srednje kmetije, pomagali mladim gospodarjem in uvedli posebne subvencije za obnovo gospodarskih poslopij, kozolcev, kašč in čebelenjakov, ki bi lahko postali turistično zanimivi. Občina po mojem mandatu: V štiriletnem mandatu bomo z ekipo zagotovili občino po meri ljudi, kjer bo vsak občan enako pomemben in enako obravnavan. S posluhom in sodelovanjem bo občina prijaznejša, občani bodo bolj zadovoljni, lokalna skupnost bo na pravi poti razvoja, v skrbi za vse občane bo občina tudi bolj povezana. Anton Rifelj strojni tehnik, upokojenec, predlagateljica skupina volilcev Največji problemi/izzivi: Sprejem ustreznih prostorskih aktov, ki bodo prijazni tako občanom kot vlagateljem, gradnja novega zajetja pitne vode za naselje Gornji Grad z možnostjo gradnje polnilnice vode, gradnja vrtca in obnova Osnovne šole Frana Kocbeka. Konkretni ukrepi: Sprejem prostorskih aktov, saj moramo omogočiti krajanom, da bodo lahko uresničili svoje naložbe. Vlagatelji v občini še vedno čakajo na ustrezen dokument kar osem let. Zato moramo zamenjati podjetje, ki izdeluje dokumentacijo za prostorske akte. Med zaposlenimi na občini moramo ustvariti delovno klimo in spremeniti obstoječo sistemizacijo delovnih mest. Nadaljeval bom projekt zajetja in gradnje vodovoda do naselja Gornji Grad, za kar smo med mojim mandatom 2002-2006 pripravili analizo. Ta projekt novega zajetja pitne vode se lahko uresniči na dva načina: preko razpisov EU in proračuna države ali z javno-zasebnim partnerstvom. Gre za možnost gradnje polnilnice vode. S takšno kombinacijo bi občina pridobila nov vodovod, vlagalec pa polnilnico vode. Takoj moramo pripraviti dokumentacijo za izvedbo projekta in začeti pogovore z zasebnim vlagateljem. Že osem let so stare obljube o gradnji vrtca. Investicijo moramo ločiti na dva dela, in sicer tako, da se vrtec zgradi na novi lokaciji na zemljišču, ki je v lasti občine, projekt pa se izpelje v javno--zasebnem partnerstvu. Poslopje šole pa moramo obnoviti preko razpisov za energetsko učinkovitost. Nadaljevati moramo idejni projekt za vrtec, ki je bil pripravljen leta 2006, in pogovore z zasebnim vlagateljem ter se pogovoriti s pristojnim ministrstvom o časovni-ci razpisov za vlaganje v osnovne šole. V EU perspektivi 2014-2020 želim pridobiti več denarja za razvoj novih delovnih mest in poskrbeti za medgeneracijski center. Občina mora ponovno sodelovati s Klimatsko zvezo EU. Občina po mojem mandatu: Občina bo po mojem mandatu bogatejša za več investicij, ki bodo narejene s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Občinska uprava in tudi komunalno podjetje bosta postala občanom prijazna. KOZJE Dejan Guček univ. dipl. prav., odvetnik, kandidira s podpisi volivcev Največji problemi/izzivi: Šibka gospodarska aktivnost, slabe navezovalne (državne) ceste, negativen prirastek, negativen selitveni prirastek in staranje prebivalstva. Konkretni ukrepi: V preteklosti, vse do stečaja podjetja Mont Kozje in do zaprtja Steklarne Kozje, je bila naša občina gospodarsko uspešna, nato pa gospodarskega šoka enostavno nismo zmogli prebroditi sami. Kot župan bom na državni ravni poskušal izposlovati, da bi se naši občini zagotovil podoben status, kot ga ima Prekmurje (posebne davčne olajšave za investicije, dodatne državne spodbude za zaposlovanje). Aktivno bom začel tržiti tudi industrijsko cono, pri čemer bom v zvezi s tem uporabil inovativne pristope (komunalno opremljeno zemljišče se kot stvarni vložek prenese v nastajajoči poslovni subjekt; ob zavezi zaposlovanja se kupca delno ali v celoti oprosti plačila komunalnega prispevka; oprostitev plačila nadomestila za stavbno zemljišče). Sicer pa moramo naše gospodarstvo graditi na turizmu, saj je to najbolj perspektivna panoga v naši občini. Ker se turizem začne pri vsakem posameznem občanu, moramo občutno povečati subvencije za dopolnilno kmetijsko dejavnost. Glede turizma bom poskusil poiskati tudi nove vsebine, saj moramo tradicionalnim turističnim točkam (Lurška jama, grad Podsreda...) dodati nove. Zasebna investicija v gradnjo Kozjanske vasi in pustolovskega parka (na primerni lokaciji) bi lahko zagotovila celodnevni oziroma celo večdnevni turizem. Kar zadeva državne ceste, potrebujemo takojšnjo intervencijo na državni ravni. Občina po mojem mandatu: Občina bo postala občutljiva za gospodarske priložnosti. Svet okrog nas se je spremenil, zato moramo spremembo glede pristopa narediti tudi mi. Sam spremembe ponujam, zato občini enostavno mora uspeti. Iztok Štus univ. dipl. ekonomist, kandidat SD Največji problemi/izzivi: Razvoj gospodarstva, nova delovna mesta in razvoj lokalne infrastrukture. 18 LOKALNE VOLITVE Konkretni ukrepi: Za razvoj gospodarstva moramo dokončati drugi del poslovno-obrtne cone v Kozjem in tako zagotoviti pogoje za vstop potencialnih vlagateljev v Kozje. Potencialnim novim investitorjem in že obstoječim gospodarstvenikom moramo zagotoviti stimulativne pogoje za poslovanje v občini Kozje. Z razvojm kmetijstva in turizma ter z ustvarjanjem kakovostnega poslovnega okolja za zaposlovanje mladih bomo sledili tudi ciljem ustvarjanja novih delovnih mest. Na področju lokalne infrastrukture je pri oskrbi s pitno vodo naša obveznost, da vsa gospodinjstva v občini priklopimo na vodovodni sistem. Enako velja za postavitev čistilnih naprav in gradnjo cestnih odsekov, ki so trenutno še makedamski. Poleg novih projektov bomo morali tudi redno in kakovostno vzdrževati obstoječo infrastrukturo. Občina po mojem mandatu: Občina bo boljša zaradi novih delovnih mest, večje povezanosti med ljudmi ter večje prepoznavnosti v turizmu, gospodarstvu in po kmetijskih izdelkih. Jože Preskar univ. dipl. ekonomist, inž. elektrotehnike, direktor v lastnem podjetju, kandidat DeSUS Največji problemi/izzivi: V naši občini kronično primanjkuje delovnih mest, s čimer je povezana tudi visoka brezposelnost, neizkoriščen je potencial turizma, slabe so socestne povezave na slovenski avtocestni križ in do večjih urbanih središč. Konkretni ukrepi: Znano je, da ima veliko Kozjanov uspešna podjetja po vsej Sloveniji, zato jih moramo pritegniti, da bi ustanavljali svoje podružnice v Kozjem. Takoj bom preučil možnosti znižanja komunalnega prispevka, če ne že njegove ukinitve za novogradnje v naši poslovno-obrtni coni. Za razvoj turizma bom s sodelavci nemudoma pripravil strateški razvojni načrt z operativnimi cilji izvedbe. Zavzel se bom za povečanje proračunskih sredstev, ki so namenjena razvoju malega gospodarstva, saj zdaj odmerjena sredstva ne zadostujejo niti za en projekt. Takoj želim vzpostaviti stik s pristojnimi ustanovami v državi, ki so zadolžene za cestno infrastrukturo, in jih prepričati v nujnost obnovitve regionalnih cest. Občina po mojem mandatu: Rezultati mojega mandata bodo vidni v smislu, da bo v poslovno-obrtni coni vsaj 60 odstotkov zemljišč., ki so zdaj prazna, zapolnjenih s podjetji, ki bodo nudila nova delovna mesta. Posamezne manjše kmetije bodo poleg osnovnega kmetovnaja ponujale tudi dopolnilne dejavnosti (na primer proizvodnja sira, mesnih izdelkov, pridelava ekoloških poljšin, turističnih nastanitev ...). V povezavi s kompleksom športnega parka bomo ustvarili pogoje za tako imenovani športni turizem, saj imamo že zdaj dobre infrastrukturne pogoje zanj (športni park, večnamenska dvorana). Ustvariti moramo le še nekaj nočitvenih zmo-gljivosti.V občini, ki je bogata z lesom, bomo spodbudili lesnopredelovalno verigo. S temi ukrepi se bo brezposelnost vidno zmanjšala. Občina bo povezana z avtocestnim križem in urbanimi središči s pomočjo popravljenih regionalnih cest, ki so danes v izredno slabem stanju. Vsekakor bo bolje tudi v krajevnih skupnostih, ki bodo imele močnejši vpliv na odločanje v občini. Milenca Krajnc univ. dipl. inž. kmet., kmetijska svetovalka pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, neodvisna kandidatka s podporo NSi in SLS Največji problemi/izzivi: Zaposlovanje in odpiranje novih delovnih mest, omogočanje mladim, da ostanejo v domačem kraju, ureditev cest in okoljske infrastrukture, razvoj turizma. Konkretni ukrepi: Glede na stanje v gospodarstvu in na področju zaposlovanja bi občane in podjetja spodbujala k odpiranju novih delovnih mest. Nujna so povezovanja z gospodarskimi subjekti, ki so pripravljeni vlagati, v proračunu moramo zagotoviti več denarja za samozaposlovanje, znižati moramo komunalni prispevek. Omogočiti moramo oglede dobrih praks na področju zaposlovanja ter prodajati kmetijske pridelke in izdelke javnim ustanovam (šolam, vrtcem, zdraviliščem). Glede na območje se moramo opredeliti do problematike zaposlovanja in se povezati s sosednjimi občinami ter skupaj nastopiti v odnosu do države. V povezavi z odpiranjem novih delovnih mest moramo nujno mladim omogočiti gradnjo stanovanjskih hiš, opremo gradbenih parcel, oprostitev komunalnega prispevka in ustrezno pripraviti prostorske načrte. Pristojne v državi moramo nenehno opozarjati na nujnost posodobitve državne cestne infrastrukture. Vzdrževati in posodobiti moramo lokalne ceste. Sofinancirati in graditi skupne ter individualne čistilne naprave. Za razvoj turizma moramo izkoristiti vse naravne in kulturne danosti, skupaj z zavarovanim območjem Kozjanskega parka pa promovirati zdraviliške centre in se povezovati z njimi. Za razvoj turizma je pomembno tudi kmetijstvo, zato moramo več vlagati v dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Vsi ukrepi so v veliki meri odvisni od možnosti črpanja evropskih in državnih sredstev, nujna bodo velika prizadevanja za decentralizacijo vseh služb. Prizadevati si bomo morali za ohranitev manjših občin, saj smo v obdobju obstoja naše občine videli, da je to velika prednost. Občina po mojem mandatu: Z omenjenimi ukrepi bomo ohranili življenje in razvoj v naših krajih, kar je še posebej pomembno v času centralizacije države. LAŠKO Marjan Kozmus inž. prometa, upokojenec, kandidat SD Največji problemi/izzivi: Rešitev nastalih sporov iz koncesijskega razmerja čistilne naprave Laško z optimizacijo gradnje kanalizacijskega omrežja, zagotavljanje poplavne varnosti občine Laško, izboljšanje pogojev za rast gospodarstva in podjetništva. Konkretni ukrepi: V letu 2015 bomo z dialogom med vpletenimi akterji razrešili spore glede čistilne naprave Laško. Zaradi tega spora je v občinskem proračunu zadržanih 2,4 milijona evrov, ki bi lahko bili uporabljeni za naložbe. Območjem, ki niso pokrita s sistemom kanalizacije, moramo dati finančne spodbude za gradnjo manjših čistilnih naprav. Prizadevati si moramo za sklenitev dolgoletne koncesije (lokalnemu) ponudniku za optimalno urejanje rečne struge Savinje, od meje z mestno občino Celje do Zidanega Mostu, posredno pa ustvariti tudi nova delovna mesta v občini. Zagotavljanje konkurenčnega okolja za delovanje mikro in malih podjetij s komunalno ureditvijo obrtne cone v Laškem, varovanje delovnih mest in skrb za podjetja v težavah, spodbujanje inovativnosti in podpora »start-up« podjetjem, trženje turistične ponudbe v skladu z razvojem lokalnega okolja, spodbuda mladim pri generacijskem prenosu kmetij, krepitev inovacij v kmetijstvu. Občina po mojem mandatu: občinske uprave in povečane ravni vključevanja občanov v odločevalske procese ter z dialogom za preverjanje učinkov ukrepov želim, da ponovno vzpostavimo zaupanje pri vodenje mesta. Svoj kraj želim izboljšati, da se bodo krajani lahko z izzivi vsakdana soočali uspešno. Želim pomagati ljudem, ki so v socialni stiski ali pomoč potrebujejo zaradi posebnih potreb, še posebej pa želim pomagati nekomu, ki želi uresničiti svojo podjetniško idejo in izkoristiti svoj talent. LJUBNO OB SAVINJI Franjo Naraločnik župan, predlagatelj Greta Naraločnik in skupina volivcev Največji problemi/izzivi: Protipoplavna zaščita vodotokov, nepremičnin ter cestne in javne infrastrukture, zagotavljanje podpornega okolja gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu, posodobitev in obnova občinskih cest ter javne infrastrukture. Konkretni ukrepi: Skrbno načrtovanje realno izvedljivih ciljev, strokovna priprava projektov in investicijske dokumentacije pomenijo osnovo za pridobivanje sredstev evropskih skladov. To so pokazale že dolgoletne in bogate izkušnje pri uspešnem vodenju občine v preteklih mandatih. Posebej veliki projekti, kot so protipoplavna zaščita, morajo temeljiti na medobčinskem dogovarjanju in skupnem iskanju kohezijskih sredstev, ki bodo oplemenitila lastne občinske vire. Hkrati skupen nastop pomeni tudi večjo težo pri umeščanju posegov v državne prostorske načrte. V Občini Ljubno skrbno spremljamo potrebe obstoječih uspešnih podjetij na svojem območju in s skupnim nastopanjem pripravljamo podporno okolje v obliki cestne in komunalne infrastrukture kot osnove za možno širitev proizvodnje in povečanje števila delovnih mest. Občina se zelo prilagodljivo odziva na potrebe gospodarstva, žal pa je prostorska zakonodaja izjemno toga in ne dopušča želenih posegov. Največji korak moramo občine skupno narediti s pritiskom na zakonodajne organe, da pripravijo ustrezno zakonodajo, ki bo, seveda ob upoštvanju naravnih omejitev, omogočala pridobivanje novih površin za proizvodnjo in odpiranje novih delovnih mest. Geografska lega naše občine narekuje izjemno veliko kilometrov občinskih cest. V času samostojne občine smo jih že v veliki merili obnovili in posodobili. Vsekakor sta umeščanje te naloge v občinski proračun in iskanje dodatnih finančnih virov vsakoletna naloga, ki pripomore k varnejšemu prometu in nižjim stroškom vzdrževanja. Občina po mojem mandatu: Naše osnovno vodilo morajo biti besede, ki so zapisane v strategiji Občine Ljubno, in sicer da bo naša občina uspešno gospodarsko, športno, kulturno, varno in samooskrbno okolje z visoko kakovostjo bivanja, okolje, ki bo z izkoriščanjem naravnih in drugih potencialov nudilo dovolj priložnosti za zadovoljstvo prebivalcev in obiskovalcev. Naša naloga je, da korak za korak s poštenim in strokovnim delom sledimo zapisanemu cilju. agencija@nt-rc.si NAZARJE Majda Podkrižnik univ. dipl. ekon., županja, kandidira s podporo volivcev Največji problemi/izzivi: Gradnja prizidka k zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu; rekonstrukcija vodovoda Letošč; gradnja krožišča v Nazarjah in obnova ceste skozi središče Šmartnega ob Dreti; Konkretni ukrepi: Pogoje za zdravstvo zagotavlja sedem občin v Zgornji Savinjski dolini. Z vsemi občinami in ob koordinaciji zdravstvenega doma bomo odkupili zemljišča, pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka, maksimalno se bomo zavzeli pri iskanju virov sofinanciranja in tako zagotovili ustrezen standard zdravstvene oskrbe v dolini. Pri zagotavljanju nemotene oskrbe z vodo iz zajetja Letošč bomo skupaj s štirimi občinami dokončno pridobili številne služnosti in dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Napeli bomo tudi vse moči za umestitev projekta v sofinanciranje in pridobitev kohezijskih sredstev. Izgradnja krožišča v Nazarjah in ceste skozi Šmartno ob Dreti je v pristojnosti države. Za ta projekta bomo morali odkupiti še zadnja zemljišča. Predvsem bomo morali izvajati maksimalne aktivnosti, da bosta oba nujna projekta čim prej umeščena v državni proračun. Lastne vire bomo iskali tudi s prodajo komunalnih urejenih parcel v industrijsko-obrtni coni Prihova, kjer so zemljišča namenjena poslovni gradnji. Prav tako si bomo prizadevali za prodajo zemljišč za individualno gradnjo; ta so umeščena za samostanom v Nazarjah in na območju Bič v Šmartnem ob Dreti. Občina po mojem mandatu: V občini bomo naredili korak naprej predvsem na področju zdravstva, oskrbe z vodo, cestne infrastrukture. Še naprej si bomo prizadevali za samooskrbo občine, na komunalnem področju za vgradnjo malih čistilnih naprav, za zaščito pred naravnimi nesrečami in za večje število turističnih produktov ter za kakovost bivanja v občini. Matej Pečovnik dipl. ekonomist, direktor JP DOM Nazarje, neodvisni kandidat s podporo volivcev Največji problemi/izzivi: Ustvarjanje prijazne in dostopne občine za občane, v sodelovanju z ostali- mi občinami Zgornje Savinjske doline zagotavljanje ustrezne in zadostne zdravstvene oskrbe, gradnja kanalizacijskega omrežja v strnjenih naseljih - kjer to ne bi bilo racionalno, bi občina na pregleden način zagotovila sofinanciranje malih čistilnih naprav. Konkretni ukrepi: Ko sem se odločal za kandidaturo, sem se v prvi vrsti zavedal, da sam ne morem uresničiti želja, pričakovanj in potreb občanov, zato sem k sodelovanju povabil občane, ki razmišljajo podobno in se zavedajo, da je ključ do uspeha v sodelovanju in povezovanju med občani, občinami in širše. Skupaj smo si zastavili cilje, ki so uresničljivi, ne obljubljamo gradov v oblakih.V prvi vrsti želimo uresničiti in tudi bomo uresničili osnovni slogan, to je Občina - za občane. Zaposleni v občinski upravi bomo ustvarili za vse občane prijazno in dostopno občino. Za dosego tega cilja ne potrebujemo denarja, potrebujemo le ljudi, ki so pripravljeni prisluhniti in pomagati. Ker živimo v družbi, kjer se tako mlajši kot starejši vsak dan srečujemo z različnimi zdravstvenimi težavami, moramo nujno iskati rešitve v povezovanju z ostalimi občinami v Zgornji Savinjski dolini. Dejstvo je, da je zdravstvo v Nazarjah dobro organizirano in da veliko prebivalcev naše celotne doline uporablja zdravstvene storitve v nazarskem zdravstvenem domu. Toda za nudenje ustrezne zdravstvene oskrbe za vse Zgornjesavinjčane moramo zagotoviti sodelovanje vseh zgornjesavinjskih občin. Ne smemo dopustiti, da bi zaradi nesodelovanja morali iskati zdravstveno pomoč vVelenju ali Celju. Za vse investicije bomo morali aktivno iskati dodatne finančne vire. S povezovanjem bomo lažje pridobili sredstva iz državnega proračuna in različnih evropskih skladov. Občina po mojem mandatu: Celoten mandat bomo gradili pristne medsebojne odnose, zato bo življenje v občini Nazarje lepše in boljše. PODČETRTEK Peter Misja strojevodja, predlagatelja Jana Srojan-šek in skupina volivcev Največji problemi/izzivi: Grad Podčetrtek, Vonarsko jezero in železniške, cestne ter kolesarske povezave. Konkretni ukrepi: Omenjeno problematiko zelo dobro poznam. Menim, da lahko s konstruktivnim občinskim svetom in z dobrim sodelovanjem občanov marsikaj dopolnim, rešim. Občina po mojem mandatu: Vsi moji mandati so občini prinesli dodano vrednost. Zato mislim, da je naslednji mandat pravšnji za to, da uresničimo tudi večje projekte, s katerimi bomo še povečali prepoznavnost občine. LOKALNE VOLITVE 19 POLZELA Jože Kužnik univ. dipl. inž. teh. pr., župan, kandidat SDS Največji problemi/izzivi: Odpraviti energetsko neučinkovitost (energetska obnova objektov); ureditev komunalne infrastrukture (kanalizacija, ceste); meddruštveno in medgeneracijsko spodbujanje (pomemben je vsak posameznik). Konkretni ukrepi: Pri odpravi energetske neučinkovitosti občine bi se osredotočil predvsem na črpanje evropskih sredstev. Z omenjenim virom bi energetsko obnovili večino objektov v občinski lasti. V načrtu prihodnjega mandata je tudi priprava projektne dokumentacije za posamezne projekte (na primer nov kulturni dom na Polzeli in trg ob njem). Pri ureditvi komunalne infrastrukture nameravamo dokončati kanalizacijo v nižinskem delu občine, hkrati se želimo lotiti nakupa malih čistilnih naprav za višinski del občine Polzela. Ker menim, da v občini Polzela šteje vsak posameznik, želim ustanoviti mladinski center in nadgraditi medge-neracijski center. Posebno pozornost bom posvečal tudi delovanju zavodov in društev. Občina po mojem mandatu: Želim si, da Polzela postane ljudem prijazna občina z urejeno infrastuk-turo. PREBOLD Vinko Debelak univ. dipl. inžg gradbeništva., zaposlen v lastnem podjetju, kandidat s podporo DeSUS, SDS in SD Največji problemi/izzivi: Omejena lastna proračunska finančna sredstva za potrebne naložbe, stalna poplavna ogroženost območij ob Bolski s pritoki in ob Savinji, slaba prometna ureditev križišč regionalnih cest v Latkovi vasi in regionalne ceste ter lokalnih cest v Dolenji vasi. Konkretni ukrepi: Vzpostavili bomo kakovostno sodelovanje z Razvojno agencijo Savinjske regije in Razvojno agencijo Savinja ter dodatno usposabljali občinsko upravo in sodelavce občinske razvojne ekipe, da bi pravočasno oblikovali posamezne projekte, ki bodo v skladu z merili razpisov za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev iz evropskega kmetijskega sklada ter za razvoj regij. V naslednjem mandatu moramo zagotoviti vsaj 2,5 milijona evrov iz kmetijskega sklada in 1,5 milijona evrov iz sredstev za razvoj regij. V sodelovanju z rečno nadzorno službo bomo zgradili protipoplavne nasipe v Kaplji vasi, Dolenji vasi in Preboldu, očistili bomo korito Bolske in utrdili bregove Reke v Preboldu in Sv. Lovrencu ter Kolje v Matkah in Šeščah. Prav tako bomo povečali poplavno varnost v krajih, ki so najbolj izpostavljeni ob vsakokratnih visokih vodah Bolske in njenih pritokov. Občinam Savinjske doline bomo predlagali oblikovanje novega skupnega projekta zadrževanja visokih voda z zadrževalniki na pritokih Savinje. Prizadevali si bomo za vključitev tega projekta v evropske finančne načrte in za prenos koordinacije ter pospeševanje projekta na medobčinsko raven. S pomočjo Direkcije RS za ceste bomo prepričali državni zbor, da je prenova križišča regionalnih cest v Latkovi vasi prednostna naloga države, saj zagotavlja varno in učinkovito povezavo prometnic iz Zasavja s Savinjsko dolino in avtocesto ter normalno življenje občanov ob teh prometnih tokovih. Za križišče lokalnih cest in regionalne ceste v Dolenji vasi bomo s pomočjo direkcije pridobili projektno dokumentacijo. Križišče bomo zgradili z denarjem občine. Občina po mojem mandatu: Občina bo še vedno med desetimi naj-prodornejšimi slovenskimi občinami, s finančno vzdržnim proračunom, ki bo zadoščal potrebam vzgoje, izobraževanja, športa, kulture in društvenega življenja, z uravnoteženim razvojem lokalne komunalne in cestne infrastrukture ter z noveliranim občinskim prostorskim načrtom. RADEČE Damjana Petavar Dobovšek mag. upravnih ved, zaposlena v Finančni upravi RS, kandidatka SDS Največji problemi/izzivi: Trajnostni razvoj občine Radeče, pomanjkanje finančnih virov, podpovprečna razvitost. Konkretni ukrepi: Občina Radeče spada po Uredbi o metodologiji za določanje razvitosti občin med podpovprečno razvite v Sloveniji, zato bi morala biti najpomembnejša izziva vsakega župana ali županje zagotovo dvig ravni razvitosti občine in omogočanje občanom in občankam dvig kakovosti bivanja v občini, v kateri živimo. Ukrepov za dosego tega cilja je veliko, denarja pa vedno primanjkuje. Zaradi visoke stopnje nezaposlenih v občini Radeče in vse višje stopnje od-selitev »s trebuhom za kruhom« zaradi socialnih stisk in demografskih sprememb se občina Radeče spet uvršča med demografsko ogrožene občine, ki ji začasno pripada finančna podpora glede na stopnjo brezposelnosti in negativnega trenda v gospodarstvu. Ta začasnost pa ni rešitev. Iz vidika občinskega proračuna je zaradi tega vse manj lastnih virov financiranja, ki so komaj zadostni za pokrivanje osnovnih nalog občine, zato moramo prednostno usmeriti prizadevanja za pridobivanje dodatnih virov financiranja. Za pridobitev teh pa moramo najprej analizirati razvojne možnosti občine Radeče, ugotoviti ključne razvojne probleme in pripraviti strategijo razvoja za naslednje desetletno obdobje. V strategiji moramo določiti prednostne razvojne naloge, kar je delo občine kot celote s povezovanjem vseh javnih in