Vinske gorice čakajo r Ho KuteS svof inaCal i »Mi smo gospodje!« Kako klavern je danes sveti Tako je na svetu, da bi se morali sami sebi smiliti, ko bi spoznali svojo revščino v vsej nagoti. Pa nel Danes krivi preroki brezverskega komunizma po svetu razširjajo nauk o svobodi. Sami so si nadeli lepo zveneče ime »Osvobodilne fronte«, ki naj tudi med slovenskim narodom razjirja »svobodo«. Zlasti spočetka so marsikoga pridobili s to lepo besedo, kaj bi ga ne, ko pa vsakdo tako hrepeni po tem, da bi bil gospod, ki mu nikomur ni treba biti pokoren. Vsi lenuhi drve za njimi, ki tako oznanjajo, ker si mislijo, da potem ne bo treba nič več delati. Vsi grabeži in požeruhi so z njimi, misleč da si bodo tako pridobili pravico jemati iu žeti, kjer niso sejali. Sproščene so vse strasti slabe človeške narave, da bi se človek »osvobodil« od jarma, ki mu ga nalaga Bog v svojih zapovedih. Kakšen bo konec te svobode? Naj povemo kratko priliko! Nekoč so živeli na zemlji ljudje, ki so hoteli biti povsem svobodni, sami svoji gospodje, nikomur pokorni. Ia so sklicali ljudski shod, na katerem je njihov; govornik takole govoril: »Norci ste I Mislite, da ste svobodni ljudje, pr*«lste! Saj niti rineva in noči niste gospodarji, ker nad njima gospodari sonce I Niti vročine in mraza ne znate ravnati ln urejali, ker to opravlja soncel Sonce spomladi prikliče na dan spečo rastlinske klice in daje rast, ne pa vi! Vendar pa smo na zemlji mi gospodarji I Za to ne smemo več trpeti, da bi sonce nad nami gospodarilo, temveč moramo gospodarstvo prevzeti mi!« Tako je govoril in ljudje so mu ploskali, kakor je navada na ljudskih shodih. In so sklenili r&olucijo, da je sonce treba odstaviti. Pa so ga. Nato so sklenili živeti brez sonra. Sli so in globoko pod zemljo izkopali rove, kamor so navlekli živeža, ler tamkaj v temi živeli — brez sonca. Tamkaj doli v temi pa se je marsikomu začelo v glavi svetiti. Spočetka se je posvetilo lo enemu, potem še drugemu, nazadnje je večina izmed njih začela misliti. Končno je vslal eden, ki je bil mod najbolj pogumnimi ter spregovoril: »Norci smol Hoteli smo svobodo brez sonca« Ali je pa res sonce nekaj tako slabega, da bi se ga morali osvoboditi? Glejte, tukaj v tej temi so grejemo ob ognju. Od kod pa ogenj? Od Ie6a in premoga. Od kod pa imata ta dva svojo gorkoto?, Od sonca I Tukaj uživamo, kar smo seboj prinesli, ker tukaj v temi nič ne raste. Od kod ta naš živež? Sonce je dalo rastlinam rast in sadi Zato ne čvekajmo več zoper sonce, marveč se vrnimo nazaj na soncel« Spočetka so vsi molčali, ker jih je bilo sram svoje neumnosti. Nato pa so glasno zaploskali, kakor pač množica tako rada ploska. In so šli na sonce ter ga blagrovall. Taka je prilika. Kar pa je sonce za življenje v naravi, to je za dušno življenje večna luč, ki so imenuje Bogi Mnogo jih je, ki v svojem napuhu trde, da so sami sebi luč. Pozabljajo pa, da človek sam ne premore nobene l ičl in svetlobe, da iz njega ne prihaja svetloba, marveč jo lahko samo prenaša. Zalo je na svetu tolikanj zmed in gorja, ker človek tako rad drvi stran od luči ter eili v temo. Le Kristus je prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki se rodi na svet. Zato ne bo bolje, dokler se ne bomo spet vsi zbrali okoli svoje Luči — Kristusa in njegovo Cerkve. Le potem bomo pravi gospodarji sveta, ker bomo imeli moč vladati sebe. al.' »a 2. -f. 11 :i5>"i '.KI. S".--/ 38 Plus in meč - poroka zmage Proslava praznika želve v Nemčiji V ** . fc* • »t. .e ■ •.'l.i .i.a f.ij aiiiiii" i .irmf.iu niini-n v.* i.iho 'iimt v »i, ■>!» ■ ,,•;••(.).. .j m.: JI.-uv r"'-i :«:..i ri .- fcnrtr.it. u . ■ : i":.i ; • i "i m s, j,.« . .r : • »i M". ...» i >. ' t t 11 i •. • f,> *.. ...i i i.- ... ujm uuiii- s \.jtt i. i.^ j<. ---Ji txrrgwa. M. i«r* na -t i «v ( m n.( »l*««. u i( u ?<» ..« -.<: :. ii iu ».-mu.:» ' ;* r.ii.iji J lil:n *r"..i .st •«>& trz štora* i U - Za i. ■ »» i j.ir-s.i.-.r n.*--. V.i U../4 sa iu sati. -U i t* a.iA« a* ii. p-rc ! -j j.nf->- tr. i.imr. g* ::•,•* v .i~~i.il"..- ii.ua mu-j m < t... « '< £.-. -a j ■■ «•; f.-vrr it: r.' • A.. ie k . •■•» i.» Mt p i u»t > j* i.» fr»«Nti * « r»tt ia rnM« k-i»'. •• ia«'«:i« • )enufc«nii Ia4««i ttli i p*- <*» 't.i»«i )*<« ai tr*4ta »thCj-l PUr ia r *» tli n i»r»ri V-.': i '.4*.i - v. ' - .i ' i -. : -j ' -s, u-;- HI'. K» / - •• . ■ Ml-.-. -i- /J >.«» 7J lr.. ■■ r- rr ^ * i j.-.■>'. o .»v. • »>;.; '.i T c. - " T f V- - d' •i. - - i t»;-j -'o i .ion,-i.:'. .i.-:*.i» t .»nc ji braniti fc i- - i v--.. m ir!< ,'ti ai»fto«<> b>>>'.-^Mt, a. .o «o pfa > ii i.:« m j'imwi t»£. (Ut ..i.-.iki n: j . s :ra»ti<« nu Inrf, ah 'V,- m« orni "t v.-•i s^ai Ki a« «n/ir»HM» rai.irKi n>.» a «i«it Bir*oi. uta»<»« r.\*4 imci ia mr-i «ai-i Mn^nii it.n b«>.. ho U.iiU o«fločiti»7. j | Jn-ajr.čtr :a ae-urs-i to u i*in Toia n^i _ i .j u-ši-i IMO« I c- -. . [ i.T—^ a f*iy.fbi ko u- ; ir.r. .1.0 pr«l aatmio soš^c* -i - j ~ -i •■• «**.!-! i a.vo - -M. T«» V - t | .a tr..7u. « ^ t porj»m » c«n korakom »ti:- ' vari.i r. .ro'r»r t--r to!/- )n o. >-■•.> . •..-.. .j. . Ur j za ifajr.o. Kafli *i*/i o* Srmrtj* ia a' u» pviasm* pri ra» »air.o , pra?i tvt at »i««k»m ali au-W»-i:t da Iji U.iiil|it» tiia;« »r*ia»l>at aail irt:, i {.a r>».i,.i,» ijul^tit prnrrU i> predori :u. i.'.; v -r.i.-i' ^ z;■ -,.•-:,r: r,i. .z r'/ ■ ; " it-. ■■'(/:...: -, !a- ž- w>'.f «'<•. ' '. '-.'z .'i' ,o >> rr? - '-2 Ho*: .- ta do 'H v. a. S:, n.- r: • zrtve ra-z Or* ii^tv. za lo. I. Ui *h koriti »fiiaik^ri •fcr:i ar.ataina trdaa 'lil »i ll-ltiS »«rjh ia Itd« -.i m (rro:aikVk o> b« «^-|.rolaik Ktadari* .'-'i «ra>o bi m r t traka. » pris^klia l'-.ini!i »<-«»r; t Ki- Ut. pripr"i»4ti ir»m»- - z-; zdi: t t*-.', [i1č.- . n'- (ovof ..- [->-!'''/■• f,za» tksi>:nam. Po dr-;.'.' itn a i pa drii. da na-'i lojaika obramba i zadnjem f»*m lak« zniino ojalila in izbolj.ala. da prizadeva aa« .ciniku iiredno Iko^io. kakor mora !o t»li sairi v razi u;j<>r. b {anopimih prerekanjih prizzialt. >')' Izcube v- v«ino tolj in bolj »«r; o v bodol« zadajal v»dno večje ogromne izcub'- v l/ideb in blazu. l*» poitrn pri-4H trenntrk. ko B-p»li bo odrowr>al os»-ratttjmim -rnisltorn. Tak« in^aorane ileteče trd-ojo»e* ij«i'i pMUle »ietefe krti«. har (;«■ vprašanja o povračilo, k; 73 « tako vročo Mra-tio obravnava nenižko ljudstvo. Uhko iz raznmljiv h razlogov po spoznala. an«l*:ko Ijad-lvo ie bo p«lein 'abko zabraliio svoji vladi. Tadi kar tr tiče podmnroiiie vajne. An«l»ti ia Amerikanri z»lu prehitelaj* 4>i«l»a. če meoi-io. da je nevarno-t preoiarana. } ztrr:i\ct ie'.e i rn f::?.^! uprave Ur le £a:o c.tZL.'.tzz c-d=.ii.i-.e od k>-vriiaika. Keiaiko izridao por-č^c cd 23. 't ~ ' 't pr:-po-, tdj;«. di i« je v ;siM I: j 1:;: i-.riioi pntak f.Tetal. Pri Siierca io B-isMie če'.i zivrnile m r.jpid« norih viiniajo iV'. « zavzeto. Olcit Kri i,o zavzeli ne-iki p'.a-cir.tla lovci, ki cie!i več tuoč iiietnikov. .Veliko rrhoTr.o perečuo od 2*f »ept orf-Cji. dtrajto d«žev;e udsj-.h dni ov.nlo bole-. šn^e Vemiko undno p-jrcčilo od 29. lepi. ome-di e fovriini* r juizu Itaii;i iiiit prealiioaj U t i-bkioi »ilaisi »iediL As^etie ti!« to btie pod Vezuvom citaTijene. Ser.ike čete to v rae-i' j Neaplja raide;a!e m pritUnLike naprave, di pri;rečii-o loniituki) izkraan e. Hcdo ottre u-.-e-pe pa »o arcik« čete izvedle zoper koaaniitične U/.pt. Te ita!;ian»ke komunittičae tolp« 10 pote:- i si Gcriikem zvab:'e tudi del »lovenikega prc'r..va!ttva v nesrečo. Viho^oo od Gorice »o nemške dete očistile ozem!i« ter pri tem pobi'.e Zidr. e £ .'. nid toOO komaiiittov in zapeljaacer. Teč titoč pa to jih oje!