zasebnih potencialov. Ker je občina Radeče majhna, je izkazana potreba po povezovanju s sosednjimi občinami in z razvojnimi centri. Vsebinsko dajem prednostni poudarek okoljskim projektom za učinkovito rabo energije, razvoju podeželja in samooskrbi ter destinacijskemu turizmu. Za doseganje navedenih ciljev moramo pripraviti projekte za črpanje evropskih sredstev. Občina po mojem mandatu: Moja vizija je narediti občino prijazno za vse - za starejše varno, za srednjo generacijo produktivno in za mlade perspektivno. REČICA OB SAVINJI Vincenc Jeraj gradbeni tehnik, župan, neodvisni kandidat s podporo SLS Največji problemi/izzivi: Urejanje okolja, slaba občinska infrastruktura (ceste, vodovod, tudi nedograjene kolesarske steze, neurejeno trško jedro ...), slaba odzivnost države (absolutno predolgi in preveč zbirokratizirani postopki, neurejene državne ceste, umikanje že zagotovljenih naložb iz proračuna, neodzivnost na opozorila o poplavni ogroženosti, .), dolgotrajnost izdelave okoljskega prostorskega načrta (OPN), staranje prebivalstva. Konkretni ukrepi: Na področju urejanja okolja so že zastavljeni projekti (vodovod Letošč, obnova in dograditev čistilne naprave Mozirje, sofinanciranje gradnje malih čistilnih naprav). Kar nekaj denarja bomo namenili urejanju občinske infrastrukture, pri čemer smo v veliki meri odvisni od ukrepov oziroma odzivnosti države, ki na primer že več mesecev zamuja s podpisom pogodbe za ureditev Medgen borze, za katero imamo zagotovljena evropska in lastna sredstva. Državo in občino čakata urejanje ceste do občinskega središča in gradnja krožišča na Rene-ku, marsikaj bomo morali storiti glede zagotavljanja večje poplavne varnosti ne samo Savinje, temveč tudi pritokov. Zagotovo bomo več napora usmerili v zagotavljanje boljših pogojev za razvoj malega gospodarstva in turizma (obnovljen Tavčarjev dvor, kolesarske steze . ). Pričakujem tudi, da bo končno izdelan in sprejet OPN, v občini pa se bomo z OPPN lotili urejanja občutljivih območij. Veliko pozornosti bomo namenili t. i. »mehkim vsebinam« oziroma zagotavljanju še boljših življenjskih pogojev za vse generacije. Občina po mojem mandatu: Glede na to, da bom župan Občine Rečica ob Savinji tretji mandat, se zavedam, da ne moremo načrtovati nemogočega. Predvsem si želim, da bi ostali ljudem prijazna občina, ki bo dober servis za občanke in občane - za nas urejena cesta ne pomeni, da se kraj spreminja v spalno naselje, temveč smo prepričani, da je naloga občine skrb za razvoj vsakega, tudi najmanjšega naselja. Da smo na pravi poti, kaže veliko mladih družin, ki so našle svoje mesto v naših krajih. Sicer pa si obetam pester in zanimiv mandat, saj glede na liste kandidatov pričakujem, da bodo v občinski svet izvoljena nova imena, ki bodo s svežimi idejami pozitivno nadgrajevala razvoj in napredek občine. ROGAŠKA SLATINA Branko Kidrič mag., univ. dipl. inženir gradbeništva, župan, predlagatelja SLS, SDS Največji problemi/izzivi: Ustvarjati moramo pogoje za nova delovna mesta in razvoj malega gospodarstva. Dvigniti moramo standarde parkiranja in urejenosti parkovnih površin. Izvesti moramo ukrepe za zdravo in čisto okolje ter ustvariti možnosti za rekreacijo. Konkretni ukrepi: Med konkretni projekti za doseganje zastavljenih ciljev na različnih področjih je gradnja podjetniškega centra Vrelec, v katerem bi ponudili poslovne prostore podjetnikom v nakup ali najem pod ugodnimi pogoji. K obstoječim javnim parkirnim prostorom bi dodali še parkirno hišo pred zdravstvenim domom in parkirno ploščad pri kulturnem centru s sto parkirišči. Turistično ponudbo Rogaške Slatine bi izboljšali s kolesarskimi povezavami proti Podčetrtku in Rogatcu, videz zdraviliškega jedra pa s celovito prenovo parka ob paviljonu Tempelj in z delno prenovo južnega parka med Evropsko in Pegazovo ploščadjo. Nadaljevali bi energetsko obnovo javnih objektov in v športnem centru zgradili malo nogometno igrišče z umetno travo. Nov humanitarni center bi zagotavljal prostore za Rdeči križ in Karitas. V mestnem središču bi zgradili 240 metrov ukopa pod zemljo, kar bi izboljšalo kakovost zraka, zagotovili pa bi tudi nove površine za kolesarje in pešce. Občina po mojem mandatu: Pričakujem, da bomo imeli zgrajeno oziroma posodobljeno cestno omrežje na območju celotne občine na zavidljivi ravni, imeli bomo 1.600 javnih parkirnih mest, od tega 450 v šestih parkirnih hišah, imeli bomo tudi zgrajeno kolesarsko omrežje na področju celotne občine skladno s prometno študijo. Občina bo imela še en podjetniški inkubator, ki bo nudil različne storitve podjetnikom in jim oddajal poslovne prostore pod ugodnimi pogoji. Kraj bo tudi urejen na visoki ravni z dodatnimi parkovnimi in rekreacijskimi površinami. Miran Justin ekonomski tehnik, prokurist, kandidat Slovenske nacionalne stranke Največji problemi/izzivi: Problemi občine Rogaška Slatina so brezposelnost, nesodelovanje turističnih subjektov in pomanjkanje zdravnikov. Konkretni ukrepi: Ureditev industrijske cone na območju Podplata ali Rjavica. To zemljišče moramo ponuditi zainteresiranim vlagateljem, ki bi zgradili svoje poslovno--industrijske objekte in nato zaposlovali naše občane. S povečanjem obiska turistov bi se pojavile večje potrebe po zaposlenih. Prav tako se bodo odprla nova delovna mesta na območju novo-nastajajočega Sotelskega jezera. Javni zavod za turizem bo povezoval vsa turistična podjetja, da bodo sodelovala in se povezovala ter nastopala kot celota, kot kraj Rogaška Slatina. Sodelovanje bo pri promociji na trgih in pri organizaciji prireditev v kraju. Pomanjkanje zdravnikov splošne medicine v Rogaški Slatini traja že več let, kar bom rešil s štipendiranjem in z intenzivnim iskanjem tega kadra na trgu. Prav tako se bom zavzel za 24-urno dežurno zdravstveno službo v Rogaški Slatini. Občina po mojem mandatu: Po moji izvolitvi bo Rogaška Slatina vsekakor izgledala drugače, saj bo spet zaživel turizem, spet bodo dnevne prireditve v kraju, začelo se bo razvijati Sotelsko jezero, zgradili bomo športni bazen in ostala manjkajoča igrišča v športnem parku, začel se bo gospodarski razvoj. ROGATEC Martin Mikolič univ. dipl. inž. strojništva, župan, kandidat NSi Največji problemi/izzivi: Ureditev voznih in pohodnih površin v ožjem in širšem delu trškega jedra, vključno z rešitvijo prestavitve tranzitnega prometa iz trga, ureditev t.i. športno turističnega območja pri OŠ Rogatec; reševanje odpadnih voda izven urbano urejenega območja Rogatec. Konkretni ukrepi: Za ožje in širše območje trškega jedra je izdelan osnutek arhitekture zasnove, nakazane pa so tudi prometne rešitve. Predvsem zaradi regionalne prometnice Rogatec - Majšperk bo potrebno izdelati podroben prostorski načrt, v katerem bo opredeljena trasa t. i. obvozne ceste mimo trškega jedra. V letos sprejetem občinskem prostorskem načrtu smo tudi na novo določili območje, namenjeno nastanitvenim objektom pri športnem kompleksu OŠ Rogatec. Tudi za to območje bo potrebno izdelati podroben prostorski načrt, vsekakor pa bo potrebno z dobrimi rešitvami privabiti morebitne vlagatelje. Do sedaj smo v urbanem delu naselja Rogatec večji del gospodinjstev priključili na kolektor, ki vodi do čistilne naprave v Rogaško Slatino. Glede na evropske zahteve bomo s primernimi rešitvami (tudi male čistilne naprave) to problematiko reševali tudi na ostalem območju občine Rogatec. Občina po mojem mandatu: Z izvedbo načrtovanih aktivnosti bo kakovost življenja v občini Rogatec boljša, prav tako pa bo občina privlačnejša za obiskovalce. Povejte svojim volivcem še kaj več! Vabimo vas, da se za dodaten nagovor volivcem obrnete na marketing naše medijske hiše agencija@nt-rc.si. UREDNIŠTVO Za ženske, ki rade skačejo Na Ljubnem se pripravljajo na veliko posodobitev skakalnega centra - Pred prijavo na razpis LJUBNO - V kraju, kjer bo februarja četrta tekma svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih, se pripravljajo na leta po tem pokalu. Ljubno se kot skakalni center nasploh dobro uveljavlja, saj je lani domači smučarskoskakalni klub pridobil še licenco za nacionalni panožni center za ženske skoke. Ta je bil prej v Kranju. Vse to terja posodobitev lju-benskega skakalnega centra. Na Ljubnem se posebej bojijo, da bi brez tega izgubili poznejše tekme svetovnega pokala. »V okviru projekta želimo modernizirati skakalnico, ki bo omogočala skoke do približno 110 metrov. Prav tako bi jo opremili za letno skakanje,« omenja vodja projekta Blaž Presečnik, ki je na Ljubnem direktor občinske uprave. Treba je še zgraditi nov sodniški stolp, novo trenersko ploščad in napravo za prevoz tekmovalcev na vrh zaleta. Prevozna naprava je predvidena kot tir, po katerem bi se tekmovalec prevažal v vozičku z lastnim električnim agregatom. Upravljal bi ga sam. Obstoječi sodniški stolp nameravajo porušiti. Ob skakalnici nove zaposlitve Projekt je v skladu z zahtevami Fis, Mednarodne smučarske zveze. Posodobitev skakalnega centra bi omogočala treninge različnih starostnih skupin skakalcev, tako domačih kot tujih, pričakujejo na Ljubnem. Od Skakalnega centra Savina, ki je na obrobju Ljubnega, naj bi imeli seveda korist tudi domači mladi športniki, domači turizem in domači manjši podjetniki. V najboljšem primeru so predvidena tri nova delovna mesta. Pa snežne razmere, mile zime? Na Ljubnem odgovarjajo, da imajo že zdaj vse potrebno za pripravo umetnega snega. Zaradi previsokih temperatur so sicer svetovni pokal v ženskih skokih letos januarja prestavili z Ljubnega v Planico. Občina, ki je investitorka, na prvem razpisu za sofinanciranje z evropskimi sredstvi ni uspela. Poskrbela je so za novelirani investicijski program, ki so ga na zadnji seji občinskega sveta že potrdili. Za 1,7 milijona evrov vredno naložbo bi občina prispevala malo več kot polovico, ostalo pričakujejo od prijave na razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Nanj se morajo prijaviti do sredine prihodnjega meseca. V primeru, da bodo na razpisu uspeli, bodo morali dela končati do avgusta prihodnje leto. Že dolga tradicija skokov Na Ljubnem se sklicujejo tudi na svojo skakalno tradicijo, ki sega v čas med obema svetovnima vojnama. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je ljubenski poklicni vojak Jaka Vodušek prinesel domov prve smuči, kmalu so poskušali že s prvimi smučarskimi skoki. Po drugi svetovni vojni so v sodelovanju s konstruktorjem Stankom Bloudkom zgradili 60-metr-sko skakalnico, po osamosvojitvi so jo podaljšali do 80 metrov. Pred devetimi leti so se v smučarskem klubu odločili za rekonstrukcijo te skakalnice, kar je omogočilo športne dogodke na svetovni ravni. Novi časi zahtevajo nove naložbe. BRANE JERANKO Foto: arhiv Občine Ljubno Skakalni center Savina na Ljubnem, ki se dobro uveljavlja, morajo posodobiti. Skok ob napisu Ljubnega NA KRATKO Polletno poročilo o realizaciji proračuna REČICA OB SAVINJI - Občinski svet je na 33. redni seji obravnaval tudi polletno poročilo o realizaciji proračuna za leto 2014. Predloge, pripombe in sklepe odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe je podala Majda Potočnik. Odbor je ocenil, da bo do konca leta 2014 pri realizaciji izpadel pomemben del načrtovanih prihodkov, zato županu kot izvrševalcu proračuna predlaga, da poskrbi za uravnoteženje proračunskih odhodkov s prihodki. Računovodkinja Irena Štorgel je na kratko povzela vsebino polletnega poročila. Omenila je nizko realizacijo; tako pri odhodkih kot pri prihodkih je ta manj kot 30-odstotna. Navedla je, da na prihodkovni strani ni bilo realizirano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, saj Durs še ni izdal odločb. Tudi kapitalski prihodki (predvsem prodaja občinskih zemljišč) v prvem polletju niso bili realizirani; šele po 30. juniju so iz tega naslova uresničeni večji prihodki. Izredno nizki so bili tudi prihodki iz državnega proračuna - prejeli so le denar za požarne takse, medtem ko sredstva za sofinanciranje investicij še niso bila odobrena ali nakazana. Izrazila je skrb za- radi nenačrtovanega izpada prihodkov za takse za odpadno komunalno vodo; izpad na letni ravni predstavlja približno 17 tisoč evrov. Pri odhodkih je načrtovano 1,009 milijona evrov, realiziranih je bilo le približno 129 tisoč evrov. Za vrtec in osnovno šolo so v občini izpeljali naložbo »razširjen energetski pregled«. Ugotovilo so, da so sredstva občinskega rezervnega sklada porabljena in da se občina v prvem polletju ni zadolževala in ni dajala poroštev. HŽ Podelili so priznanja BRASLOVČE - Občina je v petek v telovadnici podružnične osnovne šole v Trnavi ob občinskem prazniku pripravila slavnostno sejo, na kateri je podelila občinska priznanja. Bronasto plaketo z bronastim cekinom je prejel Andrej Šram, predsednik Kulturnega društva Gomilsko, ki s svojim delom pozitivno vpliva na dogajanje v društvu, kraju in občini. Srebrno plaketo s srebrnim cekinom je prejel Martin Dernač, ki je že od mladih nog aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje- Topovlje. Dobitnica županovega priznanja je postala Nina Markovič, ki že več kot deset let aktivno pripravlja številne proslave in prireditve. Županovi priznanji sta prejela tudi podjetje Jagros in ekipa ŽOK Bra-slovče. ŠO ZADNJA NOVICA Thermana kmalu v »prisilki« Delničarji laške Thermane so na seji skupščine zavrnili predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala in do-kapitalizaciji družbe. Za sprejem takšnega sklepa, ki naj bi po napovedih uprave rešil zadolženo podjetje, je zmanjkalo le za pol odstotka glasov. Izid seje pomeni, da bo Thermana najverjetneje že kmalu končala v prisilni poravnavi. Proti dokapitalizaciji je glasovala večina manjših delničarjev, ki je prepričana, da bi finančne težave oziroma visoko zadolženost Thermane lahko rešili drugače. Banke upnice so namreč že aprila letos izjavile, da se strinjajo s predlaganim finančnim prestrukturiranjem, a je uprava pogajanja z njimi prekinila in razglasila insolventnost. JI V podjetju Oder so gradbeni oder ob vogalni stavbi med Ljubljansko cesto in Gledališkim trgom postavili najprej ob Ljubljanski cesti. Obnova mestnih pročelij Iz občinske blagajne letos za prve tri stavbe sto tisočakov CELJE - V želji, da bi lastnikom stavb v mestnem središču pomagali do bolj urejene zunanje podobe njihovih domov, so v mestni občini poleti objavili prvi razpis za sofinanciranje obnove uličnih pročelij. Razpis se je končal v začetku septembra, pred prvimi tremi izbranimi stavbami pa so zdaj že postavljeni gradbeni odri. Na osnovi Pravilnika o sofinanciranju obnove stavb v Mestni občini Celje so v občinski upravi že ob pripravi odloka o letošnjem prora- čunu v občinski blagajni zagotovili sto tisoč evrov za lepšo podobo pročelij v starem mestnem jedru. Na poleti objavljen javni razpis so se odzvali lastniki oziroma solastniki petih stavb v mestnem središču, vendar so v mestni občini za sofinanciranje izbrali tri, saj preostali dve nista ustrezali razpisnim pogojem. V Celju namreč letos - in kot obljubljajo bo tako tudi prihodnja leta - sofinancirajo le obnovo stavb, ki so v lasti meščanov kot fizičnih oseb in ne tudi podjetij. Drug, prav tako po- memben razpisni pogoj pa je bil, da morajo biti obnovitvena dela končana do konca novembra. Največ polovica Meščani so se lahko za obnovo pročelij svojih domov potegovali do največ polovice vrednosti priznanih stroškov, vendar so tudi ta delež v mestni občini omejili na največ 50 tisoč evrov za posamezno stavbo. Glede na letošnje vloge nobena od predvidenih obnov ne presega tega zneska. Tako bodo iz občinske blagajne za obnovo stavbe s hišno številko Cankarjeva ulica 8 prispevali 44.500 evrov, za stavbo Savinjsko nabrežje 5 malo manj kot 24 tisoč evrov in za vogalno stavbo z dvema vhodoma z Ljubljanske ceste in z Gledališkega trga 31.500 evrov. Lastniki oziroma solastniki teh stavb so z mestno občini in izvajalci del že sklenili tristranske pogodbe, stavbo ob Cankarjevi ulici bo obnovilo podjetje MD svetovanje, na Savinjskem nabrežju pa Zidarstvo Knez Jani. IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA NA KRATKO Potrdili občinske nagrajence ŠMARTNO OB PAKI - Na zadnji seji občinskega sveta pred bližnjimi lokalnimi volitvami so potrdili predloge občinskih nagrajencev. Grb občine bo prejel Franc Štefančič za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju kraja in aktivno delo v odboru invalidov. Občinsko plaketo bosta prejela Moški pevski zbor Franca Klančnika Šmartno ob Paki za ohranjanje slovenske ljudske pesmi in širjenje ljubezni do petja na mlajše rodove ter Ivan Glaseničnik za dolgoletno aktivno humanitarno delo v Rdečem križu in civilni zaščiti. Priznanja bodo podelili na svečani seji občinskega sveta ob občinskem prazniku, ki ga v Šmartnem ob Paki zaznamujejo na martinovo, 11. novembra. RG Dobili bodo čistilno napravo PODČETRTEK - Občina je prejela sredstva za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Sedlarjevo. Projekt bo sofinanciran v višini dobrih 370 tisoč evrov oziroma 85 odstotkov od celotne vrednosti upravičenih stroškov. Gradnja kanalizacije in čistilne naprave bo sofinancirana iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, 15 odstotkov bo prispevala občina. S tem bo omogočeno celovito in trajno reševanje okoljske problematike v naselju Sedlarjevo. Dela se bodo končala predvidoma do konca oktobra letos. JP Podeželje »se prazni« KOZJE - Na gradu Podsreda je bila prejšnji teden mednarodna konferenca Legacy of the histcape project. Projekt Histcape je bil osredotočen na rešitev problema izseljevanja in s tem propadanja evropskega podeželja. Namen celodnevne konference je bil širši javnosti predstaviti rezultate in priporočila projekta. Udeleženci so lahko prisluhnili predavateljem, ki so predstavili glavne značilnosti ohranjanja naravne in kulturne dediščine v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Na konferenci so predstavili še nov program čezmejnega sodelovanja Interreg Europe in možnosti sodelovanja v okviru evropskega programa Horizon 2000. JP Srebrna harmonikarka LJUBNO OB SAVINJI - Na 17. državnem prvenstvu har-monikark z diatonično harmoniko in 1. državnem prvenstvu pevcev harmonikarjev, ki je bilo na Velikem Trnu pri Krškem, se je dobro odrezala tudi Zgornjesavinjčanka. Med tekmovalci je bila namreč 14-letna Mateja Krumpač-nik z Ljubnega ob Savinji. Mateja, ki harmoniko igra dve leti, je na tekmovanju med dvanajstimi tekmovalci zasedla drugo mesto in osvojila srebrno medaljo. Zmaga je šla že tretje leto zapored v roke Ani Jesenovec iz Škofje Loke. HŽ Vodna ujma pretrgala glavni vodovod DOBJE - Močnejši nalivi in narasli hudourniški potoki so povzročili motnje vodovodne oskrbe. Na Bohorju se je utrgala glavna cev, vendar zaradi hitre intervencije vzdrževalcev uporabniki tega niso opazili. Zaradi močnega deževja je bil razglašen tudi preventivni ukrep prekuhavanja vode. Tudi sicer je občina Dobje zaradi močnega deževja 12. in 13. septembra zabeležila večjo škodo na komunalni infrastrukturi, objektih in zemljiščih. V tem času se je izjemno povečal vodostaj Dobjanskega potoka in Gračnice s pritoki. Voda je močno poplavljala v dolini občine. Več domačij je bilo zaradi poškodovanih vozišč odrezanih od sveta. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so na terenu vse dni zagotavljali vsaj zasilno prevoznost cest, označevali zemeljske udore in poškodovana vozišča. Na občini ocenjujejo, da bo škoda zelo visoka in s proračunskimi sredstvi praktično nepopravljiva. »Ves čas prejemamo nove prijave občanov, ki sporočajo nove lokacije sprožitve zemeljskih plazov. Ogroženi so stanovanjski objekti in gospodarska poslopja. Ne izključujemo niti možnosti morebitnih evakuacij,« so v obvestilu še zapisali v vodstvu občine. StO Gorski glasbeni festival MOZIRJE - V petek in soboto so Golte za dva dni postale prostor, kjer so se združili zvoki glasbil vrhunskih izobraženih mladih glasbenikov, povezanih v orkestre in big bande. Nastop v predalpskem svetu, na 1.410 metrih nadmorske višine, od koder se daleč vidi in sliši tudi odmev gora, je bil tudi zanje nekaj posebnega. Gorski glasbeni festival je nov projekt turističnega centra Golte. Dogodek so izpeljali v sodelovanju z Glasbeno šolo Nazarje in Glasbeno šolo Velenje. V petek je bil na programu koncert slovenskih popevk s solistko Ano Dež-man in v izvedbi učencev ter učiteljev Glasbene šole Nazarje. V soboto je big band Glasbene šole Velenje odigral koncert svetovnih džez uspešnic s solistko Sanjo Poljšak Pesan. Projekt je imel tudi dobrodelno noto, saj bodo organizatorji izkupiček koncerta namenili projektu Naučimo se smučati. V ta projekt je letno vključenih več kot 450 otrok iz šol Savinjsko-šaleške regije. Otroci so deležni enotedenske brezplačne šole smučanja in uživanja na belih strminah. HŽ Strelci so se pomerili GORNJI GRAD - V Zagradišču, na strelišču lovske družine iz Gornjega Grada, so člani gornjegrajskega strelskega društva organizirali četrto strelsko tekmo z malokalibrsko puško za naslov družinskega prvaka 2014. V trostavu, streljanju leže, sede in stoje, je bil tokrat najboljši Ivko Poličnik (191 krogov), drugi je bil Tomaž Tro-gar (186 krogov), tretje mesto je zasedel Boris Purnat (179 krogov). Naslov družinskega prvaka si je po štirih tekmah prislužil Tomaž Trogar s 510 točkami. HŽ V Konjskem Vrhu nov kilometer asfalta LUČE - V Konjskem Vrhu so predali namenu približno kilometer ceste med domačijama družin Praznik-Brunet in Ivana Moličnika. Gre za enega zadnjih cestnih odsekov v občini, ki še ni bil obnovljen. Vrednost del, ki jih je izvedlo ljubljansko podjetje Asfal-ting, je znašala 70 tisoč evrov. Sredstva je v celoti zagotovila Občina Luče, zemljišče na celotni trasi ceste je občini odstopil lastnik Ivan Moličnik, ki je tudi plačal stroške geodetskih meritev in prenosa lastništva. HŽ Zgledi štejejo NAZARJE - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Občina Nazarje sta v okviru Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 v dvorani nazarskega kulturnega doma pripravila posvet Zgledi štejejo, in sicer na temo uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja. Namen posveta, ki je bil organiziran v obliki razprave, je bil spregovoriti o pomenu uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja, o možnih ukrepih za njeno dosego ter o pomenu vidnosti uspešnih žensk. Osebne izkušnje so predstavile zanimive ženske na položajih odločanja. Primere dobrih praks in ovire, na katerih zaradi spola naletijo v svojem poklicu, so predstavile tudi Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza, dr. Cvetka Tinauer, predsednica Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ter Majda Podkrižnik, županja Občine Nazarje. HŽ on ČDHDT novi tednik 22 OrUn I Št. 39, 25. september 2014 Sunnyju sonce posijalo le enkrat Nigerijski napadalec zapravil priložnosti za zmago proti Rudarju - Privlačen in dinamičen 64. lokalni derbi Na petih tekmah devetega kroga 1. slovenske nogometne lige je bilo doseženih komaj pet golov, dva so videli gledalci v Celju. 64. obračun med Celjani in Velenjčani se je končal brez zmagovalca. Gostitelji so ostali še vedno neporaženi (na sedmih prvenstvenih in dveh pokalnih tekmah), gostje pa so si dvignili samozavest po dveh domačih porazih (s Koprom in Krko). Varovanci trenerja Simona Rožma-na so začeli silovito. V 20. sekundi tekme je Mislav Oršić podal v kazenski prostor Rudarja, kjer je žoga zadela Senada Jahiča v roko. Prekršek je bil tako očiten, da nihče ni dvomil, kaj bo sledilo. Toda sodnik Rade Obrenovič iz Ljubljane se ni oglasil. Je greh v 1. minuti pokazati na belo točko, je prepovedano v Novi Gorici dosoditi dve enajstmetrovki nad Verbi-čem (Žganec iz Ljubljane je le eno), je nedovoljeno v Domžalah (Miran Bukovec iz Lendave) vsaj enkrat najstrožje kaznovati domačine? V celjskem klubu se bodo morali zamisliti in kaj ukreniti. Možje v črnem jim ne gredo na roko, oškodujejo jih kot po tekočem traku. Ker vedo, da jih lahko ... Z žogo v gol Da je mera polna, dodajmo še izjemno potezo Valo-na Ahmedija v 10. minuti, ko je v kazenskem prostoru preigral dva tekmeca, nato še vratarja, ko pa je želel poslati žogo v domala prazno mrežo, ga je očitno oviral Džinič. Celje (4-2-3-1): Kotnik -Vidmajer, Krajcer. Žitko, Klemenčič - Vrhovec, Mi-škić - Verbič, Ahmedi, Or-šić - Omoregie. Igrala sta še Lovrečič, Gobec. Nič. Vse skupaj ni pobralo volje, »dolžnika« Ahmedi in Benjamin Verbič sta uprizorila imenitno akcijo, po kateri je v polno z glavo žogo pospravil Sunny Omoregie. To je bilo po pol ure igre. Ver-bič, ki je imel kakovostnega tekmeca Denisa Klinarja, je dejal: »V prejšnji sezoni nas je Rudar šestkrat premagal, zato smo bili zelo motivirani. Bili smo odločni in smo nizali priložnosti. Tudi v drugem delu smo imeli napadalno igro, toda nismo zadeli. Tempo igre je padel Rudar (4-3-1-2): Rozman - Jahič, Džinič, Knezovič, Klinar - Radujko, Stjepano-vić, Trifkovič - Kocić - Fi-rer, Jelič. Igrali so še Babić, Plesec, Bolha. in to so Velenjčani izkoristili ter izenačili. Poskusili smo ponovno pritisniti, a uspeha ni bilo. Morda premalo streljamo z razdalje.« Poplačani za tveganje Rudar ostaja pri 22 zmagah, Celje pri 21, kolikor je bilo tudi remijev. Zadnjega bi lahko preprečil nigerijski napadalec v celjski vrsti Omoregie. Sredi drugega dela pred vrati ni izkoristil natančne Verbičeve podaje, v 83. minuti pa se je po napaki Klinarja nenadejano znašel v izvrstni priložnosti. Nekaj metrov od gola je tako močno sprožil, da je žoga letela proti semaforju. Pristala je sicer v zgornjih vrstah južne tribune. Pred tem so gostje izvedli odlično akcijo, prav- Na sedežu Nogometne zveze Slovenije v Ljubljani so izžrebali četrtfinalne pare slovenskega pokala. Celjani so lahko zadovoljni z razpletom. 22. oktobra bodo gostovali na Ptuju pri Zavrču, povratni obračun pa bo teden kasneje v Areni Petrol. Zanimiv bo tudi dvoboj med Domžalami in Olimpijo. Koper čaka na zmagovalca osmine finala med Veržejem in branilko naslova Gorico, Krka pa na boljšega iz dvoboja med Mariborom in Kalcerjem. Z leve so v rdečih (Rudarjevih) dresih Elvedin Džinič, Ivan Knezovič in Damjan Trifkovič, v rumenih pa sta Benjamin Verbič in Danijel Miškić. zaprav podajalec Ivan Firer (zadetkov proti NK Celje se veseli, kot da nikoli ni igral zanj) in strelec Dragan Jelič: »Vedeli smo, da je celjska ekipa zelo poletna. V prvem delu ji nismo bili enakovredni, v drugem pa se nam je tveganje obrestovalo. Osvojili smo pomembno točko za dvig samozavesti po izpadu iz pokalnega tekmovanja. Krka je imela v Velenju več želje in agresivnosti od nas.« Premalo učinkoviti V celjskem moštvu ni bilo poškodovanih Gregorja Baj-deta, Dejana Djermanoviča in Igorja Jugoviča ter tudi Marka Jakoliča, ker je udaril nasprotnika na pokalni tekmi v Kranju in dobil kazen prepovedi igranja na treh tekmah. V živahno celjsko igro se je odlično vživel Mi-slav Oršić, trener Simon Ro-žman pa glede na prikazano ni imel razlogov za nasmeh: »Nismo zadovoljni z rezultatom. Želeli smo premagati sicer zelo kakovostno velenjsko ekipo. Temu primerno smo začeli tekmo. Imeli smo kar nekaj izjemnih priložnosti, iz katerih bi morali predčasno odločiti obračun v svojo korist. To se ni zgodilo. Tudi v nadaljevanju smo nizali nevarne akcije, nato je pobudo prevzel Rudar in zasluženo izenačil. Z večino srečanja sem zadovoljen, menim, da je tudi občinstvo prišlo na svoj račun.« Po včerajšnjem gostovanju na Ptuju pri Zavrču bo sledila tekma 11. kroga, in sicer v soboto v Areni Petrol proti vodilnim Domžalam. »Imajo zelo obrambno naravnano ekipo, ki je osredotočena na onemogočanje igre tekmecev in preži na protinapade. Skušali jih bomo držati čim dlje od naših vrat. Doslej so imeli precej sreče, odločale bodo malenkosti,« je zaključil Rožman. Objektiven razplet Rudar je močnejši za Damjana Trifkoviča, ki se je po dveh letih igranja za Olimpi-jo vrnil v Velenje. Ni veliko manjkalo, pa bi »knapi« celo zmagali. V izdihljajih tekme se je po podaji iz kota visoko dvignil Elvedin Džinič in močno udaril z glavo. Žoga je le za malenkost preletela prečko. »Za nami je zanimiva in dinamična tekma, gledalci so videli veliko priložnosti. Celje je bilo v prvem polčasu boljše. Dogovorili smo se, da z visoko postavljeno obrambo napademo doma- Lestvica 1. SNL S DOMŽALE OLIMPIJA MARIBOR ZAVRČ CEDE LUKA KOPER 9 RUDAR GORICA KRKA KALCER 8 1 5 3 6 0 5 1 4 3 4 0 3 1 1 3 1 1 0 1 0 12: 025 0 13: 318 2 14: 9 18 3 9:1016 2 13: 515 5 11:1212 5 10:1310 5 8: 9 6 7 7:20 4 8 6:22 1 čine, ki pa so spretno igrali med nami, ker smo se preveč umikali. Kasneje so se naši fantje držali dogovora, zato jim je pripadel drugi del. Potrudili smo se za izenačenje, remi je realen,« je ocenil trener Rudarja Jernej Javornik. S hitrim ritmom Celjska obramba je na devetih tekmah prejela zgolj pet golov, kar je v primerjavi z zadnjimi sezonami pohvalno in zelo spodbudno. Eden od njenih stebrov je Matic Žitko: »Na začetku drugega polčasa smo si želeli, da bi dosegli še drugi gol, povišali prednost in si zagotovili tri točke. A smo prejeli zadetek po velenjskem protinapadu. Domžale? Zasluženo vodijo na lestvici, imajo zelo dobro obrambo. Tako kot proti vsem bomo tudi proti Dom-žalčanom odločno igrali za zmago. Z visokim ritmom se jih da streti.« Gledalci so bili v soboto precej anemični, a vendar so pred zadnjo četrtino skušali pomagati svojim ljubljencem. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Za klubi v Medobčinski nogometni zvezi Celje so tekme 2. kroga pokalnega tekmovanja. Izidi so bili: Vransko -Zreče 0:3, Mozirje - Šampion 0:3, Žalec - Kozje 5:0, Mons Claudius - Šoštanj 5:1, Rogaška - Šentjur 2:1, Brežice -Šmarje 3:0, Vojnik - Dravinja 1:8 in Krško - Šmartno 0:1. Pari četrtfinala 1. oktobra so: Zreče - Šampion, Žalec -Mons Claudius, Rogaška - Brežice in Šmartno - Dravinja. ... Sunny Omoregie je pozorno spremljal akcijo in mu ni bilo težko zadeti iz neposredne bližine. Beni Verbič je natančno podal žogo med vratarjem Rozmanom in branilcem Klinarjem ... novi tednik ČDOPT 1Q Št. 39, 25. september 2014 ОГОП I 23 Hokejska ekipa Celja bo v novi tekmovalni sezoni poskusila narediti še korak več, kot je v pretekli. Če bi se varovancem trenerja Roka Rojška nasmehnila tudi sreča, bi se dalo zajadrati v veliki finale državnega prvenstva, kjer bo zagotovo nasprotnica ljubljanska Olimpija. Pred polfi-nalom se bo treba le izogniti četrtemu mestu na lestvici ... V soboto celjski hokejisti proti Jesenicam Poleg ligaških tekem tudi mednarodne - Rojšek o pričakovanjih Celjski hokejisti bodo v soboto v domači dvorani odigrali prvo tekmo nove tekmovalne sezone. Odprli jo bodo na najbolj privlačen način, saj bodo v celjski Ledeni dvorani gostovale Jesenice. Magnet za gledalce že torej v uvodu v sezono, v kateri bodo Celjani ob li-gaškem delu tekmovali še v mednarodni INL ligi. V ekipi trenerja Roka Rojška je bilo v poletnih mesecih zelo živahno. Prišlo je do velikih igralskih sprememb, neznanka pa so bili italijanski klubi, ki jih zaradi njihove hokejske zveze v novi sezoni ne bo. »Jesenice so se odločale, ali bodo igrale ali ne, zato smo se pogovarjali z nekaterimi igralci, da bi prišli v Celje. Na koncu so se odločili, da bodo igrali. Maribor se je odločil, da ne bo tekmoval, in nekateri igralci bodo zdaj igrali pri nas.« V novi sezoni lige INL bodo poleg celjske ekipe tekmovali še Palaoro Lu-stenau, Feldkirch, Bregenzerwald, Slavija, Bled, Triglav, Jesenice, Zell am See, Kapfenberg in Kitzbühel, skupno 11 moštev. Sistem tekmovanja bo nekoliko drugačen, saj sta se ligi pridružila Kapfenberg in Kitzbühel, Slovenija pa je ostala brez Maribora. Spet lahko pričakujemo zelo zanimivo sezono. Vaša ekipa je v primerjavi z lansko precej spremenjena. Kako jo ocenjujete? Pet novih igralcev prihaja iz Maribora, glavno ime pa je zagotovo vsem dobro znan Tomo Hafner, ki prihaja z Jesenic. Z njim smo ogromno pridobili in od njega se bodo lahko mladi igralci ogromno naučili. Upam, da bo v naši sredini ostal čim dlje. Verjamem, da bo letos precej lažje, saj imamo širok igralski kader, kar je zelo dobro. Predvsem na treningih, ko potrebuješ igralce in vra- tarja za treniranje. Vsi novinci se morajo še privaditi na novo okolje, a mislim, da ne bo težav. Kakšne cilje ste si postavili pred novo sezono? Jasno je, da so avstrijski klubi kvalitetnejši, tudi finančno so pred nami. Zato se z njimi težko primerjamo, ko imamo v povprečju igralce, ki so stari 19 ali 20 let. Mislim pa, da smo klubi v Sloveniji precej izenačeni, ko lahko premagaš vsakogar, tako kot tudi izgubiš. Na vsako tekmo se bomo maksimalno pripravili in poskusili zmagati. Upam, da se bomo uvrstili nekje na sredini lestvice. Že na prvi domači tekmi bo prava poslastica spopad z Jesenicami. Kako bo v soboto? Lepo je, da se bo sezona začela na takšen način. V soboto pričakujem zelo težko tekmo. Zavedamo se, da so Jesenice favorit, vendar to Erkićeva se je vrnila domov Ženski košarkarski klub Athlete Celje bo v sezono 2014/15 krenil močnejši, saj se je v matični klub vrnila Maja Erkić (1985, 184 cm). Igralka je s klubom sklenila pogodbo, ki ji do 15. januarja prihodnje leto ob ustrezni ponudbi omogoča odhod v tujino. Maja Erkić je za ŽKK Athlete Celje igrala v vseh mlajših selekcijah, nato pa je s celjsko ekipo osvojila štiri naslove pokalne in državne prvakinje. Z ekipo Celja je dvakrat osvojila tretje mesto tudi v mednarodni Jadranski ligi. Iz Celja je sredi sezone 2006/07 odšla k španskemu prvoligašu Celti Vigo, nato je igrala še v Italiji in nazadnje v Madridu. V prejšnji sezoni zaradi hude poškodbe gležnja ni igrala. Več let je bila kapetanka slovenske reprezentance. Podpis pogodbe je zelo Maja Erkić bo znova oblekla celjski dres. razveselil upravo celjskega kluba na čelu s podpredsednikom Borutom Kopom. »Prepričan sem, da bo na igrišču podaljšana roka trenerja Damirja Grgića in da se bodo lahko naše talentirane mladenke od nje mar- ne pomeni, da se že vnaprej predajamo. Odigrati moramo disciplinirano in maksimalno angažirano od prve do zadnje minute. Če nam bo to uspelo, lahko pričakujemo pozitiven rezultat. MITJA KNEZ Foto: HK Celje NA KRATKO »Pivovarji« pred tekmo v ligi prvakov Celje: Celjski rokometaši so včeraj zvečer v Ribnici odigrali tekmo 4. kroga državnega prvenstva. Ob koncu preteklega tedna so pred domačimi gledalci z 48:19 odpihnili Sviš iz Ivančne Gorice. V soboto jih čaka prvo letošnje dejanje v ligi prvakov. Ob 20.30 bodo varovanci trenerja Branka Tamšeta gostili skopski Vardar. »Ekipa je v polni pripravljenosti in že nestrpno čaka na to uvodno tekmo. V Celju se nam spet obeta spektakel,« pred tekmo sporoča kapetan Luka Žvižej. S Simeunovićem do uvodne zmage Tolmin: Kar 38 golov je bilo doseženih v uvodnem krogu prve slovenske futsal lige. Dobro so sezono odprli nogometaši Dobovca iz Rogatca, ki so na gostovanju v Tolminu s 6:4 premagali domači Puntar. Po dvakrat so bili natančni Denis Lojen, Uroš Kroflič in Rok Mordej. V novo sezono pa je v dresu ekipe Dobovec Pivovarna Kozel krenil tudi Milivoje Simeunovič. Legenda slovenskega futsala, ki bo z bogatimi izkušnjami velika pomoč zasedbi trenerja Aleša Poredsega. Dobovec bo jutri gostil Bronx iz Škofij. Konjičanom turnir v Vojniku Vojnik: V novi športni dvorani v Vojniku je bil prvi košarkarski pokal OSO Savinjska v organizaciji Društva košarkarskih sodnikov OSO Savinjska in Košarkarskega kluba Vojnik. Na turnirju se je predstavilo osem ekip v treh različnih kategorijah. V članski konkurenci so zmagale Konjice, ki so v finalni tekmi z 90:51 premagale domači Vojnik. Najboljši strelec turnirja je bil Timotej Cuk iz zasedbe Konjic, ki imajo pred začetkom nove tekmovalne sezone v drugi ligi visoke cilje. Celjani s Krčani, Velenjčani s Škofjeločani Ljubljana: Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so opravili žreb šestnajstine finala pokala Slovenije. Branilci pokalnega naslova, rokometaši Celja Pivovarne Laško, bodo igrali v Krškem. Gorenje Velenje bo gostovalo v Škofji Loki, Radeče bodo gostile Sviš. Tekme bodo na sporedu v sredo, 22. oktobra. MITJA KNEZ Športni koledar Petek, 26. 9. ROKOMET 1. SL, 4. krog, Velenje: Gorenje - Loka (19). MALI NOGOMET 1. SL, 2. krog, Rogaška Slatina: Dobovec Pivovarna Kozel - Bronx (20). Sobota, 27. 9. sikaj naučile. V klubu bi si želeli, da bi pri nas ostala čim dlje, po možnosti do konca sezone. Vsekakor pa se bomo iskreno razveselili tudi njenega morebitnega odhoda v tujino.« Maja Erkić se tri tedne pred začetkom sezone že veseli novih uradnih tekem v celjskem dresu. »Glede na to, da sem minulo sezono zaradi poškodbe nesrečno izpustila in da kljub igranju za reprezentanco Slovenije nisem uspela prepričati morebitnih novih delodajalcev, sem se odločila, da bom ostala v Celju. Verjamem, da je bila to najboljša možna poteza.« Ekipa ŽKK Athlete je torej dokončno sestavljena. Jutri bo odpotovala v Zenico, kjer jo konec tedna čaka turnir prvakov držav nekdanje skupne države. MITJA KNEZ Foto: MiK Kako s pomočjo športne prehrane izboljšate tekaške rezultate? S pomočjo naslednjih nasvetov si lahko zagotovite boljše rezultate že na naslednjem maratonu! - Pomembno je, da poskrbite za zadostno in pravilno hidra-cijo. S pomočjo izotonikov in energijskih napitkov Athlete, ki vsebujejo natrij in druge minerale, boste hitro hidrirali telo. Pomembno: veliko športnih napitkov na trgu ne vsebuje vseh potrebnih vitaminov in mineralov. Poleg tega Athlete izotonik ne vsebuje belega sladkorja in umetnih dodatkov, ki obremenjujejo telo. - Zagotovite svojemu telesu zadosti beljakovin tudi med vadbo, saj lahko drugače pride do razkroja mišic. Uporabite Athle-tove 100-odstotne Whey proteine s kazeinovim hidrolizatom za hitrejšo absorbcijo, brez neprijetnega občutka napenjanja in z minimalno vsebnostjo laktoze. Telesu zagotovite tudi ključne BCAA aminokisline in Athlete L-glutamin, ki spodbuja nastanek glutationa. - Med in po vadbi ne pozabite vnesti v telo elektrolitov in mineralov, ki ste jih izgubili s potenjem. Poraba le-teh je med tekom spremenljiva in niha pri vsakem posamezniku, zato je najbolj primerna prašnata mešanica Athlete izotonik PRO, saj po želji dozirate količino napitka. - Takoj po vadbi priskrbite telesu beljakovine in hidrate, da lahko začne proces regeneracije in celjenja mikropoškodb mišic. To lahko storite z Regeneracijo Athlete, ki vsebuje uravnoteženo razmerje ogljikovih hidratov, beljakovin in vseh potrebnih hranil. Obiščite www.athlete.si in unovčite 15-odstotni popust s kodo ATH014! Za vsa vprašanja so vam brezplačno na voljo naši strokovnjaki na info@athlete.si. Promocijsko besedilo NOGOMET 1. SL, 11. krog: Celje -Domžale (17). 2. SL, 8. krog: Veržej -Šmartno 1928 (16), Krško -Dravinja (19). 3. SL - sever, 6. krog: Šmarje - Bistrica, Drava - Šentjur, Fužinar - Mons Claudius, Malečnik - Šampion (16) MNZ MČL Celje, 5. krog, Štore: Kovinar - Šoštanj, Zreče - Vojnik, Mozirje - Rogaška, Žalec - Brežice, Kozje - Vransko (16). ROKOMET Liga prvakov, 1. krog: Celje Pivovarna Laško - Vardar Skopje (20.30). 1. SL (ž), 2. krog: Zelene doline Žalec - Zagorje, Celje Celjske mesnine - Branik (18) ODBOJKA 1. SL, 2. krog: Šoštanj To-polšica - Fužinar (19). 1. SL (ž), 2. krog: Braslov-če - Formis, Šempeter: Alian-sa - GO Volley (19). HOKEJ 1. SL, 1. krog: Celje - Jesenice (18). Nedelja, 28. 9. NOGOMET 1. SL, 11. krog, Ptuj: Zavrč Rudar (16). 24 KULTURA Odstrli do sedaj zapostavljeno obdobje zgodovine V muzeju novejše zgodovine odprli razstavo Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem Avtorji razstave so zgodovinarji dr. Tone Kregar (na sliki), ki je bil obenem tudi vodja projekta, dr. Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje, dr. Bojan Himmelreich iz Zgodovinskega arhiva Celje in mag. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Vsesplošnemu obeleževanju spomina na prvo svetovno vojno so se ob stoletnici njenega izbruha pridružili tudi v Celju. Muzej novejše zgodovine in zgodovinski arhiv sta v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije ter z nekaterimi drugimi institucijami in zasebnimi zbiralci pripravila razstavo z naslovom Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem. Gre za prvo razstavo, ki na klasičen in pregleden način, predstavlja 1. svetovno vojno v povezavi s Celjem in njegovo okolico. Do sedaj - z izjemo priložnostne razstave, ki jo je Zgodovinski arhiv Celje pripravil leta 1998 - tovrstnih projektov v knežjem mestu še ni bilo. Velik del predmetov iz zasebnih zbirk Soavtor in vodja projekta dr. Tone Kregar pravi, da razstava, ki bo na ogled do februarja prihodnje leto, obiskovalca nagovarja na dveh enakovrednih ravneh. S predmeti in z njihovo razporeditvijo opozarja na temeljno dejstvo, da je vsaka vojna zlo, in na drugi strani na pregled način postreže z vsemi podatki o prvi svetovni vojni. Da se je spomin nanjo na Celjskem ohranil, imajo, kot še dodaja Kregar, veliko zaslug zasebni zbiralci, med njimi še posebno Mar- V ponedeljek zvečer se je s koncertom Atrium v celjskem atriju Majolka začela letošnja sezona Hiše kulture Celje. Tudi tokrat je pri izvedbi koncertnega večera organizatorjem ponagajalo vreme. Potem ko so morali zaradi dežja odpovedati koncert, ki so ga načrtovali že avgusta, je tudi tokrat le malo manjkalo, da bi jim jo spet zagodla višja sila. Kljub rahlemu dežju in grmenju so se odločili glasbeni dogodek v nekoliko prirejeni različici le spraviti pod streho in s tem še uradno zakorakati v novo sezono. Namesto štirih polurnih koncertov v štirih različnih znanih celjskih atrijih -atriju Majolke, Starega piskra, Mohorjevem atriju in na Okopih 2 - so vsi trije glasbeni sestavi nastopili v atriju Majolke, ki je deloma pokrit in je bil tako med njimi najprimernejši za nastope. V enournem koncertu so se predstavili Godalni kvintet Janus, harmonikarski Duo Furioso in Trobilni kvintet Hiše Kulture Celje. Prvotna ideja uvodnega koncerta je bila po besedah programskega vodja hiše kulture Simona Dvoršaka, da bi se vsi trije glasbeni sestavi predstavili v štirih nekoč dobro znanih celjskih atrijih, ki bi jih na ta način ponovno oživili in jim vdahnili življenje. Na vseh omenjenih mestih bi obiskovalci prisluhnili različnemu glasbenemu programu, s katerim bi predstavili glasbo različnih stilnih obdobij, od baroka do moderne resne glasbe. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA ko Zdovc iz Vojnika, ki je prispeval velik del razstavljenih predmetov. »Ravno na tem področju se odraža zapostavljenost raziskovanja tematike o prvi svetovni vojni v slovenskem zgodovinopisju, kar pomeni, da muzeji ne hranimo veliko gradiva iz tega obdobja,« dodaja soavtorica razstave dr. Marija Počivavšek, ki je zadovoljna, da so s tem projektov v sodelovanju z zasebnimi zbiralci le začeli sestavljati zgodbo tega štiriletnega dogajanja. Zgodovinski arhivi so po besedah dr. Bojana Himmelreicha iz Zgodovinskega arhiva Celje, ki je prav tako eden izmed štirih soavtorjev razstave, gradivo iz obdobja med letoma 1914 in 1918 zajeli povsem naključno kot del dokumentarnega gradiva javnih ustanov. »V shranjenih spisih sodišč so se ohranile dopisnice, s katerimi so vdove in žene invalidov dokazovale prisotnost njihovih soprogov na frontah,« enega izmed primerov navaja Himmelreich, ki je v arhivu skušal zbrati tisto gradivo, ki govori o vsakdanu v Celju in njegovi okolici med vojno. S povezovanjem do nadgradnje znanj Direktorica muzeja novejše zgodovine Celje mag. Tanja Rožen-bergar poudarja, da gre v primeru razstave za partnerski projekt, pri katerem je moči združilo več različnih institucij. »Ne samo, da smo na ta način nadgradili in dopolnili strokovna znanja in gradiva, temveč smo s tovrstnim pristopom zagoto- vili tudi optimalno porabo finančnih sredstev,« še dodaja direktorica, ki obenem izpostavlja, da namen tokratne razstave ni obujanje spominov, temveč njihovo oblikovanje. Prav s tega vidika je pomembno sodelovanje z Gimnazijo Celje - Center, kjer dijaki že pripravljajo likovne in literarne izdelke, povezane s prvo svetovno vojno, ki jih bodo na ogled postavili novembra. »Pri pripravi razstave je še posebno do izraza prišlo naravno zavezništvo med arhivi in muzeji, ki imajo vsak svoje osnovno poslanstvo. Prvi gradivo predvsem zbirajo in hranijo, drugi pa ga predstavljajo,« je pojasnil direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj, kateremu se zdi prav, da se ob stoti obletnici začetka vojne posvetimo tudi njej, katere raziskovanje in predstavljanje je bilo v preteklosti nemalokrat v senci druge svetovne vojne. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Ponagajalo jim je vreme Pretresljiv uvod v novo sezono V petek so v SLG Celje s prvo letošnjo premiero zakorakali v letošnjo gledališko sezono, ki bo skupaj postregla s šestimi premiernimi uprizoritvami. Prva je drama z naslovom Kasper Hauser morje hiš avtorice Felicie Zeller v režiji Janeza Pipana. Drama, ki govori o treh socialnih delavkah - igrajo jih Liza Marija Gra-šič, Barbara Medvešček in Lučka Počkaj - je ostra in kritična upodobitev sodobnega evropskega, nemškega ali slovenskega socialnega sistema, ki uničuje in ubija, namesto da bi skrbel za človeka. Je upodobitev sistema, ki ljudi spreminja v nefunkcionalne birokrate, čustvene in miselne »hendikepirance«, ki naj bi skrbeli za druge, čeprav niso sposobni več poskrbeti niti zase. Posebnost drame je po besedah Janeza Pipana, da igralke njeno sporočilo od začetka do konca predstavljajo izključno z govorom. In prav to je bil zanje, kot pravijo, največji izziv. Uro in pol dolga predstava, v kateri igralke ne predstavljajo zgolj svojih zapletenih službenih primerov, ki se v prvi vrsti navezujejo na nasilje v družini, temveč tudi svoje lastne težave, v gledalcu povzroči precej turoben občutek, zato lahko le upamo, da se bo v nadaljevanju sezone našla tudi kakšna predstava z vedrejšo vsebino. ŠO zvočne slike kulture L6TU(j!3 rG[j VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 ratliocelje Trobilni kvintet Hiše kulture Celje sestavljajo Dejan Podbregar, Matjaž Kaučič, Tadej Kopitar, Lovro Žgajner in David Kajič. www.radioceIje.com 95.1 | 95.t 90.6 MHz KRONIKA 25 Desetletnika ostala brez mame V nedeljo zjutraj so v Savinji našli mrtvo 30-letnico, ki je pri šeškem mostu zapeljala v reko in utonila. Policisti ugotavljajo, da je M.D., mati desetletnih dvojčkov, vozila po lokalni cesti iz Šempetra proti Šeščam, kjer je na ravnem delu vozišča pred mostom zavila v levo in zapeljala v Savinjo. Voznica se je, kot so še zapisali na celjski policijski postaji, najverjetneje skozi okno na levi strani vozila uspela rešiti iz avtomobila, vendar je bil tok Savinje premočan in jo je voda odnesla. Po neuradnih informacijah naj bi šlo v primeru Dolinškove, ki je imela stalno prebivališče v Šempetru, živela pa je na partnerjevi kmetiji v Šeščah, za samomor. Na vozišču namreč ni bilo vidnih sledi zaviranja. ŠO Foto: ŠO Nesreča se je zgodila na levi strani mostu čez Savinjo na cesti med Šempetrom in Šeščami. Kako izplavati iz vozila v deroči reki? Zagotovila za preživetje žal ni - Kljub temu je vsak nasvet dobrodošel V treh letih so na Celjskem umrle že štiri osebe, ki so z avtomobilom zapeljale v deroče reke oziroma potoke. Predlani je v deroči Voglajni umrlo mlado dekle, Bolska je pred dnevi zahtevala dve življenji, pretekli vikend je v v Šeščah umrla tudi 30-le-tnica. Zagotovila, da se nekdo lahko v takšni situaciji reši, še posebej, kadar gre za deročo vodo, ni. To opozarjajo inštruktorji varne vožnje, gasilci potapljači in policisti. Skupaj z njimi smo zbrali nekaj nasvetov, ki morda komu vendarle -rešijo življenje. Kadar avtomobil zapelje v reko ali potok se voznik znajde v eni najhujših situacij. Ne samo zaradi možnih telesnih poškodb, ampak tudi zaradi šoka tistih, ki ostanejo ujeti v vozilu. Kako ravnati? Ne glede na šok, mora voznik takrat ostati priseben, vsaka sekunda je namreč dragocena, pravi Inštruktor varne vožnje pri Centru varne vožnje ZŠAM Celje Robert Belej: »V reki avtomobil ni tako >stabi-len< kot v jezeru, kjer je gladina mirna. Voda vdira hitreje v vozilo in to se začne potapljati. Če avto zapelje v reko z večjo hitrostjo, trči v gladino ali drevje na nabrežini in se lahko začne tudi obračati. Voznik takrat izgubi orientacijo, treba pa je vedeti, da je voda v rekah kalna in motna. Čimprej je treba odpeti varnostni pas. Zaradi vdora vode v vozilo in sile vode, ki >pritiska< na pločevino je nemogoče takoj odpreti vrata ali stekla.