«. N«miko uradno poročilo od 1 t. m govori, da '»«33 izvedel ei a«n napad, ki pa ca ie tpodieteL Ni Zapcroiia K sovražaik nestai: tao metal nove čet« v k:av-aico, di bi k:e vdrl. pi i« bil i=jero® od'thL Toc na tredn-em Dr.:«pra je somiaik r.a ved kr«;:'. tkašal priti čez reko. pi i« bUo »t« zanan. k«-jih ie ceniki »o/sLa » prski^apada vrjla oaza Tekaj to nemške dete t naitlabieta »Temesu in bsdih boiih v redi izvedle vte uianae premike. Nemško oridao poroitlo od t t U- oaglaša. da to se aa Kobacrtiem tcvrain« dete spet ;ka-ii!e izkrcati, da pi to bile uničene — V Zipo-režju je neiciko oroi;e po hudih boiih imelo popoln uspeh. Sovražnik je bil krvavo odbit ter je izmed 250 capadaiočih tankov izgubil 110. ki s biii uničeni. — Ob srednjem Dajepru to i« hudi boji za sovražna pred —ottia. N«mško uradno porodilo cd 2 oktobra pri-, da je zdaj na Zaporož;o vsej dvorani; »Gospoda, dragi domobranci! Dvanajsta ura bije! Dvanajsta ura za nas Slovence in za našo lepo domovino! Dvanajsta ura, ura razdejanja, ognja in meča, ura nedolžno prelite in dragocene naše krvi, ura stiske in groze, ura stoterih izdaj in sramotnih odpadov, ura, kakršne naš slovenski narod še ni doživel. In kdo te je privedel tako daleč na rob prepada, ubogi naš narod?! Povejmo enkrat jasno in odločno! To so storili slovenski komunisti, ki so s pomočjo tujine organizirali OF in njene tolpe, katerih cilj je, kakor pravijo sami, borba proti okupatorju, »osvoboditev« slovenskega naroda. Ker pa je OF samo ogaben plašč za delovanje komunizma, ker je vse to le oborožena komunistična drhal, ki hoče izvesti komunistično revolucijo, da bi zavladala komunistična partija, zato poje komunistični pesnik" »naš bog so rop, požig, umor«, zato se komunisti niso v dveh letih nikdar spopadli z redno italijansko vojsko, zato je padlo od njih čez pet tisoč neoboro-zenih nedolžnih Slovencev, zato so največ napadov pretrpele postojanke, "ter ni bilo nobenega Italijana, zato so imeli največji komunisti sijajne zveze 8 predstavniki Badogliieve klike in zato danes badoglijevci častnik in vojak skupno s komunističnimi tolpami bruhata ogenj in smrt na naše slovenske vasi, cerkve, šole in do-mačiie. Zavedajmo se, da se to uro in te dneve odirava žaloigra, po svoii grozi brezimna, po svo-tem obrazu stolika, žaloigra, ki ji je ime Novo ">esto, Idrija, Cerknica, Turjak, Gorica, ki ji je ime tako kot slehernemu po bratovski krivdi z bra-tovsko ktvjo zaznamovat;emu slovenskemu kraju. Ce nas bo še osvobajala »narodna osvobodilna vojska«, potem bo postal naš narod narod beračev, naša prelepa slovenska zemlja pa eno samo pogorišče in pokopališče. Toda v tej strašni uri, ko teče kri, ko švigajo plameni, ko grozote mračijo nebo nad nami, se Ljubljana ziblje v svojem običajnem kratkočasju in komodnosti. Ne samo to, da Ljubljana odobrava in hvali, Ljubljana ploska, ko umirajo slovenski kmetje in delavci, slovenski duhovnik in razumnik, ko gori domačija nas vsehl Ogenj, ki se dviga iz tisoč naših uničenih domačij, ni še zadosti svetal, krik umirajočih še ni dovolj glasan, da bi ganil srca in odprl oči. Dobijo se še ljudje v Ljubljani, ki ali delajo sporazume z zločinci, ali z viška ocenjujejo naše delo in ugotavljajo, da nimamo prav, pri vsem tem pa se pripravljajo, da bodo, ko bomo mi očistili slovensko zemljo rdečega madeža, stopiti pred narod in rekli: »Mi edini imamo čiste in neomadeževane roke, sedaj bomo pa mi tvoji voditelji!« Mi slovenski domobranci pa pravimo: Kdor ni do danes spregledal, je ali slepec ali pa zločinec! Slepec bo spregledal, ko bo trpel sam, zločinec pa tedaj, ko ga bo udarila in pobila roka ljudskega maščevanja. Kdor ni z nami, je proti nam. Zakaj kdor se ne more ali noče zavedati tega, kar je bilo in kar je, naj se zave tega, kar bol Naša dvanajsta nra ni le ura slovenskega trpljenja, stiske in groze, je tudi ura prebujenja in ura vzhajajočega neizprosnega maščevanja, ura neodložljivega plačila za vse neposredno in posredno delo na škodo našega naroda, ura plačila za vs: izdaje, za vse podpiranje, za vse dvojne in trojne Igre, za vse ljubimkanje s pogubljevalci naše domovine, za vsa posredovanja in podkupovanja, za vse podle in pokvarjene simpatije in lahkomiselne zarote na« veličanih duš in presitih trebuhov. Naša dvanajsta ura je ura slovenskega meča, ki ga naše mlade, v obupn in gorju utrjene roke vlečejo iz nožnicel Slovenska domobranska vojska, maščevalka in osvobodilka naše izdane in razdejane domovi« ne, je na pohodu. Naš korak je odločen in trd, toda še odločnejša in še trša je naša pest, ki bo udarila kakor kladivo in kot vihar pometla z naše zemlje vso gnilobo in vse zločiustvo, kar se ga je nagrmadilo pri nas v dveh letih strahote, izdaje in sramotnih kupčij. Zdaj smo tukaj, pred obličjem Ljubljane ini vsega naroda, ne vsi, samo zastopniki tistih, ki so prišli, ki prihajajo in ki bodo še prišli in se z nami strnili v val, ki bo objel in opral vso našo: domovinol Rodila nas je bolečina okivavljene slovenska zemlje, prekalili viharji in poklical usodni časi Mi smo maščevalci preteklosti, gospodarji se« danjosti, poroštvo bodočnosti ter z njo miru, reda in pravice, nosilci vsega, česar je naš trpeči narod danes lačen in žejea> Mi gremo naprej za ciljem, h kateremu nas ženeta prisega, dolžnost in zvestoba do zemlje in naroda, ki sta nas dalal Kdor gre z nami, bo z nami zmagal, kdor ostane ob strani, bo odpihnjen kot pleva, kdor bi nam hotel zastavljati pot, bo uničen, zakaj naše orožje, orožje slovenskih domobrancev ni več de« bata, ni več beseda, ne pogajanie, temveč meči Udarita je namreč ura, ko »za blagor očetnjave naj puška govoril« »Izdaja, strahopetnost in nesocialnost Badoglijevega častniškega zbora« Tako piše nemški časnikar o vzrokih italijanskih neuspehov Nemški časnikar vitez v. F.ssbeak je v nemških listih napisal daljši članek pod gorenjem naslovom, ki je vreden, da ga vsaj v glavnih mislih ponatisnemo, ker smo tudi mi več ko dve leti bili prisiljeni opazovati isto, kar je potem na nas sprožilo veliko nesrečo. V uvodu člankar pripoveduje, kako s!al>o je bilo italijansko vojaško vodstvo v Afriki, dasi so tudi med Italijani bili vojuki in cele vojaške skupine, ki so se hrabro jiorile. Nato pa pravi: Nesposobnost in izdaja V zvezi s tem je navesti pripetljaj, ki je silno značilen za sabotažo višjih italijanskih častnikov, ki je bila očitna že tedaj. Maršal Bastico je kot naslednik Uariboldija prevzel glavno poveljstvo nad Libijo in je skupaj z maršalom Itoinmclom obiskal postojanke neke italijanske divizije, katere poveljnik, slar in pošten vojak, je zahteval težko topništvo, kajti sicer ne bo mogoče obdržati njegovih postojank, če jih nasprotnik napade. Ma'šal Bastico: »0 pravem času boste dobili zadosti topov.« Divizijski general: »Pravi trenulek bo težko točno zadeti, ekscelenca. Takoj jih moram dobiti.« Bastico: »Saj ne gori voda. Mih boste že dobili. Sicer pa — od kod naj jih vzamem?« Rommel: »Iz Italije, tam jih je dovolj. Prepričan sem, da bo želja uslišana, če jo boste vi kot novi vrhovni jioveljnik le izrazili. Tudi lelal je zadosti, da bi vam jih lahko prepeljali semkaj.« Za konec še tole: Topništva ni bilo. Ko smo se na tunizijskem bojišču lotili naloge, da skupaj s 1. italijansko oklepno armado in nemškim afriškim zborom zgradimo mostišče in ko se je 15. marca začel angleški napad na črlo Mareth, je poslajalo čedalje očitneje, da italijansko vodstvo ni nič preveč navdušeno za boj do zadnjega naboja. Na večer 10. marca se je začel glavni napad, ki je spodletel. Nikjer se nasprotniku ni posrečilo predreti nemških postojank, le pri neki italijanski diviziji so imeli Angleži uspeh. Kasneje sta bili zgubljeni višini 109 in 117. S takojšnjim prott-sunkom sta bili zavzeti nazaj, dočim so Italijani oklevali in niso storili nobenega poskusa, da bi se vrgli v protinapad. Čeprav je bila Marelh orla nezavzetna, jo je bilo treba izprazniti, ker sla bili po angleškem prodoru ogroženi krili, ln v bojih, ki so sledili, sa je dogodilo, da so italijanske enote, ki so krila naše boke, na povelje svojega vodstva zapustila svoje postojanke in se umaknile še globlje, na da bi nasprotnik sploh napadel in ne da bi Nem« ce obvestili. Nemci so nenadoma spoznali, da ja nastala luknja na bojišču, ki so ga tako trdo« vratno držali. Tedaj so bili nemški oddelki, majh« ne bojne skupine, kakor skupina poročnika FulI« riedeja in majorja Medikusa, tisti, ki eo s pro« žirom smrli preprečili polom. Poslednja postojanka v Tuniziji je nudila zal sovražnika vse ovire, ki si jih narava in vojak! sploh moreta misliti. Na severu se je italijanskai enota zasidrala v nedostopnem hribovju obrežnegai pasu. Tukaj so ameriške in francoske čete skoraj neovirano vdirale v postojanke, nakar jih je vod« sivo opustilo in tako so je začelo razsulo sever« nega bojišča in začetek padca Bizerte. In še tikj pred temi zadnjimi dogodki smo bili priče svoje« vrstnega pripetljaja v pristanišču Tunisa in Lai (ioulette. Medtem ko so se tukaj izkrcavali delil divizije »Herman Goeringr, so se na pristajali« ščih nagnetli italijanski oddelki, ki so se hoteli vrnili v Italijo. Tako je v Severni Afriki strahopetnost in iz« dajstvo žal prevečkrat igralo svojo usodno vlogo, Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se je izdajstvo! Badoglia in njegovih pomagačev začelo že poprej. Kajti z zares poštenim presenečenjem je nemški vojak vedno znova gledal obupno opremo Itali4 janov, katere so z docela nezadostnim orožjem po« slavili v boj proti nasprotniku, katerega je bil« v resnici mogoče potolči le z najboljšim orožjem in najboljšimi vojaki, ki bi imeli v rokah ta orožje. V tej^ pomanjkljivi opremi je treba iskati razloge in vzroke prenekaterih neuspehov italijan« skih oddelkov. Seveda je treba upoštevati tudii dejstvo, da je bil v tej vojski častnik tisti, ki ei je lahko