« Življenje ali smrt Ker je v avtomobilih pomik stekel tudi električen, sistem odpiranja oken pod vodo ne bo več deloval. Zato velja nasvet, da je treba kljub šoku ali paniki vsaj toliko počakati, da se vozilo vsaj do polovice napolni z vodo. Dober nasvet je tudi, da voznik sleče s sebe stvari, ki bi mu lahko zaradi napojenosti z vodo onemogočile plavanje. Enako velja tudi za sopotnike v vozilu. Belej priporoča nabavo posebne keramične igle, naprave, ki se že da kupiti v prosti prodaji. »Gre za iglo, s katero se udari v vogale bočnega stekla, ki se nato razbije. V vogale zato, ker je tam steklo najbolj ranljivo,« svetuje Belej. Ob razbitju stekel pa je treba vedeti, da bo vdor vode v avto naenkrat silovit, zato mora voznik, ki se rešuje, zajeti sapo pravočasno, splavati iz avtomobila, vendar se še - če se vozilo ne obrača - držati ali za rob vo- Inštruktor varne vožnje pri Centru varne vožnje ZŠAM Celje Robert Belej: »Gre za trenutke, ko je reševanje odvisno od voznikove ozaveščenosti in iznajdljivosti.« zila ali za varnostni pas, da ga tok vode takoj ne odnese. Gre za trenutke razsodnosti, ki pomenijo preživetje ali smrt. Šok za telo tudi mrzla voda Da zagotovila za to, da se nekomu v takšnem primeru uspe rešiti, ni, potrjuje tudi gasilec potapljač Zlatko Šunko iz PGE Celje: »V takšnih situacijah je pomembno tudi, ali je nekdo dober plavalec, kakšno je njegovo zdravstveno stanje, ali je poškodovan in podobno. Zavedati se je treba, da se ta- kšne nesreče dogajajo ob neurjih, deževju, zato je voda mrzla, kar je prav tako velik šok za telo.« Kadar tok vode morda ni močan in je avto še nekoliko na gladini, naj voznik, ki se rešuje, poskuša splezati na avtomobil in naj se ne zažene takoj v plavanje. Če bi mu uspelo splezati na vozilo nad gladino, lahko namreč oceni situacijo, vidi, na kateri strani je nabrežina bližja in v katero smer lahko odplava. V kolikor je v vodi tudi kakšno plavajoče drevje in če je dovolj močno, da lahko obdrži človeka na gladini, je to samo pozitivna stvar, saj se ga oseba lahko oprime. Tako Belej kot Šunko pri svojih nasvetih opozarjata še na to, da so številne nabreži-ne rek in potokov neočiščene, obrasle z vejevjem. Tam prihaja pogosto do vrtinčenja vode, kar je v takšnem primeru reševanja iz vozila in plavanja do nabrežine lahko prav tako nevarno. Čeprav se takšni nasveti lažje berejo kot pa v trenutku borbe za življenje zaradi šoka v celoti dosledno upoštevajo, pa je glede na zadnje nesreče očitno čas, ko bo o tem potrebno razmišljati širše. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Na predlog policije se ni odzval nihče Že lansko leto je Policijska uprava Celje želela in poskušala pripraviti preventivno akcijo ravno na to temo: reševanje iz vozila, potopljenega v vodi. Akcijo bi zasnovali tako, da bi med kontrolo cestnega prometa voznikov delili posebna varnostno kladivca za razbijanje stekel in jih ozaveščali, kako ravnati, če zapeljejo v vodo. Celjska policija je, ker sama finančno ni zmogla akcije organizirati na način, da bi dosegla čim več ljudi, k sodelovanju povabila med drugim vse prodajalce vozil na celjskem območju in tudi vse zavarovalnice. Toda - od njih se ni odzval popolnoma nihče! Policija je na odziv naletela le pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Celje. Še več. Akcija je bila ideja vodje oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvisa Herbaja, ki že leto dni opozarja na eno izmed možnih pripomočkov, ki bi lahko voznikom vsaj nekoliko pomagal pri reševanju iz potopljenega vozila: univerzalno varnostno kladivo. Zavzema se tudi za to, da bi spremenili Pravilnik o obvezni opremi osebnih vozil in vanjo dodali še takšno kladivo: »Najpomembnejši varnostni funkciji, ki ju to kladivo nudi, sta rezilo za varnostni pas ter nastavek za razbitje stekel na vozilu. Torej v primeru vdora vode v vozilu, lahko s kladivom voznik razbije steklo.« Fotografija iz Bolske, kjer je nesreča vzela dve mladi življenji. (foto: Aleksander Reberšek) V celjski enoti Alpeksa je zaposlenih 25 ljudi. Alpeks se postavlja nazaj »na noge« Škode po zadnjih podatkih za 2 milijona evrov Požar v skladiščnih prostorih podjetja Alpeks naj bi v sredo pretekli teden povzročil kar dva milijona evrov škode. Ognjeni zublji so uničili popolnoma vso zalogo, ki so jo imeli shranjeno v skladišču, pravi direktorica Alpeksa Borislava Tilinger. Gre za hud udarec podjetju in to ravno v obdobju leta, ki na področju prodaje gostinske opreme tudi najbolj ugodna sezona. Vodstvo Alpeksa te dni opravlja pogovore z nekaterimi podjetji, s katerimi naj bi Alpeks podpisal pogodbo o nadomestnih skladiščnih prostorih. Tilingerjeva je kljub vsemu optimistična: »Ne glede na vse, naprej zremo pozitivno. Prihodnji teden bomo naše prodajne prostore za stranke odprli v pritličju upravne zgradbe, ki so jo gasilci uspeli rešiti pred požarom.« Tako objekt in uskladiščeni izdelki so bili zavarovani. Sicer pa celjski kriminalisti še vedno niso končali preiskave. Znano je, da so prve ugotovitve pokazale, da naj bi požar izbruhnil pri izvajanju vzdrževalnih del na varnostnem sistemu, ki so jih za podjetje izvajali zunanji izvajalci. Zato obstaja možnost, da bodo kriminalisti vložili tudi kakšno kazensko ovadbo, če bodo ugotovili odgovornost za nastanek požara. 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE ODKUP zlata-srebra GOTOVI NA TAKOJ! MOTOKULTIVATOR Muta ali WS 630 kupim. Telefon 041577-832. Š 218 АГ VI AF Ljubljanska cesta 8,3000 CELJE 03/5442-180 HIŠA NAKITA ADAMAS i'il.WJilJ!' VOZILA POSEST PRODAM PRODAM CITROEN xsara 1,6 i, letnik 1999, neregistriran, vozen z obnovljeno zadnjo torzijo, prodam. Telefon 041 807-557. l 130 KUPIM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim.Telefon 040 325-128. p I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovanska 27,1000 Ljubljana. AVTO, od letnika 2000 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, gotovina takoj, kupim. Telefon 041 567-747. 2499 STROJI PRODAM SI LAŽNI kombajn SK 80, možen preizkus, prodam. Telefon 041 794-081. 2703 VIKEND na relaciji Celje-Laško, Debro 57, prodam. Telefon (03) 5488-081 ali 041 514-722. 2533 HIŠO na Skalni kleti, 148 m2, zgrajeno leta 1970, adaptirano leta 1996, prodamo za 97.000 EUR. Telefon 041 624-060. 2622 PISARNO, velikost 30 m2, v Celju, prodam ali menjam za novejše dostavno vozilo kombi furgon. Telefon 041 807-060. 2679 HIŠO, bližina Celja, prodam. Prodam stanovanje. Stanovanje oddam. Telefon 070 532-231. 2706 NA Lavi v Celju prodamo enostanovanj-sko hišo, parcela 630 m2, 180 m2 stanovanjske površine. Telefon 051 370-154. 2712 STAREJŠO hišo, velikost 56 m2,2.784 m2 zemlje, zelo lepa lokacija, Male Bra-slovče 6, možna nadomestna gradnja, opravljene komunalne storitve, ni poplavno območje, prodamo. Telefon 031 343-380,051 210-798. 2709 ŠK0FJA vas. Zraven konjeniškega kluba prodamo kmetijsko zemljišče, veliko 9.000 m2, z urejenim dovozom. Telefon 041 725-092. 2753 RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, cena 49.000 EUR. Telefon 041 708-198. DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4,3000 Celje prodaja stanovanjsko enoto v izmeri 26 m2 na Slomškovi 5 a v Slovenskih Konjicah z javnim zbiranjem ponudb po sistemu »videno-kupljeno«. Izhodiščna vrednost prodaje je 19.703,00 EUR. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.dars.si. Dodatne informacije so na voljo na naslovu nepremicnine@dars.si. Ponudbe morajo prispeti najkasneje do 30.10.2014, do 12. ure. KUPIM TRAKTOR, do 90 KM, lahko je poškodovan ali v okvari, in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 040 507-060. 2499 KMETIJSKI stroj, traktor, cisterno, trosilec, motokultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2702 TRAKTOR, lahko Zetor, Deutz, Imt, Ursus, Univerzal, Štore ali podobno, kupim. Telefon 041 235-349. p ШПЕШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po cariku vašega oparatarja FRANK0L0V0, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, cena 45.000 EUR. Telefon 041 708-198. n ODDAM OSNOVNI CERTIFIKAT VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. - Ч+Е Družini prijazno podjetje I Naložba v vašo prihodnost OTHWCIKir*lNt>IINANTUiA EVHOfMAUNIJA Evfopstt socialni sUad VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d. v. z., vabi k sodelovanju SVETOVALCA KOMERCIALISTA (m/ž)- poslovna enota Celje OPIS DELA: • načrtovanje in izvajanje prodajnih ter promocijskih aktivnosti na terenu; • iskanje novih, potencialnih zavarovancev in negovanje prodajnega portfelja; • izvajanje poprodajnih opravil; • spremljanje konkurence. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: • V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri; • eno leto delovnih izkušenj; • zaželene izkušnje v zavarovalništvu; • zaželeno dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja; • samoiniciativnost; • vozniški izpit B-kategorije. KAJ PONUJAMO: • zaposlitev za določen čas, preko agencije za najem kadrov; • možnost izobraževanja, osebnega in strokovnega razvoja; • prijetno in stimulativno delovno okolje. Zaposlujemo po načelu nediskriminatornosti in enakih možnosti. Če se želite pridružiti naši ekipi in izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da se prijavite najkasneje do 9.10.2014 na elektronski naslov kadritavzajemna.si ali po pošti na naš naslov: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z., Vošnjakova 2,1000 Ljubljana s pripisom »za kadrovsko službo«. Več o Vzajemni na www.vzajemna.si DARS LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Telefon 041 708-198. n CEUE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, cena 149.800 EUR. Telefon 041 708-198. ŠENTJUGERT. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Šentjungert 23,83,40 m2 neto tlorisne površine, z odprtim balkonom, kurilnico in garažo, zidanico s kletjo 16,60 m2 neto tlorisne površine, 973 m2 pozidanega in 19.296 m2 kmetijskega ter gozdnega zemljišča. V hiši obnovljeno ogrevanje na bioma-so. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 77.000 EUR. Telefon 041 708-198. HIŠO, veliko 250 m2, leto izdelave 1938, v Šmartnem v Rožni dolini, prodam za 80.000 EUR ali menjam za stanovanje na obali z mojim doplačilom. Prodam tudi 7.000 m2 zemljišča na lepi legi. Telefon 041 898-986. 2771 REGALN0 skladišče, 300 m2, oddamo v najem. Industrijska cona Petrovče, telefon 041 643-578. 2719 ŠKOFJA vas. Skladišče, 300 m2, z zunajiim parkirnim prostorom, dam v najem. Telefon 041 725-092. 2753 STANOVANJE PRODAM N0VIGRAD, center. 20 m od morja prodamo dvosobno stanovanje, 35 m2, z garažo, 16 m2, vpisano v ZK. Telefon 041 350-250. 2757 ШШШ astrologinja BI0TERAPIJE GSM 041404 935 ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pD ceniku vašega operaterja ODDAM V ŠT0RAH na Lipi oddamo enoinpolsob-no stanovanje. Telefon 041 574-653. 2749 STANOVANJCE s pogledom na grad, v centru Celja, oddamo. Telefon 041 531-284. 2747 IŠČEM STANOVANJSKO hišo v Bukovžlaku, vse-Ijivo takoj, lokacija lepa, zanimiva za ljubitelje vrtov, želimo oddati v najem. Ogled možen ob nedeljah. Telefon 041 655-286. p V ŠIRŠI okolici Celja iščem v najem dvosobno stanovanje ali hišo. Telefon 064 199-040. 2633 GARAŽA PRODAM GARAŽO v garažni hiši Triplex v Vojkovi ulici prodam. Telefon 041 351-513. 2705 ODDAM CEUE. Na zelenici oddam/prodam garažo. Telefon 041 281-018. 2721 PRODAM PRALNI stroj, sušilni stroj, zamrzovalno omaro, pomivalni stroj, plinski štedilnik, steklo keramični štedilnik, raz-vlažilec prostorov in ostalo prodam. Telefon 070 332-210. 2736 POMIVALNI stroj Gorenje (samostoječi), raztegljivo kuhinjsko mizo in stole ugodno prodam. Telefon (03) 5770-303. 2766 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg in svinje, težke približno 300 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 2772 NEMŠKE ovčarje prodam, cena 150 EUR. Telefon 041 763-188. 2495 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798,041 582-119,070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. P PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031311476. p BIKCA simentalca, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon 031 237-193. 2704 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave in bele barve, tik pred nesnostjo in kilogramske piščance za dopitanje prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979.P DVA mladiča pasme šarplaninec, stara dva meseca, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5483-940 ali 041 519-899. 2714 PUJSKE mesnate pasme, linija 12,50 do 60 kg, navajene na domačo kuhano hrano in travo, prodam. Telefon 030 693-639. 2716 PRAŠIČA, težkega 70 kg in več manjših, težkih 30 kg, prodam. Telefon (03) 5738-019. L128 BIKCA sivca, starega 5 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524358. 2717 BIKCA simentalca, težkega 200 kg ter črno belega, 180 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 2730 BIKCA simentalca, starega sedem tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 966-251. 2735 BREJO telico simentalko, teličke, 140, 200 in 300 kg, prodam ali menjam za klavno govedo. Telefon 041 794301. 2 7 3 8 ŠTIRI teleta za nadaljnjo rejo, stara 3 do 4 mesece, prodam. Telefon 031 292360. 2744 TELIČKO limuzin, staro 10 dni, prodam. Telefon 041 322-232. 2746 BIKA, težkega približno 800 kg, prodam. Telefon 041 636-614. 2748 BIKCA, težkega 250 kg, prodam. Telefon 051 312-153. l131 KOZLA, dve koziki in kozlička prodam. Telefon 041 807-557. l 130 BIKCE križance, stare tri mesece in pol, odstavljene, prodam. Telefon 041318144. 2002 stählipe rsonal TRAJNO DEL0VŠVICI-TAKOJ za Kanton Zürich in okolico v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO dipl. medicinske sestre im/u dipl. zdravstvene tehnike (m/a Pričakujemo • slovensko državljanstvo • zaključeno izobraževanje • znanje nemškega jezika (ali certifikat B2) Ponujamo • takojšno delovno vizo • pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje • zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: infoiastaehlipersonal.ch 0041 55 61012 12 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin -11. oktobra v Sloveniji. Stähli Personal/Iris Stähli-Dečko/ dipl. vodja doma/ študij za menagement v zdravstvu Najboljši naslov za delo v Švici! www.staehlipersonal.ch DVA bikca, težka od 120 do 140 kg, prodam. Telefon 031 424-547. 2764 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 173 DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 6 47-223. š 188 PRODAM GROZDJE belih in rdečih sort, v šmarsko--virštanjskem okolišu, prodam. Telefon 031 575-777. 2505 KROMPIR sorte kenebec in dezire prodam, cena 0,50 EUR/kg. Telefon 041 794270. 2613 GROZDJE sorte laški rizling, renski rizling in sauvignon prodam. Telefon 041 836-745 . 26 2 5 GROZDJE, mešano, belo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 214-651, 031 301-738. 2655 MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 BELO in rdeče grozdje, kakovostnih sort, prodamo. Telefon 031 237-193.2704 MOŠT, mlado vino, vino, grozdje, žlahtnih sort, belo in rdeče, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 2702 RDEČE grozdje prodam, možnost dostave. Telefon 041 851-411. p GROZDJE šmarnico, približno 800 kg, prodam. Informacije po telefonu 041 381-243. 2723 KORUZO za silažo, 2 do 3 ha, v okolici Celja, prodam. Telefon 031 862-081, 041 880-798. 2726 KROMPIR sorte jelly (rumen), možna menjava za ječmen, prodam po.0,40 EUR/kg. Telefon 031 542-693. 2734 SVINJSKO mast z ocvirki, čisto ali same ocvirke, prodam. Telefon 070 366-076, Laško. 2733 JABOLČNI sok, starejših kmečkih sort jabolk, izpod preše, primere za sok ali jabolčnik, prodam. Telefon 051 362145. 2745 GROZDJE jurka, neškropljeno, ob Slivni-škem jezeru, prodam, cena 0,35 EUR/ kg. Telefon (03) 5793-453, po 18. uri. 2767 NEŠKROPLJENO rdeče grozdje za stiskanje prodam. Telefon (03) 541-9776.2763 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205. 2244 SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2605 JARKICE, rjave, črne, grahaste, sive, jere-bičaste italijanke, beli susex, amber in kombinirane težje pasme, rjave in peteline, lahke in težke pasme ter enoletne črne, sive in grahaste kokoši, primerne za zakol ali nadaljnjo nesnost prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Naročite lahko tudi očiščene. V prodajamo dnevno sveža jajca in visoko kakovostna krmila za perutnino. Dostava tudi na dom. Telefon (03) 700-1446. 2403 DRVA, mešana, po 170 EUR in bukova po 210 EUR/klaftra, cepana so bila februarja 2014, prodam. Možna razrez in dostava. Prodam tudi nove gume Dunlop 335/80 R 20 149 K SP PG 8, primerna za avto Unimog. Telefon 041 271-038. 2687 TRSKE za podžig, pakirane v vreče po 7 kg, cena vreče 7 kg/2 EUR, prodam. Telefon 031 768-870. 2718 SUHA bukova drva prodam. Telefon 051 666-908. 2723 CISTERNE za vino Inox, 80, 100, 120 in 150 l, prodam. Telefon 070 277-772. 2725 ŠTEDILNIK za centralno, rabljen eno sezono, šivalna stroja in industrijsko entlarico prodam. Telefon 070 210425. 2741 PIVSKI sod, 50 l, pvc sod za zelje, 120 l, pvc sod za vodo, 120 l, pvc kad, 240 l in strgalnik za zelje, prodam. Telefon 031 451-575. 2770 RREV0ZI ШШШ Lidija Grobelniks.p. Lava 5 ■ 3000 Celje ■ Gsm: 031/307-655 24 ur na dan NONSTOP grobelnik.lidija@gmail.com Na območju celjske Ln Savinjske regije Izvajamo nenujne prevoze bolnikov. PREVOZI BOLNIKOV neurgentni/sanltetnl REŠEVALNI PREVOZI. Na območju SAVINJSKE regije Vam nudimo: prevoz pacienta od doma do zdr. ustanove in nazaj: - na POTNI NALOG (krije zavarovalnica) - samoplačniškl prevozi doma in v/iz tujine - samoplačništvo pc ugodni ceni Na voljo smo vam s sodobnimi osebnimi in reševalnimi vozili ter strokovno podkovano zdravstveno ekipo. BIKCA in teličko, simentalca, stara 14 dni in 3 tedne in traktor Imt 533, dobro ohranjen, registriran, prodam. Telefon 031 840-282. 2559 DROBILEC žita (šrotar) in vlečno kljuko za megane sedan ter kuhinjske aparate z elementi, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 858-725.2750 SUHA bukova drva, po želji razžagana, prodam. Telefon 040 122-910, (03) 5772-385. 2751 DVOKAPNICO, 5 * 4,50 m, ugodno prodam. Telefon 031 507-519. 2752 SUHA bukova drva in krompir za ozimnico, ekološko pridelan, bela sorta, prodam. Telefon 041 678-221. 2765 Ljubezen, delo in trpljenje bilo vaše je življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice LJUDMILE GUNZEK iz Žigona 14, Vrh nad Laškim (5. 9. 1920 - 10. 9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane svete maše, molitve in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču ter dekanu Roku Metličarju za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, govorniku gospodu Stanku Hrastniku, pogrebni službi Komunale Laško ter kolektivu vrtca Laško. Prav posebej pa se zahvaljujemo gospe Jožici Romih za neizmerno pomoč v teh težkih dneh. Žalujoči: sinovi Franc, Ivan, Slavko ter hčerki Milka in Anica z družinami MOŠKI srednjih let želi spoznati žensko. En otrok ni ovira. Telefon 070 532-231. 2706 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold ZAPOSLITEV PODJETJE Jagoši, d. o. o., Kraigherjeva ulica 7, 3000 Celje išče delavca za delo v proizvodni dejavnosti. Delo je izmenično, plačilo redno in stimulativno. Pogoji: moški, starost do 30 let, samoiniciativnost in veselje do dela, bivališče Celje ali okolica. Informacije po telefonu 031 540-907 (vsak petek med 18. in 20. uro). n NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: : ULICA: KRAJ: : DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev l/ : PODPIS: - : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. ■Zaupatenam že 69let novi tednik V SPOMIN V teh dneh mineva dolgih 30 let, kar je boj s kruto boleznijo izgubil dragi mož in ati TONE UMEK (15. 9. 1945 - 30. 9. 1984) Ostajaš vedno in povsod z nami. Žena Helena ter sinova Simon in Jure ZAPOSLIMO natakarja, natakarico in kuharja. Tojeto, d. o. o., Kompole 151, Štore, telefon 041 608-423. 2677 IŠČEM delo: čiščenje zasebnih, poslovnih prostorov, varstvo otrok, varstvo starejših, pisarniško delo. Telefon 051 366-937. 2701 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n ODSTOPIM že obstoječi grob na mestnem pokopališču v Celju. Telefon (03) 5414753. 2661 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2676 So angeli prišli in te domov pospremili, tja, od koder ni poti nazaj, saj dom je večni raj. ZAHVALA Ob slovesu dragega očeta, starega ata, strica in tasta CIRILA PILIHA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala dr. Jani Govc Eržen, Zdenki Verbič in patro-nažni sestri Darji ter vsem sosedom za pomoč in prijaznost. Hvala gospodu Pergerju, gospe Mileni Jurgec, pogrebni službi Raj ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali. Globoko žalujoči: hči Majda s Karlijem, sin Tonči z Nušo, vnuki Urška, Maša, Boštjan in Janja ter ostalo sorodstvo Poroke Celje Poročili so se: Natalija BRAČUN in David PIRC, oba iz Celja, Klementina KRIVEC in Miran OBREZ, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Simona TEMPRAN iz Vinske Gore in Peter AUGUSTINČIČ iz Celja. Laško Poročila sta se: Vanesa MATJAŠIČ iz Jelc in Aljaž PEPELNJAK iz Globokega. Žalec Poročili so se: Marjeta MAK in Tomaž ŠLOSER, oba iz Slovenskih Konjic, Mojca JESENEK in Franc MAROVT, oba iz Šempetra v Savinjski dolini. Mozirje Poročili so se: Nina PI-REČNIK in Marjan LESJAK, oba iz Prihove, Maja ČASL iz Prihove in Darko ROŠKAR iz Nemčije, Nataša ŽEROVNIK iz Šmartnega ob Dreti in Anton FRICELJ iz Potoka, Vesna SREBOTNIK s Prevalj in Boris ZABUKOVŠEK iz Žič. Velenje Poročili so se: Jasna LESJAK iz Topolšice in Alojz BANKO z Rečice ob Savinji, Ida JELENKO iz Topolšice in Damjan TURINEK iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Jožef TAJNIK iz Šoštanja, 83 let, Julij PA- LIR s Polzele, 87 let, Marjan JELEN iz Celja, 75 let, Karl GORIŠEK iz Pongraca, 83 let, Marija TOMAŽIČ iz Zabuko-vice, 81 let, Ivan PETAUER iz Celja, 89 let, Ana FABER iz Zabukovice, 85 let. Laško Umrl je: Leopold KMETIČ iz Velikega Širja, 70 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ivanka PINTER iz Šentjurja, 91 let, Martin LEBER iz Dramelj, 48 let, Alojz Slavko GABER iz Ce-rovca, 84 let, Franc KLA-DNIK iz Loke pri Planini, 60 let, Martina TOVORNIK iz Planince, 61 let, Neža JOŠT iz Krajnčice, 83 let, Stanislava LAUBIČ iz Planine nad Horjulom, 90 let, Konrad Pušnik iz Tajht, 79 let. Žalec Umrli so: Lara SAFRAN iz Petrovč, 17 let, Mihael BA-LOH iz Petrovč, 30 let, Angela ULAGA iz Žalca, 89 let. Mozirje Umrli so: Marija PAHOV-NIK iz Gornjega Grada, 89 let. Velenje Umrli so: Frančiška PI-ŽORN iz Gotovelj, 88 let, Gi-zela RUTAR iz Radeč, 91 let, Ana Marija DUH iz Šmartne-ga ob Paki, 72 let, Stanislava LAPORNIK iz Laškega, 85 let, Emilijan PISNIK z Mute, 77 let, Marija KNAP iz Velenja, 83 let, Selma KARIĆ RADONČIĆ iz Velenja, 36 let, Marija BRILEJ iz Velenja, 60 let, Hilda GRUDEN iz Ljubljane, 92 let. L 129 28 INFORMACIJE / VODNIK ČETRTEK, 25. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 26. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE (5) 2. CHAMBER - LENNY KRAVITZ (6) 3. LOVE YOU LOUDER - CHASSIO (4) 4. BLAME - CALVIN HARRIS FEAT. JOHN NEWMAN (1) 5. TROUBLE WITH MY BABY - PALOMA FAITH (5) 6. IT'S YOUR WORLD - JENNIFER HUDSON FEAT. R. KELLY (4) 7. JACK IN A BOX - JACK SAVORETTI (2) 8. KILL THE LIGHTS - RADIO KILLER (3) 9. SHE KNOWS ME - BRYAN ADAMS (3) 10. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT(1) DOMAČA LESTVICA 1. DAN SE PREBUJA - LAVENDER (3) 2. 2X2 - TINKARA KOVAČ (1) 3. HODIM PO DEŽJU - NIKA ZORJAN (3) 4. DANES JE MOJ DAN - KINGSTON (2) 5. VISOKO - BO! (4) 6. BALON - NUDE & SIMFONICNI ORKESTER GS (5) 7. ZVEZDNO NEBO - NINO (5) 8. HLADNE NOČI - ESKOBARS (4) 9. DOBRO JUTRO - FOLK IDOLI (2) 10. POZAB NA BONTON - CLEMENS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: NEW FLAME - CHRIS BROWN FEAT. USHER & RICK ROSS COOL KIDS - ECHOSMITH PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NORA NOČ - LEONART KRESNICE - INDIGO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 27. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 28. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Maja Šumej, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 29. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Maja Šumej, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 30. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 1. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) Spored od 25. 9. do 1. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 22 Jump Street: Mladeniča na faksu - akcijska komedija od četrtka do srede: 19.10 Avioni 2: V akciji - animirana družinska komična pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 14.15, 15.10, 17.00 Bog, le kaj smo zagrešili? - komedija četrtek: 18.00 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 14.10, 16.15 Hrabri avtek Plodi - animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 14.30, 16.15 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina sobota, nedelja: 14.10 Kakor zgoraj, tako spodaj - grozljivka, triler petek, sobota: 22.30 Lucy - znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.10 petek, sobota: 18.10, 20.10, 22.10 Mesto greha: Ženska za umret - akcijski kriminalni triler četrtek: 17.50, 19.00, 20.15 od petka do srede: 17.50, 19.00, 20.50 Moje poletje v Provansi - komična drama četrtek: 16.15, 21.00 petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 21.00 sobota, nedelja: 14.20, 18.45, 21.00 Nikec na počitnicah - družinska komedija sobota, nedelja: 14.00 Odpleši svoje sanje: Združene moči - romantični od četrtka do srede: 18.15, 20.30 Plačanci 3 - akcijski od četrtka do srede: 16.40 Popotovanje tisočerih okusov - komedija od četrtka do srede: 18.20 Pot v raj - romantična komična drama čod četrtka do srede: 16.10, 21.10 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Pravičnik - akcijski triler od četrtka do srede: 16.00, 18.40, 20.00, 21.15 Vroči posnetki - komedija od četrtka do srede: 16.20, 21.20 Čarovnija v mesečini - komedija četrtek: 16.00 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.40, 16.30 ČETRTEK 20.00 Čarovnija v mesečini - romantična komedija PETEK 18.00 Čarovnija v mesečini - romantična komedija 20.00 Inferno - drama SOBOTA 18.00 Inferno - drama NEDELJA 18.00 Inferno - drama 20.00 Čarovnija v mesečini - romantična komedija SREDA 20.00 Alabama Monroe - drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Antboy - družinska komična pustolovščina 20.30 Inferno - slovenska socialna drama SOBOTA 18.00 Fantovska leta - drama. 20.00 Občudovani - romantična drama 21.00 Šef - komedija NEDELJA 10.30 Antboy - družinska komična pustolovščina 18.00 Rio 2 - animirana pustolovščina, sinh, 3D 18.00 Šef - komedija 19.00 Občudovani - romantična drama 20.05 Fantovska leta - drama 20.45 Lech Walesa, človek upanja - zgodovinska drama PONEDELJEK 20.00 Čarovnija v mesečini - romantična komedija SREDA 18.00 Tista njena iskrica - dokumentarni PRIREDITVE ČETRTEK, 25. 9. 9.00 do 19.00 TRC Jezero Velenje - zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi ustvarjalne delavnice, glasbene, plesne, gledališke, lutkovne in animacijske predstave 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic 16.00 Hiša sadežev Žalec Bobek in barčica otroška predstava 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava dr. Dušan Rutar 19.00 Osrednja knjižnica Celje Večer hudomušnih šansonov četrtkov kavarniški večer 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Celjski mladinski center Galapagos in Ekvador potopisno predavanje Francija Horvata 20.00 Thermana Laško Pianino večer z Georgom PETEK, 26. 9. 9.00 do 19.00 TRC Jezero Velenje - zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi ustvarjalne delavnice, glasbene, plesne, gledališke, lutkovne in animacijske predstave 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika urarja Ivana Krivca 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Likovna dela Lidije Tamše odprtje razstave 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Bert Savodnik pogovor bo vodil Jože Tlaker 19.00 Galerija Mozirje Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose? predava Nara Petrovič 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Novi fosili in DJ-Baro veliki koncert ob koncu poletja SOBOTA, 27. 9. 9.00 do 12.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec Ogled Ekomuzeja in Savinove hiše ob svetovnem dnevu turizma 10.00 do 18.00 Grad Podsreda Dan odprtih vrat za ogled gradu ob svetovnem dnevu turizma Zaupate nam že —69 let— Bila MONOKOMEDIJA ZA POGUMNE 6. OKTOBER OB 19.30 MESTNI KINO METROPOL CELJE Vstopnice po 15 eur so na voljo: Mestni kino Metropol Celje, Apoteka pri Teatru Celje in recepcija hotela Celeia. Del izkupička od predstave bo Lions klub Celje namenil Društvu Sonček Celje Medijski pokrovitelj Novi tednik in Radio Celje St. 39, 25. september 2014 VODNIK 29 10.00 do 18.00 TRC Jezero Velenje Pikin dan najbolj živahen dan festivala 17.00 TRC Jezero Velenje -Zeleni oder Zaključna svečanost festivala podelitev najvišjih festivalskih priznanj -zlatih pik in koncert Nine Pušlar 18.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer 18.00 Grad Podsreda_ Andreja Ravnak odprtje fotografske razstave 19.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Medgeneracijsko srečanje godcev in pevcev 21.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it: Litošt (Slo) koncert 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Raznoliko dogajanje ob svetovnem dnevu turizma NEDELJA, 28. 9. od 9.00 ure dalje Minoritski samostan Olimje Slomškova nedelja, praznik KS Olimje in mednarodna likovna kolonija Olimje oddelek Glasba Film Četrtek, 25. september, ob 17. uri Dr. Dušan Rutar; Psihoanaliza in film. Vstop prost! študijska čitalnica Petek, 26. september, ob 18. uri Odprtje razstave Noč raziskovalcev in okrogla miza Kari-erna pot mladih raziskovalcev (v sodelovanju z Regijskim študijskim središčem Celje) Levstikova dvorana Sobota, 27. september, ob 10. uri Tek za življenje; pogovor o problematiki odsluženih hrtov in predstavitev društva Hrtji svet Slovenije Vstop prost! Levstikova dvorana Ponedeljek, 29. septembra, ob 17.30 Univerza za tretje življenjsko obdobje Lepote Slovenije v letnih časih - predavanje z diapozitivi - Franci Horvat Levstikova dvorana Torek, 30. septembra, ob 15. uri Univerza za tretje življenjsko obdobje. Spoznaj sebe in drugega - predavanje s predstavitvijo knjige - dr. Ana Krajnc knjižnica pri Miški Knjižku torek, 30. septembra, ob 18. uri KOSMATI SMRČKI. Srečanje s člani in predstavitev Kosmatih smrčkov, skupine za aktivnosti in terapije s psi 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Irena Zdolšek, citre in Urška Arlič Gololičič, sopran za citrarski abonma in izven PONEDELJEK, 29. 9. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovor o življenju in smrti pogovor vodita Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Vila Bianca Velenje Moje mesto, rad te imam odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na enodnevni koloniji 17.30 Osrednja knjižnica Celje Lepote Slovenije v vseh letnih časih predavanje z diapozitivi; predava Franci Horvat 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej TOREK, 30. 9. 9.00 in 11.00 Velenjski grad Dnevi evropske kulturne dediščine s časovnim strojem skozi 750-letno zgodovino Velenja 15.00 Osrednja knjižnica Celje Spoznaj sebe in drugega predavanje s predstavitvijo knjige; predava dr. Ana Kranjc 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Andrejem 18.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Kosmati smrčki v Knjižnici pri Mišku Knjižku predstavitev Kosmatih smrčkov, skupine za aktivnosti in terapije s psi 19.19 Knjižnica Velenje Tadevž Ropert: Koga naj volim? predstavitev knjige 19.30 Kulturni center Laško Striptiz komedija, Gledališki abonma in izven Društva vabijo ČETRTEK, 25. 9. 12.00 Grad Komenda na Polzeli Letno srečanje Društva bibliotekarjev Celje PETEK, 26. 9. 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev 16.00 do 20.00 Thermana Laško Thermanina domača tržnica SOBOTA, 27. 9. 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 17.00 Rimska nekropola Šempeter Rimski tabor in predstavitev društev ob svetovnem dnevu turizma 10.00 do 18.00 Jama Pekel Ogled Jame Pekel ob svetovnem dnevu turizma 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev ob svetovnem dnevu turizma 16.00 do 20.00 Thermana Laško Thermanina domača tržnica 18.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Slavnostna prireditev ob 10. obletnici Društva Zgornji trg Šentjur PONEDELJEK, 29. 9. 14.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center interaktivne, glasbene, kuharske delavnice, družabne in športne igre . SREDA, 1. 10. 16.00 Žalski keuder Svečana trgatev trte Nikolaje Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 25. 9. Prijaznost ujeta v glino dobrodelna kiparska delavnica otrok OŠ Vojnik z izkupičkom od prodaje pomagajo šolskemu skladu za pomoč otrokom v stiski Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Razstava Pogled v sled; Kjer se klešejo črte in netijo barve; ob 20-letnici Likovne šole Umbra; 15. občasna razstava v Otroškem muzeju Hermanov brlog z ustvarjalnim programom, do 30. 9.; Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija Volk Celje: razstava likovnih del XVI. poletnega slikarskega ex-tempora Celjske poletne vedute 2014, do 30. 9. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Slike slikarja in vsestranskega ustvarjalca Roka Komela, do 30. 9. Galerija Mercator centra Celje: razstava Mravljica - tihožitje, XII. uličnega slikanja tihožitij, do 30. 9. Galerija Volk Celje: razstava likovni del ustvarjenih na XVI. poletnem slikarskem ex-tempo- ru Celjske poletne vedute 2014, do 30. 9. Galerija AQ, Na Okopih Celje: razstava Samo slike - Dali-borja Borija Zupančiča, do 9. 10. Likovni salon Celje: razstava Helen Stradford, do 18. 10. Špital za prjatle Celje: razstava del Slavice Tesovnik, do 2. 10. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti: razstava starih razglednic in današnjih fotografij Žalca ob občinskem prazniku, do 16. 10. Galerija Mozirje: dokumentarna razstava O osvobojeni Zgornji Savinjski dolini, do 30. 10. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava slik Janeza Štro-sa, do 19. 10. Grad Podsreda: slikarska razstava Vesne Davidovič Slike o svobodi, do 31. 10. Galerija Velenje: razstava Rastoči svet, do 22. 10. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilago- jeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje -Center. zvočne slike kulture ^З L6J [j; VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radioceije %ü шћ Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Srot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Anja Kovačič, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir,_ Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Industrijska konoplja je najbolj uporabna in hkrati najbolj zapostavljena rastlina na svetu. Včasih je bila njena predelava razširjena po celem svetu. Uporabljali so jo za izdelavo tekstila, papirja, vrvi in drugih izdelkov. Leta 1937 so pridelavo konoplje prepovedali -predvsem zaradi njenega povezovanja z indijsko konopljo oziroma marihuano, kar se je kasneje izkazalo za slabo potezo. Konoplja je rastlina, ki za svojo rast ne potrebuje nobenih umetnih gnojil in pesticidov, hkrati pa obnavlja izčrpano zemljo, iz nje vleče strupe in ji vrača hranljive snovi. Konoplja zraste v 14 tednih in doseže do 4 m v višino, dobro prenaša sušna obdobja in ima velik letni donos. Konopljino steblo je bogata in vzdržljiva surovina za izjemne gradbene materiale in industrijske izdelke, njena vlakna pa spadajo med najkvalitetnejša naravna vlakna. Njena izjemnost je predvsem v hitri rasti. V primerjavi z lesom lahko 1 ha konoplje, ki zraste v 14 tednih, nadomesti 4,1 ha gozda, ki je rasel 20 let, hkrati pa v procesu rasti skladišči velike količine ogljikovega dioksida. Prav zaradi hitre rasti, okolju prijazne pridelave in specifičnih lastnosti se konoplja vrača v uporabo in postaja zelo zaželena surovina na področju hrane, medicine, tekstila, naravnih vlaken, avtomobilske industrije in tudi gradbeništva. Konopljin beton Glavna surovina za konopljin beton je konopljina sredica. To so olesenela kono-pljina vlakna. Srednje težka vlakna so celulozni kompozit, ki je po svoji trdnosti primerljiv z lesom. Konopljin beton dobimo tako, da konopljino sredico, očiščeno primarnih dolgih vlaken in zdrobljeno na velikost do 3 cm, zmešamo s peskom, z vodo in apnenim vezivom ter tako dobimo material, primeren za gradnjo hiše. Konopljin beton je edinstven gradben material, iz katerega lahko zgradimo energetsko učinkovit in zdravju prijazen dom. Poleg tega je gradnja konopljine hiše tudi ekološko dejanje, s katerim spodbujamo varovanje okolja in koncept trajnostnega razvoja. du znaša 0,2W/m2k (z debelino zidu se spreminja) in je enaka lesu, vendar kombinacija z lastnostmi, kot so sposobnost shranjevanja toplote in majhne toplotne izgube, dajejo gradbeni material z odlično toplotno učinkovitostjo. Objekti, zgrajeni s konopljinim betonom, tako ne potrebujejo nobenih dodatnih izolacijskih ovojev, kar poenostavi in poceni gradnjo, poleg tega taka gradnja močno vpliva na nižje stroške ogrevanja in hlajenja. mešanico dodamo še cement. Ko se konopljin beton posuši, stene razopažimo. Na zunanji strani izvedemo še apneni omet, ki steno ščiti pred vremenskimi vplivi. Z notranje strani omet ni potreben, odvisno od želja. Omete nato lahko še pobarvamo v poljubno barvo z naravnimi pigmenti. Konopljin beton je zelo trden material, dober izolator, tehta pa le desetino teže navadnega betona, ki je potreben za tako gradnjo. Drug način gradnje z industrijsko konopljo je podoben, le da v tem primeru zmes vlivamo v kalupe za zidake in potem z zidaki zidamo nosilne in predelne zidove. S konopljinim betonom lahko dosežemo ali presežemo zahteve nizkoe-nergijske gradnje. Zadostujejo zidovi debeline 30 do 50 cm. Odgovor na vprašanje, zakaj bi konopljin beton v prihodnosti lahko postal glavni gradbeni material, se skriva v njegovih lastnostih. Zgradbe zgrajene iz konoplji-nega betona so popolnoma odporne proti ognju in naravno zvočno izolirane, kar omogoča uživanje v tišini lastnega doma. Toplotna prevodnost 300 mm debelega zi- Gradnja s konopljinim betonom Na poljuben tip temeljev najprej postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Torej kombinacijo lesenih stebrov, leg, ostrešja. Zunanje stene naredimo tako, da v opaž preprosto vlijemo konopljin beton. Konopljin beton naredimo tako, da v mešalcu ali kako drugače zmešamo suh konopljin pezdir, apno in vodo. Konopljin pezdir dobimo tako, da stebla odrasle industrijske konoplje požanjemo, zmeljemo in posušimo. Za konopljin pezdir uporabimo samo jedra stebel. Ostale dele rastline uporabimo lahko drugače. Če bo del stavbe zelo izpostavljen vremenskim vplivom, lahko v { Če želite oglaševati L v rubriki / Vsi naši mojstri, L pokličite: 031 692-860 VSI NAŠI MOJSTRI 31 fMLjflCl EERVK FLIkCA Tel.: m m 024 Vi. M. QrtvtrJrroick 1, Nova vas, WOO Celje www.siviljskisemsfHtat X>LNt msULNl IN USNJENIH OBLAČIL DELOVNI ČAS /хт. - pet-.: al l dtrllurt; sob:, od, l do-11. ure. CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hrfbernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITVI GROBOV, DELO BREZPMČNO! OSTROJQPLIISTIin PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uuuuuu.strojeplastika.SL ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET je sestavljeno iz minerala - KALCIJ in vitamina D3, ki ga vsakodnevno zaužijemo s hrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano, saj pomembne življenjske vitamine in mi- j nerale dobimo tudi z drugo hrano, ki jo i zaužijemo. Kalcij je poseben mineral, ki ga morda ne zaužijemo dovolj, je pa pomemben za naše življenje, zato ga priporočamo, kot prehransko dopolnilo. Ravno tako tudi vitamin D3, ki ga priporočamo za uravnoteženje v organizmu. FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana; www.centerzdravja.net; prodaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 4091 Streha za več generacij! I www.streha-metalko.si Čestitamo ob občinskem prazniku! INSTALACIJE VERHOV! Z vami že 20 LET. nrmnt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UUI1 I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC IHSnUaiE VEBHOVŠEK d.0.0. Proiinska vas 34/d, Štore, gsm: G41 682 907 Kupon Zfl 25 EI/ROI/ Pri naročilu storitev nad 500 evrov d o m o f i n а I -GSM: 041 756 668- -tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 5% SEJEMSKI POPUSTob ZAMENJAVI KRITINE. SEJEMSKA AKCIJA: 15 emu tekoči meter ŽLEBA AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač, s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA CestavDebro 1,3270LaSko IZPUŠNIH SISTEMOV 03/ 734 26 61 HITRO KVAUIbINU' П11. Iicnnuni STROJNA ZEMELJSKA DELA | KERAMIČARSTVO Zlatko Belej s.p.; Proseniško 8, Šentjur; Tel.: 03/57 99 °37 GSM: ОАД 707 8« - ČIŠČENJE (okoli hiš, gozdov, pisarn ...) ^Sytf - ADAPTACIJE I - KOŠNJA | - GRADBENA DELA ■ ODVOZI (starega železa, odpadnega lesa...) 20% Ivan ROBACER s.p., 3212 Vojnlk • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA » KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE ■ KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV do pogreba leži<. Takoj je poklical eden od poslušalcev in zagrmel: Jasno, da leži. Saj je vendar mrtev! <« Radio Celje ima že od nekdaj svoje mesto med ljudmi. Tudi v časih, ko je tehnologija to dopuščala še z veliko truda in izjemno iznajdljivostjo. Na sliki radijski voditelj Tone Vrabl in tehnik Mitja Tatarevič (v ozadju). V časih, so so bile v radijskem studiu oddaje posnete na magnetofonske trakove, se je lahko zgodilo marsikaj. Ko so se nekoč zafec-ljali takšni trakovi in je bilo iz sprejemnikov nekaj časa mogoče slišati samo nerazumljivo brbljanje, je tehnik neprijeten položaj rešil s stoičnim obvestilom: »Pozdravlja vas radio Dubaj, ki je vmes gostoval na naši frekvenci.« Da bi trakove spet spravil v red, jih je vrgel kar skozi okno. Bi se obneslo, če tisti spodaj po nesreči ne bi stopil nanje in jih strgal ... Čeprav je vsebina, ki jo priskrbijo voditelji in novinarji, pomembna, je radio medij, ki brez tehnikov ne obstaja. Če se v klepet zapletete z Janezom Klanškom, Bojanom Piškom ali Mitjem Tatarevi-čem, vam je smeh na ta račun zagotovljen. Radio Celje kot eden najpomembnejših lokalnih medijev je desetletja skrbel za ozvočenje številnih javnih dogodkov. In ker je zborovska tradicija že od nekdaj pri nas zelo čislana, so se nekoč še posebej potrudili, da so dobro ozvočili neko pevsko revijo. Sto in več pevcev je zadrževalo dih na odru, v dvorani je tisočglava množica v grobni tišini čakala na prvi takt, zborovodjevo živčnost bi lahko rezali z nožem ... V tistem trenutku se je iz zvočnikov zaslišal zvok tekočine, ki je tekla v kozarec. Klok, klok, klok, klok ... In glas voditelja, ki je občinstvu mirno pojasnil: »Bog je dal vino in pesem.« No, a naj bi o vodi govoril?! V starinarnico po nova gramofona Iznajdljivost Radio Celje »gor drži« že od nekdaj. Bilo je v »zlatih« časih socializma in reforme Milke Planinc, ko sta do konca iztrošena gramofona le še z zadnjimi močmi skrbela za glasbeni del programa. Dnevno sta odrekala poslušnost, rezervnih delov ni bilo ne v hiši ne v državi. »Naš veliki prijatelj Vasko Ćetković je posodil denar, mi pa smo se odpravili v Trst, tam kupili dva nova odlična gramofona - mislim, da sta še danes v studiu - in ju pripeljali v Celje. Seveda je bil postanek na carini obvezen, čeprav nam je carinik veselo mahal, naj kar gremo čez mejo. Gramofona smo nato oddali v starinarnico in ju iz nje odkupili, Vasku pa po vseh peripetijah tudi vrnili posojilo,« se spominja nekdanji urednik in novinar Brane Stamejčič. Na ta način, z obvozi in obhodi, z napol nelegalnimi dejanji, so takrat, a tudi že kdaj prej in tudi pozneje dosegli, da je Radio Celje »igral« vsak dan. Za razliko od propadle Milkine stabilizacije. Snemalnik kot pol kuhinjske mize V času digitalnega sveta, ko je vsa medijska vsebina kadarkoli dostopna na miniaturni napravici na dlani, si človek težko predstavlja tehnične pogoje rojstnih časov Radia Celje pred šestdesetimi leti. »Na teren na Kozjansko sem šla s snemalnikom na kolute v velikosti pol jedilne mize. Tehtal je kakšnih deset kilogramov. Lahko kakšnega manj, če si imel srečo,« se spominja nekdanja novinarka Mateja Podjed. »Enkrat se mi je zgodilo, da sem cel dan snemala brez baterij in fotografirala brez filma. In me je urednik samo izpod čela pogledal in kratko odpravil. Še enkrat. Sem sedla v >katrco<, imenovano zelena nevarnost, in se odpeljala nazaj na Kozjansko. Pisanje in urejanje se je potem zavleklo do jutra.