z denarjem omogočil častniški položaja ne da bi bil potrebno izurjen. Netnški vojak se je često zgražal in jezil, ka je doživljal, kako je italijansko vodstvo odpove« dalo, toda zmerom se je s ponosom in tovarišku družil s tistimi, ki so hrabro ob njegovi strani pokazali pravega moža. Teh je na pretek in mrtvij ki skupaj s svojimi nemškimi vojnimi tovariši po« eivajo v vroči libijski puščavi ali pa v zeleni Tu« liiziji, niso od strani Badoglia in njegovih potna* gačev doživeli sramotnejšega in poniževalnejšegai izdajstva, kakor ga je doživel nemški vojak. Umna slovenskih domobrancev Logionarji, domobranci svojo zemljo ljubimo: Polja plodna, goro smele in domove bele. Cerkve mnoge in doline, reke bistre in pečine. V boj, v boj, v boj, za dom v boj, v boj in sovragu kletema smrti Kri slovenska je zavpila, kliče v visoko nebo. Srea mrtva govorijo: Ke pozabite nas nikdar! I*' Kaša borba zato je sveta, dokler gruda ni oteta. — V bej... Z naiui, bratje, je pravica, i nami vsemogeini je Bog. On nas vodi, pot je prava, ne bojimo ge zapFok. (i eni i nam v pozdrav šumijo in studenci inborije. — V boj... Lastne vrste «i preglejmo, in pokonci vsi glavo. V desni puško, v levi baklo in tako hitimo skoa noč. Pest jeklrna, srce je vroče, narod naš umreti nofe. — V boj... Domobranska pesem Dom braniti! legijonarji, naš je svetli vzor, da ne stro ga nam viharji, ne sežgo svetov požarji, ne uniči naš razdor: Domobranci, hej, vsi v zbor! Slopa zdaj na plan slovenski domobran! Bog in narod! pravdi že stari, spet gre zanje boj; ko najvišji srd vihar), domobranec v ščit udari: Jaz sem tu! Nasilnik, stoj! Narod moj je samosvoj! Slopa zdaj na plan slovenski domobianl Proč nasilje! Proč vse morilvc! Samovolja pročl Narod gre v dan dozoritve — domobranec stopa v bitvt, da vsi bomo kot nekoč: Ena Srenja, Ena Moči Stopa zdaj na plan slovenski domobraot Jože Burgar od komunistov umorjen Kdo ni poznal trdnega kmeta Jožeta Burgarja iz Smlednika. Bil je župan amledniški, član raznih odborov, povsod delaven in vsekdar v pomoč vsakomur Bil je odločno katoliški mož in vzoren ter skrben gospodar Toda komunizem take može sovraži. Zato so dne 5 avgusta na njegov dom pridrli razbojniki, mu oplenili vso hiio, njega Bamega pa odpeljali seboj v gozdove Šele dne 11 septembra so njegovo truplc našli v gozdu. Bilo je le plitvo zagrebeno, tako da so ga lisice že precej ožrle Dne 13 septembra »o ga v Smledniku slovesno pokopali. To ie spet ena izmed tisočerih žrtev, ki jih zločinski komunizem terja od našega naroda. Spočetka. kadar so koga umorili, so se fe izgovarjali,, če* da je bil izdaialec Zdaj se niti ne izgovariajo več, ker jim nihče več ne verjame, saj podajo taki možje, ki so kot značaji bili vzgled vsem dru gim Slovencem. 4' Kaj /e L NOVEGA •i d »Vodilo Marijinih kongregacif« je naslov knjigi, ki je te dni izšla v Ljubljani. Spisal jo je dr. Jože Pogačnik, založilo pa ikolijsko vodstvo Marijinih družb. Knjiga, ki je nastnla iz potrebe, je res zelo primerna za vodstvo Marijinih družb ter jo lepo priporočamo. d Družinske doklade za delavstvo Ljubljanske pokrajine je knjižica, ki jo je založila- Blagajna za družinske doklide, spisal pa Maks Žagar. Ta knjiga obravnava družinske doklade za delavce in nameščence, kakor io določene z uredbo od 1. decembra 1941 Ker je to nova ustanova, ne bo napak, ko bi se ljudje za njo bolj zanimali Zavarovanci in delodajalci dobe knjižico brezplačno pri zavarovalnih ustanovah d 50-letnico rojstva fe praznoval te dni znani ljubljanski frančiškan p. Jožef Aljančič Na mnoga letat d Odstranitev kraljevih slik. Po odredbi načelnika pokrajinske uprave t Ljubljani so 30. septembra odstranili slike italijanskega kralja in članov kraljevske rodbine iz vseh državnih in samoupravnih ter drugih javnih oblastev, uradov in ustanov, vštevši šole, kakor tudi Iz javnih prostorov, obrtnih in trgovskih obratov v vsej pokrajini. d Ve* uradno določene najvišje cene to še vedno v veljavi Torej pozor, da ne bo hude kazni! d Nad 1000 Ljubljančanov se je v prvih treh dneh po oglasu prostovoljno prijavilo v Slovensko domobransko legijo Tudi pri podeželskih občinah je odziv prav dober. d Nove cene na ljubljanskem tramvaju. V petek, 1. oktobra je dobila ljubljanska električna cestna železnica nove cene Vsaka vožnja v eno smer, ne glede na veljavo in prestopanj«, bo veljala eno liro. Vse olaišave in znižane vozninc odpadejo ter bodo odslej vsi potniki brez izjeme plačevali enako voznino Tudi znižani lutranji in povratni vozni listki odpadejo Cena za prtljago in pse bo od 1. oktobra dalie znašala 1 liro Pač pa ostanejo v veljavi samo bloki, ki jih prodajajo sprevodniki z 10% popusta, torej 10 komadov voznih listkov po eno liro skupaj za 9 lir Mesečni vozni listki bodo za določeno progo veljali 60 lir, za vse proge pa 120 lir. dijaški vozni listki bodo veljali 25 lir in delavski tedenski vozni listki za po štiri vožnje na dan bodo veljali 8 lir. d Zlato poroko sta obhajala v Radovljici 73-Ictni občinski delavec Lovrenc Toncjc in njegova žena Antonija roj Knous. Živela! d Levslvo mora biti v kerist, ne v škodo. V Celovcu so zasedali okrožni lovski mojstri in okr. kmetijski voditelji Deželni kmetijski vodia ie izvajal, da mora bili lovska škoda v voini čim manjša, ker je treba zagotoviti prehrano Kier povzroča divjat! preveliko škodo, se morajo dovoliti večji odstreli. d Uvedba zimskega časa. Prehod poletnega časa v običajni čas je bil v Ncmčiii v ponedeliek, 4. oktobra ob treh zjutraj Ofc tem času je treba kazalce vseh ur pomakniti za eno uro nazaj. — Dne 3 aprila 1944. in sicer ob dveh zjutrai bomo pri urah zimski čas zopet zamenjali z letnim. d Z nastopom leseni se je vreme precej spremenilo Nastopajo hladni dnevi Padlo jc že precej dežja. Oni petek zjutraj je bilo samo dobrih 10 stopini Celziia toplote d V Naklem je zažgala strela gospodarsko poslopje Franca Koranca. Gasilci so preprečili razširitev ognja na sosednja poslopja d RcDtnlne rudarjem In upokojencem zopet zv'iane. V posebnem razglasu nemškega državnega ministrstva za delo ie določeno, da se invalidom, upokojencem in vdovam rentnikov zvišajo preiemki oziroma podpore z veliavnostio od 1. ok--tobra 1942 mesečno za 25 RM invalidom in upokojencem ter 20 RM vdovam d Strela (e zažgala v Naklem gospodarsko poslopje Fra nca Korenčana. Zgorela mu je vsa zaloga krme. d Otroški vrtec v Vodicah, ki ie bil zaradi obolelosti otrok za davico nekaj tednov zaprt, je zopet pričel z del-m. d 250 let Velvazorfeve smrti. V nedeljo, 19. septembra je minilo 250 let. kar je v Krškem trnirl sloviti narodopisec — zgodovinar Janez Vajkard Valvazor. novi n o io v i V okolici Slov. Bistrice je umrl 77 letni učitelj T pok. Jernej Jedlovčnik. — V Ptuju je odšel v večnost 69 letni gostilničar Anton Lovrenčič. — V Laškem pa občinski uslužbenec Štefan Stojan. _ V Mariboru »o zapuatili solzno dolinoi 64 letna posestnica Fanika Koro&ec, 63 letna Neža Majcen in 62 letna zasebnica Terezij« Bruckbauer. — V Šmarju pri Jelšah jc umrl 78 letni tamoinji zdravnik dr. J. Rakež. — Zadnji čas so umrli iledeči Gorenjci in Koroici: v Špitalu ob Dravi Wa!ter Egger, na vzhodni fronti pa Jožei Svoljšak in Jožef Hoj in Bogomil Majer. — V Mengšu sta pred kratkim umrla bivši trgovec 85 letni Joiel Kandušer in 55 letni delavec Franc Kregar. — V Trbovljah je zapustil solzno dolino pisarniški •luga Karel Gorjup. — V Kamniku >o umrli: Marija Puchiholer > Perovega. Jožefa Doliniek iz Nevelj, Andrej Vrhovnik iz Tnnjic, Frančiška Oce-pek iz Grabna, Lucija DolinAek iz Podgore, Ivana Pestotnik z Vrhpolja in Peter Pestotnik iz Podgorja. — V Kranjn je odšla v večnoit Marija Šc-tina, na Kokrici Andrej Sitar. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino Viktor Pavli, bivši gostilničar na Korpi pri Vel. Laščah, Ivan Jaklič, 5 letni Tonček Petrič iz Markove« pri Starem trgu, Mariia Hrovat, Frančiška Zoreč. 