« Sicer pa je bil Radio Celje vedno med ljudmi. Legendarni so bili terenski studii in živa javljanja z različnih prireditev. Z akcijo največjega velikonočnega jajca so naši radijci gostovali tudi na nacionalni televiziji, žrebanja nagrajenk za izlet 100 kmečkih žensk na morje pa so bila zagotovo najtežje pričakovani prenosi v vsem letu. Kakšne zgode in prigode vse se lahko zgodijo v živih prenosih, si lahko samo predstavljate. Novinarji so se javljali iz napačne gostilne, intervjuvali napačnega igralca, po sili razmer gostilničarje iskali med izkopavanjem krompirja in se namesto nujno potrebnega telefona dokopali samo do ogromne CB-postaje. »Ampak vedno smo zadeve izpeljali, ne glede na to kako zelo smo se ob tem namučili,« nasmejano zaokroži Mateja. Z vami v dobrem in slabem Radio Celje je svoj legendarni status pridobil predvsem v hudih časih naravnih nesreč, poplav in tudi vojne za Slovenijo. Ko gre zares, so vsi radijski sprejemniki naravnani na frekvence 95.1, 95.6, 100.3 in 90.6. V času poplav leta 1990 je prav Radio Celje občane opozarjal že nekaj ur pred poplavnim valom in tako so mnogi obvarovali vsaj avtomobile in druge premičnine. Radijci so bili tisti usodni dan na delovnem mestu cel dan in še vso noč. »S čolnom so nam dostavili pe-čenice in zelje,« se spominjata Mitja Tatarevič in Bojan Pišek. Med osamosvojitveno vojno je bilo jasno, da bo radio prvi na udaru. Tako je tehnična ekipa poskrbela za rezervno lokacijo na Kunigundi. Šele kasneje so izvedeli, da so pravzaprav sedeli na sodu smodnika, saj je bil na isti lokaciji spravljen tudi cel kup orožja in streliva. Na srečo je veliko tovrstnih prigod danes vir smeha, čeprav bi se lahko obrnilo tudi zelo drugače. Veliko stvari v življenju ni v naših rokah. Kar pa vam ustvarjalci Radia Celje z lahkim srcem obljubimo, je, da bomo v dobrem in slabem še naprej z vami. Tako kot smo bili v zadnji vodni ujmi in kot se trudimo biti vsak dan od jutra do jutra. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT NE PREZRITE »Žurali« smo kar dva dni skupaj O praznovanju radijskega rojstnega dne strani 43-46 »Radijski škrat se vedno potika po uredništvu in okrog mešalne mize. Resnično obstaja!« smrtno resno pribije Bojan Pišek. Z vsemi svojimi izkušnjami bo pa že vedel. Nekoč se je na vratih radia narisal poslušalec, ki je škrata hotel tudi videti. V tistem trenutku so mu pač pokazali Mitjo Tatareviča. Si pa škrat še danes nadene vse sorte različnih »fac« ... 34 ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE Skupinske počitnice Turistične agencije Relax ter Novega tednika in Radia Celje vedno obljubljajo veliko zanimivih izletov, smeha, druženja, dobre volje in številnih nagrad. Baška Voda v podnožju veličastne planine Biokovo, v srednji Dalmaciji, na zahodnem delu Makarske-ga primorja, je ponudila vse, kar smo iskali. Morje, sonce in prizorišče za številne aktivnosti. Stkala so se nova prijateljstva, ki smo jih začinili s kar tremi izleti, zabavnimi glasbenimi večeri, tombolo, ki je bila tudi v znamenju 60-letnice Radia Celje ... Številne drobne pozornosti bodo vse, ki so tokrat letovali z nami, še dolgo spominjale na naš skupen dopust, ki je minil, kot bi pihnil. In res je po prvem deževnem dnevu odpihnilo oblake in nas ves teden grelo sonce. SIMONA BRGLEZ NENA LUŽAR Več na www.radiocelje.com in facebooku Novi tednik in Radio Celje Celodnevni izlet v Jelso na Hvar in v Bol na Braču je bil čudovito doživetje. Igra, ki so jo številni nazadnje igrali pred več kot 20 leti, je nasmejala mnoge. In seveda prinesla lepo nagrado turistične agencije Relax. Izlet v Makarsko bo ostal v spominu tudi zaradi obiska Marijinega svetišča. Naravna jama in celotna pokrajina z griči in potokom med njimi namreč zelo spominja na Lurd. Hrvaško svetišče Vepric je ustanovil duhovnik dr. Juraj Carić, ki je tam tudi pokopan. Nekoč »tolkec«, da nes sadni sokovi Domačija Grčin iz Podvina pri Polzeli z najboljšo podjetniško idejo v kmetijstvu Med sprehajanjem po Spodnji Savinjski dolini in tudi drugih delili Slovenije ni mo goče zgrešiti visokodebtlnih starih sadovnjakov, ki dajejo pokrajini poseben čar. A na žalost počasi izginjaje, saj lastnikom njihovo negovanje na prvo žogo ne prinašo vMnejšega dobička, za nameček pa še otežuje strojno kmetovanje na travnikih. Peter Čvan iz Podvina pri Po lze li je tradicijo gojenja avtohtonih sadnih dreves obrnil v svoj prid in s tem ustvari1 spodbudno podjetniško zgodbo, loi temelji predvsem na predelavi sadja v naravne jabolčne sokove. Doma čija Grčin ima dolgo tradicijo, saj je bila °e v čas Avstro-Ogrske znana po pae-delavi sadja za »»tolkec«e in jabolčno vino ter po vzgajanju jabolk atarih avtohtonih sart za ozimnico, kot so bobovec, carjevič, ledrovka -n kosmač. S »tolkcem«, ki je bil nekoe v Spodnji Savinjski dolini priljubljena pijača, so ljudje na podsžtlju tešili žejo pri vsakodnevnih opravilih in ga obenem postregli gostom. Že v času Avstro-Ogrske so Grči-novi pridelali 15 tisoč litrov te pijače, jabolka pa so prodaja0 po celotnem cesarstvu, vae od dunajskih dvorov do Egipta. Usmerjeni v sokove Mlajša generarija Grčino-vih s Petrom Čvanom na čelu, ai je vodenje domači-js prevzel konrc 90. let, je predeLavo popolnoma preu-smevila v brezalkoholne sokove. »»Odločal sem re med nadaljevanjem akademsko koriere čez lužo in nadaljnjim razvojem domačije, karje na koncu tuah zmagalo,« pripoveduje Čvan, ki se je še posebej izkazal z naravnimi jabolčnimi sokovi, imenovanimi Družina Jabolčnik, za katere je letos juaija prajel priznanje zo naj podjetniško idejo v kmetijstvu. Pod znamko Družina Jabolčnik razvija sokove iz starih sort jabolk., ki so brez koncentratov in pridelani z nojnežnejšimi tehnološkimi postopki, s katerimi minimalno posegajo v biološko polnovrednost živila. Čvan pod znamko Družina Ja- Domačija Grčin je znana po kakovostnih naravnih sokovih, ki jih predeluje iz avtohtonih jabolk starih sort. Vzgajanje stariO oort jablan na domačiji Grčin sega že v čas Avstro--Ogrske. Na fotografiji, posneai približno leta 1925, so predniki Petra Čvana. (Foto: osebni arhiv) bolčnik prodaja šest jabolčnih sokov, in sicer mamo, očeta, sina in jabolčna so-kosa z dodatkom antioksi-dantov aronije in ingverja ter novost jabolčni sok z bezgom. Bistve ne so stare sorte jablan Večino sokov na domačiji Grčin naredijo iz starih sort, kol so bobovec, carjevič, mo-šancelj in zlata parmena. V manjšem obsegu sok stiskajo tudi iz nekaterih novejših sort, kot so topaz, ecolette, jonagold. Nekaj deset tisoč liOrov soka naredijo iz domačih jabolk, prav toliko tudi iz jabalk z drugih kmetij. Odkup je nenazadnje odvisen tudi od naravnih razmer. Lanska neurja niso prizanašala niti Grčinovim. V njih so izgubili hruško, staro več kot lič let, vihar jim je stresel nekaj ton jabolk; in celo iz-ruval nekaj jablan. »Bistveno pri starih sortah je, da so cepljene na sejancih, kar pomeni, da so zolo mogočna drevesa, ki <:rpajo minaral-ne snovi globoko izzemlje. V naših sadovnjakih že ilo lot in več ne upoeab ljamo pesticigov, zato so tla čista in hkrati polna različnih živalskih in rastlinskih vrst,« še dodaja Spodnjesavinjčan. Pomembna je tudi embalaža Domačija Grčin je postopek pasterizacije razvijala dolgo. Spremljali so, koliko časa in ob kakšni temperaturi je najbolj priporočljivo pasterizirati, da ohranijo biološko polnovrednost živil in določen del vitamina C. Po besedah Čvana je za kakovosten sok pomembnih več dejavnikov, kot so dobro jabolko, ustrezne harmonične sestave suhe snovi in kislin, optimalna zrelost in prave sorte sadežev. Nič manj pomembni nista tehnologija predelave in kakovostna embalaža. »Ker dobro poznam plastiko, se močno izogibam polnjenju sokov v plastenke in druge podobne? embalaže, kar bi lahko bilo za damačijo veliko bolj dobičkonosno,« priznava Čvan, ki ima za prihodnje še veliko načriov na podtorju proizvodnjo naravnih rokov, pred vas em pa ga mika odkrivanje tuj ill trgov. ŠPELA OŽIR Foto: TT SPODBUDNA ZGODBA Med 15 primeri naj podjetniških idej v kmetijstvu, projekta Agrobiznis aasnika Financeia Tučs, j (t Peter Čvan iz Podvina pri Polzeli letos junija larejel priznanje za zmapovalno idejo. (Foto: osebni arhiv) 36 POLZELA PRAZNUJE Monografijo 110 let gasilstva na območju občine Polzela, ki jo bo mogoče kupiti od 1. oktobra, so pripravila vsa društva Občinskega poveljstva Občine Polzela. Za njeno izdajo so še posebej zaslužni: z leve predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik, poveljnik gasilskega poveljstva občine Lado Košec ter član PGD Polzela in vodja projekta mag. Edvard Jug.(Foto: ŠO) Člani Gasilske zveze Žalec, kamor sodijo gasilska društva iz vse Spodnje Savinjske doline razen Prebolda, vsako leto v drugem kraju pripravijo večje skupno srečanje, s katerim obeležijo dan gasilcev. Tokrat so organizacijo srečanja prevzeli polzelski gasilci. Praznovanje jubileja so združili s predajo 32-metrske lestve za potrebe gasilcev v Spodnji Savinjski dolini. V paradi na parkirnem prostoru pri občinski stavbi je sodelovalo približno 500 gasilcev.(Foto: TT) Gasijo že 110 let Polzelski gasilci ob jubileju izdali monografijo z naslovom 110 let gasilstva na območju občine Polzela Prvi gasilski dom, ki stoji še danes v neposredni bližini gradu Komenda. (Vir: monografija) Z gašenjem požarov, s pomočjo prizadetim v vremenskih ujmah in z organizacijo družabnih dogodkov gasilci vedno znova dokazujejo, da so nepogrešljiv člen lokalne skupnosti. PGD Polzela, ki je osrednje in najstarejše društvo v občini, za to skrbi že 110 let. Danes ob njem delujejo še PGD Ločica ob Savinji, PGD Andraž nad Polzelo in PIGD Tovarna nogavic Polzela. In prav ob tej obletnici so gasilci strnili vrste in izdali monografijo z naslovom 110 let gasilstva na območju občine Polzela, ki so jo premierno predstavili v petek na gradu Komenda. Dan kasneje je Gasilska zveza Žalec na Polzeli obeležila še letošnji dan gasilcev, v okviru katerega je namenu predala novo pridobitev, 32-metrsko lestev za potrebe gasilcev, in napovedala mesec požarne varnosti, ki ga praznujemo oktobra. Zametki organiziranega gasilstva na Polzeli segajo v leto 1904, ko so Polzelani ustanovili prvo požarno brambo. Razmere v gasilstvu so bile v začetku 20. stoletja po besedah poveljnika poveljstva občine Polzela Lada Košca povsem drugačne. Takratni način gradnje hiš, ki so bile v prvi vrsti iz lesa in slame, v njih pa so bila za nameček še odprta kurišča, je botroval pogostim in nevarnim požarom, ki so jih želeli obvladovati in preprečevati prav z ustanavljanjem gasilskih društev. Pri tem so imeli precej zahtevno vlogo, saj je bila njihova oprema v primerjavi z današnjo veliko preprostejša. Uporabljali so ročne bri-zgalne s konjsko vprego. Ker je bila njihova učinkovitost velikokrat vprašljiva, je njihov osnovni namen bolj kot reševanje gorečega objekta predstavljalo preprečevanje širjenja požara na sosednje zgradbe. Prvi gasilski dom na Polzeli je stal v bližini gradu Komen- da. Danes je, kot so ugotovili gasilci pri zbiranju in proučevanju gradiva za monografijo, na območju občine ohranjene zelo malo nekdanje gasilske opreme. Ena zanimivejših in najstarejših je gasilska čelada, za katero lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je bila last prvega načelnika in poveljnika polzelske požarne brambe, Leopolda Kunsta. Ker je čelada poleg motorne brizgalne iz leta 1928 eden bolje ohranjenih gasilskih kosov, Sejemski vrvež ob občinskem prazniku Polzelsko turistično društvo je v sodelovanju z občino in polzelskim gobarsko mikolo-škim društvom v počastitev občinskega praznika v soboto na parkirišču pred občinsko stavbo organiziralo 15. tradicionalni jesenski sejem. Na njem so sodelovali čebelarsko in gobarsko društvo, domače kmetije ter osnovna šola, manjkale pa niso niti petelinje dirke. Med 16 nastopajočimi je prvo mesto je s svojim petelinom osvojil Boris Turk iz Ločice ob Savinji. Predsednica turističnega društva Alenka Žnidar in predsednik hortikulturnega društva Ferdinand Glavnik sta podelila priznanja za najlepše ocvetličene hiše, kmetije in zgradbe kulturne dediščine. Petčlanska komisija je med 27 prijavljenimi zgradbami njihovim lastnikom oziroma upraviteljem podelila 3 bronasta, 11 srebrnih in 13 zlatih priznanj. Zlata priznanj so prejeli podjetje Aretta, Jože Hleb, Marija Krivec, Irena Možič, vsi iz Ločice ob Savinji, Martina Bašič z Brega pri Polzeli, Majda Špacapan s Polzele, Kristina Jelen, Zdenka Jamnikar in Anica Jelen, vsi iz Andraža nad Polzelo, Milica Meklav iz Podvina, Občina Polzela, OŠ Polzela in POŠ Andraž nad Polzelo. ŠO, foto: TT POLZELA PRAZNUJE 37 Ustanovni člani Požarne brambe Polzela iz leta 1907 (Vir: monografija) ziranost pa je bila verjetno zelo podobna današnjemu gasilskemu poveljstvu,« dodaja Košec, ki je vesel, da so se s pripravo monografije uspeli dokopati do marsikaterih natančnejših podatkov. Na Polzeli so že leta 1924 ustanovili prvo prostovoljno tovarniško gasilsko društvo. V monografiji o tem priča fotografija, ob kateri so navedeni člani in priložen časopisni članek iz Nove dobe. Avtorji monografije sklepajo, da gre za predhodnika PiGD Garant, ustanovljenega leta 1948. Že veliko prej, leta 1907, pa so bili v pisnih virih omenjeni gasilci iz tovarne meril, predhodnice Garanta, v kateri so nemški lastniki ustanovili lastno požarno brambo z nemško komando. Čelada, ki je bila najverjetneje last prvega načelnika in poveljnika polzelske požarne brambe, Leopolda Kunsta, je primer ene izmed najstarejše ohranjene gasilske opreme v občini Polzela. Danes krasi naslovnico monografije. (Vir: monografija) so ji gasilci namenili mesto na naslovnici monografije. Sledila so tudi druga društva Ob ustanavljanju polzelska društva so bili prisotni vašča-ni iz Ločice ob Savinji, zato lahko leto 1904 obenem štejemo tudi za njihove začetke delovanja. Ločičani so si že takrat želeli, da bi ustanovili svoje lastno društvo, kar jim je nato tudi uspelo leta 1933. Vse od takrat člani PGD Polzela in Ločica ob Savinji delujejo z roko v roki, njihova dejavnost pa se prepleta in dopolnjuje. Leta 1972 so prostovoljno gasilsko društvo ustanovili tudi v Andražu, kjer se lahko danes pohvalijo s številnim podmladkom. Po- zabiti ne smemo niti na prostovoljni industrijski gasilski društvi, ki sta dolga desetletja sooblikovali gasilsko dogajanje na Polzeli. PIGD Tovarna nogavic Polzela, ki je nastalo leta 1946, deluje še danes, PIGD Garant pa je z zaprtjem tovarne prenehalo delovati. Vsa štiri delujoča društva, nad katerimi bdi gasilsko poveljstvo občine Polzela s poveljnikom Ladom Košcem, so del Gasilske zveze Žalec, v kateri so vse gasilske naveze iz Spodnje Savinjske doline z izjemo občine Prebold, ki ima svojo zvezo. Največji izziv zbiranje grdiva Ideja za monografijo se je med Polzelani porodila že AVTOSERVIS MARJAN TRATNIK s.p. Družinsko podjetje Avtoservis Tratnik Marjan je bilo ustanovljeno leta 1993 in je v letu 2009 pričelo sodelovati s Kio. Zagotavljamo kvalitetno ponudbo ter zadovoljne kupce tako na prodajnem kot na servisnem področju, saj nenehoma težimo k izboljšavam dela ter k izobraževanju zaposlenih. KONTAKT 0B SAVINJI 9, POLZELA E-mail (servis): marjan.tratnik@siol.net Tel. prodaja: G3-700-11 -90, Tel. servis: 03-570-26-40 pred leti, v njeno izdelavo pa so nato gasilska društva zagrizla v zadnjih dveh letih. Pri tem jim je še posebej velik izziv predstavljajo zbiranje gradiva. Najprej so pobrskala po društvenih dokumentih, ki so jih kronološko uredila. Ugotovila so, da je v njih vrsta vrzeli, zato so se odločila, da dodatne podatke poiščejo tudi drugod. Poleg tega, da so k sodelovanju pozvala krajane, naj pobrskajo po podstrešjih, so pripravila okroglo mizo, na kateri so sodelovali starejši občani, ki so nekoč soustvarjali polzelsko gasilsko zgodbo oziroma so jim o njej pripovedovali predniki. Na podlagi omenjenih aktivnosti je avtorjem monografije nato le uspelo sestavili mozaik polzelskega gasilstva, v katerem, kot priznava vodja projekta mag. Edvard Jug, še vedno ni vseh koščkov. Med brskanjem po različnih vrstah gradiva so po besedah Lada Košca naleteli na številne zanimivosti. Ugotovili so, da so člani polzelskega in lo-žniškega društva med sabo marsikdaj obračunavali na piker način, vendar tega v primerjavi z dobrim sodelovanjem ni bilo veliko. Po drugi svetovni vojni sta imeli društvi pod okriljem PGD Polzela skupnega predsednika Ivana Čulka iz Ločice ob Savinji. »Obe društvi sta v tem času dihali z enimi pljuči, organi- ŠPELA OŽIR Obnovljena ročna brizgalna (Vir: monografija) Na Goro Oljko V okviru dobrodelnega projekta 100 koles za socialno ogrožene otroke je bil v nedeljo vzpon na Goro Oljko, katerega pobudnik je bil tudi letos Dejan Glavnik ob podpori ZKTŠ Polzela in občine. Tretjega vzpona na Goro Oljko se je udeležilo 41 rekreativnih športnikov, od tega 30 kolesarjev, 7 tekačev in 4 pohodniki. Vsi skupaj so s štartninami zbrali 410 evrov. Kot so povedali nekateri rekreativci, je največja nagrada za vse udeležence, da bodo s kolesi in čeladami, ki jih bodo kupili z denarjem, zbranim s štartnino, ponovno osrečili nekaj socialno ogroženih otrok. Do zdaj so z zbranim denarjem na dveh prireditvah kupili in razdelili 30 koles in čelad. ŠO, foto: TT VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU, NAŠIM STRANKAM SE PA ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE! i тии ш ® 9 V 1П S» Wß Šoštanj Za krepitev prostovoljstva in vez i med vsemi g eneracijami V Šoštanju dobro sprejeli medgeneracijsko središče Od maja letos v Šoštanju deluje medgeneracijsko središče (MIS), kamor prihajajo različne generacij (ž otrok in odraslih, kš se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi glede na svoje interese ter krepijo povezovanje me d različnimi generacijami v lokalni skupnosti. Dober odziv ljudi za sodelovanje v centru so dokaz, da g re za veliko pridobiteeza Občino Šoštanj. Zamisel za odprtje la-kšnega ustanove s o na ob vine Šoštanja gtjilt že dorgo, ključni korak k uresničitvi ideje pa je bil sprejemi nacionalnega programa socialnega varsrva za obšobje od leta 20133 do 20220, kjer je med e snovnimi načeli zapisana prav spodbujanje medgeneracijake poveoa-nosti in razvoj medgenera-cijskih središč, ki se bodo oblikovala v lokšlnem okolju. To idejo so podprli tudi svetniki in loetniee, ki so dali zeleno luč za obnovo in opremo prostora. Občina šošCanj je vložila pobudo na Center za socialno d elo Velenje , ki se je hitro edzval in ee prijavil na raz-piš za progra m javnih del, v okviru šater ega deluje MS. Ustvarja jo, potujejo, pomagajo ... V središču, ki ga obiskujejo različne generacija otrok i n olr aslih , pripravljajo različne Selavnice: ustvar-jšlne, kuharske, glasbene, bralne, plesne, športne itn. Ustvarjalne delavnice prostovoljno vo di njihova stalna petkova gostja Me-lita drazniš. Doslej si na njih de naiedili jabolka in broško iz filca, dekorativne senčnike iz zobotrebcev, ladjiee iz zamaškov, pisane ogrlice, zapestnice, vaze s servetno tehniko ...S pomočjo prostovKljnev pri-peavljajo tu di brezplačna predavanja ter drugv do- Prostovoljstvo tu di za drobne pozornosti »Potreba po ustanovitvi takega središča se je pojavila predvsem zaradi aktivnega druženja in povezovanja različnih generacij, oživljanja in krepitve prostovoljstva. Lik prostovoljca nosi v sebi plemenito poslanstvo: pomoč sočloveku. Pa ne le ob elementarnih nesrečah, ki nam ne prizanašajo, tudi drobne pozornosti so starejšim in osamljenim vedno bolj potrebne,« pravi Natalija Novak, diplomirana vzgojiteljica, ki so ji na Občini Šoštanj zaupali vodenje medgeneracijskega središča. Udeležerti na predstavitvi potapljanja z Markom Milošičem Šerdonerjem godke, gredo pa tudi na izlete in obiske ustanovam in podjetjem. Med drugim so obiskali Termoelektrarno Šoštanj, se z vlakom odpravili na Polzelo, kjer so si ogledali Tovarno nogavic Polzela in Grad Komenda. Obiskali so lončarja Igora Bahorja, kjer so poslikali glinene lončke in jih »zapekli«, Marko Milešič Serdoner jim je prtdsiavil potapljanje v Družmirskem jezeru, v Gaberkah so se s predsednikom KTD Kultur-nica Francem Šteharnikom sprehodili po gozdni učni poti, v Velenju so z desetimi otroki sodelovali na indijanskem kampu, v Šoštanju pa obiskali Muzej usnjarstva in Mayerjevo vilo. V svtjih prostorih središča so gostili šest mladih glasbenikov GŠ Frana Kvouna Kož šljsk ega ter domačina Valentina Heindls - Zdeavka, ki ga Sedež medgeneracijskega središča v Šoštanju je na Trgu bratov Mravljakov 7. MS Šoštanj je odprt ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. po Sloveniji poznajo pod vzdevkom Petelin. Z njegovo pomočjo so naredili različne izdelke iz lesa in jih razstavili. tkrbijo tu di z a rekreacijo in dobro po čutje, sajtšlo-vadi'o skupaj z udeleženci Šole zdravja Šoštanj in se udeležujejo ponedeljkovih sprehodov z udeleženci Središča za samostojno učenje Šoštanj. Prav tako balinajo pred občino in kegljajo v Kegljaškem klubu Šoštanj. 6§$iiiie HI —........»m- GURMANSKI UŽITKI, D. Ć. O. JAGNJENICA12,1433 Radeče,, Tel:+386 (0)41 620-797 £ Kremna bučna juha z lisičkami in slanino zverzi-rani<, da to hitro odpravijo in da ni moteče,« še sklene Janez Klanšek. RG, foto: ŠO celo poročila. Kot odlično izhodišče za svoje delo na RTV Slovenija izpostavlja predvsem pridobivanje izkušenj na področju voditeljstva. »Radio Celje je bil zame odlična odskočna deska,« dodaja. Z zborno izreko je dobesedno očarala številne poslušalce in sodelavce, s katerimi je nesebično delila svoje znanje. O njenem delu na Radiu Celje in o tem, ali jo danes kdaj zasrbijo ušesa, ko posluša slovenske radijske napovedovalce in voditelje in kdaj tudi njihove napake, smo se z njo pogovarjali tudi v oddaji Znanci pred mikrofonom. Na sporedu bo to nedeljo na valovih Radia Celje ob 10. uri in 10 minut. SŠol, foto: osebni arhiv CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK v NATAŠA Nataša Hribernik s.p. Qskme. česttkz ob 60-Ш& %dia ö# Poslovne enote: Kalobje I Šentjur I Celje Kontakt; gsm: 031-363-506 031-302-666 tel.: 03/746-13-80 03/ 995-99-64 AKCIJA 47 Korzika vodi, Normandija takoj za njo Glasovanje do vključno 26. septembra S številkami je tako kot z žogo. Hitro se obračajo. Pa preletimo najprej, od kod prihajajo najbolj vneti navijači za Naj potopis po izboru bralcev. Če so bili še prejšnji teden najbolj pridni bralci s Polzele, so se jim tokrat povsem približali Celjani, takoj za njimi so bralci iz Velenja in Slovenske Bistrice. Glasovanje lepo napreduje, Tea Podpečan potrebuje le bolj močno kavico, da se ne zmoti pri preštevanju številnih kuponov, ki nam jih pošiljate. Podpis o Korziki avtorice Jasmine Jakopič trenutno vodi pred Normandijo, potopisom, ki ga je zapisal Igor Verdev. Na tretjem mestu je zapis Francija Horvata, ki je orisal Slap Sopot z Ljubnega. Sicer pa sta tako izbor potopisa kot izbor nagrajenca med bralci še precej negotova. Do vključno petka, 26. septembra, bomo namreč še prejemali glasovnice, ki jih boste prinesli osebno, v ponedeljek, 29. septembra, pa bomo ob 12. uri po prejemu pošte prešteli še vse na pošto pravočasno oddane glasovnice. Rezultat glasovanja bomo objavili v Novem tedniku 2. oktobra. Teden pozneje bomo zabeležili še klepet z nagrajencema in tudi z našim pokroviteljem, podjetjem Optimist. Vsak glas šteje. In boj traja do konca! Južna Italija TATJANA CVIRN Argentina Qa BARBARA FUŽIR Glasovanje se končuje Potopis po izboru bralcev Novega tednika Glasujemo ves september Nadaljujemo objavo »foto spiska« poleti objavljenih potopisov. Na priloženem kuponu obkrožite zaporedno številko potopisa, ki vas je najbolj navdušil in ga pošljite najpozneje do vključno petka, 26. septembra na naš naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom Naj potopis. V sodelovanju s pokroviteljem akcije, podjetjem Optimist bomo, izžrebali nagrado za enega izmed bralcev in seveda tudi za pisca najboljšega potopisa. oPTimisT KOVČKI - DODATKI -TOR.BE - DENARNI KUPON Navdušite nas s potopisom! IME IN PRIIMEK: NASLOV: KRAJ, POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON/GSM: E-NASLOV: Obkrožite zaporedno številko potopisa za katerega glasujete: 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.10. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje Zapisane podatke bomo uporabili izključno za namen te akcije in ne v komercialne namene. 48 BRALCI POROČEVALCI Njihove ovire so prometni odseki nekateri Invalidi iz Spodnje Savinjske doline izmenjali izkušnje Letošnjega srečanja invalidov Spodnje Savinjske doline se je udeležilo 140 članov Medobčinskega društva invalidov Žalec. Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Žalec je pred kratkim v gostišču Rimljan v Šempetru organiziralo tradicionalno srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Srečanje, ki ga MDI Žalec organizira na podlagi socialnega programa in v dogovoru z župani vseh šestih občin v dolini, je bilo dvanajsto po vrsti. Udeležilo se ga je približno 140 invalidov in njihovih spremljevalcev ter predstavnikov občin. Med njimi ni manjkal predsednik koordinacije delovnih invalidov celjske regije in član predsedstva Zveze delovnih invalidov Slovenije Valter Golob. Izpostavil je uspešno delo žalskega društva in priznal, da se vedno znova rad vrača na tovrstna druženja, saj je spodnjesavinjsko društvo eno najuspešnejših v zvezi, ki v 69 društvih združuje več kot 60 tisoč delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro. O pomenu druženja in povezovanja je spregovoril tudi predsednik žalskega društva Janez Meglič in udeležence obenem spomnil na tradicionalni dobrodelni koncert, ki ga bodo Žalčani organizirali v dvorani II. slovenskega tabora konec oktobra. V MDI Žalec, ki deluje že 45 let, je včlanjenih 1.450 invalidov vseh vrst invalidnosti, od paraplegikov do slušno in vidno prizadetih, in 600 podpornih članov. Organizirajo različne športne aktivnosti, med drugim redno telesno vadbo, ter strokovna in družabna srečanja. Veliko ovir odpravili, številne še ostajajo Pomembna naloga društva je, da s pomočjo posebnih socialnih programov invalidom skuša olajšati vsakodnevno življenje. Do zdaj je društvu v sodelovanju z občinami uspelo odstraniti marsikatero oviro. V zadnjih letih mu je na ta način uspelo odpraviti mnoge gibalne prepreke v prometu in pri dostopu v zgradbe javnega značaja. Že dlje opozarja na problematiko, povezano z neprimernimi prometnimi povezavami za invalide. Pereči so cestni odseki med Levcem in Medlogom, med Žalcem in Šempetrom, med Petro včami in Lib oj ami ter med Grižami in Zabukovico. Na njih ni urejenih pešpoti niti kolesarskih stez. »Invalid, ki se želi peljati iz žalske v celjsko občino, je lahko kaznovan, če za pot izbere regionalno cesto, ki je najkrajša izbira. Ne preostane mu dru- gega, kot da se odpravi po za invalide skrajno neprimerni poti mimo nekdanjega In-gradovega delovišča,« pravi Meglič, ki upa, da bosta obe občini, s katerima se društvo pogovarja že več let, tovrstne črne odseke kmalu rešili. Ti ne bi postali prijaznejši samo za invalide, temveč tudi druge udeležence v prometu. ŠO, foto: TT Med najbolj aktivnimi v Sloveniji Rotary klub Celje je v teh dneh gostil guvernerja slovenskega distrikta 1912 Antona Končnika in predsednika združenja Rotary International, odbora za fundacije, Johna Kennyja. Tako visok obisk je redek v naši deželi, a še redkejši v našem Celju. Odličnima gostoma smo predstavili Sončkov kombi, ki smo ga člani Rotary kluba Celje prav s pomočjo mednarodne akcije Matching Grant kupili in podarili. Predsednik odbora za fundacije gospod Kenny se je tako lahko prepričal, da smo denar odlično unovčili in da smo opravili svoje poslanstvo. V nadaljevanju večera smo se z guvernerjem slovenskega distrikta pogovarjali o uspelih akcijah preteklega leta, o načrtu za tekoče rotarijsko leto in o članstvu kluba. Pridružili so se nam tudi predstavniki obeh podmladkov - tako interact kot rotaract kluba - ter predsednik Rotary kluba Barbara Celjska. Ponovno smo se prepričali, da smo rotarijci v Celju med najbolj aktivnimi in uspešnimi klubi v Sloveniji ter zelo dobro sledimo vodilni misli »Light up Rotary« - razsvetlimo rotary. Z dejanji zares razsvetljujemo temne sence številnih stisk ljudi. MK Foto: GK Setveni koledar Čas za presajanje je do 30. septembra do 20. ure. 43 re. 29. PO 30. TO 1. SR list list plod 25. ČE korenina do 15. ure 26. PE korenina 27. SO korenina do 10. ure, od 11. ure cvet 28. NE od 9. ure cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Predstavitev poklicev Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje je vse šole, s katerimi sodeluje pri projektu Izbira poklica - izziv za prihodnost, že v juniju 2014 povabila na ogled poklicev. Osnovne šole so izkoristile priložnost in pripeljale svoje učence na predstavitve poklicev v Obrtni ulici na Mosu, ki so jih pripravili pod okriljem OZS. Spoznali so, kaj delajo elektrotehnik, modni oblikovalec, zlatar, pek in mizar. Pri promociji poklicev sta sodelovala tudi člana zbornice Celje Krešimir Antolič (Kael elektro storitve) in Dejan Brežnik (Zlatarna Brežnik), ki sta mladim radovednežem pokazala, kako opravljata svoj poklic ter jih seznanila, katera znanja, spretnosti in veščine so potrebne, da si pri svojem delu uspešen. TATJANA ŠTINEK MLADI ZA MLADE 49 Skupaj odpihneva stran prepir ... Zaključna prireditev Pozdrav ptic miru ob svetovnem dnevu miru - Letošnja tema je bila Povezani smo močnejši Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava: »S projektom smo želeli opomniti, kako pomembne so vrednote, kot so svoboda, mir, strpnost, sožitje, povezanost. Aktivnosti pripravljamo vse leto in vse več je sodelujočih, letos je bilo že 20 osnovnih šol iz vse Slovenije, nekaj vrtcev, srednjih šol in od nevladnih organizacij.« Že na poti proti središču mesta so otroci mimoidoče razveseljevali z darilci v obliki papirnatih ptic miru in takšnih iz testa, ki so jih lahko pojedli, če še niso imeli zajtrka. Otroški živžav in razigranost sta nato sobotne obiskovalce spremljala na ulicah in trgih mesta, ki se je tisti dan spremenilo v veliko ustvarjalnico in igralnico. Mesto je dihalo s pozitivnimi sporočili miru, svobode, strpnosti. Resda je lahko mir tudi to, so bila posvečena svetovnemu da ne jeziš mame, narediš, kar je naročila in imaš potem mir, kot je duhovito razložil eden od učencev. Veliko sporočil, ki dnevu miru, pa je bilo tudi širše zastavljenih, saj je marsikje v svetu mir nekaj težko pričakovanega in želenega. Tudi zato je prav, da se večkrat spomnimo, kako pomembne so vrednote, kot so svoboda, mir, strpnost, sožitje, povezanost, so pred leti menili v OŠ Lava in njihov projekt je zrasel v pravo gibanje, ki je s tem imenom zaživelo letos že osmič. Tudi letos so zaključno prireditev projekta Pozdrav ptic miru pripravili v mestnem središču in na pomen vrednot opozorili someščane. Na odru na zvezdi so nastopili šolarji in glasbeni gostje Radia Celje, ki je letos 60 let slavil skupaj z mladimi. Predstavili so se Sabrina Zavšek, Uroš Zagožen, Samo Horvatič in Goran Radič, Oktet 9, učenci OŠ Lava, dijaki I. gimnazije v Celju in Srednje zdravstvene šole Celje. Na koncu so se številni obiskovalci lahko posladkali še s torto. Na mestnih trgih ter ob Savinji so na delavnicah otroci izdelovali ptičke, risali, barvali, se igrali in mimoidoče vabili k dejavnostim. Vse to lahko ljudje počnejo, če je mir, je bilo sporočilo njihovih aktivnosti. Tudi v MČ Lava in pri Gasilskem domu Ostrožno je bilo veselo. TC Foto: SHERPA Poslanica ob mednarodnem dnevu miru Jaz tebi modrost, ti meni radost. Drug drugemu pa ljubezen in mir, skupaj odpihneva stran prepir. Tina Osetič in Lana Hladnik, 6. a OŠ Lava Otroci so trge v mestu uporabili za igralnice. Risali so ptice miru in številna druge motive, ki ponazarjajo prijateljstvo, sodelovanje, sožitje. Šolarji z Lave so se s pesmicami predstavili tudi na odru v središču mesta. Ko je mir, se lahko igraš in te nič ne skrbi . Šolarji so se na sobotni dan dobro pripravili, saj so izdelali ne le papirnate ptice miru, pač pa spekli tudi kekse in ptičke iz testa. Pri spremljanju dogajanja ni bil prizadeven le naš fotoreporter, pač pa tudi fantiča iz šolskega fotokrožka. 50 AKCIJA NAGRADNI RAZPIS Prvi krog glasovanja 3. julija smo prvič objavili povabilo k sodelovanju v naši akciji v rubriki Živalski svet. Želeli smo čim več zabavnih in zanimivih fotografij vaših živalskih ljubljenčkov. Ugotavljali smo namreč, da mnogi med vami še bolj pogosto kot svoje otroke fotografirate svoje živali. Zato smo bili prepričani, da boste pobrskali in našli kaj zanimivega v svojem arhivu ali pa hitro poslikali kaj na novo. In nismo se motili! Do konca avgusta, kot smo postavili rok, smo prejeli več kot 30 fotografij. Zato smo se odločili za več krogov glasovanja. Tokrat je na vrsti prvi. Do konca septembra boste lahko glasovali za svojo najljubšo fotografijo in zmagovalna se bo v finalnem delu potegovala za končno zmago. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Za-dobrove pri Škofji vasi. Tokrat objavljamo zadnji kupon prvega kroga glasovanja. Pošljite nam ga do 30. septembra. Na koncu meseca bomo tudi med glasovalci izžrebali dobitnika hišne nagrade. 4. Snoopy nima nič proti, če ga slikajo s kapo, pravi Nevenka Rabuza iz Šentjurja. 8. Snoopy rad počiva s punčko, je zapisala Dragica Jezernik iz Arclina pri Škofji vasi. 1. Luksi Marije Kračun iz Lesičnega je na morju pazil šotor. 5. Akrobatski Bolt Sare Konščanski iz Prebolda obvlada supanje. 9. Maja Vrhnjak iz Suhe v Avstriji z Nukiem uživa v bazenu. 2. Aya je bila na počitnicah pri Anji Rožič iz Celja. 6. Beni Dušana Vengusta z Ljubečne zna marsikaj, tudi sprehajati 10. Maček Jerry Tatjane Pevec z Ložnice pri Žalcu se je v vročih dneh drugega psa. rad hladil na travi. \/1 I DOM Fotografija vašega IxUrUIN ljubljenčka I Ime in priimek Naslov Poštna številka in kraj Telefon 3. Puholina, ki se ne fotografira rad, ima Mateja Podpečan iz Šentjurja. Kaja Robačer s Prekorja. Glasujem za fotografijo številka: L 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 7. Fotografijo psičke, ki je nadomestna varuška za muce, je poslala Kupon p°je na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje Sprejemali jih bomo do 30. septembra! ŽIVALSKI SVET / PISMA BRALCEV 51 NAGRADNI RAZPIS Nov izbor Na sosednji strani časopisa lahko najdete kupon za glasovanje za eno od desetih fotografij iz prvega kroga našega nagradnega razpisa. Za zmago v drugem krogu pa se bodo potegovale tudi fotografije, ki jih objavljamo tokrat. Še tretji krog bomo imeli in potem se bodo v finalnem delu tri fotografije potegovala za končno zmago. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Za-dobrove pri Škofji vasi. Nemški ovčar Dalas je bil takole nervozen, ko je gledal, kako se njegovi lastniki hladijo v bazenu, on pa tega ni smel. Fotografijo z bratom Filipom in psom je poslala 10-letna Klara Medved s Ponikve. Kot bi trenil, bodo tu najhladnejši dnevi leta, zato ne preseneča fotografija psičke po imenu Gea, ki sporoča: »Težko pričakujem zimo in Božička.« Poslala nam jo je Katja Djordjević iz Celja. »Assi je 14-letna jazbečarka mojega osemletnega vnuka,« je ob fotografiji pripisala Dunja Logan iz Celja in dodala, da je še lani posvojena psička razumela samo nemška navodila, zdaj pa razume tudi slovenska. Ari, mešanček Nike Dimec, se je po desetih letih odločil za spremembo. Ne bo pil le vode, saj je ugotovil, da je še veliko drugih možnosti. Tina Šraml iz Šmarja pri Jelšah je poslala fotografijo mačje dojenčice Lune, ki je utrujena in sita zaspala na kolenih. »Majhne mucke je zelo težko ujeti pri spanju, saj so polni energije. In v takšnem trenutku si presrečen, ker veš da spi z velikim nasmeškom,« je zapisala. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Ogrožena prometna varnost Državna cesta 744-2346 med Štorami, Svetino in Laškim nima obnovljene prekinjene sredinske črte, ki pripomore k varni uporabi ceste. Navedena cesta je pred leti že bila opremljena s sredinsko črto. Prekinjena sredinska črta je odlično vodilo za vožnjo po svoji polovici cestišča, posebej za uporabnike, ki ceste še ne poznajo oziroma vozijo po njej prvič. Poznavalci te ceste s strogo vožnjo po desni preprečujemo tesna srečevanja, večkrat pa kljub naši previdnosti pride do trkov. Državna cesta 689 - 6252 med kraji Rogatec, Žetale in Podlehnik je opremljena s prekinjeno sredinsko črto, prav tako cesta na relaciji Ptuj-Duplek. Vse navedene ceste so najbrž kategorizirane v isto skupino. Če so, naj se tako tudi obravnavajo. FRANC GODICELJ, Štore Pohvale Pohvala »čebelicam« v modrem Kot ena od bolnic sem se zdravila na kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Ko sem počivala in opazovala te neutrudljive »čebelice«, ki so švigale sem ter tja, se odzivale na vsak klic na pomoč, sem se odločila, da si zaslužijo javno pohvalo za napore in prijaznost, brez slabe volje in negodovanja, vedno pripravljene pomagati bolnikom, torej 24 ur na dan. Zato, drage »čebelice« v modrem, sem si dovolila, da vas postavim ob bok pravim čebelicam. Hvala vam! EDELTRAUT -TRUDA KOŠČAK, Griže Zahvala Vrnjena denarnica 13. avgusta letos sem v Žalcu izgubil denarnico z nekaj denarja in dokumenti. Seveda so se začele skrbi, kako vse nadomestiti. Po treh urah pa je zazvonil telefon in s policije v Žalcu sem dobil prijazno sporočilo, da je denarnico našel in vrnil Sašo Uplaznik iz Prebolda. Po telefonu sem se mu sicer zahvalil, a želim ga javno postaviti za vzor poštenosti in še enkrat izreči iskreno zahvalo. Sašo, želim ti vse lepo in da bi imel veliko posnemovalcev. Vse premalo je danes ljudi s takimi vrednotami. Hvala tudi dežurnemu na policiji v Žalcu. JOŽE KRULEC, Žalec Modri telefon Ostal brez alkohola Bralec je želel v Lidlovi trgovini v Celju kupiti alkoholno pijačo, tik preden so trgovino zaprli. Ko se je pojavil pred blagajno trgovine, je bilo minuto čez 21. uro, prodajalka pa mu je odgovorila, da alkoholne pijače ne more več kupiti in da je ne more prodati tudi, če bi želela narediti izjemo, saj tega blagajna po 21. uri ne omogoča več. Ostale izdelke, med njimi kruh in zelenjavo, je lahko pri blagajni plačal in odnesel domov brez težav. Tina Cipot, ki dela v družbi Lidl na področju odnosov z javnostmi, odgovarja: »Družba Lidl Slovenija je kot vsak trgovec alkoholnih pijač zavezana k spoštovanju slovenske zakonodaje, ki v 10. členu Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) izrecno določa, da je prepovedana prodaja alkoholnih pijač med 21. in 7. uro naslednjega dne. Izjemo predstavljajo le gostinski lokali. Ker v družbi Lidl Slovenija določila slovenske zakonodaje jemljemo zelo resno, smo tudi sistemsko poskrbeli za tako imenovano blokado blagajne po 21. uri, ki služi še kot dodatno zagotovilo, da se določila zakona držimo v vseh primerih, brez izjeme.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 52 ZA ZDRAVJE S pravočasnim pregledom nad težave s prostato Rak prostate najpogostejše rakasto obolenje pri moških Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Ker se življenjska doba podaljšuje, je vedno več moških, ki imajo težave s prostato. Kar polovica naj bi že pri 50. letu imela težave pri uriniranju. Nato se težave le še stopnjujejo. Rak prostate je najpogostejša rakasta bolezen moških v razvitem svetu. Letno naj bi jih raka dobilo kar 1.400. To pomeni, da je primerov raka prostate več kot pri moških raka pljuč. Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod mehurjem in obdaja sečnico. Ima obliko oreha. Ker je tesno povezana z mehurjem in s sečnico, se problemi s to žlezo pojavijo najprej pri uriniranju. In to je tudi znak, da je čas za pregled. Kri v urinu Pri prostati obstajajo tri glavne vrste bolezni: vnetje, benigno povečanje prostate ali rak. »Vnetje je nadležna bolezen, ki zajame srednjo življenjsko dobo moških, med 35. in 50. letom,« pojasni Sandi Poteko, dr. med., specialist urologije in predstojnik urološkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. Čeprav vnetje ni tako zelo nevarno, se lahko razvije v kronično obliko. Kaže se v obliki motenj shranjevanja urina v mehurju ali pri odvajanju vode, z napenjanjem, slabim curkom urina oziroma občutkom nepopolnega odvajanja. V urinu se lahko pojavi tudi kri. Pri benignem povečanju prostate pa ni Kar 60 odstotkov vseh bolnikov z rakom prostate je starejših od 65 let. nujno, da se takšni simptomi sploh pojavijo. Obstajajo namreč primeri, ko obolenje prostate, celo rak, odkrijejo pri moških, ki z uriniranjem nimajo nobenih težav. Zato je dobro, da se moški sam odloči za preventivni pregled, na katerem ugotovijo, kako njegova prostata deluje. Robotske operacije prostate Najhujša oblika bolezni prostate je seveda rak. Na žalost statistika kaže, da kar nekaj primerov te najhujše bolezni odkrijejo dokaj pozno ravno pri tistih, ki tipič- Trajni kateter Kadar se prostata tako zelo poveča, da v celoti onemogoči uriniranje, dobi bolnik urinski kateter, po katerem odteka urin. Če je bolnik v dobri kondiciji in nima ostalih spremljajočih bolezni, zdravniki čez čas kateter odstranijo in preverijo, ali zdravila delujejo in ali težave pri uriniranju izginejo. Če težave ne izginejo, je možen operativen poseg. So pa določeni bolniki, ki jim vstavijo trajni urinski kateter. Kateter menjavajo na določeno časovno obdobje, bolnikom pa se nekoliko zaradi tega spremeni tudi način življenja. Zaradi možnosti ponavljajočih okužb se morajo strogo držati vseh higienskih napotkov. Sandi Poteko, dr. med., specialist urologije in predstojnik urološke-ga oddelka v Splošni bolnišnici Celje, je znan po tem, da je prvi v Sloveniji izvedel robotsko operacijo prostate. nih znakov kakršnega koli obolenja prostate nimajo. Na drugi strani na hitro odkrivanje raka prostate vplivajo moški sami z odločitvijo za preventivne pregledi in s tem, da so ozaveščeni o teh obolenjih. Pri zdravljenju raka je diagnostika zdaj sodobnejša in tudi načini zdravljenja so različni in uspešni. Priporočljiva preventiva Preventivni pregledi prostate so priporočljivi od 50. leta. Če ima raka prostate že kdo v družini, pa že od 45. leta. Pregled je dokaj enostaven in ga lahko opravi osebni zdravnik, ki se z bolnikom pogovori o težavah in ga seznani z osnovnimi značilnostmi prostate. Pregled zajema še določitev vrednosti PSA (glikoprotein, ki ga ustvarjajo žlezne celice prostate in se v majhnih količinah izloča v krvni obtok) in digitorektalni pregled. Zdravnik tako že pri pregledu otipa velikost prostate skozi črevo in presodi, ali je ta povečana oziroma ali obstaja sum, da gre za kakšno obolenje. V primeru bolezni prostate se v krvni obtok sprošča večja količina PSA (glikoprotein), zato je njegova vrednost lahko povišana pri raku na prostati, benignem povečanju te žleze in vnetju. Ravno zato ker se pri nekaterih moških lahko rak prostate razvije kljub nizki vrednosti PSA, je smiseln digitorektalni pregled. Ali ste vedeli ... Kadar gre za lokaliziranega raka prostate (ki je omejen samo na ta organ in se bolezen še ne razširi), pogosto kirurgi prostato odstranijo. Sledi radikalna radioterapija. Pri operativnem posegu se bolnik lahko odloči za klasično operacijo, laparo-skopsko ali tudi robotsko. Splošna bolnišnica Celje je znana ravno po robotski operaciji prostate. Do zdaj so z robotom operirali že okoli 750 moških. Kot dodaja Poteko, so robotske operacije priporočljive, saj bolnik hitreje okreva, ima manj bolečin in tudi rezultati so boljši. Starost glavni dejavnik tveganja Glavna dejavnika tveganja za nastanek raka prostate sta starost in s tem povezano hormonsko stanje moškega. Ob tem so pomembni še rasa (več raka prostate je med temnopoltimi moškimi), obolenje v družini in območje bivanja. Vprašanje, ki ga bolniki največkrat postavijo zdravnikom, je, ali na nastanek raka prostate vplivata tudi nezdrava hrana in pijača. »O tem je bilo narejenih kar nekaj raziskav, toda obstaja preprost odgovor. Tista hrana ali pijača, ki sta dobri za ohranjene zdravega srca, sta dobri tudi za prostato. Priporoča se še telesna aktivnost,« dodaja Poteko. Navaja pa, da je nekoliko več raka prostate vendarle pri debelejših ljudeh. Sicer pa moramo kot preventivni nasvet omeniti tudi prehranjevanje z manj kalorično hrano, na krožnikih naj bodo pogosteje ribe, soja in kuhani paradižniki. Priporočljivi so še zeleni čaj, jabolka, pomaranče in brokoli. Analize so pokazale tudi, da sta selen in vitamin E zmanjšala pogostost raka prostate pri kadilcih. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Prostata svojo normalno velikost doseže po končani puberteti. Takrat je težka približno 20 gramov. Sestavlja jo žlezno tkivo, ki ga obdaja ovojnica. Na delovanje žleze vpliva moški spolni hormon testosteron, ki ga izločajo testisi. Izločki prostate tvorijo večji del semenske tekočine, v kateri semenčice potujejo po sečnici. * Pri digitorektalnem pregledu urolog vstavi orokavičen prst v zadnje črevo in otipa velikost, obliko in čvrstost prostate. * Rak prostate je večinoma sestavljen iz več manjših tumorjev, ki ležijo v prostati. V tem stadiju je bolezen pogosto ozdravljiva s kirurškim posegom ali z obsevanjem. V začetnem stadiju rak prostate ne povzroča težav ali zelo malo in ga zaradi tega težje odkrijejo. Rak prostate raste relativno počasi, kar pomeni, da traja več let, preden se razširi iz prostate v druge organe. Če bolezen ni zdravljena, se celice razširijo v druge organe, kar imenujemo metastaze. Razsoj bolezni poteka po limfnih in krvnih žilah, v začetku najpogosteje v skelet. Le v redkih primerih rak prostate raste hitro in agresivno. 27.Q.2014 ШШ1М1 Ш1Ш шжа NAčINi) i\mm KOLESARJENJE (možnost brezplačne izposoje električnih gorskih in treking električnih koles) POHODNIŠTVO (voden pohod po gozdni učni poti) ZDRAVA PREHRANA PROMOCIJA ŠPORTA, ZDRAVJA in ZDRAVE PREHRANE т\т мж.шшш NA KOLESIH 53 Zadnji dnevi v Španiji Na Portugalskem je Anja srečala možakarja z imenom Ola, ki je pri-kolesaril s Švedske. Če rad potuješ, je strah odveč 70 dni, šest držav, 4.331 kilometrov, nešteto novih prijateljstev in prigod 23-letne Anje Antolič Brez bolečin, čila in zdrava se je domov vrnila srečna in nasmejana Anja Antolič iz Svetega Štefana v občini Šmarje pri Jelšah. Preko-lesarila je Italijo, Monako, Francijo, Španijo in Portugalsko, na poti zamenjala samo eno zračnico in pridobila kar nekaj mišične mase. »Občutki so fantastični!« najprej vzklikne, ko jo zagledam pri kipcu kolesarja, celjskega fotografa Pelikana. Ljudje so jo pogosto spraševali, zakaj potuje sama in ali jo je kaj strah, pripoveduje. Vedno znova in znova je morala pojasnjevati, da je ni strah in da potuje z mislijo, da so ljudje dobri. »Odhajam v miru, prihajam v miru. V Evropi smo lahko srečni, da imamo okrog sebe takšne ljudi. Povsod so ljudje, ki so pripravljeni pomagati.« Največ težav s komuniciranjem je imela v Italiji in Franciji, saj res slabo govorijo angleško. Ko zaslišiš čudne zvoke ... Kljub pogumu jo je vseeno kdaj spreletel srh. Ko je po napornem dnevu legla na ne rav- Spet na domačih tleh V ospredju kolesarji no udobna tla v šotoru in od neznano kod zaslišala čudne zvoke ... »Ostala sem v šotoru in čakala, da je prišlo jutro.« Pazila je, da se je izognila morebitnim nevarnostim, zato ni nikoli kolesarila ponoči. Prenočišča je iskala izven središč velikih mest, najpogosteje je spala kje na vasi ali v cerkvah. »V Španiji je kot doma« Ves čas je bila v stiku s sorodniki, zato ničesar ni pretirano pogrešala. Najbolj ji je manjkala družba. »Na poti sicer srečaš ogromno ljudi, a včasih bi imel ob sebi kakšnega svojega prijatelja.