47 letni Adolf Golob, brivec lz Logatca Stanko Zega. kolar v graščini Codelli Anton Langui in gostilničarka v Ribnici Marija Mihelič. — Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bogi d Sc neka) ljubljanskih nezgod. Vseučiliški profesor Bubnov Nikolaj jc padel in se hudo po-ikodoval. — Pri padcu si je zlomila desno nogo zasebnica M. Sterle. — Razbeljena zlitina kositra je brizgnila v obraz 21-letnemu mehaniku Francetu Florjančiču in ga hudo opekla. d Važno za vs«. Vse od italijanskih oblasti do sedaj ustanovljene in predpisane cene ostanejo v veljavi, v kolikor ne bodo z drugimi predpisi spremenjene ali na novo urejene. To velja tudi za vina In jedila. d 60-Ictni jubilej jc te dal praznovale gospodinjska šola pri Gospe Sveli na Koroškem. Sedaj jc nameščena v bivšem samostanu. Vzgojila jc v. 57 letih 1235 deklet, večinoma iz kmetskih hiš. d Lani je preteklo 40 let, odkar je bilo sezidano za ljubljanskem Kongresnem trgu krasno poslopje, namenjeno sedežu deželnega glavarstva. Zdaj je tam slovenske vseučilišče. d Letošnji pridelek jabolk je izredno obilen ne samo na Štajerskem, temveč tudi v južni Nemčiji, kjer je bila sadna letina zadnja leta zaradi hudih zim precej nepovoljna. d Obrok kruha so zvišali za civilno prebivalstvo v Nemčiji z 20 septembrom Vsakdo bo nt štiri tedne dobil poleg dosedinjc količine le 400 gramov pšeničnega kruha ali 3(K) g pšenične moke. Olroci od 6 do 10 leta bodo dobili 500 g rženega kruha več kakor zdaj, nočni in težki delavci 400 g rženega kruha Obroke ie bi!o moči zvišati zarodi izredno dobre letine, kateri je pomagalo vreme in lepa, umna obdelava zemlje d Ljubljanski ponesrcčcncL Pri udarcu je dobila hude poškodbe Ladislava Havliček. — Hudo se je poškodoval na glavi posestnik Anton Strle. — Močno sc je opekla z vrelo vodo po životu 14-!etna služkinja Rozika Koširjeva. — Pri padcu si je zlomila desno nogo 58-Ietna Terezija Cerar. — Pri padcu si je zlomila levo uogo edemletna Edita Mezetova. — V Linhartovi ulic! 14 stanujoči 54-lelni vrtnar Leopold Nedoh je bil v nedel;o zvečer pri stražnici na Dunajski cesti udarjen. Dobil je poškodbo na glavi. Prepeljan jc bil v bolnišnico. — 18 letni dijak Jcsip Azovič jc padel s h-asta in si zlomil levico. -- Več sreče je imel 12-lelni dijak Janko Kitek, ko je padel z drevesni dobil je le poškodbe po levi nogi — S tramvaja je padel in si zlomil desnico 28-letni posestnikov sin iz Tomišlja Lojze Kraljič. — 31-letnemu delavcu Francetu Kotnika je cirkularka porezala prste levice. d Wcstialska mladina. Ze nekaj meseccv pre^ bivajo na Sp. Štajerskem dečki in deklice iz pokrajin, ki so ogrožene po letalskih napadih. V Ko* gaški Slatini «o štiri taborišča, v katerih živi JU0 dečkov in deklic. V teku poletia so se »zv"'n° okrepili, zlasti s kopanjem in z dobro hrano. Oh -nem so nabirali korcinice in druge gozdne • deže. Ko »va s kapitanom naredila ta načrt, smo krenili proti severozahodu z namenom, da pridemo do angleških otokov, kjer sem upal, da najdem pomoč. Toda »človek obrača, Bog obrne«. Ko smo dospeli do 12°, nu je presenetila druga nevihta in nas zavlekla proti vzhodu, daleč od omikanih krajev. Ko nas niso pogoltnili valovi, naj nas zdaj požrej, divjaki? Bili smo še vsi zaskrbljeni, ko je nekega jutra navsezgodaj eden izmed mornarjev zafel kričati »Zemlja, zem-Ijal« Komaj smo prifli iz kabin, ko je nenadoma ladja nasedla na pesek in ostala nepremična V tem pa so se začeli valiti proti nam or;ašk valovi. V,i prestrašeni smo začeti klicati na pomoč Boga in vse svetnike tei se skušali zavarovati Kdo popiše našo grozo?... Kdor se Je ni znašel v takem položaju, si tega ne more niti predstavljati Nikakor nismo mogli vedeti kie smo, ali smo na kakem otoku ali na celini, če je kraj bil obljuden ali ne. Čeprav je veter polagoma postaajl manj silen, je bil vendar ie tako močan, da smo se bali, da se bo ladja vsak hip razsula, če te ne zgodi čudež, da veter popolnoma poneha. Sedli smo drug poleg drugega in brez besed čakali, kdaj pride po nas bela smrt. Re« je v^ter polagoma postajal manj lilen, toda naše upanje zaradi tega ni niti malo naraščalo, ker nam ie bilo nemogoče rešiti ladio in tudi nismo imeti več velikega čolna, s katerim bi se mogli rešiti. Preden je ladja nasedla, nam ga je namreč val odtrgal in odnesel kdove kam Kako naj bi manjši čoln »pravili v vodo? Kdc bi si upal vanj? Bil je tako majhen in lahek! V težkih trenutkih človek ne sme nikdar izgubiti glave. Zbrati mora vse vse duševne sile .da more položaj jasno presoditi in najti naiboliša sredstva za rešitev in da jih prav uporabi. Gorje, če ga takrat premaga strahl Nevarnost je postajala vedno večja. V ladjo je že prodirala voda Torej je treba umreti?... Hipoma pa se je dvignil krmar, presekal * sekiro vrv ki je bil z njo pritrjen čoln k ledji jn ga spustil v morje Skočil je vanj travo. Znova sem se zgrudil na tla in ostal nekaj časa skoraj brez zavesti. Čez nekaj časa sera zopet zbral svoje preostale sile :n pokleknil. Sklenil sem roke, dvignil pogled k nebu in začel moliti: »Moj Bog, zahvaljujem...« Naprej nisem mogel, ker mi je ganotje zadušilo glas. Padel sem na obraz in začel krčevito jokati. Zdi se mi, da se mi je celo bledlo. Ne vem koliko časa sem spal, toda ko sem se zbudil, sem se čutil precej okrepčanega. Takoj sem se spomnil vsega, kar se je bilo zgodilo. Pogledal sem okrog sebe. Kraj je bil divji, nikjer žive duše. Povsod je vladala popolna tišina. Morje se je že zelo pomirilo. Opazoval sem morsko gladino, a ničesar drugega nisem videl, kot vodo in nebo, ki ie rdelo ob sončnem zahodu .. Kai pa se je zgodilo s tovariši? So mar vsi utonili? Začel se mjih klicati na ves glas Nihče mi ni odgovoril... Torej sem ostal tukaj popolnoma sami... I in začel željno piti, ko me je nenadoma vrglo pokonci strahovito rjovenje. Stekel sem k bližnjemu drevesu in splezal nanj. Ko sem dospel do vrha, sem z nožem odrezal močno vejo in jo ošpičil, da bi jo uporabil kot orožje, če bi me zver skušala napasti. Nato sem si izbral primeren prostorček, kjer bi bil vsaj za silo varen. Da bi potolažil lakoto, sem začel žvečiti tobak. Naslonil sem se na deblo in ovil roke okrog dveh močnih vej. Čudnol Kakor da bi imel ze spati _■ medtem ko je bilo treba, da bdim in pazim na lastno varnost — mi je prišla na misel molitvica, ki me jo je naučila dobra mamica, ko sem bil še otrok. Vzdihnil sem in dejal: »Gospod, v tvojih rokah sem, milostno me čuvaj!« »Sam!« Zdrznil sem sc ob tej misli. Sam na tem divjem kraju, sam, brez vsega. $e obleka, ki sem jo imel na (m ••/) -ijm /•: W/ Pogledal sem okrog sebe zopet potegniti s seboj v morje. Vstal esm, toda takoj zopet pade) na tla. Tedaj sem se po vseh štirih skušal za-vleči v notranjost. Žal me je val kmalu dosegel in me potegnil i seboj. Imel sem še toliko prisotnosti duha, da sem se oklenil skale, kamor me je vrgel val, da bi me ob svojem povrot-ku ne mogel več potegniti s seboj. Znova sem začel bežati, a nov va! me je zopet dosegel... Vendar pa ta nI bil več tako silen. Bila je to zame prava sreča, ker sem bil tako izčrpan, da bi me bil z lahkoto mogel odnesti. Čez nekaj trenutkov ie prihrnmel drug val... Kaj se je zgodilo polem, ne vem, ker sem izgubil zavest. Ko sem se zopet zavedel, !e moije bilo še vedno viharno, vendar pa se sebi, je bila vsa premočena. Nisem imel niti jedi, niti pijače. V tem pa se je že bližala noč.., Skoraj bi bilo bolje, da bi bil tudi jaz utenil, ker mi zdaj ni preostalo drugega, kakor da me ponoči raztrgajo divje zveri, ali pa, da pozneje umrem cd lakote. V žepu nisem imel drugega kot močan nož, pipo in nekaj tobaka Gledal sem okrog sebe, ne da bi vedel, kaj naj storim. Nič nisem vedel kako naj se rešim iz tega strašnega kraja. Medtem ie postajalo vedno bolj temno in že sem zaslišal rjovenje zveri, najprej bolj oddaljeno, nato pa ie čisto blizu Toda mučila me je strašna žeja, ki je bila močnejša od strahu. K sreči sem našel prav v bližini mij-hen studenček. Vrgel sem se na tla \aslonil sem se na deblo in ovil roke okrog dveh mocnili vej Čeprav tem trdno sklenil, da ne bom spal, sem se zbudil, ko je bil žs dan. Bil sem ves premočen, ker je ponoči deževalo. Zdaj pa je nebo bilo krasno. Morje ie bilo popolnoma mirno in se je svetlikalo kot zrcalo. Tudi moje srce je bilo veselo, ko sem se prebudil. Ko pa sem se spomnit na vse, kar se je zgodilo, je vse veselje hipoma izginilo. Z vrha drevesa sem začel opazovati okolico. Na desni sem zagledal med skalovjem nekaj, kar je vzbudilo mojo pozornost. Pogleda! sem bolj natančno in spoznal, da je to bila! moja ladja Ponoči so jo valovi dvig« nili iz peska in jo vrgli med skalovje, kot stvar brez vrednosti. Prejšnji večer je nisem opazil, ker mi je visoka skala zapirala pogled. Ker ladja ni bila daleč, sem sklenit, da jo dosežem. Nemudoma sem so odpravil v tisto smer. Ko pa sera preplezal skalovie, sem opazil, da je ladja precej oddaljena od obale. Kaj naj ttorim? Naj plavam tja? Rečeno, storjeno. Slekel sem se in te vrgel v va« love. Medtem pa se mi je stisnilo srce ob misli, da bi se bili lahko rešili vti, če bi bili ostali na ladji in te zaupali božji Previdnosti. Ker pa tmo zaupali samo vase in izgubili gla« vo, smo se pogubili. Vendar pa še ni' sem vedel ali naj tovariše objokujem ali zavidam. (Dalje priliodnjii.) 