« Na poti je sicer spoznala ogromno novih prijateljev, najbolj domače pa se je počutila v »svoji« Španiji. »Še vedno ostaja država, ki mi je najbolj pri srcu. Tam se resnično počutim kot doma,« navdušeno pove Anja. Vsi so ji mahali, vsi so ji bili pripravljeni pomagati, starejši ljudje so imeli vedno pripravljenih ogromno vprašanj. »Tako odprt narod so,« še doda. 70 kilometrov na dan Najvišja temperatura, ki jo je izmeril termometer na Evropski teden mobilnosti je v ponedeljek v Celju zaključilo dogajanje, ki je na dan brez avtomobila v ospredje postavljalo kolesarje. Projekt je v Evropi zaživel leta 2002, njegov osrednji namen pa je spodbujanje trajnostne mobilnosti. V Celju, ki v projektu sodeluje vse od začetka, za razliko od preteklih let za promet niso zaprli Prešernove ulice v središču mesta. Dogajanje so v mestni občini selili pred osnovne šole na Lavi, Hudinji in Ljubečni, kjer so dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje predstavljali svoj električni avtomobil. Vabilu, da se meščani na dan brez avtomobila v vrtec, šolo, službo in po opravkih odpravijo peš, s kolesom ali z javnim prevozom, so dodali še možnost brezplačne izposoje koles na Celjski koči, kjer imajo sicer za izposojo na voljo ob klasičnih gorskih kolesih tudi tri električna gorska kolesa in šest električnih trekking koles. IS njenem merilcu hitrosti in kilometrov, je bila v Franciji v Marseillu 51 stopinj Celzija, najnižja pa v Španiji v romarskem mestu Santiago de Compostela 10 stopinj. V povprečju je prevozila 70 kilometrov na dan. Na poti ni imela težav, vsa zdravila, ki jih je vozila s seboj, so ostala zaprta, tudi kolo je ostalo skoraj v brezhibnem stanju. Vse, kar je morala zamenjati, je bila ena zračnica, ki se ji je preluknjala, ko je kolo tiščala pod drevo, da ga je čez noč skrila pred nepredipravi. Čimprej pa mora menjati zavore, saj jih je izrabila do konca. Sanja o Južni Ameriki Doživela je to, kar je pričakovala, a potovanje vsekakor ni bilo njeno zadnje. Po 4.331 prevoženih kilometrih želi prevoziti Južno Ameriko. »Na poti od Argentine do Mehike bom vsekakor potrebovala sopotnika. To je nevarna celina.« Pravi, da ima vsaka pot svojo zgodbo, zato četudi bi se brez težav na pot do Portugalske podala še enkrat, ne bi bilo enako. »Lepo se je vrniti domov,« strne vtise pogumna študentka prvega letnika podiplomskega študija španščine in pedagogike in komaj čaka, da bo legla v svojo posteljo in zaspala brez strahu, kdo se smuka okrog njenega šotora. ANJA KOVAČIČ Foto: osebni arhiv, AK Kolesarka Anja Antolič pred Narodnim domom v Celju, potem ko je prevozila še zadnje kilometre. 54 RAZVEDRILO Krvoločna Ivana Stamejčič: »Bojana je pa zadnje čase vse bolj krvoločna ...« ???? »Kar naprej jo z nožem videvam ...« PS: Nič čudnega, če je pa morala kar naprej rezati radijske rojstnodnevne torte. Zmedena Simona Šolinič je občasno nekoliko raztresena. Pred časom je svojemu sogovorniku poslala v avtorizacijo intervju in nekaj dni čakala, da ji ga vrne. Ker je vse skupaj le predolgo trajalo, je povprašala, kaj se je zgodilo s tekstom. Izvedela je, da je sogovorniku po pomoti poslala povsem neurejeno besedilo s številnimi napakami in z nedokončanimi stavki. Takega torej, kot si ga novinarji v grobem prepišemo z diktafonov in nato uredimo v ob-javljivo obliko. Ubogi sogovornik tega seveda ni vedel in se je nekaj dni sam trudil, da bi njegovi odgovori imeli glavo in rep. Ko se mu je Simona opravičevala, je priznal, da ima od takrat še malo bolj sive lase . Šentjur 1. Šentjurčani se dolgo niso mogli zediniti, ali je nov kulturni center golob na strehi ali vrabec v roki. Menda je največji greh vse te arhitekturne lepote premajhno število sedežev v glavni dvorani. Ob otvoritvi težko pričakovane pridobitve se je velepomembnih gostov seveda trlo in je šlo s številom sedežev res malo na tesno. Zato so se na družabnih omrežjih nemudoma pojavile pobude, naj tisti, ki so dvomili v župana in njegovo vizijo, raje ne hodijo »gužve« delat. Slednji so zdaj še bolj prepričani, da so imeli prav. Šentjur 2. V Šentjurju se zgodovina ponavlja. Natanko pred štirimi leti se je tam dogajala burleska z dvema soočenjema ob istem času na različnih mestih z istimi akterji. Tokrat je ekipa enega kandidata pripravila soočenje, rezervirala dvorano in obvestila sedmo silo. Samo edinega protikandidata menda niso nič obvestili. Soočenje človeka s samim seboj je meditativno sicer koristno, ampak roko na srce, ne preveč družabno. Spraševali smo vas, kdaj bomo odšli na volišča in izbrali nova vodstva občin. Pravilen odgovor se glasi: 5. oktobra. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Ivana Gračnarja iz Šentvida, Planina pri Sevnici, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Za rojstni dan Radia Celje smo v središču Celja pripravili prireditev skupaj z OŠ Lava. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Sodobni stiki Kako se pametni otroci pogovarjajo s starši? Preko skypa iz tujine. Omara Mož in žena sta kupila omaro in jo pripeljala domov. Mož je moral v službo, žena pa se je odločila, da bo sama sestavila omaro. Vse je izgledalo v redu, dokler ni mimo hiše pripeljal tramvaj in vrata so se odprla. Žena je jezno vzela v roke izvijač in še bolj zategnila vijake. Ko je spet pripeljal tramvaj, se je zgodba ponovila. Besno je poklicala v trgovino, češ da so jima prodali zanič omaro. Kmalu je bil pri njej strokovnjak, da bi preveril, zakaj se vrata sama odpirajo. Preveril je vse vijake in jih še enkrat privil, takrat pa je spet pripeljal tramvaj in vrata so se spet odprla. »Neverjetno!« je bil zgrožen mojster, »tega še nisem doživel!« Predlagal je, da bo šel v omaro in počakal, da se bodo vrata začela odpirati in bo videl, kje je problem. Rečeno, storjeno. Medtem se je mož vrnil domov in ženi veselo rekel: »O, omaro si sestavila!« Odprl je vrata in v kotu omare zagledal bledega mojstra, ki mu je rekel: »Gospod, vem da mi ne boste verjeli, ampak jaz tukaj samo čakam tramvaj.« Ne bo povedal Peter, ki je pogosto pomagal domačemu župniku, je dobil poziv za služenje vojaškega roka. Župnik: »Peter, ali boš kaj pisal iz vojske?« Peter: »Bom, gospod, pisal bom staršem, ljubici in tudi vam.« »Za starše vem, kje stanujejo. Kje pa živi ljubica?« »Tega vam ne bom povedal. Zadnjič sem vam zaupal, kje nabiram gobe, pa ste odšli v gozd in mi vse pobrali!« Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. ANEKDOTE Predvojni literati so v veseli družbi sedeli v Unionski kleti. Dogovorili so se, da bo smel zapustiti družbo le tisti, ki bo svojo željo povedal v verzih. Čez čas se je dvignil Tone Čokan in rekel: »Zdaj na stranišče si Tone svojo pot poišče.« Ko je že stopal proti vratom, se mu je pridružil Mitja Šarabon z besedami: »Gospod, saj tudi mene na vodo žene.« In že se je dvignil tretji in je nerodno zamencal: »Jaz tudi, jaz tudi.« Takrat pa ga je prekinil Tine Debeljak: »Jaz tudi, jaz tudi ... Z rimo človek ta zaman se trudi. A če bi bil vsaj malo duhovit, če ne bi kakor kasa bil zabit, potem ta mož takole bi dejal: >Gospoda draga, če je vama prav, ob vajini strani bom se tudi jaz poscal.<« Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 30. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 6 5 9 1 1 2 5 3 7 2 4 2 1 9 7 9 4 6 6 8 1 5 7 3 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Nenadarjen za »švercanje« »A greva stavit, da bo hrvaški policist tvoj potni list podrobno pregledoval, mojega pa ne?« mi je rekla žena, ko sva se v Rogatcu približevala slovensko-hrvaški meji. In tako se je tudi zgodilo. Ženi, ki je vozila avto, policist vrne potni list takoj, mojega pa, kot bi mu bil všeč, mislim potni list, pa je listal in listal, me premerjal z leve in desne, nekaj preverjal v računalniku ... Res sem bil najbrž neobrit, kar se mi kar pogosto dogaja, ampak ali ni modno v teh časih imeti dvo- do tridnevno bradico? In takšna scena se je na hrvaški, pa še na kakšni tuji in tudi naši meji še večkrat ponovila. Le zakaj sem tako sumljiv, pa tako milega obraza in mehke duše sem? A takšne scene sodijo bolj v rubriko slabšega umetniškega vtisa v primerjavi z morečimi dogodki, ki sem jih izkusil kasneje zaradi nikoli razumljene sumljivosti. Doma mi nikoli ni padlo na pamet, da bi se na primer »švercal« na lokalnem vlaku, če sem se peljal le postajo ali dve, pa tudi ne na ljubljanski »troli«, ne v dobi žetonov ne v dobi urbane. Tudi za »foro« ne, sem preveč »ziheraški« ali pa prevelik »zajec«, če se milo izrazim. Še danes ne razumem, kako sem mogel nekoč nasesti sugestiji prijatelja, ko sem ga še v študentskih časih obiskal v nekdanji prestolnici nekdanje skupne države. Prepričal me je namreč, da ne kupim karte za mestni avtobus. Saj itak nihče nikoli ne preverja. »Dober dan, kontrola vozovnic,« sta se postavila predme dva orjaka in nestrpno čakala, da bi jima pokazal listič. Začel sem mencati, momljati, se nekaj opravičevati, vmešal se je še prijatelj s pojasnilom, da sem iz Slovenije in da nisem vedel, kakšen je sistem, bla, bla, bla. In le še poslabšal položaj. »Me zanima, če se upaš v Sloveniji peljati brez karte. A misliš, da pri nas v Beogradu je pa vse zastonj?« me je osramočenega pred »publiko« v nagnetenem avtobusu discipliniral eden od orjakov. Jasno mi je bilo, da je vsako razpravljanje nesmiselno, pa tudi nobenega aduta nisem REŠITEV SUDOKU 119 3 8 7 2 1 9 4 6 5 9 1 4 6 5 7 2 3 8 5 6 2 8 4 3 9 1 7 8 3 5 4 9 6 7 2 1 1 2 9 7 8 5 6 4 3 7 4 6 1 3 2 8 5 9 4 7 3 9 6 1 5 8 2 6 9 1 5 2 8 3 7 4 2 5 8 3 7 4 1 9 6 imel v rokavu, zato sem plačal za študentski žep kar zasoljeno kazen. Ker bi razen grdega pogleda lahko dobil še kakšno bolj »plastično« kazen, ki bi jo občutil še kjer drugje, kot v žepu. Identična zgodba se mi je čez kakšno leto ponovila v precej bolj oddaljeni državi, a k sreči je bila valuta druga in »luknja« v žepu manjša. Ob še eni javni sramoti na avtobusu sem se zaklel, da se nikoli več ne »švercam«, pa če hodim samo še peš, ne glede na razdaljo. Minilo je kar nekaj let, vmes se je »zgodila« mlada družina in kot v študentskih časih, večno pomanjkanje denarja. Gremo na morje, v kamp, v hrvaško Istro. Kljub dvomom in strahu sem spet podlegel sugestijam, da se nam ni treba vsem prijaviti, ker itak nihče ne kontrolira. In tako sem postal »slepi« stanovalec kampa. Po nekaj dneh sta strah in negotovost popustila in počutil sem se že kar sproščeno, brezskrbno kolesaril po kampu in se veselo pozdravljal in klepetal z novimi simpatičnimi znanci. Proti koncu našega oddiha pa kontrola v kam-pu. Moji simpatični znanci so mi sporočili, da me že nekaj dni opazujejo in zasledujejo. »Upravnik kampa vas pričakuje, čimprej se zglasite pri njem,« mi je zabrusil eden od kontrolorjev. »Takole se bomo zmenili, plačajte sto mark in takoj zapustite kamp, sicer pokličemo policijo,« mi je zagrozil upravnik kampa. Ob tem, ko me je ob vsej ponovni osramočeno-sti pošteno prestrašil in sem se že videl za rešetkami, sem se spomnil svojih študentskih »švercerskih« podvigov in se vprašal, kaj mi je spet tega treba bilo. Nekako smo napraskali tistih sto mark, proti koncu letovanja je bil proračun kajpak že kar načet, nekaj smo si še sposodili pri znanki. Vesel, da bom čez dve, tri ure doma, ne pa na mučnem zaslišanju na policijski postaji v tuji državi, sem nekako preboleval nov udarec po žepu zaradi ponovljene nespametnosti in naivnosti. »Vtepi si že v glavo, da nisi talent za >švercanje<,« sem se obsojal v bolečinah moralnega tigra. Čez nekaj dni sem v našem nacionalnem dnevniku zasledil nagradni natečaj z naslovom Moje najhujše počitnice. »Lahko bi se prijavil, gotovo bi zmagal in si s honorarjem malo pokril finančno škodo,« sem se opogumljal. A se nisem mogel spraviti k računalniku, podoživljanje »švercerske« bla-maže in z njo povezanega strahu in sramote je bilo prehudo. NAIVNI ŠVERCER RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka avtor PANDA REKA V ODNOSU DO REKE, S KATERO SE ZDRUŽI STROKOVNJAK ZA ENERGETIKO AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA SOSEDA KANADE NEMŠKI ČLEN KrižamKe & uoamKe INDIJSKO OTOČJE OBLIKA KEMIJSKEGA ELEMENTA DOLOČILO V OPOROKI OBČUTEK BREZ-IZHODNOSTI STOPNJA OMIKA OKROGEL PREDMET IRSKI IGRALEC NEESON LOS ANGELES ZUNANJA PODOBA OBRAZA VRSTA AFRIŠKE MAČKE PRIPRAVA ZA MAZANJE IZDELOVALEC JADER POTEG Z NOŽEM PEVKA ZAZNAVA FALK S PRSTI KRAJ NA BRAČU VENO PILON PRIPADNIK STAROGR. PLEMENA GOZDNA ČISTINA POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE PREDEL OB PASU NOGOMETNI KLUB AMERIŠKA IGRALKA FONDA KAJNOV BRAT SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE Draga, sem že tu. Prinašam ... DOGODEK, KI POVZROČI RAZBURJENJE 1 16 SRB. IGRAL. (MILENA) ŽIVALSKA USTNICA AVTO. OZN. TUNIZIJE ZDENKO VRDLOVEC MIDVA, VIDVA, ... STAROGRŠKO MESTO PREB. RIM. LJUBLJANE TALNA OBLOGA (POG.) KDOR TEŠE LES 20 INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC KOGOJ POREKLO GOSPODIČNA V ŠP. OKOLJU TALISOVA PIJAČA KELTSKO LJUDTSVO KRAJŠA PRIPOVED ŠPANSKA PRINCESA PROSTOR ZA OBRT JANEZ MENART KRŠČANSKI ZAKRAMENT TONE SVETINA 22 4. IN 8. ČRKA OBLIKA UMET. DELA PERNATE ŽIVALI KIT UBIJALEC OBRT VELIKEGA OBSEGA AMERIŠKI IGRALEC (BRUCE) ŽIVILO ZA UŽIVANJE ™A PESNICA MAURER POGANJEK PRIPRAVA ZA KRO-PLJENJE TEŽKA BELA KOVINA KLOP (NAR.) PIANIST BERTONCELJ PRVOTNA PREBIVALKA ITALIJE JANEZ JALEN MAJHEN ROČAJ ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA LEV KREFT ZNAMKA NEM. FOTOAPARATOV ČLANICE ROMANSKE SKUPNOSTI NAŠEMLJEN ČLOVEK (SLABŠ.) SLIKARSKA TEHNIKA NEKDANJA JUGOSLOVANSKA LETALSKA DRUŽBA PREDPONA, KI POMENI TUJ GORSKE REŠEVALNE SANI Nagradni razpis 1. nagrada: bon za celostno Dens terapijo 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 30. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 38 Vodoravno: PESIMIST, OKOVANKA, TOČAJ, LJ, TLA, OZON, EO, NAPA, TRGATEV, GE, GAZELA, ŠKROBARNA, RJAZAN, TROBILO, KROG, ABC, IP, UVOZ, NEPAL, RA, RAMPA, DLETO, ISAR, INA, KAJA, EPIZODA, COLE, TATIČ, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ona: Še vedno boste imeli dobre možnosti, da osvojite srce osebe, za katero ste še pred kratkim mislili, da je za vas nedostopna. Ravnali boste nadvse domiselno in z veliko mero humorja, kar vam bo na stežaj odprlo vrata. On: Pred težavami se ne da pobegniti, veliko bolje bo, da se jim postavite po robu. Od začetka bo sicer težko, kasneje pa se boste kar znašli. In nikar ne pozabite na pomemben telefonski klic, ki ga ne smete zamuditi. ZATON, AVARKE, ONEAL, ERO, ARGONAVT, JENS, AKI, ZELJE, VTOK, POKOJ, ŽERKA, VAS, OB, MERI, NORMA, RB, LISA, ARMAL, ATAŠE, OLIKANKA, OKTOBER, NARAŠČAJ, SPIRANT. Geslo: Jesenski pridelki narave Izid žrebanja 1. nagrado, bon za celostno Dens terapijo, prejme: Živa Župevc, Raztez 25, Brestanica. 2. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišče Hochkraut v Tremerju, prejme: Dora Kos, Zagrad 59, Celje. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Tristan Strnad, Orla vas 5, Braslovče. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. DEVICA Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki vam bo odkrilo marsikaj takega, kar bo presneto uporabno. Proti koncu tedna se boste sicer odlično zabavali, vendar ima vse svoje meje. Pazite, da ne boste na koncu prevarani. On: Ne obljubljajte preveč, kajti kmalu se vam lahko zgodi, da svojih obljub ne boste mogli izpolniti. In takrat bodo nastopile težave, ki bodo vse prej kot enostavne. A vseeno obstaja prav enostaven izhod iz te situacije... DVOJČKA Ona: Odločili se boste za poslovno potezo, ki vam bo v relativno kratkem času prinesla precejšnje koristi. Toda nikar ne zaspite na trenutnih uspehih, ampak izkoristite priložnost kolikor se le da. On: Naenkrat se boste znašli pred kočljivo odločitvijo, ki bo v veliki meri odločala o vašem nadaljnjem življenju. Nikar se ne prenaglite, ampak raje dvakrat premislite, da vam kasneje ne bo žal. Pričakujete lahko pomemben telefonski klic. Ona: V ljubezni boste zelo srečni, zato boste nekoliko pozabili na težave, v katere ste zašli izključno zaradi svoje neumnosti. Partner vam bo predlagal nekaj, česar ne boste pričakovali, a vam bo vseeno zelo všeč. On: Teden bo dokaj nenavaden. Najprej boste razočarani, nato presenečeni, da bi bili na koncu zelo zadovoljni, zato se prepustite toku življenja in se zabavajte. Pravijo, da sreča včasih pride sama. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Če se vam v tem trenutku dozdeva, da vam partner poskuša nekaj prikriti, je še najboljša rešitev, da se poskusite čim bolj odkrito pogovoriti o svojih strahovih. Resnica sploh ne bo tako slaba, kot si predstavljate. On: Pustolovščina, ki vas tako mika, je precej manj zanimiva, kot ste mislili najprej. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali vam je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali trenutna zabava. ШИШ Ona: Kljub pritiskom okolice boste ravnali trezno in preu-darjeno, predvsem kar zadeva vaše ljubezenske zadeve. S partnerjem bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos. On: Prenekatera vaša težava je le plod vaše prebujne domišljije. Poskusite se zbrati in realno oceniti nastalo situacijo. Le tako vam bo uspelo doseči tudi tisto, za kar niste povsem prepričani. STRELEC Ona: Doživeli boste prav prijetno avanturo, vendar se nikar ne zanašajte na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, vam pa bosta ostala prijeten spomin in predvsem dober ter iskren prijatelj. On: Naredili boste kompromis s poslovnim parterjem, s katerim se že kar nekaj časa bojujeta za nadvlado. Spoznali boste, da sploh ni tako slaba oseba, saj se bosta ujela kar pri nekaj skupnih interesih. KOZOROG Ona: Treba bo pogledati realnosti v oči in se sprijazniti z nastalo anarhijo, ki je zavladala v vašem poslovnem življenju. Je že res, da ni nikoli prepozno, toda samo besede pač ne bodo kdo ve kaj pomagale. On: Še vedno boste imeli možnost, da osvojite srce osebe, ki se vam že dlje časa izmika. Potrudite se in naredite odločilen korak, saj vam v trenutni situaciji enostavno ne more spodleteti. Ona: Ko boste opazili prijateljevo naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boste morali tokrat potruditi predvsem sami. Najbolje bo, da se prenehate slepiti in končno pogledate resnici v oči. On: Še vedno mislite na davno ljubezen, čeprav si tega tudi sami nočete priznati. Ne upirajte se lastnim čustvom, ampak se prepustite občutku, ki vas ni še nikoli prevaral. Tudi tokrat se bo vse skupaj dobro končalo. Ona: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazili na nestabilno finančno situacijo, saj ne morete večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti-te, ampak vso stvar temeljito premislite, šele nato ukrepajte. On: Krožiti bodo začele nepreverjene informacije o vaši partnerki, vendar jim nikar ne nasedite. Resnica je povsem drugačna in še najbolje bi bilo, da bi se o vsem pogovorili prav s partnerko. VODNAR Ona: Kljub temu da vas bo kar precej strah, se boste vendarle podali v tvegane poslovne vode. Na začetku bo sicer malo težko, a se boste kmalu znašli in uresničili marsikateri poslovni načrt. On: Sprejeli boste ponujeno pomoč, ki ste jo do zdaj trmoglavo zavračali, čeprav dobro veste, da sami enostavno ne boste kos trenutnim zapletom v vašem življenju. Kar pogumno, s sodelovanjem vam bo uspelo. Ona: To, kar ste storili, boste še krepko obžalovali in tega se že zdaj dobro zavedate. Prej bi pomislili na posledice in bi bili zdaj v povsem drugačnem položaju. Toda vseeno boste našli prav prijetno rešitev... On: Čustva vam bodo pokvarila načrte za ta teden, vendar bo gledano dolgoročno to prav izjemna naložba. Nikar ne dopustite, da se vam vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten teden se bo prelevil v še prijetnejši konec tedna. 6 11 5 NORKA 3 2 10 PESNIK 7 4 12 19 8 KRANJ 17 ČE 9 18 15 14 13 21 56 RUMENA STRAN Rudarski srečno letos še kako velja Tradicionalnega rudarskega skoka čez kožo v začetku julija ni bilo, saj so rudarji Premogovnika Velenje stavkali. Zato so 54. prireditev pripravili pred dnevi, ob prazniku občine Velenje. V rudarski stan so sprejeli 56 novincev. Da bodo morali biti neustrašni, povezani in trmasti, kot so sicer rudarji, so slišali na prireditvi. Glede na razmere več kot primerno opozorilo ... RG, foto: SHERPA U, kakšne mišice! Celjan Jure Stegu je z resno večmesečno vadbo, s posebno prehrano in z zelo intenzivnimi treningi pod vodstvom trenerja Gregorja Tuša iz Maribora takole izoblikoval svoje telo. Na odprtem prvenstvu Avstrije v mestu St. Polten je v fitnesu in bodibildingu zmagal v kategoriji nad 178 centimetrov. Je edini Slovenec, ki se je v tej kategoriji uvrstil v finale. Dekleta, ki želijo v živo občudovati mišičastega 33-le-tnika, bodo morala zaviti v fitnes center, kjer običajno vadi, fantom pa bo gotovo rad dal kakšen nasvet, kako izoblikovati za marsikoga sanjsko telo. MSH, foto: osebni arhiv Ob letošnjem burnem dogajanju v premogovniku, ko so dvakrat stavkali, prav tolikokrat pa je odstopila tudi uprava, je tradicionalni rudarski pozdrav srečno še kako dobrodošel. Mag. Ivan Ivč Kotnik, direktor Šolskega centra Velenje in nekdanji ravnatelj rudarske šole, jo je je uporabil kar trikrat: »Naj živi rudarski srečno. In naš šolski srečno. Ter moj srečno za vse nas, za svetlo prihodnost in nasmejan obraz!« Ob tem, ko je v soboto opravil častni skok čez kožo, je najbrž bil prepričan, da je bolje trikrat zaklicati srečno, kot da se v premogovniku zgodi še tretja stavka. Najbolje je v troje Tudi celjski rokometaši so, tako kot mi v uredništvu z napisom na novih majicah, rekli, da je najbolje v troje. Mi smo s tem mislili časopis, radio in naše bralce oziroma poslušalce, rokometaši pa so si to razlagali po svoje ... Vid Poteko (levo) in vratar Urban Lesjak sta medse vzela hosteso, ki jima je v soboto v središču mesta pomagala pri prodaji vstopnic za rokometne tekme. So imeli v troje kaj več uspeha? NC, foto: SHERPA V mestu se je dogajalo Prenovljen prostor pred Mestnim kinom Metropol je kot nalašč za različne prireditve. Zato ne preseneča, da je Gimnazija Celje - Center letošnje druženje nekdanjih in sedanjih dijakov z imenom Naših 100+2 pripravila prav tam. Pridružili so se lahko tudi številni Celjani in kakšnih tisoč obiskovalcev je prisluhnilo programu, ki so ga pripravile glasbene zasedbe šole. Ker teh ne manjka, je bilo slišati najrazličnejšo glasbo, od zborovske do džeza. Če so s tem spodbudili še koga, bo to gotovo razveselilo številne, ki pogrešajo več dogajanja v mestu. NC, foto: SHERPA Tudi mag. Ludvik Golob, novi predsednik uprave Premogovnika Velenje, že tretji letos, ki je pred dnevi prevzel posle, bi kot novinec na direktorskem položaju lahko opravil kakšen skok čez kožo. Na svojem novem položaju bo moral imeti predvsem trdo kožo, ko se bo pogajal z rudarji, nadzorniki, HSE, Teš ... Pa tudi dobre živce, zato je vrček piva še kako dobra popotnica za težke čase, ki ga čakajo. Kako že pravijo? »Pivce za živce« ... Dekliški pevski zbor gimnazije se lahko pohvali s številnimi mednarodnimi uspehi in tokrat so mu lahko prisluhnili tudi Celjani. Na druženje so prišli tudi mnogi, ki so bili nekoč povezani s pedagoško šolo, ki je delovala v stavbi današnje gimnazije. Tako smo ujeli nekdanjega ravnatelja glasbene šole mag. Vida Marcena, ki ne le, da se je šolal ne nekdanjem učiteljišču, na začetku kariere je tudi uspešno vodil pevski zbor šole. Da lahko kakšen nasvet da tudi mlademu, nadarjenemu trobentaču Aljoši Jurkošku, ni dvoma.