5» Knilnr obtrgujemn grozdje Živijo sladko grozdje! Polovrtjakl so pripravljeni Klopolcl na veter v Slov. goricolt ' Slovenska trgatev t Holandijl ¥ Fant In dekle Iz trlaSke okolice Sodi so le polni, zdaj pa Se v steklenice z "jim V veselem vinogradu U. Mioni — V. Lovšin Zgodovinski roman lz časov sv. Pavla KAMELO Natanael je hotel govoriti, toda Abigajla jnu je velela molčati in je rekla Raheli: »Pripoveduj I« Dekiea je pripovedovala, kar že vemo. Govorila je razburjeno; v njenem pripovedovanju (jc bilo čutiti ves strah, ki ga ji je povzročil oče. Natanael jo je prekinjal zdaj pa zdaj z vzkliki ugovarjanja in nevolje; Abigajla ga je gnorala vedno miriti. Ko je Rahela končala, je hotel Natanael % njo govoriti, pa Abigajla mu ni pustila. »Molčil Saj si že meni povedal, kako misliš.« »Kdo mi more braniti govoriti z zaročenko?« ngovarja. »Njen ea» je odmerjen. Ne zgubljajmo ga X nepotrebnim klepetanjem.. Rahela, ali si pripravljena ubogati očeta?« »Nel« zakriči Natanael. »Iz sobe te bom pognala,« ugovarja Abigajla. »Rahela, odgovoril« »Ne zdi se mi, da bi ubogala,« odvrne deklica. »Dobro!« jo pohvali Natanael. »Tvoj oče ima pravico, da te prisili ▼ to poroko.« »Ne bom se dnla prisiliti.« »Dobrot Upri se, Rahela!« jo navdušuje Pavlinov brat. »Oče bo uporabil silo.« »Naj poskusil« krikne Natanael. »Rajši vidim, da me ubije. Žive me ne bo-Ho vlekli k tej poroki!« pravi deklica odločno. »Zakaj pa te hoče dati oče za ženo svojemu staremu tekmecu?« vpraša Abigajla. Rahela je razodela vzroke. »Nesrainnež! Žrtvovati hčer za svoje časli-Ijubje!« vzklikne Natanael. »Vidiin. da ne bo mogoče predrugačiti njegovega mišljenja.« pripomni Abigajla. »Ako se ne bo notel dati pregovoriti, vem, kaj boni storil,« grozi Natanael. »Natanael, on je moj oče!« ga opamni deklica. »Me torej ne ljubiš?« »Saj veš, kako te ljubim. Prisegam ti pri Rogu Izrnelovem: tvoja ali nobenega; toda na-; lilja nikoli, Natanael, nikoli!« »Moja!« ugovarja Natanael. »Ali nikogar!« pristavi Abigajla, »Ti ji torej svetuješ?« »Ustavljati se. Zaroka bo šele po liinkoštni Dsmini. Morda se bo dala odložiti za kak dan« »lil nko se ne lm dala?« »Ali si pripravljena nn vse?« vpraša Abigajla deklico. »Na vse, rajši kot poročiti Izmaela « »Ako «e ne bo hotel vdati, se bomo morali taleči k skrajnemu sredstvu « »K sili?« »K begu.« »K begu?« »Poznam brate, ki so prišli k praznikom in Ho njih ne so/e oblast velikega duhovnika. Ti vaju bodo krščansko ljubili in bosta srečna.« »Dobra ženkal Saj sem vedno rekel, dn Imaš ti več soli v glavi kakor sto mož,« jo pohvali soprog. »Bežimo takoj!« sili Natanael, ki je bil bgnjevit. »Si ob pamet?« pravi Abigajla. »Ali nnj ona še trpi?« »Mi ne razumeš, da je beg zadnje sredstvo?« ahela mora prej poskusiti vsa druga sredstva, i so ji na razpolago. Zbežala bosta dan pred alostno zaroko. Dalje mora biti beg dobro , ripiavljen, ker je tvegan. A!i hočeš spraviti ^ahelo v nevarnost, da jo bodo ujeli? Uboga deklica! In ti, njen zapeljivec, kakor bodo zrli a te oče in oblast, boš ob«ojen na 6mrt.« »Čeprav...« ugovarja Natanael. . »Prepusti meni in ne bodi siten, ga opogu-i soroilnica. Rahela pa vpraša: »Ali ne bom grešila proti četrti zapovedi?« . »Ne. Ta zapoveduje ubogati starše v dovo-Jenili stvareh, zapoved tvojeea očeta pa je 'resna. Sicer pa Izmael tudi nima pravice od-'oviti svoje žene. Mojzes dovoljuje le v primerih prešuštva in kdo je bolj zvest od stare •miare? Ti bi nikakor ne bila zakonita žena tega sta rca, ker traja še vedno vez prvega zakona. Bodi zato povsem mirna. Ne boš grešila, ako ubežiš.« Natanael je še govoril. To kar je povedal, je bilo brez smisla. Dobri mladenič .je bil iz-guu;l glavo. Rahela je ostala še kako minuto v tej krščanski družini. Abigajla jo je hrabrila in spodbujala, naj moli in upa. »Prosi zelo Gospoda Jezusa in varuj se, da oče ne zve, da ljubiš Natanaela,« ji reče. Rahela pravi: - »Grom, da ne vzbudim pri očetu suma.« Natanael jo hoče spremljati. »Ali si nor? Mar hočeš, da bo veliki duhovnik čez pol ure zvedel, da je spremljal hčerko noki mladenič?« pokara Abigajla svaka. Vdal se je, čeprav nerad, da je Rahela odšla sama. Sara je čakala na cesti. Obe ženi sta pospešili korak, da še pravočasno dospeta v hišo velikega svečenika. 5. poglavje. Na potu v Jeruzalem. Ceste, ki so držale v Jeruzalem, so bile Jrenapolnjene s številnimi potniki, posebno iz ope, danes Jafe, ki je imela naravno pristanišče, in iz Cezareje v Palestini, kjer so ladje često pristajale, kajti v Cezareji je stoloval cesarski namestnik. Čez dva dni bodo binkošti praznik končne žetve, slovesen don, ko se se spominjali postave, ki je biia dana na gori Sinaj. Tedaj je bila sklenjena velika pogodba med Bogom in ljudstvom: Jahvp. čigar ime je nedopovedljivo, je postal Izraelov Gospod. Izraelci pa v smislu pogodbe, Gospodovo ljudstvo. Nobena ljudstvo ni bilo Bogu toliko drago, nobenega Hi Gospod toliko ljubil. LLrf.'»: čas je bil najlepši; plovba odprta že prej "fa; zato so številni judje, razkroplje- * /j-'tir, hiteli v Davidovo mesto: in kateri m; pi bil rad vsnj enkrat v življenju videl svetega Siona, kjer si je Najvišji postavil svoje bivališče med ljudmi. V Jeruzalem so pohiteli Parti, Medijani. Flamljani, prebivalci iz Mezopotamije, Kupa-doeije, iz Punta v Aziji, iz Frigije in Panfilije, iz Fgipta in iz krajev v Libiji, ki je okrog Ci-rene, rimski romarji, Krečani in Arabci; ne snmo judje iz semena Abrahamovega, marveč tudi prozehiti, posebno iz Macedonijn in Rima. lo je pogani, ki so sprejeli verske in nrnvne resnice od Uebrejcev iu častili izraelskega Bogn. ...... Romarji so se ločili po noši in govorici, bili pn so edini v i«ti želji, videti sveto meslo, in v istem navdušenju ter «o sc sporazumevali v grščini, katero so govorili innogi več uli manj gladko. Komarji so potovali v skupinah; navadno pod k n k i m vodstvom, ki je bilo potrebno za tisle. ki «o prišli prvič v Palestino. V pristaniščih v Jopi in Cezareji ni manjkalo vodnikov, ki so vzeli nase dolžnost pripeljali romarje v sveto mesto, oskrbeti jezdne živali in tudi primerno stanovanje na poti v Jeruzalem ako je romar zahteval. , Mnogi so potovali peš. ker so bili revni ali zato, ker je ob času velikih romani primanjkovalo jezdnih živali, nešteti pa tudi iz obljube. Potovali «o prepevaje tiste psnlme, ki izražajo romarjevo hrepenenje videti sveto mesto in se približati Gospodovemu oltarju. Niliee se zato ni zmenil za skunlno trinai-stih ali štirinajstih mož, ki so odšli v sredo pred bnkoštmi zelo zgodaj iz Cezareje ter potovali cel dan do trde noči; in ko so v četrtek nadaljevali pot, so se po slrmili stezah utrnil; Ijivo vzpenjali čez. judovske gore, da so prisil še zn rine v Jeruzalem. Med temi je bilo opaziti moža, na videz nekoliko drugačnega, ki je bil niibov vodin. On je vodil razgovor; kadar je on govoril, so vsi poslušali: zelo vljudno in obzirno so občevali z njim, kot bi bil njihov oče, katerega zelo ljubijo, obenem pa glavar, katerega se vsi boje. Po zunanjosti je bil zelo neznaten. Bil je majhen, suh in koščen. Imel je veliko, ne lepo, po zelo izrazito, plešasto glavo in veliko snežno brado. Dvoje belih in gostih obrvi je raslo pod obsežnim čelom, ki je bilo zaostreno kot pri mislecu. Bolne oči so mu zakrivale rdečkaste trepalnice in se neprenehoma solzile, da Jih je moral imeti vedno zaprte. Nos je bil orlovski; stisnjene ustnice so razodevale odločno voljo. Kadar je ta mož nekaj odločil, je tudi izvršil. Ovir ni jjoznal. Oblečen je bil kot zelo preprost delavec: dolga platnena citicijska tunika, prepasana z vrvjo; star plašč iz dobrega sukna, ki je bilo za to vročino neznosno težko, in veliki sandali. odločna volja ga je vzdrževala in ga priganjala nadaljevati utrudljivo potovanje. Njegovi spremljevalci so bili deloma judje, deloma j>ogani, kakor so razodevali obrazi, ki so bili pri nekaterih macedonski, pri drugih azijatski in semitski. Prav tako je bila noša različna. Nekateri so kraje dobro poznali in so razlagali drugim, ki so prišli prvič. Dospeli so do križpotja. »Tu se pot odcepi; ena drži v Jeruzalem, dil, ko sem se poln ognjenega sovraštva do kristjanov podal v Damask, da bi razbil Cerkev,« je trpko rekel mali. »Naj bo blagoslovljeno to jjotovanje, na katerem si bil pridobljen za Kristusa ter ;>ostal naš učenik in oče,« vzklikne mladenič lepe zunanjosti, čigar rumenkasti obraz je kazal sledove slabe prebave. Zadnji med Jezusovimi služabniki, dragi Timotej; vesel sem, da sem izkoristil darove, ki mi jih je dal Gospod. Sejal sem dobro seme v potu svojega obraza. Naj pošlje na polje, kjer sem deloval, roso svoje milosti, da bo obrodilo obilne sadove. Veselim se. da sem se oda! v Jeruzalem. Vem. da me čakajo vezi in olečine, toda hočem držati svojo obljubo in prinesti materni Cerkvi miloščino Cerkva-ličera. Prav je, da se verniki spominjajo tiste-ga Jeruzalema, iz katerega so vero sprejeli. Ti, o Sopater, nosiš darove iz Bereje in boš dobro sprejet. Blagoslovljena moja draga Cerkev v Tesalonikih, ki je poslala vaju Aristarha in Sekunda. Timotij. moj zvesti sodelavec v Gospodu in dragi sin, ti in Kaj nosita darove iz Derbe, Tihik in Trofim pa od Cerkva v Aziji. Dobro ste storili, da ste se pridružili metli, da boste videli kraje, kjer je On umrl za naše odrešenje.« »Ali si name pozabil, dragi učenik.« pripomni mož. srednjih let. grškega in pod uho v-ljenega obraza. Površen opazovalec bi lahko mislil, da ie glavar te skupine vsi drugi pn njegovi služabniki, tako razkošno je bil oblečen. Pavel se nasmehne. »Ni«em ie pozabil, Luka. dragi zdravnik in moj apostolski spremljevalec. 1 i nosiš darove Cerkve v Filipih, ki sem jo izročil tvoji skrbi. Ti prihajajo sumo zaradi darov, ii pa, da deliš z 'menoj tritde mojega aposlolstva. Blagoslovljen bodi Gospod, ki mi je dal tako zveste spremljevalce na mojih dolgih potovanjih, katerih bi ne bil mogel, star in bolan, kot sem, sam dokončati. Na j bo torej Gospod blagoslovljen za toliko milost.« Razgovor se je razvnel. Mnazona iz Cipra, pri katerem se je imel nastaniti Pavel s svojimi spremljevalci so spraševali o življenju kristjanov v Jeruzalemu in opravilih v tempi in in štirje ali pet bratov iz Cezareje, ki so hoteli spremljati Pavla v sveto mesto, je moralo pajasnjevati pota in griče, ki so vzbujali toliko svetopisemskih spominov. »Kdaj bomo zagledali Jeruzalem?« so učenci netrpno spraševali Pavla. »Ali bodo prišli kaj naproti?« pristavi nestrpno Timotej. »Dva izmed naših sla šla naprej, da naznanita Jakobu nnš prihod. »To ni bila moja volja,« pripomni PavcL (No^al-evanlt prih"dpii(^) prt" J&nečkc dojfu ^jp Stavbe iz ilovice Sestavil inž. Franjo Zupec. (Dalje.) Preden pričnemo delati nov zidni vence, moramo prejšnjega na vrhu nekoliko ]>ošl;ropiti, da .ie oba venca bolje sprimeta. Pri vsakokratni postavitvi opažnega modela pa moramo paziti, da stoji popolnoma pokončno in vodoravno, kar preizkusimo z grezilom (plajbo) ia z libelo (Wasser-vvago. SI. 9. Okenske in vratne odprtine izvršimo najenostavneje tako, da napravimo iz 3—4cm debelih desk pravokotne okvirje, ki jim notranje strani oskobljamo (zgladimo). Okvirji imajo širino zidu. Vstavimo jih takoj v zid, čim je ta gotov do višine oken, oziroma 3—4cin višje zaradi skrčenja in jih latolčemo. Med delom jih začasno ojačimo z raz-porami, da se pri pitanju ilovice ne zverižijo in da se ne povesijo vstran. Na notranjih stenah teh okvirjev pritrdimo potem okna in vrata. Ker zidovi po sušenju izgube na višini, okvirji so pa pritrjeni nepremakljivo, zato moramo nad okvirje vložili približno 5cm debelo plast vlažnega peska. Ko se zid začne sušiti, pritisne na plast peska. Pesek pri tem izleče, zid pa se tesno vleže na zgornji del okenskih okvirjev. Morebitne nastale špranje zamažemo z ilovnato kašo (malto). Ce hočemo napravili okenske odprtine z odbojem za ožje okenske okvirje kot je zid, si napravimo primerne lesene modele (glej sliko 6.), ki jih vstavimo v opažui model in ojačimo z razpo-rami. V sredini zidu, in sicer v bližini zgornjega in spodnjega okenskega robu pa vzidamo lesene blazinice, na katere pritrdimo potem okvirje. Vmesne stene in dimniki Ko smo spravili stavbo pod streho, pričnemo i gradnjo vmesnih zidov, katerih temelje stno že napravili istočasno s temelji zunanjih zidov. Opaženje in delo pa poleka kot pri zunanjih zidovih. Da dosežemo dobro vezavo med vmesno steno in zunanjim zidom, napravimo na zunanjem zidu sekiro od tal do vrha trikotno režo, ki jo ob izdelavi vmesne stene dobro zapolnimo z ilovico in I. 10. Priključek vmesne stene lia gluvni zid. 3' zatolčemo. Ce hočemo varčevati s prostorom, napravimo notranje stene s surovimi zidaki. Odprtiue za dimnike obzidamo s surovo opeko, ki jo polagamo v ilovnato kašo. S kašo zamažemo tudi steno. Namesto več majhnih dimničnih cevi lahko napravimo tudi samo eno večjo, velikosti 23X25cm ali 40X40cm. Proti vrhu dimnične cevi lahko zožimo, kar je celo priporočljivo ter s tem pospešimo, da dimnik bolje vleče. Pri enakomernem prerezu cevi se namreč z ohladitvijo dima zmanjša tudi njegova hitrost dviganja. Zato ga veter v ceveh, ki so v vsej dolžini enakomerno široke, potiska nazaj v stanovanje. Zunanji del dimnika moramo zgraditi z žgano opeko in cementno malto, ker jc ta del dimnika močno izpostavljen vremenskim spremembam. Predvsem pa moramo pazili tudi na to, da so dimnične odprtine 30 cm nad slemenom, sicer pri neugodnem vetru dim sploh ne more izstopiti iz dimnika. Ko so vsi zidovi in vmesne stene dozidane, dobro zadelamo z ilovico vse luknje, ki so nastale po odstranitvi prečnih vezi opažnega modela. Notranji omet. Predvsem si zapomnimo to, da omet napravimo šele čez leto dni po gradnji, ko se je zidovje dodobra osušilo. Ce je namreč vlaga v ilovnatem zidtt še po izvršenem ometu, se začne nabirati za ometom, ker ne more izhlapeli. Posledica tega je, da omet prične odpadati. Notranji omet izvršimo tako, da stene najprej s kljunačem nasekamo, in sirer zalo, da jih napravimo hrapave, potem jih pomelemo z metlo iz šibja. Mallo za omet si pri-pravimo iz ilovnate kaše in kratko narezane slame ali rezanice. Malto namečemo z zidarsko ome-tačo na zid in jo zgladimo s plaz.no. Nato omečemo 6tene še enkrat s tanko plastjo ilovnate kaše brez slame. To delo pa ni tako enostavno ln zahteva posebne izurjenosti. Zato je neobhodno potrebna pomoč izučenega zidarja, če hočemo, da je omet strokovno izvršen. Prostore, ki so izpostavljeni vjfl.izi (pralnice, kuhinje pa omečemo z apneuo ntalto. j> Zunanji omet. Zunanji omet mora preprečiti pronicanje vlage v zidove. Olavno pravilo je, da mora biti omet tako izdelan, da zavaruje zidove pred vsemi vremenskimi vplivi. Seveda ga izvršimo, kar je bilo že ponovno rečeno, šele takrat, ko se je zidovje temeljito osušilo. To pospešimo na ta način, da napravimo streho s široko kapjo Kap prepreči, da deževje ne moči neometanega zidovja. Ce so pa stene kljub temu izjiostavljene dežju, je dobro, da jih zavarujemo s lanko plastjo škropljenega (brizganega) ometa toliko časa, da se po|>olnoma posuše. V ta namen napravimo redko ajineno kašo, ki jo z metlico škropimo na zid. To napravimo tako, da metlico pomočimo v kašo in tolčemo z njo ob palico, ki jo držimo pred steno. Ta omet varuje steno dve leti. Preden zidovje končno omečemo, ga s tesarsko sekiro dobro obtešemo, če ni ravno. Nato stene s kljunačem nasekamo, jih z metlo iz šibja dobro očistimo in zmočimo. Tako pripravljeno podlago prevlečemo s plastjo Ilovnate kaše, ki ji primešamo slame. Dokler je ta plast še vlažna, vtiramo vanjo manj redko apneno mallo, kateri je primešana dlaka. To vtiranje se izvrši z metlico, in sicer v poševni smeri od zgoraj navzdol Ko se ta omet posuši, omečemo steno še enkrat z apneno malto, ki ji je primešana dlaka in omet lej>o izgladimo, nato steno pobelimo Na zunanjih stennh se dobro obnese tudi sledeči način: stene enkrat do dvakrat temeljito premažemo z vročim katranom, takoj nato jih omečemo z grobim peskom in ko se katran posuši, jih gladko omečemo s |>odalj?ano cementno malto (en del počasi vezočega cementa, dva dela tri tedne starega gašenega apna, š?st delov čistega, ostrega in ne predrobnega peska). Na ta način izvršeni omet se drži zelo dobro. Helo apno, ki ga uporabljamo za malto, mora biti dva do tri mesece vležano v apneni jami, da so vsi delci apna zanesljivo ugašeni. Ce uporabljamo namreč sveže gašeno apno, obstoja nevarnost, da se nahajajo v malti delc.i živega apna, ki Iz življenja ^ za življenje Spoznavaj sebe! Stoje proti polnoči na krovu ladje, ki vozi prek oceana, začuješ nenadoma iz|>oolomljenimi jadri goni j>o valovju vihar brez miru in smeri, da nikdo ne ve, ob katerih čereh in kedaj sa mora razbiti. »Sem li svojeglaven, trmast, oblasten, brez« brižen, brezobziren, surov, nasilen, sainoljuben, samohvalen, sebičen — sem li sploh kaij vreden, in nisem li jaz kriv nezgod in nesreč, ki zade-vaJo mene in moje, pa tudi druge ljudi?«... to so vprašanja, na katera je treba hrabro odgo« voriti. Kdor se tega navadi, bo druge dobro vodil in sam lepo vozil v življenju ter bo bližnjemu močna oj>ora. Kdor pa se tega ne nauči, ga bodo 1»rez cilja in moči premetavali valovi kakor ono ladjo. Družinska praflka za leto 1944 I« liils Ia M bo dobivala od prf-bodnfega tedna dalje po vsah knjigarnah, trgovinah ln traiikab za ceno Lir S'— ** * A.i Vrhnika. Naročnike »Slovenčeve knjižnice« iz vrhniškega poštnega okoliša vabimo, da dvignejo knjigi »Trije bratje« in »Peli so jih mati moja« pri našem zastopstvu na Podlipski cesti 9. Kdor še ni prevzel nagradne knjige »Martin Krpan« naj tudi pride po njo. — Ob tej prilik' se tudi naročite na III. letnik Slovenčeve knjiž« niče. Ob delavnikih prihajajte samo v dopolJ danskih urah. Pohitite z naročanjem »Sloven« čevega koledarja 1. 1944, ilustriranih knjig »Quo vadiš« in »Ivnnhoe«. povzročajo, da omet odpada. Za 1 m* ometa rabimo približno 101 apna in 251 peska. Uporaba letvičaste, oziroma pa1iča3te mrež« (štukature) na stenah za boljši prijem ometa J» priporočljiva samo v notranjih prostorih. Na zunanjih stenah to nI priporočljivo, ker se les P**1 vplivom zunanje vlage razteza in krči, kar P»" vzroča razpad ometa. , Pri izvršitvi ometa je treba paziti na to, M nn pronica voda za omet. Zato je jiotrcbna posotma p.nžnja pri zhključkih sten pod ostrešjem, ob oknia In vratih. Dober in trajen omet je glavni pogoj a trajnost, trpežnost in lep izgled stavbe. Čudno drevo Voda Je v severnem delu dežele Culu v Afriki precej redek pojav. Toda Culuji si zavoljo tega ne delajo mnogih skrbi, dokler jim lam na drevesih rase — šampanjec. Ne gre morda za kakšno vinsko trto, temveč za palmo, ki rase na suhi zemlji ob culujski obali. Če navrtaS njepo steblo, priteče sofc, ki ga domačini kaj radi pijejo in imenujejo masalo. Masala ima, kakor pravijo tisti, ki vino poznajo, okus kakor šampanjec. Sprva Jiinia nobenega alkohola, toda po 24 urah se spremeni v prav krepko žsanje, ki ga imenujejo tam bnsulu. Po nadaljnjih 24 urah vretja je ta busulu »liosoben, da zmeša busolo še tako krepkemu mo-®u in ga položi v četrt ure na tla. Kako računajo Mohamedanci leta Mohamedanci ne štejejo leta od Kristusovega rojstva kakor ml, temveč od selitve preroka Mohameda iz mesta Meke v Medino, to je 16. julija Zato Štejemo mi 621 let, 6 mesecev in 15 <»ni več kakor Turki. kateri so ponižne molitve z dvojnim pridavkom, v korist slovenskega naroda in na stroške nekih plemenitih dobrotnikov ne svetlobo dana vu leti 1783. Knjiga je zaenimiva, ker ima za mesece tale slovenska imena (ki so pa spočetka malo zamešana): svečan, sušeč, mali traven, veliki traven, risalšček (maj), ivanšček (junij), jakopešček (mesec sv. Jakoba), mešnjek (mesec velike maše), mihao-šček (mesec sv. Mihaela), vsesvešček (oktober, ki ima že dan pred vsemi svetimi), andrejšček (mesec sv. Andreja) in prosinec (december). Ta Molitvena knjiga je tudi v prejšnjem stoletju še doživela mnogo izdaj tja do 1891 in še celo 1904. V morskih globinah Čudovito je stvarstvo na površju zemlje, toda nič manj čudovito ni v globinah morja. Nepoznana 6o živa bitja, ki žive v velikih globinah, do katerih še ni prodrl človek in le malo poznana so bitja, ki žive v globinah, do katerih je prišel znani ameriški raziskovalec Beebe. Tu v teh globinah nad štiri sto metrov pod gladino morja, najdemo živali, od katerih se je posrečilo učenjakom le malokatero dobiti na površino in jo gojiti v akvarijih. Večina teh živali še ni videla površja morja, ker živi stalno v globinah morja, kamor ne prisije noben sončni žarek. Tu živijo živeli vseh vrst, od morskih klobukov do rib, od rakov do enostaničnic. Najbolj čudne so ribe, ki so tako po svoji obliki, kot po svoji opremi naravnost ljudem tuje. Na sliki vidimo - samo tri primere globoko-1 morskih rib. Nekatere imajo glavo zelo obsežno, iirok gobec, ki je povečan še s posebno vrečo, da zajamejo čim več hrane; mnoge so oborožene tudi z zelo velikimi in ostrimi zobmi, kar pove, da so tc vrste morske roparice, ki se hranijo deloma z. živimi, deloma z poginulimi živalmi. Oči teh rib so zgrajene na poseben način. Predvsem so velike, izbuljene in priravnane življenju v mraku. Zgornja izbočena stran očesa je nekaka Airalna leča, ki zbira tisto malo svetiobe, ki vlada v globokem morju. Seveda ne prihaja v velike globine svetloba od sonca, marveč razsvetljujejo črno temo živali same, saj imajo po- Kiizmič je poleg drugega nameraval prevesti tudi sveto pismo in zato želel dobiti na vpogled pri prevajanju madžarsko in hrvaško izdajo svetega pisma, da bi se mogel z njima okoristiti. Ali se je pa tega dela tudi v resnici lotil, ni znano. Vneto je skrbel za dober duhovniški naraščaj, zato je pošiljal pridne dečke v sirotišnico v Kisek, kjer so se s škofovo pomočjo brezplačno izobraževali. Mikloš Kiizmič je bil potemtakem zelo vnet in podjeten pisatelj svoje dobe med našimi prekmurskimi Slovenci. Njegove knjige so bile silno priljubljene med preprostim ljudstvom, kar v prvi vrsti dokazuje izredno število ponatisov, ki segajo rav v naše stoletje. Njegove zasluge za razvoj atoličanstva med Prekmurci je lepo označil neki duhovnik, ko je o njem napisal tele pohvalne besede: »Dokler se bo na Slovenskem nebo plavilo, bo vnetega plebanuša (duhovnika) vsako srce slavilo. Slovensko ljudstvo ga ima za zmerom v dobrem spominu in ga, skoraj bi dejal, kot svetnika časti.« In ker je njegovo ime združeno z imenom naj« večjega katoliškega pisatelja svoje dobe med prekmurskimi Slovenci, ga po pravici uvrščamo tudi v naš pregled naših velikih mož. 6ebne naprave, s katerimi svetijo. Tako barva, kof razvrstitev teh svetilnih organov je najrazličnejša in se menjava po vrsti, h kateri pripada riba. Včasih so svetila v eni, včasih v več vrstah, včasih na trebbhu, včasih ob 6traneh, včasih tudi na glavi. Da celo v obliki posebnih obeskov vise ob gobcu navzdol; pa tudi čeljusti in škrge so opremljene z njimi; pri nekaterih nosijo plavuti in repna plavut svetilne organe. Svetloba je vsaj tako močna, da osvetljuje najbližjo okolic 3, v kateri plava riba. "t Čemu neki služijo te svetilka? Zmstveniki so I dolgo ugibali o pomenu in nal jji teh naprav. Sončno so se zedinil glede tega te: izrekli mnenje, da te živili s svetlobo vabijo plen v svojo bližino, zeto nosijo svetilke na telesnih podaljških) dalje /ato, da napravijo vidno vsaj bližnjo okolico, v kalvri se gibljejo, zato nosijo take organe blizu cčit kenčno pa tudi za to, da aamci vabijo samice, oziroma samice samce zS snubitev. Temu naj bi služile drobne, po telesu v lep!h pasovih urejene lučice. ki so često večbarvne in predstavljajo skupaj čudovit obris ribe Torej bi bila ta naloga nekako ista, kot jo opravlja j?rl na zemlji živečih' pticah perje. Kakor je čudovito livijsnie v mo.skih globinah in kakor je nam Zemljanom tuje in izredno< vendar je podvrženo enakim zakonom, kot življenje na zemlji. Vse vodi eden ter ieti zakon k cilju redi katerega so te živali ustvarjene. Mihtoš Kiizmič V času, ko so delovali v Ljubljani naši najznamenitejši preroditelji, kakor Japelj, Kumerdej, Linhart, Zois in drugi, je bil med prekmurskimi Slovenci najpomebnejši pisatelj Mikloš Kiizmič. Rodil se je v Dolnjih Slavečih 1738. V Gjoru na Madžarskem je napravil bogoslovne študije in bil nato tri mesece grajski kaplan v Gornji Lendavi, potem pa od 1763. pa do smrti župnik in dekan pri Sv. Benediktu, kjer je umrl 1804. Ko •o leta 1777. na novo ustanovili za naše Prekmurce novo škofijo somboteljsko, je takoj na prvi vizita-ciji škof Janoš Szyli naročil Miklošu Kiizmiču, ki je o njem dejal, da »mu bogoljubnost s čela sije, s prsi pa domorodstvo diha«, naj vernim neogib-ljivo potrebne knjige, v našem matemem jeziku napiše, kakor evangelij, molitvenike, katekizem, sveto pismo, abecednik. In ker je Kiizmič uresničil ta književni načrt za svoje roiake prek Mure, ga štejemo za največjega katoliškega pisatelja v Prekmurju. Najprej sc je lotil prevajanja svetih evangelijev za nedelje in praznike. In v resnici so kot prva katoliška prekmurska knjiga izšli leta 1780. Sveti evangeliji. Ti nam sicer niso ohranjeni, pač pa druga izdaja iz leta 1799, Kiizmič jc prevedel samo nedeljske evangelije, ne pa tudi listov. V jeziku se je ravnal po svojem predniku Štefanu Kii-f.miču, ki je v dobi protestantizma izdat protestantski prevod svetega pisma. Prevodu evangelijev je Mikloš dodal tudi molitve, med njimi molitev za dež, za ohranitev zemeljskih sadov, za odvrnitev nevihte, razne odlomke iz katekizma, litanije imena Jezusovega, Matere božje in vseh fvetnikov ter prevod pesmi »Pane lingua« in »Tebe Bogo hvalimo«. Ti evangeliji so p.ozneje doživeli še več izdaj, zadnjo ce!(5 šele leta 1906. v Radgoni, Istočasno z evangeliji je Kiizmič priredil tudi knjigo »Slovenski silabikar«, ki je v njem objavil nekako računico za otroke z različnimi pregovori in reki in še »Veliki kntekizem«, ki se nam je ohranil tudi žele v poznejših izdajah. Ko je izdal te knjige, je Kiizmič že sporočil svojemu pokrovitelju in škofu nov književni načrt, ki priča o njegovem izrednem marljivem pisateljevanju in o njegovi veliki podjetnosti Med novimi knjigami, ki jih je nameraval sam napisati ali pa pridobiti še druge pomočnike, so bili: nov Graduel, Pesmi za nedelje, Se druge pesmi, molitvenik Pravo dosmrtno prijateljstvo, prepotreben za bolnike in umirajoče. Nndalie se je lotil pisanja svetopisemskih zgodb, Iiočetkov cerkvene zgodovine in raznih molitev, n res je po letii 1780. izšla zgodovina Cerkve pod naslovom: Starega in novega testamenta svete historije kratka iumma, na stari slovenski jezik obrnjena. Lla 1783. pa je izšla najbolj priljubljene Mikloševa knjiga z naslovom Knjiga molitvena, v PRAVNI NASVETI Hišna pomočnica. J. P. — Radi bi zvedeli, koliko je treba izplačati hišni pomočnici poleg dogovorjene plače, ako se ji služba odpove na 14 dni, in koliko, ako se odslovi brez odpovedi. — Odpovedni rok znaša, kakor ste že sami navedli, najmanj 14 dni, ako ni za službojemalca dogovorjeno kaj ugodnejšega. Ce ji odpoveste v pravilnem roku, ji morate izplačati prejemke do poteka roka. Ce jo pa odpustite brez roka, ste ji dolžni izplačati prejemke za čas odpovednega roka in poleg tega še odškodnino z a hrano in stanovanje za toliko časa, kolikor znaša odpovedni rok. To velja seveda le za primer, če odpustite posla brez tehtnega razloga. Hišni ali gospodinjski posli, ki so nepretrgoma 10 let služili, pa imajo poleg plače pravico še do odpravnine, ki znaša četrtino letne plače v gotovini. Oddaja njive ▼ zakup. J. K. — Dve leti ste imeli njivo v zakupu. Letoe je dal lastnikov zastopnik njive potom licitacije ponovno v zakup in to za precej višjo ceno. Vprašate, ali je zastopnik smel samolastno opraviti licitacijo in na ta način zvišati ceno. Kaj bi storili, da bi licitacijo ovrgli? — Iz vašega pisma sklepamo,, da je zakupna doba za vat potekla. Zato je bil lastnik, odnosno njegov zastopnik upravičen njive ponovno dati v zakup in to seveda tudi drugemu zakupo-jemniku. Vi in ostali prejšnji zakupniki njive za to dražbe ne boite mogli ovreči. Kar te tiče višine zakupnine, je po naredbi Visokega komisarja z dne 9 maja 1941 Službeni list it. 38 iz 1. 1941, rc> prepovedano poviševati zakupnine. Ta uredba namreč pravi, da morajo cene blagu, kakor tudi za rabokupe, ki so veljale na dan 15 marca 1941, ostati nespremenjene. V vašem primeru se pa seveda povišanje zakupnine, ki je bilo doseženo na licitaciji, vas več ne tiče, ker niste več zakupo-jemalec. Le zakupojemalec bi eventuelno mogel zahtevati, da ostane prejšnja zakupnine. Veljavnost oblačilnih nakaznic podaljšana. — Službeni list je objavil naredbo, po kateri je veljavnost oblačilnih nakaznic, izdanih po naredbi z dne 1. novembra 1942, podaljšana do 30. (unija 1944. Do takrat »e torej ne bodo izdajale nove. Cenik za turove kože. Te dni to bile na novo določene cene turovim kožam. Cene znašajo: »o-lovske kože po 15 lir za kg, kravje tudi 15 lir, telečje po 18 lir, kože bikov pa po 13 lir kg. Vte postave o racioniranem gospodarstvo ostanejo v veljavL Sel pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja, da ostanejo T veljavi vti ukrepi o racioniranem gospodarstvu. Promet z racioniranim blagom (to je onim, ki je pod zaporo) je prepovedan, če te za to blago ne jemljejo in ne oddajajo predpisane dovolilnice za nakup. Dotedanje kazentke določbe ottanejo ▼ veljavi. Mali oglasnik PrlttojMoa u male oglase ie platoje naprej. Sadno drevje za jesensko saditev Imam naprodaj: marelice, hruške, Jabolka, CeSpljo. češnje, kostanj maronl ter vsa druga plemena v vseh oblikah : visoke, srednje In pritlične ter Spallrje : Z oddajo prične z začetkom oktobra: Podchnlkar Alojzij, drevesnlčar, Dobrova pri Ljubljani: OGLAŠUJ v Oomoljubovem malem oglasniku I Creslo, fežice ln koatanjev te* vsako koltCtno kupi uanjarna C.AVBIO, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje t Fanta in dekle za kmetijo, od 16 do 18 let, sprejmem : Ivan Mam, posestnik, Bne-berje St: 24, p: Dev: Mar: v Polju: Starejša ženska dobi službo gospodinjo pri upokojencu srednjih let na deželi: Naslov v upravi »Domoljuba« St: 6631 : Križem sveta Lesene plugo bodo zamenjali z železnimi Nad dva milijona turških kmetov šc vedno uporublja zastarele lesene pluge in le nekaj nad nol milijona turških poljedelcev ima železna orala. Turška vlada je zaradi tega izdala ukrepe, s katerimi bo postopno nadomestila lesene pluge z železnimi in sploh odpravila zastareli način obdelovanju zemlje, kar bo gotovo pripomoglo k povečanju kmetijskega pridelka. Zgradili bodo ob Črnem morju posebno tovarno, ki bo letno lahko izdelala 50.000 plugov. Boj s škorpijoni V okolici Ardina v Turčiji sc je zaredilo toliko škorpijonov, da so bile oblasti prisiljene, seči po izrednih ukrepih. Določile so pifccj visoke nagrade za pokončavanje nevarne golazni, škorpijone morajo prinesti na določene kraje žive, ker rabijo živim škorpijonom odrezane repke v higienskem zavodu v Ankari za pridobivanje cepiva. Doslej so nalovili nad 20.00 škorpijonov. Jezero se bo posušilo Kakor je žfc davtfd znano, se Bodensko jezero počasi suši. švicarski urad za vodno gospodarstvo je sedaj izračunal, da ga bo v 16.000 letih nadomestila kamenita in peščena puščava. Ren in drugi pritoki prinašajo v jezero vsako leto nekoliko milijonov kubičnih metrov groblje in gramoza, tako da jezero počasi, toda nevzdržno izgublja svojo globino. Mestece Rheineek jc danes oddaljeno nad štiri kilometre od jezerskih bregov, a v 4. stoletju jc ležalo ob jezeru. Preden bo minilo 16.000 let, se tudi glede Bodenskega jezera seveda marsikaj lahko zgodi, česur danes ni mogoče napovedovati. Križanka St. IS 1 ž 3 i b 7 8 0 10 11 12 13 14 15 10 17 18 ld 20 21 22 23 24 25 -- -- 28 27 t 28 29 30 31 32 33 34 3.i Vodoravno) 1. notranjski kraj, 5. dišava, 10. tvetopisemtka oteba, U. kot lesa, 12. klej, 13. držaj, 14. japonsko meeto, 16. spleteni lasje, 17. dolenjski kraj, 18. potica, 20. severnoitalijansko me-tto, 21. kuhinjtka potrebščina, 23. črnogorska reka, 25. pletena poeoda, 26. nekdanja Ljubljana, 28. tprememba, 29. tlovantki vladar, 30. žuželka, 32. žensko ime, 33, kurivo, 34. del itavbarstva, 35. le-tena posoda. Navpično) 1. čudna stvar, 2. starokrščenski pozdrav, 3. pomota, 4. pripovedništvo, 5. dolgostna mera, 6, zemlja, 7. mera, 8.' matematični izraz, 9. padavina, 15. maičoba, 16. kmečko orodje, 17. del teleta, 18. bajta, 19, posoda, 21. oddelek, 22. ev-roptka reka, 24. popotnik, 25. znanstvenik, 27. izraelska čudežna jed, 28. hude tanje, 29. ud družine, 30, kovanje, 31. družina. Sveflomotlra vrtnica Zn svetlomodro vrtnico je neka ameriška družba ruzpisula nagrudo milijona frankov. Sev« tekmujejo v si znani vrtnarji vsega sveta zu bajni) \soto, ki bi jih rešila vseh skrbi. Največ iz, gledov ima nek francoski profesor, ki se že de« setletja peča z vrtnarstvom. Sedaj ima velika grede posejane z vijoletniini in rdečimi vrtni, cami in že je s križunjem v/gojil rožo temno, modre barve.' Še nckoj vigredi, pravi profesor, iu nagrada bo v njegovem žepu. Opice pred sodiščem V ameriški državici Illinois so Se danes r veljavi zakoni, ki odrejajo kazni za živali. Opu ce, ki kradejo sadje in sličnc priboljške, posta, vijo pred sodnika, ki jih za prestopek kaznuje na več dni zapora in nosta. Nadalje kaznujejo uporne konje, ki poškodujejo ljudi, s temnico in postom. Obratno pa so kaznovani tudi ljudje, ki samovoljno in brez vzroka ranijo ali ubijejo koristno žival. Olje it kavinih zrn Se pred nekaj leti smo ogorčeni brali, kako v Braziliji mečejo v morje velikanske množina kavinih zrn, ker je cena za kavo preslaba. Sedaj pa so po petletnem napornem delu kemiki bra-zilskega državnega laboratorija našli sredstvo^ kako bi sc dalo iz kavinih zrn delati neko posebno olje. To novo olje bi bilo mogoče uporab, ljati bodisi za živež, bodisi za industrijo. Take, vsaj ne bo več treba kuvc metati v morje. Hnni niso pripadali turškim plemenom temveč so Rovorili jezik, ki Se danes živi na Kar, kazu. To so sedaj dognali iz neke zlate škode« lice, ki »o jo odkrili v nekem hunskem gTobišfu blizu Szegedina. V skodelici so bili napisi v grških črkah, besedilo pa se je z lahkoto preči« talo s pomočjo tega kavkaškega jezika. i^^ufllluieill^ilu^^illj^c'-^ Naročite ae na slovensko poljudnoznanstveno zbirko »svet« Mesečna noročnina samo 20 lir Za polplatno vezane knjige 35 lir Naročnike bomo (prejemali le do i. XL L L Naročite se na to zbirko čimprej v Ljudtld knjigarni ali v upravi »Sveta«, Kopitarjeva 6< Lanišče laneno predivo za svoje izdelke tovarne kupuje ali zamenjuje Motvoz In platno ^ Grosuplje Lanišče in predivo pošljite po železnici v Grosuplje »Domoljub« stan« 24 lir za celo leto, za inozemstvo 30 lir. - Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, lnserate ia reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. - Telefon aredniitvaln n p r a v e Itev. 40-04. Herausgeber - Izdajatelj - Ed.tore, dr. Gregor! Pečjak. - Schrlltleiter - Urednik - Redattorei France Kremžar. - Ffir .Liudska tiskarna« - Za »Ljudsko tiskarno« — Per »Ljudska tiskarna«: Jož« Kramarič.